St. 64.
V Trstu, v saboto 9. avgusta 1884.
Tećaj IX
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
___•dinoiU J« mo8.«
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in tabot« o poludne. Cena za vse	^	Vsi dojiti se poSlljnjo UrsdniitVH »vi« Tarrente- »Nuova Tlpogrnfla vsak mora biti
leto je © pld., za polu leta 3 ffld., za četrt leta \ pld. KO kr. — Posamezne Številke se	)	frankiran. Rokopisi posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserutt (razne vrste nazna-
dobivajo pri onravniltvu in v trafikah v Trst« po S kr., v Berlel in v A]d«vS2lsl po	/	ntk* in poslani««) a« ganvčunijo po pogodbi — prav trend ; pri kratkih oglnsih z drobnimi
kr. — fcaro&nint, reklamacije in inserate prejema Opravniitve, vla Torront«, »Ne*a tiskarna*.	(	črkami se plačuje za vsuko besedo 2 kr.
Omejitev poplemenitenja.
Pod sedanjo vlado, akoprem opazujemo, da je ona proti nam Slovencem Še jako zadržljiva, vendar so se godile in se godć take nove naredbe, katere zaslužijo občnega priznanja, posebno pa iz človečanskega stališča. Predobro je znano, posebno onim, ki so o tržaških krogih dobro podučeni, da nekateri ljudje, katere je »Fortuna« le memogredć z enim okom
E ogledala, mej njimi pa posebno židje, aj hlastno hrepene po takozvanih redih, bilo bi tudi po najnižih, da jim le paradira v luknji suknje kak rudeč ali drug trak, kateri jim posebno na potovanji služi v to, da si daj<5 neko važnost, nek zunanji sijaj, češ, da so kaj več, nego drugi smrtni. -— Take odlike posebno židje strastno ljubijo, in kadar jih imajo, kažejo jih na tak način celo na najmanjših stva-Teh, da ne vzbujajo, kakor bi kedo morda mislil, v svojih bližnjih zavisti, pač pa nek gnjus zarad tolike, mož-kega dostojanstva nevredne nečimur-nosti.
Kadar pa enkrat tak človek ima križec, potem navadno, kakor na priliko nek židovski plemenitaž v Trstu, išče na vse kriplje prilike, da svet o njem govori, on plačuje liste in je pri vseh takih javnih nastopih, kder je mogoče prav pompozno pokazati milosrčnost.
Nek žid, ki trguje se suhim sadjem, imel je v zalogi pred leti velike množine limonov, tisto leto je bila vojna; mnogo limonov se mu je pokvarilo ali se je imelo pokvariti. Kaj stori prebrisanec. Nabaše par va-
PODLISTEK.
Ool-Podvelb.
J. TroSt.
Mogočen gozd je Se pokrival hribe na severnej strani Vipave, ko je uže stala na strmem robu hriba mala cerkvica svetega Lenarta, katerega česte Colnjanje dandanes kot svojega patrona. Okolu in okolu, pravim, obdajal je cerkvico mogočen goid In sicer: po rebri pod njo. katera visi po potoku Beli k Vipavi, raslo je močno in košato hrastje, kar se Še dandanes lahko po/na, ker je Še sedaj tam redko in osamelo staro hrastje; od cerkvice proti severu, koder je svet podoben majhnej planjavi z nizkimi holmci, raslo je gosto bukovje in gabrovje (Carpinus Betulus) me-Sano z jeseni, inokljami (drevo, ki raste skoraj le v tem kraji. Listje je spodaj belo, oblike elipsine in nekoliko nažagano, na konci ostusto. Les je rudečkast, skorja na deblu skoraj bela, na mladikah pa rujava. Cvete maja meseca, cvetje je belo in jednostavni kobulj (dolde), drevo bi spadalo tedaj k Unbeliferam. Sad je jagodast ter 8» daje prascem. Dalje v hribe proti Ja-vorniku in Golcem se je uže začenjal črn gozd, to je smreke In jelke, kder rasto tudi sedaj, le da so bolj redke in izsekane. Pod cerkvijo sv. Lenarta doli v dolini, koder teče Bela, stala je tudi uže v istem času druga cerkvica in to svetega Dani. jela. Slišal sem praviti, da so v starem času rekali cerkvi sv. Lenarta asveti
gonov take robe in jo pošlje vojaškim bolnicam za limonado ranjenim vojakom. Skrbel je potem, da je to njegovo plemenito delo prišlo na veliki boben, na podlagi tega bobna-nja prosi potem za plemstvo in spolni se mu vroča želja. — Pojte se zdaj merit s to plemenito dušo ! še celo nu podplatih ima ušit svoj grb. V Trstu pa je na stotine takih, in drugod jih primeroma tudi ne manjka. Stvar z redi ali ordni in plemstvom je postala uže prava barantija, podobna na las kupčiji s takim blagom, katero je zgubilo vso vrednost, ker ga je preveč navseh trgih.
Ako bi bilo to Šlo še nekaj časa naprej, židje postali bi bili zopet po novem testamentu izvoljeno, skoz in skoz oplemeniteno ljudstvo, za njimi pa tudi nekateri ljudski tribuni, kateri le preradi pozabljajo, da so ljudski sinovi in da vsa njihova sreča je produkt ljudske marljivosti, dostikrat tudi ljudske nezgode, ljudskega trpenja.
S kratka, stvar je uže dospela do take pretiranosti, da je postala manj ali več šala za trezneje misleče, in da je Šla ta stvar še nekoliko naprej v tem tiru, bilo bi mogoče prišlo še do tega, da bi se bili pravi stari plemiči začeli odpovedavati plemstvu.
Največe zlorabo z redi in plemstvom pa je delalo glasovito tako imenovano meščansko ministerstvo pod načel-ništvom Giskre. — Da more pri takej zlorabi priti do reakcije, to so uže davno slutili ljudje, ki vidijo nekoliko dalje, nego čez stolp domačega kraja. — Pritožbe starega, zgodovinskega, pri dvoru vedno močno uplivnega
Lenart nad jezerom*, in cerkvi s. Danijela pa «s. Danijel pod jezerom.« To morajo biti pač prastare vesti o teh čudnih iezerih. Ljudstvo misli namreč, da je bilo nekdaj veliko jezero po vsej tedanjej vipavskej dolini. Sv. Lenart je bil na bregu jezera. Ob tem bregu so tudi barke pripenjali, kakor pripovedujejo. Marsikalc starec še sedaj govori, da mu je priDOvedoval njegov stari oče, kako je pasel njegov ded v Kovku ovce ter je videl v skalo vdelan zlat roč (ring), ko je pa prišel drugikrat, tedaj ga ni bilo več. Ta roč mora biti nekod ondi v Lolučnici, to je, v najvišej pečini v Kovku. Tako si ljudstvo predstavlja, da je bilo nekdaj jezero, kar neso oči b eolske višine gledaje, ali rekel bi, malo manje od vsega, kar obsega dozdevni horizont na Colu. In to je tudi naravno, da ljudstvo tako misli. Saj se vidi s Col-skega roba na tri 3trani sveta čez vipavsko dolino, kakor da bi gledal preko pravcatega jezeru. Človeku se dozdeva, da bi lahko kar kamen vrgel doli na Vipavce. Ali pustimo ljudstvo, naj si ustvarja se svojo domišljijo še tako čudne stvari, saj vemo. da šo Slovenci v obče jako domišljavi. V časih jim to celo Škoduje n. p. narodna domišljija ima v časih zelo mnogo opraviti se strahovi, kar bodemo videli pozneje, da tudi Colčanje niso zadnji v tej stroki.
Ali vrnimo se zopet k sv. Lenartu na bregu jezera ali ker tegajezera, ni več in ga morebiti tudi ni bilo, če ne še pred «gmaj» potopom, kakor rekajo Colčanje, tedaj recimo raje: k sv. Lenartu v goščavi. Povedal še nisem, č«gar je bil ta gozd. Moralo je biti okolu leta 1700., ko je bilo todi še vse zarastlo, kakor sein prej ome-
plemstva in sploh dostojanstvo mo-narhične države je najbrže določilo v najviših in vladnih krogih, da se je vsaj nekoliko omejila ta zloraba s plemstvom.
Njegovo veličanstvo je izdalo v Ischlu 18. julija povelje, da se pravila redov Sv. Štefana, Leopoldovega in železne krone tako prenaredć, da bodo razveljavljene v njih one določbe, katere so dajale onim, ki so dobili jedni ali drugi omenjenih redov, pravico, da morejo postati baroni ali viteii.
Odslej bodo ti redi odlikovali zasluge le dotičnega odlikovanca, ali ta odlika se ne bode raztezala tudi na njih potomce, — podedovalno plemstvo pa se bode delilo le v slučajih resnično plemenitih Činov in najbrže občno priznanih izvanrednih zaslug za državo. Le z redom Marije Terezije, kateri pa more dobiti le tak častnik, ki v vojni po lastnem nagibu in z najveČo nevarnostjo izvrši kak junaški za bitko odločilni čin, ostane še vedno združeno podedovalno plemstvo, namreč baronat. Junaštvu torej ostane Še vedno naj veča odlika, kar je po psihologičnih postavah resnično tudi prav in primerno, ker hrabri človek je navadno tudi v resnici plemenit. — Akoprem se mi iz našega osobnegra čisto rudeče-krvnega
O	o	j	O
stališča toliko ne menimo za plemstvo, vendar iz avstrijskega stališča veselo pozdravljamo novo naredbo našega viteškega cesarja, ker z njo se vendar prepreči mnogo takozvanega humbuga in ne bode odveč, ako se pri tej priliki nekoliko le v najkrajših potezah oziroma na zgodovino plemstva sploh.
Od nekdaj so imeli vsi narodi svoje staroste; ko so še živeli čist^ patrijarhalično, bili so Starejši naroda navadno tudi voditelji; z večim napredkom so nastalo veče potrebo, nastalo je veče tekmovanje in v tekmovanju za občno dobro so se nekateri posebno odlikovali ; bistra pamet in pogum sta te kmalo samo ob sebi postavila drugim v izgled in spoštovanje, narodi so take ljudi naravno pripoznavali za voditelje, in ker so po psihologočnih pravilih lastnosti sta— rišev skoraj navadno prenesejo tudi na otroke, prišlo je do tega, da je to prvaštvo ostalo pri nekaterih družinah dedno; te družine so postale po takem naravnem razvitku plemstvo naroda, iz teh družin so se tudi izcimili vladarji, knezi, vojvodje, kralji, cesarji, kateri so zopet te družino vedno odlikovali, in iz njih dobivali svojo glavno pomoč, bodisi za vojno, bodisi za upravo države. Na Nemškem na priliko je pravo staro plemstvo volilo Bi kralje in pozneje cesarje; a to plemstvo je imelo v določenih deželah zopet vso oblast, ono je zopet potrebovalo svojih vojakov, svojih svetovalcev, in iz teh se je izcimilo niže plemstvo, vitezi in žlahtniki. — Dokler je bila oblast rimsko nemških cesarjev Še omejena, takrat so ti plemiči zatirali ljudstvo na vse mogoče načine in zgrešili svoj prvotni poklic, ker iz prvakov ljudstva so postali njega zatiralci, njega kruti tirani. — Ali to nemško plemstvo je bilo še posebno sredstvo nemškim cesarjem, da so z njim podjarmili razne slovansko rodove, ki so bclj svobodno in patrijarhalično živeli v raznih deželah srednje in severne
nil. Ves ta gozd je bil lastnina vipavskih grofov Lauthierjev. Divja zverina: volkovi, medvedi, jeleni in divje koze so bivali tam, kder biva dandanes naš narod. Svet je bil torej Še nenaseljen. Ali vendar neko bivališče ljudsko je bilo v bližini sv. Lenarta. to je bil Trilek z AbramsberŠko rodovino. Trilek je moral biti v nekakej zavisnosti z vipavsko grajščino, kajti pripoveduje se, da je podelil vipavski grof del svoje zemlje Abramsbergu, ko ga je ta otel na nekem lovu iz smrtne nevarnosti. Vse to se je moralo goditi uže v davnih Časih, več nego pred dvema stoletjema. Lju istvo pripoveduje, da so bivali v Abrams-berškem gradu mogočni in hrabri grofi. Slišal sem praviti, da je imel cesar silovitega sovražnika velikana, ki je bil tako močen, da je podrl na prvi mah vsacega, kdor se mu je približal. Mnogo knezov in korenjakov se je bilo uže poskusilo ž njim. ali vsak je moral to prodrznost platiti z svojim živenjem. Slednjič pošlje cesar po Abramsberga. Rekel je baje, če ga ta ne zmore, potem smo izgubljeni. Grof pride in pobije velikana. Iz tega vidimo, kako si zna ljudstvo pomagati, da kake pravljice ali pripovedke ne zahi. Pesen »Pegam in Lambergar* ni domača in tudi ni narodno znana v tej vasi. Bog zna, kedaj jo je kdo pripovedal in ker morebiti ni vedel dobro enega ali druzega imena, pomagal si je kakor si je mogel, le da se reši neprijetne situvacije. To je tudi ostalo mej ljudstvom; le težko je kij resnice v tem. TrileŠki grofje so pobirali desetino od ljudstva v poznejših časih. GraŠČinaje imela svoja poslopja v bližini, kakor hleve, bivališča svojih poslov, kočijažev it.d. Tako so sedaj še hišna imena, kakor Sriberski,
Bosljnovj, koja beseda je zelo v rodu z besedo: posel. Mesto, kder so stala vsa ta poslopja, imenovalo se je Hrlevše. Jezik ima todi to posebnost, da izvaja samostalnike, ki značijo kraj, kder se kaj godif s končnico ali sufixom: še ali evše. Tako
te nastala tudi beseda Hrlevše in druge, :akor Žirevše, po nemščini smrdeče; Flan-čevŠe in druge. Beseda Hrlevše je vsa-kako slovanska, ali sedaj se več ne rabi, ker se je skoraj popolnoma izgubila. Brž ko ne jej je podlaga glagol hrliti, ki se rabi v hrvaščini, kar pomenja hitro iti. Potem takem bi se reklo Hrlevše: kraj, koder se hrli ali slov. podviže. Mogoče bi bilo tudi, da je podlaga grl, kar znači debelejši del jelove veje, ki je zelo trd, nemški: das Kienholz; razcepljeni deli tako-vega polena se rabijo za luč in se imenujejo na Colu: grljevice, nom. sing. grlje-vica. Prim. Erjavec: popotna torba v letošnjem Letopisu «Matjce slovenske«. Da bi bila podlaga grl mogoča, potrjuje tudi tukajšni dijalekt, ker se g izgovarja kakor v Čehih v besedah hora-gora, na hrad-grad. Ali brž>i bode prvo pravo, ker se todi goltnik h vendar dobro in lahko razločuje od g, b je namreč zelo čist in oster.
NajstarSa rodovjna na HrlevŠem, to je na onem mestu, kder stoji sedaj vas Col, morala je biti sprva pač popolno zavisna Trileku, a Se le pozneje se tega osvobodila. Sklepa se, da je Boselj-nova rodbina najstarša, kar je tu ii logično, namreč: ako se oziramo na njeno ime, katero vsakako izhaja od besede: posel, tedaj moramo reči, da so bili članovi te rodbine resnično posli Trileški, ali če niso bili, vsaj je mogoče, da bi bili kedaj. ker oni so bili prvi
EDINOST
Evrope pod svojimi vladarji, župani in starosti. — To nemško plemstvo je bilo uže v začetku srednjega veka tako srečno, da je spojilo v sebi ne le moči germanstva, temuč tudi moč največe kulturne ideje, to je kristjan-stva in posebno s to zadnjo, moralno močjo je na slovanske rodove pritiskalo s tako silo, da so morali Slovani skoraj povsod podleči.
(Konec prihodnjič).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je zaukazal, da vprihodnje ne bo imel več pravice na plemeniti stao tisti, ki je prejel red sv. Štefana, Leopoldov red, ali red železne krone. To je prišlo prav, ker ohladi rudečo kri marsikateremu po časti hrepeneČemu možu.
Nemški cesar je G. t. m. prišel v IŠ1. Na§ cesar se mu je naproti peljal ter ga ob 117a v Ebensee pozdravil. Na kolodvoru v lšlu, kamor sta se vladarja opoludne pripeljala, sprejela ju je naša cesarica. Veliko ljudstva je pozdravilo oba cesarja. Cesar in cesarica sta potem spremila nem-fekega cesarja do njegovega stanovanja. Nemški cesar je rekel naŠej cesarici, da ga je kopel v Gostinskih toplicah letos jako okrepčala. Popoludne ob treh je bil obed, h kateremu 60 bili povabljeni razen nemškega cesarja tudi nadvojvodinja Valerija, dvorniki obeh držav, baron Ho-fmann, grof PejaČevič in minister Duna-jevski.
Sicer se vsako leto v tem času snide nemški z našim cesarjem in kazalo bi na vojno, ako ne bi se to zgodilo. Ali prej-Snja leta je imel ta shod bolj značaj osobnega prijateljstva, letoB pa je to drugače, ker so bili poklicani v Išl nadvojvoda Albreht, grof Kalnoky, Taafife, Tisza in nemški in ruski poslanec na dunajskem dvoru. To je gotov dokaz, da se je govorilo o kakej važnej zadevi.
7. t. m. popoludne se je nemški cesar, ko se je poslovil od cesarice, zopet iz Išla odpeljal, naš cesar ga je spremil na kolodvor.
Baron Jovanovtfa, dalmatinskega deželnega namestnika bolezen, kakor se poroča iz Karlovih var, kder je Jovanovič v toplicah, pohujšala se je tako, da ni več upanja za njegovo zdravje.
V Prago z gledališčnim vlakom tedni došli Hrvatje so bili tam sijajno sprejeti. Pričakovala jih je na kolodvoru velika množica ljudstva in mnogo odličnih čeških rodoljubov. Dr. Strakaty, načelnik češkega društva za umetnost, pozdravil jih je v navdušenem govoru. Hrvat prof. Hoič
v oblizji grajskem, torej je dosledno, da so več ali rnanj občevali z gospodo v gradu. Priimek te rodovine je Hladnik, koja beseda je sicer slovenska v pomenu nemške: «Die Gartenlaube«, ali v tem kraji se ne rabi. Kakor se pripoveduje, prišli so Hlad-niki od nekod s Češkega ali Moravskega, kar bo pa t^žko istinito. Da je bila ta hiša pr va|na Hrlevšem, priča nam tudi njena zunanja oblika, njeno osivelo zidovje. Mnoge podrtine na spodnjej strani pričajo, da je bilo poslopje kedaj še veče. Prostor mej Boseljnovo hišo in Abramsberškim gradom zove se Skarsa. Ker je svet tu okolu obče kamenit in pust, tedaj je skoraj gotovo, da bo podlaga tej beeedi krs, kar znači slaroslovenski skala, tedaj skalnat svet. To je toliko bolj mogoče, ker se todi izgovarja staroslovenski poluglasnik 2 dokaj glasno, tako tudi v drugih besedah n. pr. trg, trd in dr. Vendar bi pa bilo mogoče, da je podlaga tej besedi tudi skrs, koja beseda je navadna samo na Colu, težko še kod drugod in znači toliko kot skrs — tekmovanje, koncurencija n. pr. slišal sem: dolenjsko vino dela vipavskemu skrs, tedaj vipavsko in dolenjsko vino takmujeta in dolenjsko dela vipavskemu škodo. Brž ko ne bode beseda skrs več ali manj v sorodu z laško: scarso, kar znači skoraj isto. Ker grad gotovo ni nobenemu kmetu koristil, tem več le škodil, tedaj bi se moglo reči, da kdor je prehodil oni pot čez Skarsko, imel je zgubo ali skrs, kajti kmetje niso hodili po drugo v grad nego po škodo, ker vsak je moral dajati desetino in to so nosili v grad ab-ramsberškl.	(Konec prib.)
se je ganjeno zahvalil v imeou Hrvatov. Potem se je vsa množica z godbo na Čelu pomikala v mesto.
Vnanja dežele.
Papei bo v prvem prihodnjem konsi storiji, kakor poroča »Journal de Rome*, dunajskega vrhovnega Škofa za kardinala, kakor tudi vrhovne škofe v Capui, Bolonji in Palermi imenoval.
Orlka kraljeva obitelj se vsled pogorele kraljeve palače vrne v Atene. Grška ladija «Ampbitrite» je uže dobila ukaz, naj naglo s Plreja odkadi v Trst, kder se grški kralj z svojo obiteljo nanjo vkrca.
V	Bruslju je 6. t. m. po seji državnega zbora, v katerej se je obravnavalo o tem, da se diplotnatična zveza z Vatikanom zopet obnovi, sprejela katoliške poslance velika množica s žvižganjem in razsojanjem. Drug del ljudske množice pa je enako sprejel liberalne poslance. Policija je množico razgnala in več razsajal-cev zaprla.
Belgiški driavni zbor je zelo buren. 7. t. m, je policija obstražlla vse ulice okolo poslopja državnega zbora. Minister Jakobs pa je v zbornici naznanil, da je vsied razburjenosti zadnjih dni vojaštvo poklical, da vzdrži red, ker pa je občinska uprava zagotovila, da bode skrbela za red, zato je dotični ukaz preklical. Več poslancev z levice je hudo napadlo minister-stvo, poslanec Bara je predlagal, naj se mi nisterstu izreče nezaupnica, ker je op -činska uprava storila svojo dolžnost, mi-nisterstvo pa je s tem, da je vojake poklicalo, razžalilo meščansko gardo. Ta predlog pa je zbornica zavrgla z 84. glasovi proti 39.
Francoski kongres je 5. t. m. izvolil odseke. Skrajna levica je izjavila, da se volitve ne udeleži, ker večina nanjo pritiska. V odseke so bili izvoljeni sami vladni privrženci.
Francoskega kongresa odsek je 6. t. m. po dogovoru s Ferry-jem sprejel An-drieux-ev dodatek, da se imajo udje po-prejŠnih vladarskih biŠ izključiti od na-Čelništva republike. Odsekovo poročilo se je potem predložilo kongresu.
V	četrtek se je začela splošna razprava o predrugačbi ustave. Marion je predlagal, naj se kongres preloži do 25. oktobra, a njegov predlog ni bil sprejet. Andrieux je govoril za to, da kongres mora biti vseoblasten; izvršavalna oblast toraj nema pravice, predlagati, naj se ustava predrugačl. Včeraj se je razprava nadaljevala.
lit j francosko in kitajsko tlado se je pogajanje pretrgalo, ker kitajska vlada neče platiti od francoske zahtevane odškodnine. Admiral Courbet se je zakotvil pri otoku Formosa ter se polastil luke in kelunskih rudnikov.
Angleška spodnja zbornica je 5. t. m skoraj soglasno dovolila 300.000 lir šterli-nov za ekspedicijo proti Kartumu, da se osvobodi Gordon. Angleška vlada pošlje posebnega poslanca v Egipt, da preišče, kaki sveti se imajo dati egiptovskej vladi in kaj je storiti, da se pomore Egiptu iz zadrege.
Na Angleškem kakor tudi na Francoskem je veliko veselje, da se je egiptovska konferenca razbila. Angleži naglašajo, da so zdaj oproščeni vsacega ozira na druge države ter da imajo prosto roko v Egiptu, kateri vzemo pod svoje pokroviteljstvo in da tudi Sudan pod svojo oblast spravijo. Francozi pa se vesele tega, da so Angleže osamili in menijo, da vsled tega k malu zopet vpliv zadobe v Egiptu. Kdo ima prav, to bo učila pribodnjest. Angleži bodo imeli z Egiptom in Sudanom še mnogo preglavic, pa naj tudi Egipt pomirijo in Sudan ukrote; Francozi pa naj ne pozabijo Abukirja.
V	angleške j igornjej pernici je 7. t. m. naznanil Granville, da se je angleška vlada obrnola na turško zastran tega, da se pošlje Northbrook v Fgipt, kder preišče natanko, kako bi se tej deželi pomoglo. Dalje je naznanil, da se je mej angleško in mehikansko vlado podpisala pogodba« vsled katere stopite obe državi zopet v diplomatiČno zvezo.
DOPISI.
Rojaa v 6. dan avgusta. — (Veselica m iilet pevskega zbora del. podp. društva) — Zadnja nedelja je bila za rojansko vas krasen dan; tržaškega podpornega delal, društva pevski zbor je priredil izlet semkaj. V gostoljubnej hiši očeta Bole-ta se nas je zbralo mnogo, reči bi smel nad 400. Tam pri enej mizi zapeli bo prišlecem uža zbrani rojanski pevci, ter pokazali, da v našej vasi petje vrlo napreduje. Zopet pri drugej mizi se oglase tržaški pevci; videti je bilo, kakor bi ta zbora tekmovala mej seboj. No da sta oba zbora pela izvrstno, to j* potrdilo priznanje občinstva s ploskanjem. Občinstvo je želelo čuti oba zbora skupaj pevati (oba sta pod jednim učiteljem). Pevci so se združili (bilo jih je okolo 60) in zdajci zapojo prelepo pesen: «Hrvaticam*. V samospevu se je pokazal g. Ivan Marija Frluga kot izvrstnega pevca. Njegov glas je milodoneč, krepak in Čist, le nekoliko več vaje potrebuje. Cas nam je hitro mineval, ker zabavno je bilo, da malo kedaj tako.
O. podpredsednik del. društva prof. M. Mandič je povzdignol čašo ter napil krepkim okoličanom, da še denes trdno stoje za svoj rod, ko jih je italijanski duh uže tolikokrat obsenčil. Zahvalil se mu je g. M. Bole v kratkem ali jedernatem govoru. Slovanska tla so tu. slovanska ostanejo, to bodemo skrbeli mi okoličani. Komaj |e to izgovoril, uže je zaorilo živijo in dobro govorniku. Pevci so zopet zapeli par lepih komadov. G. prof. Mandič je napil naposled rojanskim pevcem, ter omenjal, da se čuje od neke strani, da hote rojanskemu pevskemu zboru vsiliti petje italijansko. No to je bila mrzla kopelj za one, ki so to namerjavali in jim je za sedaj spodletelo. Denes nečemo imenovati onih odpadnikov, ker se morda poboljšajo, ali ako se ne naveličajo rovati proti nam, hočemo njih imena javno razglasiti.
Opomniti mi je velike gostoljubnosti gospoda gostilničarja Bole-ta. Pevci so mu jako hvaležni za njega požrtvovalnost. On je mnogo pripomogel, da je bil ta večer tako kratkočasen. Tacih mož potrebujemo mnogo v našej okolici. Bog ga živi Še mnogo leti Ker se spominjam očeta, moram Be toraj vse družine. Mati gospodinja je skrbela, da se je dobilo kaj dobrega, in sinovi eden mej pevci drugi mej na-rodom, skrbela sta oba, da je bilo vse v redu. Se enkrat: Bog živi vso hišo Bole-tovo
Iz Sv. Križa dne 7. avgusta 1884.
— (Se ena učiteljica. Kriiki ribiči proti malajdarjem. Živinski zdravnik), — Sv. Križ dobi Še eno učiteljico, ne učitelja. Joj meni, kam pridemo?! Če se ne motim, kmalu bo v okolici več učiteljic, nego učiteljev. Ženske postajajo res priljubljen element, menda konkurirajo;?) tudi z učitelji. Potem pa hočete, da postanejo naši dečki možati. Kako? Je li ženska sposobna za defike šole ? Je li ženska oni značaj, ona duša v šoli pred razvitimi, hudobnimi, hudomušnimi dečki, kakor učitelj?
Ne, če ne more učitelj (tedaj mož) v denaŠnjib časih, pri sedanjih razmerah, mnogo opraviti, bode gotovo še manj učiteljica, katere osebnost in pogum sta res na nizkej stopinji, da bi se mogla pokazati, predstaviti kot namestnik učitelja. Jaz sicer štujem učiteljice, uže ker so; ko bi pa jaz ukazal, hotel bi jim koristiti s tem, da jih bi poslal v kuhinjo, šivat, plest. Le to bi smele po mojem učiti.
Čudne misli, kaj ne?
Moči ženske so tako slabe, da ona ni ustvarjena za takšno težavno delo — uči-teljstvo. V me3tu uže ide — a v vasi I Vsaj kakor si jaz predstavljam, mora biti šola na deželi še toliko težji posel. In to zakaj? V vasi je prvič obiskovanje šole zelo neredno; učenec pride v šolo brez knjig, brez peres, umazan, strgan, da si ga učitelj za to ostro pokara; če zapre učitelj učenca po Šoli, prileti precej oče ali mati v šolo, tirja sinka, preti učitelju, da ni on gospodar otroka. To je tedaj med na deželi. Rad bi videl učiteljico, kako zna pri dečkih tak med srkati. Učiteljev je treba torej za dečk« in ne učiteljice. Ker se pa hoče v okolici regiment učiteljič, morali bi se deški razredi tako razdeliti, da bi prišlo na vsacega ne več od 10 otrok. Po tem takem bi utegnole dospeti učiteljice do cilja; a da bodo učiteljice učile pameti trumo (90—100 glav) nemarnih otrok, ne ide mi v glavo. Magistrat pa hoče postopati ekonomično in za to: »Ancora una maestra«.
Še ena učiteljica.
Nekateri ribiči v Križi od jeze kar stečejo, ker njih sobratje love ribe z ma-lajdo. Kakšna nevošljlvost in jeza navdaja nekoje »peškadorje«, to je res grdo slišati, In kaj šel Sli so, kakor slišim, eni na governo (namestniŠtvo) se pritoževat, da strašijo malajdarji ribe do Afrike. Kar je še grle, hudoval se je eden ribičev v pričo druzih rekoč: ko ne bi bil danes praznik, bil bi kateri mrtev. Kuj to pomenja. ne vem. Svetujem pa onemu širokoustnežu, naj si malo jezik prikrači, ako ne, poše-
getajo ga malajdarji, kakor so lani ene Cožoti. Ne Šalite se z ognjem, da se ne opečete I
Dalje sem izvedel, da ne bo dovoljeno malajdarjein »štrombiranje«. •} Potem bo moral prepovedati »governo« parnikom (laporjem), da ne smejo voziti na kolo po morju, ki več delajo škode ribam s tistim ropotanjem po vodi, nego malajdarji s par kameni. Copam '*) bo tudi prepovedano loviti ribe, ker plašijo pliskavice (delfine) s tistim kričem.
Mala peščica ribičev hoče več ukazati, nego sam župan, več znati, nego kak advokat, a reveži so res otročji, za to jim odpuščamo, saj ne vedo kaj delajo.
Mi nismo tako srečni imeti izvrstnega moža, koji bi ljudi zdravil; imamo pa možička, kateri se je postavil sam kot živinski zdravnik. Ta mož je zelo učen. Vedno prebira knjige, kako se ima zdraviti sploh vsa živina do psa. Mož'je praktičen kočijaž in zna za silo podkovati tudi svojo kobilo; hvalila se tudi prav dobro, on je prav dober »carlatan« in za to ga Še zmeraj eden ali drugi pokliče zdravit živino. Študiran je zelo, ker znajde medicino še le takrat, ko krava pogine. Ponuja se večkrat tukajšnjim posestnikom, da bi konje zdravil. Zna tedaj vse, tudi koze molzti. Ne ve se, koliko živine je uie poginolo, katero je on zdravil in vendar se takšnim ljudem dovoljuje pri nas kaj tacega. kar bi se smelo dovoliti le izpitanim živinskim zdravnikom. Ta Človek se je hotel še predrznoti, da zahteva »dekret« od magistrata I
Gospod župan bi moral takšne ljudi strebili, naznaniti jih pri magistratu, da se kaznujejo. Ce se bo pa ta visokoučeni možicelj še kaj šopiril, pristriže mu kedo drug perje, pritoži se pri dotičnih oblastni-jah in s tem bo koristil ubozemu kmetu, ki se daje v pest takšnim nevednim ljudem.
_ Skalovski.
Is goriške okolice« dnč 8. avgusta. — {Nekaj o prašanji blagoslovenja zastave podpornega društva t Gorici). — Ko smo čitali našega državnega poslanca, dr. Tonkli-ja izjavo v «SoČi», mislili smo, da je res predsednik podpornega društva kriv,, da je vsa stvar tako izpodletela. Posebno je letel sum na omenjenega predsednika,, dokler nismo čitali nobene njegove proti-izjave. A ko smo čitali v št. 31 lista «Soče» gosp. prof. Povše-ta »poslano«, močno se je moralo naše menenje spreobrnoti.
Iz vsega, kar smo «pro» in «contra» čitali, razvideli smo, da je bilo stališč« predsednika in odbora bralnega in podpornega društva v Gorici jako težavno. V tem položaju je potreboval odbor podpore vseh merodajnih narodnjakov, posebno pa poslancev in voditeljev naroda. Iz dosadanjih izjav vdeleženih gospodov pa vidimo, da so nekateri vsej stvari dajali premalo važnosti, drugi pa so morda cel6 radi pustili nekatere jim neljube osobe v zadregi In vse njih prizadevanje je Šlo konečno na to, da odbor ali predsednika podpornega društva, skoraj bi rekli, nekoliko ponižajo in nanj navalć krivdo po nezmožnosti zastopati in voditi javne zadeve. Pasiviteta od neke strani prav mnogo opravičuje to menenje, in kedor nekoliko natančneje pozna razmere na Goriškem in mej goriškimi Slovenci zvonce noseče gospode, ta mora naravno priti do tega meuenja. Egoizem je mej nami Slovenci še prevelik; blaga ideja pri nas le redkokrat najde blag odmev. V (»Edinosti« sem večkrat čital kaj tacega, kar je bilo podobno tabaku po l nos takim našim gospodom, katerim je le to sveto, kar se okolo njih suče in katere je znoj nekoliko moralno pritisnol, da so zgubili vsak slut do viših poletov, do entuzijazma. In gospoda 1 gorje narodu, katerega prvaki so ideale v kot postavili kakor brezpo-trebne inalike. Človek brez idealov ne more biti voditelj naroda, kateri se Še bori za svoje narodno stališče. Instiktivno je torej narod na Goriškem tudi ta pot spoznal, kde je krivda in kde je potrebna graja.
En del naroda je to uža davuo slutil; on se je svojega prvobitnega menenja držal; on ni hotel, ni mogel verjeti, da s» značaji tako preobračajo, kakor plahte, suknje in razna Šara. Narod ni hotel razumeti, da ni bil razžaljen po tem, kar se je zgodilo prve dni julij i v Gorici, in prav je obdržal, ker na vse zadnje so tudi njemu pritrdili v tem obziru tisti, kateri so mu hoteli natvezati, da je bilo razžaljeno le goriško podporno društvo. Narod sploh nema nobene sprejemljivosti za sofizme; on v svojej naravnej, nepokvarjenej logiki bolje sodi, nego nekateri učenjaki, katerim je sofizem druga narava; nepokvarjen narod je vedno bolj plemenit v svojem mišljenj', nego pa marsikak naučen. a ne v šoli pravega človekoljuba odgojen človek. Zatorej pa je narod uže izrekel tako svojo sodbo, katero ne spre-
V Štrombiranje pomenja metati kamenčke v sredo jate zaprtih sardel, da se oplašene pred polovi.
") Copa je čoln, obstoječ iz enega debla, ki ima po čez bruno, da »e ohrani enakotežje.
E m I N O 8 T.
mene za potrebno spoznane, in morda res potrebne pomirajoče izjave raznih narodnih glasil. Marsikaj nas bode Se bodočnost učila.
Goriška slavnost je preložena, vršila se bod«, ako ne bode zopet kake nesreče, 5. oktobra. Ne vemo pa, po kakej politiki bode mogoče vse izvesti, da ne bomo zopet Žalili Italijančičev goriških, in pri tej priliki se pokaže modrost onih diplomatov, kateri nam dajo upanje, da vse zopet spravijo v Se boljši tir, in kateri so znali o svojem času tako ostro soditi Vas tržaške Slovence. Zelja naša pa mora biti pri vsem tem, da se pomenljiva slavnost enkrat izvrši in zato tudi jaz, čisto postranski opazovalec svetujem, da le bolj opazujemo nadaljno razvijanje stvari, a da jej ne stavimo nobenih ovir. Opazujmo le osobe, a narod le dalje navdufiujmo za stvar, slavnost naj bode narodna, is naj se vrSi tudi le na rojieah pred Gorico, kder je zadosti velik prostor za 10,000 ljudi. Da ga napolnimo, tudi to ne bode nečastno za Slovence, ampak bodimo optimist), če ne za drugo, da vse česti vrednemu odboru In nekomu drugemu prijateljsko sežemo pod roko.
VZ Bresttovlce, 4. avgusta. — V 5t. 62 cenjene »Edinosti je bilo poročano, da je bil v nedeljo 27. pr. m. ples in pretep v (Brezovci) t. j. Brestovici, kar ni istina. To je bilo v vasici »Sela«. Tam so bili trije ranjeni in ne sedem, kakor je bilo noročano.
V tej vasi se pa ne more misliti plesa brez pretepa, te Časti se tej vasi kratiti ne sme. Nemirneži so bili odlikovani z
Jeklenimi verižicami. Ker je uže v zadnjej itevilki glavna odlikovana oseba znana, povem še tu, kakšne so te odlikovane osebe. Toraj: župan, občinski sluga, cerkovnik, gostilničar in še drugi. Da bi nadalje pripovedoval, kako se je stvar vršila, to bi bilo preŽalostno.
Iz Belokrajlne, 5. avgusta 1884. — Srečen je človek, kateri živi v krajih, kder žlahtna vinska kapljica njegove žile krepi in mu dobra zdrava voda pluča zdravi; kak6 veselo je gledati tolsta goveda, bistro tekočo vodo iz potoka piti, a človeka iz vodnjaka srebmo-peno vodo srkati, um si in pamet bistriti iu svoje zdravie jači ti.
Vse drugače je v Beiokrajini: vina in Še celo prav dobrega vina imamo dovelj, ali vse drugače je z vodo; Semič nema tako rekoč prav nikakorfine vode; v Metliki so vodnjak popravljali in na popravo trošili ali bez uspeha — vodnjak zopet miruje; v Černoinlji se je letos tudi na popravo vodnjaka iz deželne in občinske blagajnice trošilo — pa tudi bezuspešno; mesto zaželenega vodnjaka je postala kapnica (rupa) in se ve, da je Še ova v sunem vremenu bez vode, negovoreč o slabo narejenem stroju, s katerim s* ne-more voda uleči — vodnjak miruje. Škoda, da se pred dovoljenjem denarja na tanko nepretehta, je li se zahtevana stvar v obče more izvršiti, da li so tla, kraj itd. za to? sicer se troši in troši mej tem ko davkoplačevalci večkrat Še toliko ne premorejo, da bi si soli kupili!
Slišalo se je, da čez Gorjance cesto prelože. Ali bode ovo podjetje BrečnejSe od naših vodnjakov, to je zelo dvomljivo: stroški bodo sto tisočkrat večji nego korist, katera se misli doseči — bez prorova ne pojde, a ta pa bi dosti denarja požrl. Bet dolenjske železnice, delane bez strankarstva
Jo potih za drŽavo, deželo in vse kraje oristnih, nič se ne doseže in je tako dolgo vsako drugo enako početje nepotrebno razsipanje denarja, kateri bi še se vendar mogel za kaj boljšega porabiti.
Korist sedaj novo delanega vjniškega mosta bodemo mogli še le v bodočnosti preceniti.
Pošta iz Kočevja v Črnomelj in nazaj pa bode zares z i Belokrajino velik napredek, ker bo tako ta kraj z Ljubljano zvezan ter se bo moglo sem ter tja v kratkem času in s prilično malimi troški priti.	Prikupski.
Domaee in razne vesti.
Ce*ar je daroval iz lastnega premoženja občini S. Lorenzo d i Mossa v gradiščanskem okraju 200 gold, da napravi vodnjak in popravi šolsko poslopje.
Odlikovanje. Cesar je podelil srebrni križ s krono za zasluge nadzorniku rudnika v Idriji. Adolfu Harmel-u \ priznanje za dolgoletno izvrstno službo.
Tržaške novosti:
Mestno starešinstvo je dovolilo gl. 4700, da se pokrije smrdljivi potok pri Verdelji in gl. 2100, da se pokrije tudi smrdljivi kanal na cesti Belvedere.
Boj mej žurnalisti. V Trstu imamo premočno produkcijo napolju žurnalistike sploh; a Italijani presegajo v tem obziru Nemce in Slovence. Dva nemfcka dnevnika sta preveč za naše južne kraje, a 5 italijanskih dnevnikov samo liberalno-
židovske barve, to uŽe presega meje. — Ljudje ne mor*jo več živeti in vendar gre skoraj vsem za ljubo «panjoko». Večina teh liberalnih časnikov ti torej dela konkurenco v škandalih, in reči moramo resnici na čast, da je «L'lndipendente», akoprem najbolj zagrizli IredentaŠ, Se vedno najsolidnejši mej vsemi temi liberalnijni, boljše židovskimi listi. Tukaj imamo «Ša-lobardo*, imamo «Piccolo» (si vende) in •Piccolo« £non si vende); vsi ti, in še par tednikov, kakor «L* Alha* in «L'Operajo» tekmujejo v tem, kedo bode poprej poročal o kakem škandalu, najboljši hrana in prava slast tem listom je prilika, ko morejo napadati Slovane; rekli bi, da to je za nje pravi «baut-gout». — Ali huda stvar je zavidnost iz konkurence, in ta zavidnost je včasih uže pametne ljudi zapeljala, da so se spozabili, kaj ne bi Še ži iovskih časnikarjev, pravih piratov na duševnem polju. — Polemike mej temi listi, akoprem se vsi ponašajo z liberalno barvo, uže so ostudne; a to ne zadostuje.
V četrtek vidijo 4 uredniki lista za škandale •Piccolo«Jche non si vende) na Corsu urednika »Salobarde«, uže popolnoma izpitega Karola Becbtingerja, potomca Cimbrov, ki pa denes zagovarja dozdevne potomce Marius-a, ki je te Cim-bre popolnoma uničil, ustavijo ga in kličejo na pogovor v neko vežo. Tam 8e pa vržejo vsi štirje (bili so menda sami potomci najhrabrejfiega naroda,) na ubozega Bechtingerja in ga namlatijo, da je bil Črn. Ljudstvo se je nad tem Škandalom zabavljalo, daje bilo kaj, ploskalo in žvižgalo je tem uzorom Časnikarstva. Ali policija je razgnala te kulturonosce ter popisala jih. Kmalo potem Škandalu je pripeljal Bech-tinger vse osobje »Salobarde« pred uredništvo, boljSe luknjo, kder kujejo Židje škandale za »Piccolo«. — Tam so se zopet sprejeli in bila se je glavna bitka, to je bila praska, palice so švigale, pok, poki se je slišalo, lasje so po zraku letali. 8 ljudi je bilo nekoliko ranjenih, nekoliko utrujenih, le nemški cilinder Hrvata Ku-činiča, Ici stoji tudi na braniku »Salobarde« za interese Ćožotov, ostal je cel in ta zgodovinski cilinder je kesneje po kavai-nah slovesno naznanjal, da so Salobarde zmagale. — Včeraj je policija vse te hrabre gospodiče poklicala in sliši se, da jib par pošlje na zrak iz Trsta; to je ona izžene one izmej njih, kateri niso Tržačani. — Ali pri vsem tem se je ponovil včeraj o poludne in zvečer zopet boj v Cafe Fran-0 iis in na borsnem trgu. — Ali kavarnar je vse to drhal ukazal pomesti na cesto. Ne vemo, ali bo zdaj konec te škandalozne vojne. — Toda to rečemo: Kako bi ta duševni najnižji proletarijat kričal o surovosti, ako bi se le dva slovenska kmeta stepla v kakej gostilni. — In taka smet-Ijaka se baha s kulturo 1
Jredentarji pod ključem. Po velikem boju mej »Alabardisti« in «Piccolisti» je policija aretirala v Via Farneto nekoliko vročih Iredentovskih pobalinov, ker so upili »Evviva Ital'ja, noi siamo Irredentisti •. Fantje se bodo zdaj hladili v ulici Tigor, kder je vedno senca.
Bomba potila. Štabi iimento Tecnico je kupil od egiptovske vlade večo partije starih bomb, katere je te dni izloži! iz la dije in nakopičil na dvorišču svoje delal-ntce. A ker solnce pripeka in so najbrže nekatere bombe Še polne smodnika, raz počila se je predvčerajšnjem ena taka od solnca ogreta bomba se strašnim pokom.
—	K sredi ni ranila nobenega delalca. — Pozor na one bombe!
Nesrete. 37 letni zidar Miha Vatovec je padel v Verdeli z neke nove hiše in se močno poškodoval.
Neprevidna smrt. Včeraj se je na aPiazza Nuova« ulila kri 601etnej ženski, ki se je tu in tam pečala z metanjem kart; v par minutah je bila mrtva in so jo odnesli h sv. Justu.
Povozil je blizo kavarne Chiozza včeraj popoludne izvošček št. 132 901etno ženico A:to Kasol. Ubožica je močno ranjena in težko se še ozdravi.
Padla sko\ okno je 8-letna Amelija Granzato iz II. nadstropja hiše Št. 2 v ulici Crosada. K sreči se ni dosti poškodovala.
Ponarejene dtajsetice je oddajal na trgu Barriera veccbia fakin Anton B.; a policija ga je zasačila in dela pod ključ.
Dr. Julij Uuiry, tržaški trgovec in eden prvih alpinistov, kateri je popisoval uže tudi naše slovenske hribe, vnuk rajneega Koseskega, popotuje zdaj po italijanskih hribih. — A tam so ga karabi-nerji vjeli in ker ni imel pri sebi druzega, nego navadno karto alpinistov, zaprli so ga kot avstrijskega ogleduha. Bilje zaprt v St. Stefano, od koder pa so telegrafo-vali v Trst in ko se je zmota dokazala, izpustili so ga zopet iz zapora.
Policijsko. Uže večkrak od tukaj odgnanega potepina Ivana M. je policija zaprla, ker je ukradel 8. kokoši. — v sredo so neznani tatovi iz neke ladije blizo brega Carciotti pokradli več lesa.
—	Nek Ivan St. je svojemu gospodarju odnesel f. 6.90; ko je ta znesek zapravil, ga je policija sprejela na prosto stanovanje.
—	Neznani tatovi so iz kampanje št. 176
v ulici Marin Magdalena sup. pokradli vso letečin o, kolikor so je našli. — V ulici Madonna del Mare v hiši St. 7. pa so pokrali nekej družini mnogo obleke. — Več postopačev in ničvrednih žensk je policija te dni dejala v zapor.
Požar* V Bazovici je nastal ogenj ▼ sredo 6. t. m. popoldne. Unela seje hiša nekega kmeta; unelo seje v podstreSji, kder je bilo le malo krme shranjene. Kako je ogenj nastal, to se ne ve še. Posebno velike škode ni bilo, ker so vse pogasili v pol ure domači ognjegasci s pomočjo domačih prebivalcev.
Ker pa poslopje ni bilo zavarovano, zato so še isti večer nekateri dobrotniki darovali malo svoto denarja za podporo ubogemu pogorelcu. Kmetje! spoznajte enkrat dobroto in korist zavarovalnih društev, ter zavarujte svoje imetje, da bo-dete bolj brez skrbi, kajti nesreča nikdar ne miruje. Svetujemo pa Vam, da bi se zavarovali pri «Banki Slaviji«, ker to društvo je za nas Slovence naj bolj primerno.
Iz Bazovice nam pišejo: C. t. m. so videli nekateri lovci in tuk. lovski čuvaj volka blizo vasi. Bes čudno v tem Času. Nekateri so se napotili, da bi Šli za njUn, ali o volku ni bilo več ne duba ne sluha, kajti volk je menda povohal nevarnost, ter fie o pravem času pobrisal.
Tržaški »Sokol« priredi v nedeljo 10. avgusta koncert na vrtu čitalnice (Monte Verde) s sodelovanjem godbe učitelja Bellonia in gg. pevcev delalskega podpornega društva. — Denarnica se odpre ob 7'!, uri, začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za oBebo 30 nov. — Za ude Sokola 20 nov. —Gospodje udi s« prosijo, da dojdejj v polnej drufitvenej obleki. — V sjučaji neugodnega vremena preloži se koncert na petek 15. avgusta. — K obilnej udeležai vabi uljudno Olbor. — Spored:
1.	Eisenhuth: »Sokoljada«, koračnica Glasba,
2.	Verdi: Sinfonija »Conte Oberto di St. Bonifacio« Glasba, 3. Haidrich: »Jadransko morje« Zbor, 4. Ploner: »Amore e Danza«, valcer Glasba, 5. Lisinski: »Tam gdje stoji« Osmerospev, 6. »Telovadba« Sokol. 7. »Potpourri slovanski« Glasba, 8. I. pl. Zaje: »Rojakom« Zbor, 9. Bizet: Odlomki iz opere »Carmen« Glasba, 10. Jenko: »O Vidovem« Zbor, 11. Verdi: Finale II. iz opere »Traviata« Glasba, 12.
• Koračnica« Glasba. — Po koncertu bode ples.
Narodna čitalnica v Cerknici napravi slovesno besedo na korist spomenika dr. Jan. Bleiweisa, pl. Trste-niškega, dne, 10. avgusta 1884. v prostorih g. Josipa Milavca. Program: 1. Slavnostni govor g. Fr. Gerbiča, 2. Diirerer: Domovina, poje moški zbor, 3.Meyerbeer: Pesem pažetova iz opere »Hugonoti«, poje gospica L. Daneševa, 4. Denza: O, ko bi me ljubila! poje gospa M. Gerbičeva, 5. Gali: Spomlad in ljubezen tercet. pojo gospe E. Lavričeva in Gerbičeva in gospica Daneševa, 6. Suppe: Oporni)ica, poje g. Fr. Gerbič, 7. Arditi: Marjetice, polka cant., poje gospica Daneševa, 8. Verdi: Dvospevi iz opere »Trovatore«, poje gospa E. Livričeva in g. Fr. Gerbič, 9. Donizetti: Romanca iz opere »Lucresia Borgia« gospa Gerbičeva, 10. Donizetti: Cavatina iz opere »Linda di Cbamounix« g. Gerbič, 11. Medved: Zvezna, poje moški zbor, 12. Urlaubar, komični prizor s petjem. Po besedi ples. Vstopnina od osebe 50 kr. — Začetek ob 8 uri zvečer. Glede na plemeniti namen dohodka vabi k obilnej udeležbi vse čital-niške ude ter vse narodnjake. Olbor.
Matičarjem v opomin in pojasnilo. Podpisani odbor »Matice Slovenske« je določil v svojej 62. seji kot konečni obrok za vplačevanje letošnje udine dan 1. junija. Ker je tedaj omenjeni obrok že davno poteKel in ker je število onih letnikov, ki so udnino Matici letos že poslali, vkljub temu neprimerno nizko, opozarja odbor vse dosedanje letnike. ki letošnje udnine Še niso plačali, naj blagovole to v kratkem storiti, oziroma naj javijo svoj istop, Če jih ni več volja, društveniki biti. Posebno pa poživlja poverjenike, naj bi blagovolili zaostale letnike svojega poverjeniškega okraja opomniti, Jdaudniuo skoro vplačajo, ter ob jednem delovati na to, da pristopijo društvu novi udje. Cim rednejSe je vplačevanje letnine, tem ložje je tudi odboru zadovoliti druš-tvenike,,tem preje lahko dobe društvene knjige. Če druŠtveniki tolikrat povdarjajo, da je, kar odbor sam tndi rad pripoznava, že skrajni čas, da se jamejo društvene knjige redno in pravočasno razpošiljati, naj tudi oni oboru, ki se resno trudi, po svojej moči ustrezati njihovim zahtevam, ne delajo težav in ovir z nerednim vplačevanjem. Več Matičarjev je Želelo pojasnila zarad letošnje udnine. Bodi jim povedano, da znaša letošnja udnina, kod za druga leta, 2. gld. PraSanje povišanja z 2 na 3 gld. se je pač obširno pretresalo v zadnjem času v občnih zborih, odbo-rovih in odsekovih sejah, vendar se je konečno sklenilo, da ostane stvar Še pri starem. Sicer bi bilo pa povišanja ako bi bil nasvet tudi obveljal, itak imelo veljavo fie le za prihodnje leto.
Bruivo slavistov se je ustanovilo na dunajskem vseučilišči. To društvo
hode delalo na razvoj vseh slovanskih jezikov; g politiko se ne bode bavilo. Tako društvo je bilo silno potrebno in mi ga z ve«"»ljem pozdravljamo.
Cesko sem In Išče v Rimu. Kakor poročajo italijanski Itsti, odpre se v meseci septembra v Rimu novo semini$če za duhovnike pod imenom Collegium Bohemicum. Rektorjem tega seminiSča je imenoval papež profesorja filozofije pri Propaganda fide, Lorencelija.
Starine v Puljl. V stoloej cerkvi v Pulji so te dni kopali i našli več dragocenih novcev in posod iz rimijanske dobe.
Kolera na Francoskem ponehav.i. 6. t. ni. je dr. Mundi preiskaval vse bolnike v Tulonu in izjavil, da skoraj vsi okrevajo. On trdi, da se kolera bliža koncu ter je izrekel že.jo, naj se to pomirlivo poročilo natisne v časnikih. Potem pa se je dr. Mundi napotil v Marsilijo, da tudi tam preišče bolnike. V nekaterih druzib mestih na južnem Francoskem je tudi nekoliko, a ne mnogo osob za kolero umrlo, tako tudi v lUlji na francoskej meji, a bolezen nikder nema take moči, kakor jo je imela v poprejŠnih letih. Ako Bog da, ne .».polni se dr. Kocba prorokovanje, da se bolezen razširi po vsej Evropi.
Nek star francoski zdravnik, ki je spisal zgodovino o koleri, poudarja posebno to, da se je predzadnja kolera na Francoskem, začela v Tulonu prav isti dan, kakor sedanja, to je 19. junijn.
Potres je bil ponoči od 6. na 7. t. m. dvakrat v Rimu in nekaterih drugin mestih, čulo se je zadubio podzemeljsko grmenje; Škode vendar ni prozročil; a ljudstvo se je zelo preplašilo.
Netrsčs. Pri Gravesendu sta zadnji ponedelek trčila dva angleška p.u-nika, eden se je potopil in utonilo je deset mornarjev in sedem popotnikov. — Holandski parnik ■Amsterdam« se je 6. t. mes. pri Subleislanlu potopil. Na krovu je imel 224 popotnikov in 59 mornarjev. Izmej popotnikov so utonili trije možje in ena žena, druge so oteli.
ObeSen je bil včeraj zjutraj znani razbojnik in anarhist Stellmacher naDunaji.
Nesrečna zmota. Bilo je okoli 11 ure dopoldne dne 9. t. m. ko se je vračal kmet Niko Markovljevič iz Gunje v Slavoniji s travnika domov. Gredoč Čez travnik soseda Mataroviča ugleda pod drevesom spečega volka. Markovljevič pobiti v vas, dobi soseda Niko VareSevića in mu veli vzeti puško, da gresta na spečega volka. VarŠeviĆ gre v hišo, sname se stene ostro nabito puško in hajd na volka na Matarovičev travnik. Dozdevni volk je bil fie pod drevesom, Varefievič pomeri nanj in sproži; ali joj menil Človeški vskrik ju je poučil, da to ni bil volk, nego da sta človeka obstrelila. Legel je bil pod drevo počivat namreč lastnik travnika, kmet Matarovič sam, ki si je s kožuhom nad glavo hladečo senco naredil s tem, da |e kožuh narobe, to je kosmato notranje ven obrnol. Prestrašena strelca sta na to zbežala in ubogi hudo ranjeni Matarovič se je ulekel mučno na dom in povedal dogodek občinskemu načelniku, ki je dal oba strelca zapreti.
Dvorska dama in finančni stražnik. Znano je, da se dunajsko mesto loči od Bvojih prišel po takozvanih črtah (linijah) ali mitnicah, kder morajo vozovi neko carino plačevati, kadar vozijo skoz Črto, le dvorski, t. j. cesarjevi razni vozovi plačujejo to carino z letnim pavšalom, kar pa neki stražeči flnauec menda ni vedel, kajti nedavno je ustavil dvorski voz, v kojem se je peljala dvorska dama, zahtevajo od nje 8 kr. carine. Dama prijazno opomni financu, da so dvorski voiovi oproščeni tacega nadlegovanja, ali vse njeno ljubko prigovarjanje je bilo zaman, finanec hoče imeti 8 kr.; dama pa na to, to se ve ne poznajoč železnih krempljev finančnih — fie pristavi: »saj se uže tretjič peljem tod in nisem nič plačala«. — »Tako?«, odvrne finanec, »zdaj pa kar 24 kr. skup plačajte!« — Dama je prosila posredovanja stoječega policaja, ali ta jej odgovori, da finančne reči njega nič ne brigajo, in dama je morala odšteti 24 kr. Objavil se je ta slučaj dotičnej oblasti, ali hudega se financu, mislimo, ne zgodi, kajti opravljal je svojo službo vrlo trdovratno in pa na vozu ni videl zapisanega, da je dvorski.
Pot V Damask. Nek Anglež je silno hrepenel, videti mesto, kder se je po apostolskem dejanji poglavje 9 sprebrnol Savel v Pavla. Sel je toraj v Damask, poiskal tolmača ter mu naročil, naj ga pelje na omenjeno mesto. Tolmač si misli, kolikor dalje ga popeljem, toliko več zaslužim ter ga pelje nekoliko ur daleč proti Jeruzalemu, a nazadnje mu je bilo prevroče i naveličal se je ježe, zato ustavi konja ter reče. »Tukaj je mesto«. Anglež se najprej obrne proti tolmaču ter mu da zaušnico, ker se na posvečenem mestu ni odktil, potem pa je razjahal, poljubi 1 zemljo in zopet v Damask odjabal. Pozneje je dobil račun: »Ježa do mesta spreobrnitve — 10 frankov, ena zaušnica — 2 franka«, in s tem je bila ta stvar poravnana.
EDINOST.
Upor muhamedanskih kaznencev. Bo-
sniSka deželna vlada pošilja munamedanske kaznence v deželno kaznilnico v Lapo-glavi, kder je tudi dž unija ter je nastavljen mnhamedanski hodfa z i dušnega pastirja. Mej zadnjim ramazinom je hodla zauka-zal os t reji post, nego je bilo po volji nekaterim muhamedanskim želodcem. Nastalo je tedaj mej kaznenci želodčno pričanje v pravem pomenu besede; nc-kolko njih se je izreklo za hodžo, drupi pa zoper njega, kur iina lakota oblast tu li na muhamedanske želodce. Ko bodži nekega dne stopi v džamijo, napadejo ga nasprotniki posta, njegovi privrženci pa so ga hranili. Nastalo je torej v prostorih, posvečenih proroku Muhamedu, ruvanje, kateremu so še lejetniški čuvaji konec storili. Hodža pa je naposled vso to stvar s tem poravnal, da je post zlajšal.
Tržno porodilo.
Kava. — Malo prodaje; cene se pri vsem tem vzdržuj-jo. Prodalo se je 600 vreč Rio po gld. 49 do gld. 66.—. 800 vreč Santos glJ. "»'/, do gl. 61.—, 70 far-dov Moka po gl. 96 do gold. 98 —, Java stane gl. 66 do gl. 69 —, Cevlon plan t gl. «0 do gl. 118.
Sladkor — še vedno mlahova kupčija, cene vsak dan slabše. Danes stane sladkor v vrečah gl. 2t do gl, 26.
Sadje. — Pomeranče, limoni gl. 3'/, do gl. 7.—, mandlji gl. 81 do gl. 82.—, rožiči l'1.5 do gl. 8.—, fige v vencih gl. 9 do Rl.ll.—, opaša gl. 8 do el.i3.—,cvebe navadne gl. 8 do gl. 9.—, Elemegl. lldo gi. 2'j.—, Sultanina g!. 13 do gl.26.
Olje — nespremenjeno stanje, cene trdne. Namizno gi. 68 do gl. 88.—, jedilno gl. 42 do gl. 48.—
Petrolje — šp vedno stalno na gl. 9*1,
DomaČi pridelki, — fižol gl. 7 do gl. 11 'I,, maslo dobro kranjsko, štajersko gl. 1*8 on gl. 100.
Žito. — Pšenica ruska gl. 8M, do gl. 9'l4. koruza levantinska gl. 6'l4 do gl. 6'11( oves albaneški gl. 6.10.
Ril — italijanski gl. 18'/, do gl. 21'Ja. indijski gi. ITI. do gl. 16.
Les — trami iskani, cene lesa so stanovitne in obeč ijo še boljše postati.
Seno — staro dobro gl. 1.80, novo gl. 1.60, tendenci dobra.
Trgovski pomočnik,
ki je slovenskega in nemškega jezika zmožen, žli svojo službo v kratkim spremeniti. Naslov pod št. 2SO Post. rest. Feld-kirchen, (Karnthen).	3—3
'S?
a»
09
I—
rs
N O
O.
ca

1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočan od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjediuj-nih drŽav Ameriških.
Dos**m uspeh : vsakerina aerazpo-ložnost, neprebavljivo* t kolika, gljlite, krvavica, (hemoroide), po vračljive mrzlice , vodenica pranioa, leno t. »la-boit, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okreptuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju
Da bi dobivanje leka olajšal zalaga 2 njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	5-48
00 ?
N
Borano poročilo.
Borsi še vedno prav mlahova. dencu, posebno državnih papirjev dobra.
Dunajska nor »a
dne 8. avgusta
Enotni drž. dold v bankovcih 81 gld
Enotni drž. dolg v srebru	81 »
Zlata renta......103 »
5®/0 avst. renta ....	96 »
Delnice narodne banke . .	860 »
Kreditne delnice ....	810 •
London 10 lir sterlin . .	121 *
Napoleon..............9 ■
C. kr. cekini............5 »
iOO državnih mark ...	59 •
Ten-
prav
10 kr. 85 » 95 •
25 . —■ »
50 .
50 » g'/.
/4 ■ 50 •
IO aveltlnlc za vrte se more dobiti po ugodnej ceni pri upravništvu •KdiMoftll*.
Br. 381.
Razpis natečaja
za službe učitelja III. reda pri mešo-vitih šolah u Ricmanjih i S. Antonu sn slovenskim učnim jezikom. Dohodki ustanovljeni so zakonom 3. novembra 1874. i 10. decembra 1878. Prosilci imajo poslati svoje prošnje podpisanemu po svojih oblastnijah v štirih tednih po uvrštenju tega natečaja, C. kr. okrajni šolski svet Koper, 27. julija 1884.
Bosizio.
P
opolno Ozdravljenje
IN U HITRO
vseh bolezni na živcih, epileptlčoih
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil.	17—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
106, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PARIŠ. Posvetuje in zdravi se pismenim potem-
r
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo In preženejo prav kmalu naj trdo vratniše Zelod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict, proti črevesnim boletnlm in
proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(23}
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnicl Cristofoletli v Gorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Jtovis, G. B. Faraboschi in M. Ratasini. Ena steklenica »»tane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
«M
L'»Uno*ljeno 17*1.

A Ibert ^ Samassa *
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za posilna društvu v mestih in na kmetih. Hidrofori volovi za vodo, vrstne Škropilnico kakor
drugo orodje in pripomočki zoper požare.	5—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Se&atfie in ozodic &a
vodovode.

Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, sa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine lri easilna društva
£ plačujejo lahko na obroke. ••<_
»a »v«llnj

G. lc. pr iviligirano društvo
Alojzija Majer-jeva
trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani
'priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-
___ zler-jev v zabojih po 25
in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	17-24
•••••••••••••••
Daje se v najem
W* ali pa tudi proda ^Ml
h:ši z kuhiDjo, 3 sobami in 2 kleta, le-2-ca v vasi Barka. HiSa ima tudi veliko dvorile in za trgovino je jako sposobna, kajti daleč okoli ni nijedne štacune. Na-"nčneji poboji ae po/vedo pri Josipu Coper-Ju posestnik na Barki h. St. 25. PoŠta Divača.	2—3
m
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
por commerclo od Induotrla.
VERSAMENfriif CONTANTI
Banconote: 3' V7« ar.nuo Interoii« verao preavvlso di 4 glomi
3 '/> *» » * » «8» 3'/«»» » » » »30»
Per le lettere di versamento attualmente ln circolazione, il nuovo tasso d' Interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavvlso
Napoleoni: 3 annuo Intoreiso verao preavvlso dl 30 gloral
3'/«» » » » • » 3 neai 3'/» * * » • » »6»
Banco Giro:
Banconote 2x/t*/0 aopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Sallsburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons
Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi.
Medlante apertura di credito a Londra Ka/0 provvigione per 3 mesi. » offettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trloate, 1. Ottobre 1883	(66)-
Biisfca mcica.
Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspefinfjo vodo prenfiico vplivajofio na čiščenje krvi in na ono Želodcu. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodatni. 12—20
Lastniki
Bratje Loser
v Trstu.
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnioa in reaerva društva dne 31. deoembra 1883;
Glavnica društva	gld. 3,300.000 —
Reservni fond od dobičkov • 536.622'02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje » 150.000'— Reservcni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780-36 Reserva za škode	• 267.601 -
V portfelja: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v;, h škod plačanih od I. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 3—24 Via Valdirivo, št. 2(v lastnej hiši)
VaSe blagorodje!
Dolgo časa sem bolehal na kataru v Želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanlm univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, poSljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povzetji. Z velespošto-
kr. nadporočnlk topničarskega polka v Siblnji.
vanjem
J. W , c.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavoi pogoj zdravja in teleanega In dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdravo krvne
dole, to je uže več let »ploh znani in priljubljeni
dr, BOSA življenski balzam,
Napravljen iz najboljiih, zdravniško najkrep kejših zdravllikih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu ln želodou, želodčnem krču, prenabasanja želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroldah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrljl in melanholiji (vnled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, 4ela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal
Sotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo 5r se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Svarjenje !

Da se izogne neljubim napukmn, zato prosim v&e p. n. gff. naročnike, naj povsod i izreffno dr. Rotov tivijtnuii-baltam iz lekiirne B. Pragner-ja v Pragi zali terajo, kajti opazit sem, da ao iiarofinilci na več krajih dobili neuapeino zmes, ako ao zahtevali samo »ivljengkl balzam, in ne izreSno dr. Jiozovtga livljenskega balzama.
Pravi t Rosov Mmft balzam
dobi ne »amo v glavnej zalogi i zdelal ca B. Fragntr-ja lekarna »It Irneiou orlut v Pragi, Ecke der Sjornor-ga&te Ni. 305—8.
V	TRSTU: P. Prendini, O. Foraboiehi, Jak. Str-ravallo, Kd. vou Leilenburg, it*t, Lultina in K. Zanetti, lokarničarji.
V	GORICI: O. Criito/otftti, A. pl. Oironeoli, O. R. Pantoni, R. KUrner, lekamičarji. V OGELJI: Da-niM d 'Eliti.
V	LJUBLJANI: O. Pitcoli in J. Svoboda, lekar-niCa'ja.
V	ZAGREBU: C. Aratin, lekarniSar.
Vl» lekarne in fSje trgovine s materijalnim blagom v Avtfro-Ogtrtktj imajo taloga tega iivljentkega balzam*.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane In vnetje vsake vrste.
Ako so ženam prsa vnamejo, aH utrdfjo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtauji, pri zlezah, oteklinah, pri izinaBČenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper ktoničuo vnetju v kolenih, rokah, v ledji, če si kdo nogo spabno, zoper kurja oQosa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper liSajn, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper to koča rane, odprto uoge, zoper raka in vneto ko£n ni ooljfiega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline tu hitro ozdravijo; ker pa . ven teče, potegne mazilo v kratkem Vto gnojieo na-se, j in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker ' hitr i pomaga in ker se po njem rana p'ij n« laeeli dokler ni vta bolna gnojica ven pntegnena. Tudi zabrani rasi divjega mesa in obvaruje pred snetoin (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo poapeSi. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti potem Se le se mazilo na nje prilepi.	15—0
Skatljica se dobode po 25 in 35 k.
Balzam za ulio.
SkuSeno in po mnozth poskusih kot najzanesljivejKe sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem au dobi tudi popolno ufe zgubljeni sluh. 1 sklcniua 1 gld. a. v ■
Lastnik, drufttvo »EDINOST«. —
IzdateU in odgovorni urednik: AVGUST BKEMLC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trnu.