—  158  —
Glasoslovje prekmurskega 
g o v ora Ca n k o v e sk o zi čas
Tjaša Jakop
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Novi trg 2, 
SI 1000 Ljubljana, Tjasa.Jakop@zrc-sazu.si
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.18.1.158-173.2025 
 
1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article
V prispevku osvetljujemo glasoslovno podobo prekmurskega govora vasi 
C a n k o va ,  k i  g a  s l o v e n s k a  d ia le k t o l o g i j a  uv r š č a  v  r a v e n s k o -go r ič k i  go v o r  
p r e k mu r s k eg a  n a r e č j a  p a n o n s k e  n a r e č n e  s k u p i n e .  N a r e č n o  g r a d i v o  j e  b i l o  
zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (od konca  
9 0 - i h  l e t  d o  d a n e s )  i n  j e  v  č l a n k u  p r i m e r j a n o  z  n a r e č n i m  g r a d i v o m ,  ob j a v l j e -
n i m  l e t a  1 9 0 9  v  g l a s o s l o v n i  r a z p r a v i  A v g u s t a  P a v l a .  V  p r i s p e vk u  s o  p o d r ob -
n e j e  p r e d s t a v lj e n e  o s n o v n e  g l a s o s l o v n e  i n  n a g l a s o s l o v n e  z n a č i l n o s t i  g o vo r a .
T h i s   p a p e r  p r e s e n t s   a n d  d e s c r i b e s  t h e  l o c a l  d i a l e c t  o f  C a n k o v a ,  w h i ch  a c -
c o r d i ng  t o  S l o v e n i a n  d i a l e c t o l o g y  b e l o ng s  t o  t h e  R a v e n s k o - G o r ič k o  l o c a l  
d ia l e c t  o f  t he  P r e k m u r j e  r e g i on  t h at  a d he r e s  t o  t he  P a n non ia n  d ia l e c t  g r o u p .  
T he  d i a le c t  m a t e r i a l  f o r  t h i s  a r t i c le  wa s  c o l le c t e d  i n  C a n k o va  ( d a t a - p o i nt  
S L A  T 3 8 7 )  a c c o r d i n g  t o  t h e  q u e s t i o n n a i r e  f o r  t h e  S l o v e n i a n  L i n g u i s t i c  A t l a s 
(S L A)  a n d h a s b e e n  c o m p a r e d  t o o l d e r d i a l e c t m a t e r i a l  f r o m t h e  s a m e v i l l a g e , 
p u b l i s h e d  i n  1 9 0 9  i n  A v g u s t  Pav el ’ s  d e t a i le d  d e s c r i p t io n  o f  t h e  p h o n o log y  o f  
t h e  Ca n k o v a  ( P rek m u r j e )  d ial e ct.  T h e  p h onet i cs  a n d  p h on o l o g y  o f  t h is  l o cal  
d i a l e c t a r e p r e s e n t e d i n t h e a r t i c l e i n g r e a t e r d e t a i l .
Ključne besede :  d ia lek t o log i ja ,  p a non sk a  n a r e č n a  sk u pi n a ,  p r e k mu r sk o  
n a r e č j e , r a v e n s k o - g o r i č k i g o v o r , g l a s o s l o v j e , C a n k o v a , A v g u s t P a v e l
Key words: dialectology, Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, 
R a v e n s k o - G o r i č k o  s u b - d i a l e c t ,  p h o n e t i c s  a n d  p h o n o l o g y ,  C a n k o v a ,  A v g u s t 
Pavel
1 Uvod
1
1.1 Področje raziskovanja
1.1.1 Prekmurje
P r ek m u r j e   j e   o z e m l j e   m e d  M u ro  i n  m u r sk o -r ab sk i m   r a z v o d j e m   n a   s k r a j n e m  
se v e ro v z h odu  S l o v e n i j e .  J e  de l  n a r a v n o  i n  g osp od a r s k o  z a o k ro ž e n e ga  P o m u r j a  
 1
  P r i s p e v e k   j e   n a s t a l   v  ok v i r u   p r o g r a m a   D e d i š č i n a   n a   ob r ob j i h:   n o v i   p o g l e d i   n a   d e d i š č i n o  
i n  i d e n t i t e t o   z n ot r a j   i n  o n k r a j   n a c i o n a l n eg a   ( P 5 - 0 4 0 8 ) .

—  159  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
i n  o b se ga   p r et ež n i   de l  G o r i č k e ga ,   j u g o z a h o d n o   t r et j i n o   L e n d a v s k i h   g o r i c   t e r  
r a v n i n o   n a   l e v i  st r a n i   M u r e :  D ó l i n sk o   i n  R a v é n s k o .   P o k r a j i n a   n a   l e v e m  b r e g u  
r e ke  Mu r e  je  t o r e j  g e og r a f s ko  r a z d el je n a  n a  t r i  d ele :  s e ve r n i  ( G o r ič ko ),  o s r e d nji  
( R a v e n s k o )   i n  j u ž n i   ( D o l i n sk o ) .
1.1.2 Cankova
C a n k o v a   j e   v a s ,   k i   l ež i  n a   z a h o d n e m   de l u  p r ek m u r s k e ga   o z e m l j a   b l i z u  a v st r i j -
s k e   m e j e .   N a h a j a   se  v  b l i ž i n i  G o r n j e   R a d g on e   o b   c e st i  i z  M u r sk e   S o b o t e   p ro t i  
Rog a š e v c e m .   I m e   n a s el ja   *Cankova (ves) prvotno vsebuje svojilni pridevnik 
od osebnega imena Canek, Cank   z  i m e n o t v o r n o   r a z l i či c o ,  Canjko, Cajnko, ki 
se o h r a n j a j o  k o t  p r i i m k i  ( S n o j  2 0 0 9 : 8 7 ) . Ma d ž a r s k o  i m e z a  C a n k o v o  j e  Vashi-
degkút, nemško pa Kaltenbrunn,  k a r   p o m e n i   ʻ m r z e l  i z v i r / st u de n e c ’ .
V  s r e d i š č u  v a s i  je  o s n ov n a  š ol a ,  c e r ke v  s ve t e g a  Jo ž ef a  z  ž u p n ijo  t e r  o b  nje m  
park z vodometom in spomenikom Avgusta Pavla (rojen na Cankovi 1886, umrl 
v  S o m b o t e l u   1 94 6 ) .  V e či n a   p r eb i v a l st v a   ž i v i  p o l k m e č k o   ž i v l j e n j e   n a   m a n j š i h  
k m et i j a h   z  do d a t n o   z ap o s l i t v i j o  v  M u r sk i   S o b o t i   a l i   b l i ž n j i   A v st r i j i   ( p o d a t k i   s  
t e r e n a ,   2 0 1 6 ) .  Z a h o d n o   o d   v a s i   j e   n ek d a n j i   o bm e j n i   p r e h o d   C a n k o v a   ( a v st r i j s k o  
n a se l j e  Ba d  R a d k e sb u rg  j e  o dd a l j e no  l e  nek a j  k i l omet ro v ) .  V a s  Ca n k o v a  j e  
o s r e d n j e   n a se l j e   i st o i m e n s k e   o b či n e   C a n k o v a ,   k i   l ež i  n a   s k r a j n e m   j u g o z a h o d u  
G o r i č k e ga   o b   a v st r i j sk i   m e j i   i n  z d r u ž u j e   o se m   n a se l i j   ( C a n k o v a ,  D o m a j i nc i,  
G e r l i nc i,  G o r n j i   Č r nc i,  K o ro v c i,   K r a š či,   S k a k o v c i   i n  T op o l o v c i )   t e r  i m a   o k ro g  
20 0 0   p r e b i va l c e v .
2	 P rekmursk o	narečje
P r ek m u r sk o   n a r e čj e   j e   de l  p a n on sk e   n a r e č n e   s k up i n e .   G o v o r i j o   ga   n a   o bm o čj u  
l e v e g a  b r e g a  M u r e ,  v k l j u č n o  s  Po r a b j e m  n a  M a d ž a r s k e m  i n  R a d g o n s k i m  k o t o m  
v  A vst r i j i .  P r ek m u r sk o  n a r e čj e  se st a v l j a j o  t r i  r a z l i či c e :  g or i čk o ,  r a v é n sk o  i n  
dó l i n sk o ,   k i   se  m e d  seb o j   r a z l i k u j e j o   v  m la j š i h   i n o v a c i j a h   v  g la so s l o v j u ,   np r .  
v  i z g o v or u z v o č n i k a j   ( t e ga  o h r a n j a  l e  dó l i n sk o  p o d n a r e čj e,  d r ug o d  pa  i m a  
p o l o ž a j n e   v a r i a n t e  dj, g ali dž ).
Po d e f i n i c i j i T i n e t a L o g a r j a  (19 75:  1 15 )  s e  p r e k m u r s k o  n a r e č j e  g o v o r i  v  P r e k -
m u r j u ,  o b  z g or n j i  R a b i  v  o k o l i ci  M on o š t r a  n a  M a d ž a r sk e m  i n  v  ne k a j  v a s eh  o b  
m a d ž a r sk o - a v st r i j s k i   m e j i   v  A v st r i j i .   N a r e čj e   p o z n a   j a k o st n o   ( t j .   n et on e m sk o )  
n a g la š e v a n j e  t e r  k o l i k o st n o  n a s p r o t j e  v  v s eh  b e s e d n i h  z l o g i h .  S i st e m  do l g i h  
s a m o g la s n i k o v  j e  m on o f t on g i č n o - d i f t on g i č e n .
V i l k o   N o v a k   ( 1 9 3 6 :  5 )  j e   p r ek m u r s k o   n a r e čj e   r a z de l i l   n a   t r i  g o v o r e :   j u ž n e ga  
govorijo Dolinci od Murske Sobote do Lendave, med Muro in Lendavo; srednje -
ga   g o v o r e   R a v e nc i   o d   M u r sk e   S o b o t e   p ro t i   C a n k o v i ;   se v e r n e ga   a l i   g o r i č k e ga  
p a   G o r i č a nc i .   N a   t r i  p o d n a r e čj a ,   se v e r n o ,   o s r e d n j e   i n  j u ž n o ,   j e   p r ek m u r š či n o  
r a z č l e n i l a  t u d i  Z i n k a  Z o r k o  ( 1 9 94 :  2 3 2 ) :  s e v e r n o  p o d n a r e č j e  s e  g o v o r i  o b  z g o r n j i 

—  160  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
Ledavi in v Slovenskem Porabju, osrednje od Cankove, prek Murske Sobote 
do   F i l o v c e v   i n  K o b i l j a ,   j u ž n o ,   t j .   do l i n sk o ,   p a   v z do l ž   M u r e .
S l i k a   1 :  I z s e k   i z  K a r t e   s l o v e n s k i h   n a r e č i j   ( K a r t a   T i n e t a   L o g a r j a   i n  J a k ob a   R i g l e r j a   1 9 8 3 ,  
d o p o l n i l i   s o d e l a v c i   D i a l e k t o l o š k e   s e k c i j e   I S J F R  Z R C  S A Z U ,  S L A  3 . 1  2 0 23 :  1 1 ) .
G o r i č k a   r a z l i či c a   se  t o r e j   g o v o r i   se v e r n o   o d   C a n k o v e   i n  v  P o r ab j u ,   r a v e n s k o  
n a r e čj e   o d   C a n k o v e   ( o b   m e j i   z  A v st r i j o )   p ro t i   v z h o d u   i n  j u ž n o   o d   M u r sk e   S o -
b o t e   do   R a k i č a n a ,   do l i n sk o   p a   j u ž n o   o d   R a k i č a n a   ( o z .   M u r sk e   S o b o t e )   do   r ek e  
M u r e  i n  o b   L e d a v i .   L o č n i c e   m e d  t e m i  p o d ro čj i   so  n a st a l e   z a r a d i   n a r a v n i h   t e r  
p o l i t i č n o -   i n  c e rk v e n o up r a v n i h   de j a v n i k o v ,   m e j o   m e d  se v e r n i m  i n  o s r e d n j i m  
de l o m   p a   j e   i z o b l i k o v a l   n a r a v n i   r e l i e f  g o r i č k e ga   g r i č e v j a .   S e v e r n i  de l  j e   i m e l  
s r edi š č e  v  M o n o š t r u  in  G o r n j i  Len da vi  ( današ n j i  G rad ) ,  o s r ed n j i  v  M u rs k i  S o -
b o t i,   j u ž n i   p a   v  T u r n i š č u  i n  D o l n j i   L e n d a v i   ( d a n a š n j a   L e n d a v a ) .   V  z a m e j st v u  
n a   Ma d ž a r s k e m   se  g o v o r i   t .  i .  p o r ab sk a   r a z l i či c a ,   k i   z a j a m e   k r a j e v n e   g o v o r e  
v se  do   M on o š t r a .
2
A v g u st  P a v e l   ( 1 8 8 6 – 1 94 6 )  j e   b i l  p r v i,   k i   j e   v  sv o j i   m on o g r a f i j i  Glasoslovje 
slovenskega cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, 
1 9 0 9 )  k la s i f i c i r a l   o z .   l o či l   t r i  p r ek m u r s k e   r a z l i či c e :   se v e r n o   –  g o r i č k o ,   k i   se  
govori ob zgornji Ledavi in v Porabju, osrednjo – ravensko, ki se govori od 
C a n k o v e   p r ek o   M u r sk e   S o b o t e   do   F i l o v c e v   i n  K o b i l j a ,   t e r  j u ž n o   –  do l i n sk o ,   k i  
j e   v  r ab i   v z do l ž   M u r e .
3
 P a v e l  n a v a j a  ( 1 9 0 9 :  5–6 ) :
Cankovsko narečje se razprostira zahodno od jezikovnega okoliša Ravencev v nepo -
sredni soseščini štajerske meje. Cankova sama je približno tri četrt ure oddaljena od 
nemško govoreče Radgone in leži ob mejnem potoku Kučnica (Kùčca). Okoli Cankove 
so vasi z izključno slovenskim prebivalstvom: Korovci (Koròfcä), Gerlinci (Groncä), 
Črnci (Čncä), Krašči (Kráščä), Topolovci (Topolòfcä), Skakovci (Skàkofcä); prebivalci 
skoraj vseh teh vasi spadajo k Ravencem.« O tamkajšnjih govorcih pravi (Pavel 1909: 
4): »Ravenci (Rovnc; Ravnäc) so prebivalci ravnine, ki se pričenja pri Cankovi, 
 2
  P o d r ob n e j e   o   t e m  p i š e   M i h a e l a   K o l e t n i k   ( 20 0 8 :  1 0 – 1 4 ) .
 3
  G o v o r   C a n k o v e   u v r š č a m o   v  r a v e n s k o - g o r i č k i   g o v o r .

—  161  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
približno do Murske Sobote: vasi Cankova (Cànkova), Skakovci (Skàkofcä), Krajna 
(Kràna), Polana (Poláncä) itd. V njihovi govorici je precej tujk, zlasti nemških, zato 
je njihov besedni zaklad, kar se domačih besed tiče, najbolj reven.
Cankova je tudi točka T387 v mreži Slovenskega lingvističnega atlasa. Av-
torica je zbirala cankovsko narečno gradivo na terenu (tudi) po vprašalnici 
za Slovenski lingvistični atlas. Po omenjeni vprašalnici je narečno gradivo 
za Cankovo zapisala tudi Marija Gere (Gere 1993), leta 2001 pa Zinka Zorko 
(Zorko 2008: 74–86).
3	 G l a so sl ovj e	na r e č j a	Ca nk ove
Pavel je v Glasoslovju predstavil vse glavne glasoslovne značilnosti tega prek­
murskega govora, med drugim: 1) zaokroženje kratkega in nenaglašenega a je 
značilno tako za ravensko kot goričko različico prekmurščine, npr. màt, kàmän, 
žàgat; 2) dolgi a je nezaokrožen, sprednji oz. rahlo e ­jevski (ȧ), npr. vlás, mlátt; 
3) za dolgi jat imajo dvoglasnik oz. diftong e: lès, mlèko ‘mleko’, dètä ‘dete’, 
za dolgi o pa diftong o: mòst, sẹnò; 4) v panonski narečni skupini se je 
dolgi u pomaknil v izgovoru naprej (ü), npr. vǘjäc, grǘška, značilno pa je tudi, 
da ­m v izglasju prehaja v ­n, npr. sdän ‘sedem’.
3.1 Samoglasniki
V 1. delu Glasoslovja Pavel v poglavju Vokalizem samoglasnike cankovskega 
narečja prikazuje s tabelo (Pavel 1909: 7); našteje 18 monoftongov: i, í, , , 
ẹ, e, ä, ȧ, á, å, o, ó, ö, ő, u, ú, ü, ǘ; posebej našteje dvoglasnike, npr. è (lès, 
mlèko), ò (nòs, sẹnò), ǜ ( mkln štǜ ‘držaj metle’, san bǜ),  (npr. kòt), 
 (npr. t ‘del’, or ‘oral je’) itd.
Inventar
Vokalizem
Cankovsko narečje loči naglašene samoglasnike, ki so dolgi in kratki, in ne-
naglašene samoglasnike, ki so samo kratki. Inventar prozodemov torej zajema 
dva naglasa (ˈVː, ˈV) in nenaglašeno kračino (V). Sistem dolgih naglašenih 
samoglasnikov je monoftongično­diftongičen; nastali so iz starih in novih 
cirkumflektiranih samoglasnikov. Kratki naglašeni zložniki v nezadnjem be-
sednem zlogu se niso podaljšali; kratki naglašeni samoglasniki so nastali iz 
staro­ in novoakutiranih in umično naglašenih samoglasnikov.

—  16 2  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
Dolgi naglašeni samoglasniki
iː/iː üː uː/uː
ẹː [ọː]
ẹː/eː [öː] ọː/oː
[eː] ȧː 
[aː]
Kratki naglašeni samoglasniki
i ü u
ẹ ọ
e [ä] ö
å + 
Izvor samoglasnikov cankovskega narečja
D o l g i   n a g la š e n i   s a m o g la s n i k i   so  n a st a l i   i z  st a r i h   i n  n o v i h   c i rk u m f l ek t i r a n i h  
s a m o g l a s n i k o v.
iː/iː  < *ī (bˈriːtva (P brítva),
4
 sˈviːnja (toda P svìńa), ˈliːce (P lícä), ˈčiː 
‘hči’, meˈziːnec, mˈliːn (P mlín), ˈsiːn in ˈsiːn (P sínäk), Imn ọˈčiː in 
ọˈčiː, viˈšiː in viˈšiː (P viší), oˈbiːst (star.),
5
 saˈniː, Red kˈviː; žiˈviːn 
= živim)
 – v izposojenkah (kˈriːš (P kríž))
üː  < *ū (pˈlüːča (P plǘča in plǘča), ˈMüːra (P Mőra), ˈtüː (P tǘ); ˈvüːjec 
(P vǘjäc) ‘materin brat’, gˈrüːška (P grǘška); prid m ˈsüːj (P sǘj);
6
 
ˈküːpla (P kǘpt ‘kupiti’))
– v izposojenkah (ˈküːnja ‘kuhinja’ (P kǘńa), šˈtüː ‘toporišče’, šˈküːfka 
in šˈküːfka = škufka ‘smrekov storž’ (P škǘfka), bˈrüːtöf ‘pokopališče’ 
(P brǘtv))
 4
  P a v l o v i   p o d a t k i   i z  G l a s o s l o v j a   ( P a v e l   1 9 0 9 )  s o   o z n a č e n i   z  v e l i k o   i n  o d e b e l j e n o   č r k o  P; 
v e č i n o   n a r e č n i h   p o d a t k o v ,   z a p i s a n i h   z  n o v o   t r a n s k r ip c i j o ,   j e   z b i r a l a   a v t o r i c a   p r i s p e vk a  
n a   t e r e nu  o d   20 0 6  d a l j e   ( J a k o p   20 0 6 > ) .
 5
  P ol e g   n ov . ledˈvice .
 6
 V Glasoslovju Pavel zapisuje glas , ki ga opiše kot kratek samoglasnik med zelo ozkim 
ẹ in i ,  v  n e n a g l a š e n e m   p o l ož a ju   p a   d a   s e  i zg o va r j a   p o l g l a s n i š k o   ( k ot  ).

—  163  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
uː/uː  < * (ˈguːt = golt ʻgrlo’ (P gút), ˈžuːna = žolna (toda P žùna), sˈtuːček 
= stolček ‘koruzni storž’, ˈčuːn ‘korito, čoln’ (toda P čùn), ˈvuːk (P 
vúk); prid m ˈduːk (P dúg, dúg); P gúčat = golčati ‘govoriti’)
– v izposojenkah (kaˈpuːt ‘suknjič’ (P kapút), ˈtuːxńa ʻodeja’ (toda P 
dùńa), ˈruːt ‘oje’ (P rúd), ˈtuːtọr (P tútor))
ẹː  < * (ˈpẹːtek (P ptäk), ˈpẹːt in ˈpẹːt (P pt), ˈrẹːp in ˈrẹːp (P rp), ˈpẹːta 
in ˈpẹːta, gˈrẹːda in gˈrẹːda, Imn skuˈzẹː in skuˈzẹː (toda P skùzä), 
däˈvẹːt in däˈvẹːt (P dävt), däˈsẹːt in däˈsẹːt (P däst); 1ed gˈlẹːdan in 
gˈlẹːdan (P glda))
7
< stalno dolgi polglasnik – * (ˈlẹːn = lan, ˈdẹːn = dan ( P dn), ˈtẹːst = tast 
(P tst), ˈvẹːs (tudi ˈvẹːs) = vas (P vs), laˈkėːt, nọˈxẹːt ‘noht’ (P no(j)t))
< *ī v položaju pred r (meˈxẹːr = mehir ʻmehurʼ, vȯˈdẹːr oselnikʼ (toda 
P vodèr), P mr = mir, pastr; šrš; spomrajo = umirajo)
[eː] < e v položaju pred  (del ­l m ed: pˈreː = prel ‘presti’ (P pro), cˈveː 
= cvel ‘cvesti’, pˈleː)
[öː]  < redko *ū (ˈköːjat ‘kuhati’ (P kőjat))
 – redko v izposojenkah (gˈvöːlp = velb ʻkamniti podboj’)
[ọː]  – redko v izposojenkah (stˈrọːžok ʻblazina za čez posteljo, na kateri se 
je ležalo, s polnilom iz koruznega ličja’)
ẹː  < * (ˈlẹːs ʻgozd, les’ (P lès), mˈlẹːko ʻmleko’ (P mlèko), ˈcẹːline (P 
clna), ˈdẹːte (P dètä), kˈlẹːšče (P klèščä), gˈneːzdọ (P gnèzda in 
gnèzdo ali gnzdò), dˈveː (P dvè); prid ž ˈlẹːpa (P lèp), sˈleːp (P 
slèp), ˈbẹːl (P bèl); ọtpˈreːt (P otprèt))
< *ē (ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, sˈcẹː, lidˈgẹː = ljudje (toda P ld, md, pč, 
sc, lidď))
ọː  < *ō (ˈnọːč ʻnoč’ (P nòč), ˈnọːs ʻnos’ (P nòs), ˈboːk (P bòg), neˈbọː 
(toda P nba), sẹˈnọː (P sẹnò), kọˈkoːt = kokot ʻpetelinʼ ( P kokòt), 
ˈvọːsek (P vòsk), ˈkọːla ʻvozʼ (P kòla), sˈtoː (P stò))
< *ǭ (ˈsọːsed ʻsosed’ (P sòsd), ˈrọːka (P ròka),
8
 otˈroːb ʻotrobi’ 
(P otròbďä), ˈzọːp (P zòb), ˈmọːš (P mòž), žeˈlọːdec (P žalòdäc 
ali žälòdäc))
< *ō po umiku novega cirkumfleksa (ˈoːtava
9
)
 7
 Za * je danes v cankovskem govoru v večini primerov dvojni refleks, medtem ko Pavel 
(1909) navaja le primere z monoftongom.
 8
 Po analogiji tudi ˈnọːga (P nòga).
 9
 Leksem otava izkazuje Ivšićevo retrakcijo (Gostenčnik 2022: 147); tudi v prekmurskih 
govorih krajev Večeslavci (SLA T397) ˈoːtava, Žetinci (SLA T414) ˈọtava ter v sred­
nještajerskem govoru kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339) ˈoːtåvič in kozjansko­bi­
zeljskem govoru kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345) pa ˈuːtavič.

—  16 4  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
< *ǭ po po umiku n o v e ga c irkumfl eksa ( ˈgoːsanca (P gòsanca) = 
gosenica
10
)
– v izposojenkah (ˈšoːštar ‘čevljar’ (toda P šùstär), ˈroːmar, ˈšoːla 
(P šòla), oˈkoːrš = *obkoroš
11
 ‘kor’ (P okòrš), ˈboːta = bolta ‘tr-
govina’ (P bòta))
ȧː < *ā (bˈrȧːda, vˈlȧːs = vlas ʻlas’ ( P vlás), ˈpȧːlec (P páläc), pọˈtȧːč ‘ko-
lo’, ˈzȧːtanek (P zátanäk), kọkọšnˈjȧːk; ˈzȧːgńa = zadn j a ( P zágńč); 
pˈrȧːvimo (P právi), mˈlȧːtit mˈlȧːtn (P mlátt mlátn), ˈtȧːlat ‘deliti’ 
(P tálat))
[aː]  – v izposojenkah (ˈxaːjz = hajzelj ʻstranišče’, ˈvaːraš ʻmesto’ (P váraš), 
ˈvaːga)
K r a t k i   n a g la š e n i   s a m o g la s n i k i   so  n a st a l i   i z  st a r i h   i n  n o v i h   a k u t i r a n i h   s a m o -
g l a s n i k o v.
i  < *ì- (ˈžila, ˈxiža in ˈiža ʻhiša’ (P (h)ìža), ˈlipa, ˈriba (P rìba), ˈńiva (P 
Ied in Imn ńìva), ˈtikäf (P tìkäv), ˈžitọ (P žìto), Imn fˈtič)
< *-ì (ˈmiš (ž) (P mìš), ˈrit (P rìt), fˈtič = ptič (P ftìč), ˈsir (P sìr); prid 
m ˈsit (P sìt))
– v izposojenkah (ˈcige ‘opeka’, ˈpisker ‘lonec’, ˈrixtar = rihtar ‘župan’, 
fåˈmilija, oštaˈrija; ˈvintat ‘vejati’)
ü  < *ù- in *-ù (kˈrüj (P krǜ, toda krǘja), ˈčüdo (P čǜdo), pˈlük, (P plǜg); 
ˈlüščt (P lǜščt))
– v izposojenkah (ˈcük ‘vlak’ (P cǜg), gˈrünt ‘kmetija’ (P grǜnt), ˈpüšel 
= pušelj ‘butara ’ ( P pǜš), ˈpüta = puta ‘oprtni koš’, ˈküga (P kǜga), 
ˈpüšpek = pušpek ‘škof’ (P pǜšpäk))
u  < * (sˈkuza ‘ so lza ’ ( P skùza), sˈtube = stolbe ʻstopnice’ (P stùba), P 
kùčät ‘kolk’ (toda danes ˈkọlk); prid m ˈdužen (P dùžän), ˈkust = tolsti 
‘debel’ (P kùst), prid ž ˈduga (P dùgo), P pùn; ˈtučt (P kúčt), P gùtnot 
‘požreti, srkniti’; 1ed ˈpunn)
< *- in *- (ˈvuna; prid m ˈpun, prid ž: ˈduga, ˈpuna)
– v izposojenkah (båˈǯus = bajusi ‘brki’ (P baďùs, bajùs), štˈrunfa 
 10
 Leksem gosenica izkazuje Ivšićevo retrakcijo (< *gǫsnьnica < * gǫsnьnica (Furlan 
2005: 407, op. 3); tudi v prekmurskih govorih krajev Večeslavci (SLA T397) ˈgoːsanca, 
Grad (SLA T398) ˈgosenca, Gornji Perovci (SLA T399) ˈgosenca, Križevci (SLA 
T400) ˈgosanca, Žetinci (SLA T414) ˈgọsanca ter v kozjansko­bizeljskem govoru kraja 
Bistrica ob Sotli (SLA T345) ˈgọːsanca, v srednještajerskem govoru kraja Dobovec pri 
Rogatcu (SLA T339) ˈgoːsanca in v srednjesavinjskem govoru Ložnice pri Žalcu (SLA 
T324) ˈgọːsenca.
 11
 Prim. madž. kórus ‘kor’.

—  165  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
‘nogavice’ (P štrùnfa, Tmn štrùnfä), kˈrumpč = krumpič ‘krompir’ 
(P krùmpš), ˈkuča ‘hiša ’ (P kùča), ˈkukọrca = kukor(i)ca ‘koruza ’ ( P 
kùkorca), ˈluster ‘lestenec’, ˈpunčọl ‘čevlji’ (P pùnčul), pˈruslek (P 
prùsläk) ‘nedrc (pri stari noši neke vrste brezrokavnik, ki se je nosil 
na vrhu)’)
ẹ  < *- (bˈrẹza (P brza), ˈcẹsta (P csta), ˈdẹca ‘otroci’ (P dca), ˈdẹkla 
(P dkla), näˈdẹla (P nädla), neˈvẹsta (P nävsta), pˈlẹve (P plva), 
stˈrẹja = streha (P strèja), ˈlẹtọ (P lto), žäˈlẹzọ (P žälzo))
< *- (ˈdẹt (P dd); ˈsẹ = sèm (P s), toda ˈrän = hren)
< *- (rọˈgẹ ʻrog’, toda P rog)
– v izposojenkah (ˈlẹder ‘usnje’, ˈfẹrma = birma ( P frma), ˈvẹrt ‘go-
spodar’ (P vrt), ˈvẹrtnja ‘gospodinja’ (toda P värtìna), pˈrẹdganca = 
pridiganica ‘prižnica’)
ọ < *ò- (ˈčọba = čoba ‘ustnica’ (P čòbä), ˈvọla = volja (P vòla), sọˈbọta (P 
sobòto, Ted), sˈkọrca ‘skorja’, šˈkọda; ˈnọsn (P nòs), pˈrọsn (P pròs), 
ˈxọdn (P òd), toda ˈkọːža
12
 (P kòža))
< *-ò (ˈnọš ʻnož’ (P nòš), ˈkọš (P kòš), ˈkọn (P kòń), gˈrọp, ˈpọt = pod 
‘podstrešje, tla’, kˈrọp (P kròp), ˈpọp (P pòp) ‘župnik’)
< *- in *- (ˈtọča (P tòča), ˈmọčnik (P mòčnk), ˈdọga (P dòga) ‘doga, 
deščica pri sodu’; stˈrọk)
< umično naglašeni *o (ˈvọda (P vòda), ˈkọsa, kọza (P kòza), ˈkọsec (P 
Rmn kòscov), ˈbọžč, ˈkọnec (P Tmn kòncä), čˈlọvik (P člòvk in člòvẹk), 
ˈkọte (P kòt); prid m ˈbọži (P bòž), prid s ˈdọbrọ (P dòbro); gˈlọdat; 
ˈgọr, ˈdọ ‘dol’ (P dò))
< *o- po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga ( ˈpọtplat 
‘stopalo, podplat’ (P pòplat))
– v izposojenkah (ˈčọnta ‘kost’ (P čònta), ˈgọmba = gomba ‘gumb’ ( P 
gòmba), ˈọrglẹ (P òrgolä), plaˈfọn, ˈmọt, šˈtọk = tirštok ‘podboj’, ˈcọta 
‘cunja’, ˈpọjp = pob ‘fant’ ( P pòb ali pòjäb), ˈbọtär, glaˈžọjna = glažo-
vina ‘šipa’, ˈfọs ‘debela deska’, šˈpọret ‘štedilnik’ (P špòrät ali špàrät), 
ˈmọšt, ˈpọdgån = podgan ‘podgana’ (P pòdgan), ˈkọståń, ˈxọzntˈreːgar 
‘naramnice’)
ö  < e (< *-,*-) položajno (ˈvöter ʻveter’ (P vtär), ˈsöver = sever, Red, 
Idv člọˈvöka (P človka), ˈBöltnc (P Bltncä = Beltinci), ˈvörne ˈdüːše, 
člọˈvöšk, dˈvöma = dvema; ˈvö ʻvenʼ, Red ˈvö s ˈčela ʻgrdo gledati’ (P 
vglda), ˈvö fˈtẹːgnọ = vtegniti se ‘stegniti se, umreti’ (P vspìt, v 
vgla, v sposǘšl, vsǘnot, v žžgala))
< *u položajno (ˈvöra ʻuraʼ (P vra))
– v izposojenkah (P brklä ‘burkle’, toda danes ˈrȧːgce)
 12
 V leksemu koža (ˈkọːža) se naglašeni o odraža kot padajoči o, kar je možno razložiti s 
položajnim razvojem ob ž (prim. Gostenčnik 2022: 144, 147).

—  166  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
e [ä] < umično naglašeni *e (ˈčelọ (P Med na čl), ˈrebrọ, ˈsästra (P sstra), 
ˈtäle, (P tlä), ˈčäsnjäk = česnek ‘česen’, ˈrätkef = redkev (P rtkäv), ˈžäna 
(P žna), mladọˈžänäc ʻzaročenec, ženin’ (P mlàdožänäc/mladožnäc), 
Imn ˈmäkle ‘metla’ (P mkla); ˈnäst (P nst), del ­l ž ed: sˈpäkla (P 
pkl), pˈläla = pletla, ˈnäsla, vel ˈnäste in ˈnäste (P nstä); tudi ˈpärọ 
(P pro))
< *- in *- (ˈmäša = maša (P mša), dˈvär = dveri ‘vrata’ (P na dvra), 
ˈsänje = sanje; prid m ˈläxek = lahek ( P lhko) in ˈpes = pes (P ps), 
ˈdäš = dež (P dš in dšč), gˈnäs = danes (P gns))
< umično naglašeni polglasnik (sˈtäbär (P stbär), ˈmägla (P mgla), 
ˈsänje = senje ‘sejem’ (toda P sńä))
< *- in *- (sˈräča (P srča), ˈdätälca = deteljica ‘detelja’ (P dtälca), 
Red: dˈtäta (P Ded dẹtt), täˈläta, pọkˈläknọt = pokleknoti, pˈräst; 
ˈzät = zet (P zt), ˈväč (P vč); nam ˈžät (P ned žt))
< *è- in *-è (ˈmäla = melja ‘moka’ (P mla), ˈzälǯe = zelje ( P zlďä), 
Imn räˈmänke = remenke ( < * rumenka) ‘pirh’, ˈžänska, ˈžänn, ˈsädän 
(P sdän), Red kˈmeta/kˈmäta; prid m näˈbäšk; 1ed: ˈmälen = meljem, 
ˈmäčen, del ­l m ed: ˈpäkä = pekel, ˈnäsọ, šˈtär = kateri, fˈčära; kˈmet/
kˈmät (P kmt), toda gˈleːžen)
– v izposojenkah (bˈläk = blek ‘trebuh’ in bˈläkast ‘trebušast’, cˈväk 
‘žebelj’ (P cvk), dˈräta = dreto ‘dreta’, proˈcesja ‘procesija’, ˈrema, 
ˈgäzärọ = jezero ‘tisoč’ (P ďzäro), ˈžägän ‘blagoslov’ (P žgän); prid m 
ˈbätežen = betežen ‘bolan’ (P btäžän), prid ž ˈžägnana ‘blagoslovljen’)
å  < *à- (ˈkåmen (P kàmän),
13
 sˈlåma (P slàma), ˈgåber, ˈjåvọr, ˈkåše, Red 
bˈråta, ˈkåča, mˈlåka, ˈžåba, ˈǯågọda = jagoda, lọˈbånja, ˈmåt (P màt), 
ˈbåbca (nov.), ˈmåt (star.) ‘stara mati’, kˈråva (P kràva), ˈbåba, sˈkåla, 
ˈmåčija = mačeha, mˈråvla, sˈråkca = srakica ‘srajca’ (P sràkca), ˈpålca 
= palica, sestˈråna = sestrana ‘sestrična’, ˈǯåblan (ž) = jablan ‘jablana’, 
ˈǯåbọkọ = jabolko (P ďàboko ali ďàboka), ˈråšọške = razsoške ‘vilice’, 
ˈpåvọčina = pavučina ‘pajčevina’ (P pàvučna ali pàvočna), ˈpåmet (P 
pàmät), ogˈråček = ogradček ‘vrt’ (P ogràčäk); päˈlåti, kläˈpåt, ˈdåt (P 
dàt), sˈpåt (P spàt), zˈnåt ‘vedeti’ (P znàt), täˈsåt, P zvàt, kovàt)
< *-à (bˈråt (P bràt), ˈkåt = kad, gˈråj = grah ʻfižolʼ, prid m zdˈråf, pˈråf, 
kˈråj = kraj ‘proč’, ˈkå = kaj)
– v izposojenkah (gˈvånt (P gvànt) ‘obleka’, ˈmånt ‘ženski plašč’, 
šˈlåpf ‘copata iz usnja’, ˈvånkiš ‘vzglavnik, blazina za pod glavo’ (P 
vàŋkš), ˈxåmer ‘kladivo’, bˈlånja = blanja ‘deska’, škˈråmp = škrampelj 
‘krempelj, parkelj’, ˈlåče = hlače (P làčä), coˈpåta, poˈgåča ‘potica’ (P 
Imn pogàčä), šˈtåla, ˈfårọf ‘župnišče’ (P fàrof), šˈmårnce, ˈådvent = 
advent, gˈråba ‘grapa’, Imn ˈlåmpe ‘usta’ (toda P vǘsta), Oed z ˈlåncon 
= lancem ‘veriga’ (P lànc), ˈkånžar (toda P kònžar) = kanžar ‘merjasec’)
 13
 Kratki zaokroženi a (ki ga Pavel zapisuje kot à) zapisujemo z å, npr. ˈkåmen, bˈråt. 

—  167  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
 < * in * (pˈsa, ˈčf, ˈpst (P pst), ˈgm, ˈbf, ˈmtvec ‘mrlič’, ˈsna, 
sˈmt (P smt), ˈkf ‘kri’ (P kv), ˈžt, ˈpt ‘rjuha’, ˈts = trs ‘trta’ , ˈdva , 
ˈkst, ˈkma, ˈvba, ˈppe = prpel ‘poper’; prid m ˈtd; P bcańä, Čncä 
(Črnci), šmklaväc)
3.2 Soglasniki
V 2. delu Glasoslovja Pavel v poglavju Konzonantizem soglasnike cankovskega 
narečja prikazuje s tabelo (Pavel 1909: 93), in sicer jih našteje 25 ter jih deli 
na zveneče (b, d,  oz. ď, g, (dz), dž, v, z, ž, j, r, l, m, n) in nezveneče (p, t,  oz. 
ť, k, c, č, f, s, š, (ch), h) oz. na zapornike: p, t, , k, b, d, , g; zlitnike: dž (dz), 
c, č; pripornike: f, s, z, š, ž, h (ch), v, j; jezičnike: r, l in nosnike: m, n, ń, ŋ).
Izvor soglasnikov cankovskega narečja
n < *-m (ˈvüzen = vuzem ‘velika noč’; Oed: z bˈråtọn (P z bráton), pod 
nọˈxẹːtọn ‘noht’, s ˈsiːnọn, s pọˈtȧːčọn ‘kolo’, s kọˈvȧːčọn, s kˈlüːčon (P 
Oed: z mòžon); Dmn: dˈväran, nọˈčån ‘noč’, ˈsädän (P sdän ‘sedem’); 
1ed: gˈlẹːdan in gˈlẹːdan, ˈnọsn, pˈrọsn, ˈxọdn, ˈčüːjen ‘slišim’, ˈiden
14
 
‘grem’, küˈpüvlen, plaˈčüvlen, san ˈčüːla (P 1ed: nščän ‘nočem’, nmrän 
ʻne morem’, màn ʻimam’, zavrn, nä fòlgan, vìdo san))
< *-ń (gˈleːžen, toda ˈkọn (P kòń))
ń < *ń (sˈvińa, ˈlüːkńa, ˈńiva (P ńìva), ˈkürńek = purnjak ‘kurnica’, ˈšiːńek 
= šijnjak ‘vrat, tilnik’ ( P šìńäk), čˈrẹːšńa (P čršńa), škˈrińa = skrinja 
‘krsta’, gȯsˈtüvańe (P gostǜvańä ʻgostija’), P fòrvańä ‘vožnja, prevoz’, 
P ptlańä ‘prosjačenje’, P vńák, vińák < vüńák ‘uljnjak, čebelnjak’ 
(toda danes čebelˈńȧːk), P kärtofìńäk ‘krtina’; ˈńegof (P ńäm); prid m 
P kòńsk ‘konjski’, prid ž ˈzȧːgńa = zadnja (P zágńč); ˈvọńat = vonjati 
‘smrdeti’, P stòńat ‘stokati, ječati’)
< *-ń (ˈogeń, šˈkägeń)
< *ń < *-nьj-/*-nъj- (ˈsäńe = san j e, znaˈmẹńe , kọsˈmińe = kosminje 
‘dlaka’ (P kosmìńä))
l < *ĺ (ˈzämla, ˈvọla = volja, ˈmäla = melja ‘moka ’ (P mla), näˈdẹla (P 
Ted nädlo), kˈlüka, kˈlüːč (P klǘč), pˈlüːča = pljuča (P plǘča in plǘča), 
ˈpọstäla (P pòstälca), živˈlenje (P živlèńa))
< *lV < primarna skupina *dl/*tl (del -l ž ed: pˈrẹːla in pˈrẹːla = predla 
 14
 Za glagol iti se v prekmurskem narečju namesto korena gre­ uporablja ide­ (npr. ideva), 
ki izhaja iz nadomestne nedoločniške osnove *id­ (Jakop 2017: 59).

—  168  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
(P prẹla jä [manjka naglasno znamenje]), ˈgeːla = jedla, cˈvälå = cvetla 
(P cvla), pˈläla = pletla, P zmla jä = pometla je)
< *n v skupini mn (ˈgümla = gumno ž)
v < kot proteza pred *u- (ˈvöra ‘ura’ (P vra), ˈvüja ‘uho’ (P vǘja), ˈvüjec 
= u j ec ( P vǘjäc), ˈvüːna, ˈvüš (P vǘš, viší má, Imn), ˈvüːzda ‘uzda’ 
(P vǘzda), P vǘsta (toda danes ˈlåmpe ‘usta’), P vńák, vińák < vüńák 
‘uljnjak, čebelnjak’ (toda danes čebelˈńȧːk); P vùdrt ‘udariti’)
< kot proteza pred *o- v primeru ˈvọːgälǯe = ogelje ‘oglje’
 < *-l (ˈpäkä = pekel)
– v del -l m ed, ko je naglašen zadnji/edini zlog (ˈšọː, ˈzẹː = vzel, 
pˈleː, cvˈrå = cvrl, mˈrå = umrl, žˈrå, ˈdå, zˈnå, tˈkaː, šˈčẹ = 
hotel, mˈlö, siˈšü = sušil, kọˈsi, ˈbiː)
< skupina *dl/*tl (pˈreː = prel ‘presti’ (P pro), cˈveː = cvel ‘cvesti’ 
(P cvo jä = cvetel je))
< *-ĺ (kˈrå = kralj, ˈkåše, ˈppe = prpel ‘poper’)
j < *x – kot zapolnitev zeva po onemitvi * x v položaju * V xV (ˈmåčija 
= mačeha, ˈråsọje ‘vile’, ˈmüja = m uha ( P mǘja), stˈrẹja = streha ( P 
strèja), ˈvüːja ʻuho’ (P vǘja), Red: kˈrüja, gˈråja = graha ‘fižol’ , P od 
strája; prid m ˈsüːj = suhi ‘suh’ ( P sǘj); ˈküːjat ‘kuhati’ (P kőjat))
< *-x – kot zapolnitev zeva po onemitvi * x v položaju *­Vx (ˈmẹːj ‘meh’, 
gˈråj ʻfižolʼ, P str ‘strah’; kˈrüj (toda P krǜ z onemitvijo v izglasju ), 
P žmà ‘okus’; Mmn: p poˈtȧːčaj, p dˈväraj = dv erih ‘ vrata ʼ ( P na 
dvra), ˈọːkńaj, pọ ˈžilaj, v ˈlåmpaj ‘v ustih’, P fčämär ‘v besu, v 
jezi’, f càtŋga ‘v časopisu’, na làča ‘na hlačah’; po slovnsk brgá 
i dolína (Pavel 1909: 3))
< *-vi- (braˈdåjca = bradavica (P bradàca), bọˈrọjca = borovica ‘bri-
nje’, glaˈžọjna = glažovina ‘steklovina, šipa’, P ìloca ‘ilovica’, rokàca 
‘rokavica’, kvojìcä ‘krvavice’)
k < *j za nezvenečim nezvočnikom
15
 (sˈtåriške = starišj e ʻ starši ’ ( P 
stàrškä), ˈvaːraške, pọˈtȧːčke ‘kolesa’, sˈmȧːcke)
< *t v skupini tm (P kmìca = tmica ʻtema’; kmčä = tmeče ʻtemno’)
< *t v skupini tl (Imn ˈmäkle = metla ‘metla’ (P mkla))
< * (ˈkäden = teden (P kdän))
< *l v skupini sl (sˈkuza = solza (P skùza))
g < *j pred sprednjimi samoglasniki ( gäˈsẹn = jesen, gäˈsänọvec = jese-
novec ‘jêsen’, ˈgäšprẹn = ješprenj, ˈgäzärọ = jezero ‘tisoč’ (P ďzäro), 
 15
 Prehod j > k je rezultat prehoda j > g pred prednjimi samoglasniki in prilikovanja po 
zvenečnosti g > k v položaju ob nezvenečem nezvočniku (Gostenčnik 2022: 142, op. 
50). 

—  169  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
ˈgüžna = južina ‘malica’, ˈgẹːtra ‘jetra’ (P ďtra ali gtra), Imn lidˈgẹː 
‘ljudje’ (toda P lidď), zuˈbọːvge = zobovje ‘zobje’, Imn: ˈCånkọfčarge , 
šˈtiːrge = štirje; duˈgt = dojiti ‘molsti’, 1ed mˈgẹːn in mˈgẹːn ‘umreti’, 
3ed ˈgeː ‘jesti’ (P ďè))
< *d v skupini dn (šˈkägen
16
 = skedenj; gˈnäs = dnes ʻdanesʼ ( P gns); 
prid m pˈreːgen, ˈzaːgen, prid ž ˈzȧːgńa = zadn j a ( P zágn = zadnji, 
spògń = spodnji, slègnoga = slednjega))
< *d v skupini dl (P glètva, danes dˈlẹto)
f < *v pred nezvenečimi nezvočniki (f ˈkm, P f šòlo, ˈọfca, P kàfka 
‘kavka’; prid m ˈcånkọfsk = cankovski, ˈžiːfčen; ˈvö fˈtẹːgnọ = vtegniti 
se ‘stegniti se, umreti’, 2mn vel ˈloːfte)
 < *-v v izglasju (ˈlågef = lagev ‘sod’, ˈtikäf = tik e v ‘ b uča ’ ( P tìkäv), 
ˈrätkef = redkev (P rtkäv), pȯtˈkọːf = podkev, ˈcẹrkäf = cerkev , ˈbf, 
ˈkf ‘kri’ (P kv), Rmn ˈsiːnọf ‘sin’, vlaˈsọːf ‘las’, pọˈtȧːčọf ‘kolo (na 
avtomobilu, vozu)’ (P sdän mèsäncof), Oed z žˈlicọf, s peˈ š ćọ ː f, z 
ˈmåtärjọf (P s pǘkšof, s frčof); prid m zdˈråf, ˈńegof, pˈråf)
< *p (< *p, *b) pred č, t (fˈtič = ptiči, fˈčẹːla in fˈčẹːla = bečela ‘čebela’)
č  < * (tˈrẹːč = tretji)
š < *x pred *č (šˈčẹt, 1ed šˈčẹn ʻhotetiʼ, ˈnišče)
17
 < *x (< *k) pred t (šˈtär = kateri, šˈtọ = kdo)
< *s pred zlogom s š v primeru ˈråšọške = razsoške ‘vilice’
ž < *z v položaju pred ń (Oed ž nˈjoːf, Omn ž nˈjim, P žńìn)
ǯ < *j (ˈǯåbọkọ = j abo lk o ( P ďàboko ali ďàboka), ˈǯåblan ( ž ) = j ab lan 
‘jablana’, ˈǯågọda = jagoda, ˈǯoːša = jolša ‘jelša’, ˈǯålnč (P ďàlč) ‘(bo-
žična) jelka’, ˈǯük = jug ‘južni veter’ , väˈčẹrǯa = večerja ( P väčrďa), 
ˈzälǯe = zelje (P zlďä), ˈmọrǯe = morje, ˈpåžǯe = pazdje (P pàzďä) in 
pọt ˈpåžǯam ‘pazduha’, ˈpẹrǯe = perje, ledevˈǯẹː = ledevje ‘križ’ (toda 
P lädävď), ˈvọːgälǯe = ogelje ‘oglje’; prid kˈrȧːvǯa (šˈtåla) ‘kravji 
(hlev)’ (P krávď ďáräm ‘kravji jarem’); smiˈǯaːt se = smejati se)
18
 16
 Tudi sˈkäden.
 17
 Kar kaže na to, da je prehod xt/xč > št/šč starejši od onemitve x­ja pred soglasnikom 
(Gostenčnik 2022: 143, op. 59).
 18
 Morda kot posledica vzpostavitve množinske končnice za srednji spol (­a ), nato pa 
nastanek nove edninske oblike na ­e po analogiji. Tako bi se lahko razložilo nastanek ǯ 
< j, ki bi ga drugače pričakovali samo pred zadnjimi samoglasniki. V kolikor morda ne 
gre samo za jezikovno nedoslednost, namreč, Greenberg (1993: 485) na osnovi lastnega 
gradiva iz Cankove in s primerjavo Pavlovega zapisa cankovskega govora predvideva, 
da je do podvojitve alofonov gV
E
/ǯV
O
 < ď prišlo šele v 20. stoletju (Gostenčnik 2022: 
142–143, op. 55).

—  170  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
← *j v izposo j enkah ( båˈǯus = bajusi ‘brki’ (P baďùs, bajùs) ← 
madž. bajusz)
< *(l +) j < *ĺ (šˈvẹlǯa = švelja ‘šivilja’ ( P švlďa))
d < *j (ˈdaːstrẹp = jastreb)
Skupina ­šč­ je ohranjena (< *š): kˈlẹːšče (P klèščä), ȯgˈnišče (P ogńìščä), 
pˈgiːšče (P pgíščo, P rotìščä ‘leseni del kose’); ˈlüščit (P lǜščt) ‘luščiti (ko-
ruzo)’. Tudi skupina *črě- je ohranjena: čˈrẹːšńa (P čršńa), čˈrẹːvọ (P čvò), 
čˈreːvl; tako tudi *žrě­: žräˈbẹː = žrebe.
Za narečje so značilni tudi zlogotvorni zvočniki (kot posledica vokalne 
redukcije), npr.:
 (sˈšen (P sšn), Red kˈviː; 3ed pneˈsẹː ‘prinesti’; P ftà͜ ͜o na trí 
‘četrt na tri’; prid kvávo; jä pnso)
 (ˈmånt ‘ženski plašč’, ˈxaːjz = hajzelj ʻstranišče’, ˈfọs debela des-
ka’, škˈråmp = škrampelj ‘krempelj, parkelj’; ˈkisca = kislica, ˈpålca , 
ˈrȧːgce ‘burkle’, kˈbüːk = klobuk (P kbǘk), P pnz, pǜš, kàpca)
 (do ˈKučce (P Kùčca), ˈxọztˈreːgar ‘naramnice’)
Vzglasni x lahko onemi: x- > Ø (ˈlȧːpec ‘hlapec’ (P lápäc), ˈlåče ‘hlače’ (P 
làčä), ˈrän = hren, toda ˈxiža in ˈiža ʻhiša’ (P (h)ìža); 3ed ˈxọd in ˈọd (P òd), 
P 3ed (h)àsn; prid (h)adìnskä ‘ajdove’).
V Glasoslovju Pavel navaja (1909: 93), da je za prekmursko glasoslovje 
najznačilnejši pojav jotacije. Na tem mestu ima Pavel v Glasoslovju večinoma 
samo ď [dj] (ďàboko ali ďàboka ‘jabolko’, ďzäro = jezero ‘tisoč’; baďùs, 
bajùs ‘brki’, pàzďä ‘pazduha’, lädävď ‘križ’, ldď ‘ljudje’, fotìvďä, pozdrďä 
= pazderje, rastovď = hrastovje; oštärďáš/oštarďáš ‘krčmar, gostilničar’, 
väčrďa ‘večerja’, ďòpa ali ďòpč ‘jopa, jopica, suknjič’,
19
 ďòč ‘jok’, ďàlč 
‘(božična) jelka’; dìvď ‘divji’, krávď ďáräm ‘kravji jarem’; ďè (3ed ‘jesti’), 
orďjo ‘orjejo’). Izjema so dvojnice: ďzdt ali gzdt ‘jezditi’, ďtra ali gtra 
‘jetra’; ďzk ali jzk ali gzk ‘jezik’, zobď, tudi zobg ‘zobje’; väsälď in 
väsälg ʻveselje’.
V cankovskem krajevnem govoru se je zvočnik j večinoma razvil v g (ˈgẹːtra 
‘jetra’, ˈgäzärọ = jezero ‘tisoč’ (toda P ďzäro), zuˈbọːvge = zobovje ‘zobje’ , 
ˈpọːjge ‘fantje’, lidˈgẹː ‘ljudje’ (toda P lidď); ˈgẹzdt) ali dž (båˈǯus = bajusi 
‘brki’; ˈpåžǯe = pazd j e in pọt ˈpåžǯam ‘pazduha’; ledevˈǯẹː = ledevje ‘križ’, 
ˈvọːgälǯe = ogelje ‘oglje’, kˈrȧːvǯa (šˈtåla) ‘kravji (hlev)’).
Samostalniki, ki se končajo na -r in v knjižnem jeziku pri pregibanju 
podaljšajo osnovo z -j, osnove v cankovskem govoru ne podaljšujejo, npr. 
ˈKeːlnarọvi (hišno ime) ali P mlínarov ʻmlinarjev’ in lòmbrovo lìsťä, lìskä 
(lòmbär = lovor). Za c, j, č, ž, š ali dž do preglasa -o v -e ne prihaja (npr. Oed 
s stˈriːcọn, s ˈkọnjọn, z ˈdäžọn; Rmn m pọˈtȧːčọf ‘koles (na avtomobilu, vozu)’) .
 19
 Danes se uporabljata izraza štˈrikaš ali štˈrikanec.

—  171  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
3.3 Naglas
Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. Naglašeni samoglasniki so lahko 
dolgi in kratki, nenaglašeni samoglasniki samo kratki. V večzložnicah sta lah­
ko naglašena dva zloga (npr. ˈpọbˈråt, ˈxọztˈreːgar ‘naramnice’, ˈmårsˈkär, 
ˈnaːjˈvẹːkš in ˈnaːjˈvẹːkš). Govor ne pozna tonemskega naglaševanja; naglas 
je jakosten.
Govor ima dolg naglas (ˈVː), kratek naglas (ˈV) in nenaglašeno kračino 
(V). Govor kraja Cankova izkazuje: 1) naglasni pomik tipa *sno/*prȍso > 
*sěnȏ/*prosȏ (npr. gọˈloːp, kọˈkoːš, toda ˈnẹːbo); 2) naglasni umik s končne­
ga kratkega naglašenega odprtega in zaprtega zloga na prednaglasno kračino 
*məglȁ > *mgla (npr. ˈmägla).
4 Sklep
V članku je podrobneje obravnavano glasoslovje govora kraja Cankova (SLA 
T387). Govor ne pozna kakovostnih nasprotij v naglašenih zlogih, ima pa koli­
kostno nasprotje: dolgi in kratki samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih. 
Navajamo odraze praslovanskih dolgih in kratkih zložnikov:
Odrazi psl. dolgih zložnikov:
Psl. * *ē * *ō *ǭ * *ā *ū *
Cankova ẹː/eː ẹː ẹː/ẹː ọː/oː ọː/oː ẹː ȧː üː uː/uː
Odrazi psl. kratkih zložnikov:
Psl. * *è- * - *ò- * - * - *à *ù * -
Cankova ẹ ä ä ọ ọ ä å ü u
Umično naglašena e in ə sovpadeta z refleksom za *è/* > ä, umično naglašeni 
o pa z refleksoma za *ò/* > ọ. V primerjavi današnjega stanja z govorom kraja 
Cankova pred približno sto leti je mogoče opaziti, da govor izkazuje težnjo k 
daljšanju oz. diftongiranju naglašenih samoglasnikov. Odraz za stalno dolgi *ę, 
ki ga Pavel piše izključno monoftongično, ima dvojnice z diftongom: ˈpẹːt in 
ˈpẹːt (P pt), ˈrẹːp in ˈrẹːp (P rp), däˈsẹːt in däˈsẹːt (P däst), ˈpẹːta in ˈpẹːta, 
gˈrẹːda in gˈrẹːda, Imn skuˈzẹː in skuˈzẹː (toda P skùzä).
Od soglasniških posebnosti je najbolj zanimiv pojav jotacije. Na tem mestu 
ima Pavel v Glasoslovju (1909) večinoma samo ď [dj], medtem ko se danes v 
cankovskem narečju zvočnik j lahko izgovarja kot g (ˈgẹːtra ‘jetra’ (P ďtra ali 
gtra), ˈgäzärọ = jezero ‘tisoč’ (toda P ďzäro), zuˈbọːvge = zobovje ‘zobje’ 
(P zobď, tudi zobg), lidˈgẹː ‘ljudje’ (toda P lidď); ˈgẹzdt ‘jezditi’ (P ďzdt 
ali gzdt), 3ed ˈgeː ‘jesti’ (P ďè)) ali dž (ˈǯåbọkọ = jabolko (P ďàboko ali 
ďàboka), ˈǯålnč (P ďàlč) ‘(božična) jelka’, väˈčẹrǯa = večerja (P väčrďa), 

—  17 2  — Slavia Centralis 1/2025
Tjaša Jakop
båˈǯus = bajusi ‘brki’ (P baďùs, bajùs), ledevˈǯẹː = ledevje ‘križ’ (toda P 
lädävď); kˈrȧːvǯa (šˈtåla) ‘kravji (hlev)’ (P krávď ďáräm ‘kravji jarem’). Ti 
primeri kažejo na to, da je prehod j > g > dž mlajši glasovni pojav.
V I R I  I N  L I T E R A T U R A
M e t k a  F U R L A N,  20 0 5 :  I z  p r i mo r s k e  le k si k e . Annales. Series historia et sociologia 
15 / 2 ,   4 0 5 – 410 .
J a nu š k a  G OS T E N Č N I K ,  20 22 :  F o no l o š k i  o pi s  g o v o r a  k r a j a  V e č e s l a v c i  ( S L A  T 3 9 7 ) .  
Jezikoslovni zapiski: zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 2 8 / 2 ,  1 2 5 – 1 4 9 .
M a r c   L .  G R E E N B E R G ,  1 9 9 3 :  G l a s o s l o v n i   o p i s  t r e h  p r e k mu r s k i h   g o v o r o v   i n  k o m e n t a r  
k   zg o d o v i n s k e mu   g l a s o s l o v ju   i n  ob l i k o g l a s ju   p r e k mu r s k eg a   n a r e č j a .  Slavistična revija 
4 1/ 4 ,   4 65 – 4 8 7 .
M a r i j a   G E R E ,  1 9 9 3 : Govor Cankove. Diplomsko delo .  U n i ve r z a  v  M a r i b o r u ,  Pe d a g o š k a  
f a k u lt e t a .
T j a š a   J A K O P ,  1 9 9 8 : Pavlovo Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja (s prevodom 
vokalizma). Diplomsko delo .   Lj u blj a n a .
T j a š a   J A K O P ,  20 0 6 :  L e k s i k a   i n  f r a z e o l o g i j a   v  P a v l o v e m   g l a s o s l o v ju   s l o v e n s k eg a   c a n -
k o v s k eg a  n a r e č j a . Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah .  U r .  M i h a e l a  
K o l e t n i k ,   V e r a   Sm o l e .   ( Z o r a ,   4 1 ) .  M a r i b o r :   S l a v i s t i č n o   d r u š t v o .   3 5 2 – 3 5 9 .
T j a š a   J A K O P ,  20 1 7 :  G o v o r   C a n k o v e   o d   P a v l o v eg a   G l a s o s l o v j a   ( 1 9 0 9 )  d a l j e .  Avgust Pavel 
med Slovenci, Madžari in Avstrijci = August Pavel among the Slovenians, Hungarians 
and Austrians .  U r .  M a r k o   J e s e n š e k .   M a r i b o r :   U n i v e r z i t e t n a   z a l ož b a   U n i v e r z e .  5 3 – 6 4 .
M i h a e l a   K O L E T N I K ,  20 0 8 :  N a r e č n a   p o d ob a   P r e k mu r j a .  Panonsko lončarsko in kmetij­
sko izrazje ter druge dialektološke razprave . M a r i b o r :  M e d n a r o d n a  z a l ož b a  O d d e l k a  z a  
s l o va n s k e   j e z i k e   i n  k n j i ž e v n o s t i ,   F i l o z o f s k a   f a k u l t e t a .   9 – 1 6 .
T i n e  L O G A R ,  1 9 7 5 : Slovenska narečja.  L ju b l j a n a :   M l a d i n s k a   k n j i g a .
T i n e  L O G A R  i n  J a k ob   R I G L E R ,  1 9 8 3 : Karta slovenskih narečij. (Priredila na osnovi 
R a m o v š e v e   d i a l e k t o l o š k e   k a r t e   s l o v e n s k eg a   j e z i k a ,   n o v e j ši h   r a z i s k a v   i n  g r a d i va   I n š t i -
t u t a  za  s l o v ens k i  j ezi k  Z R C  S A Z U ;  sv eto v al ec  za  na rod n o  m e j o  V . [ladi m i r ]  K l em enči č ;  
i z d ela l  G e o d e t sk i z av o d  S R S ,  k a r t og r a f sk i  o d d elek ; me r i lo  1  :  3 5 0 . 0 0 0 ) .  L ju b l ja n a:  
DDU   Un i ve r z u m .
V i l k o   N O V A K ,  1 9 3 6 : Izbor prekmurske književnosti .  C e l j e :   D r u ž b a   s v .  M o ho r j a   v  C e l ju .
A v g u s t  P A V EL ,  1 9 0 9 : A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana.  Bu d i mp e š t a:  A  
M a g ya r   T u dom á n y o s   A k a d é m ia .
S L A  3 . 1  =  J o ž i c a  Š K O F I C ,  K a r m e n  K E N D A - J E Ž ,  D a n i l a  Z U L J A N  K U M A R ,  M o j c a  
K U M I N  H O R V A T ,  J a nu š k a  G OS T E N Č N I K ,  T j a š a  J A K O P ,  M a t e j  Š E K LI ,  N i n a  P A -
H O R ,  2023 :  K a r t a   s l o v e n s k i h n a r e č i j   ( r a z l ič i c a   2023 ) . Slovenski lingvistični atlas 3: 
Kmetovanje .  A t l a s .  ( J e z i k o v n i  a t l a s i ) .  U r .  J ož i c a  Š k o f i c  i d r .  L ju b l j a n a :  Z a l ož b a  Z R C ,  
Z R C  S A Z U .  1 0 – 1 1 .
M a r k o  S N O J , 20 0 9 : Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen . L ju b l j a n a :  Z a l ož b a  
M o d r ij a n .

—  173  —
Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
M a r k o  S N O J , 
3
2 016 :  Slovenski etimološki slovar .  L ju b l j a n a :  M o d r i j a n .  ht t p s :/ / f r a n . s i /  
( 20 .  5 .  20 2 5 ) .
Z i n k a   Z O R K O ,  1 9 9 4 :  P a n o n s k a   n a r e č j a .  Enciklopedija Slovenije 8 .  Ur .  M a r j a n  Jav o r n i k  
i d r .  L ju b l j a n a :   M l a d i n s k a   k n j i g a .   2 3 2 – 2 3 3 .
Z i n k a   Z O R K O ,  20 0 8 :  P r e k mu r s k o   r a v e n s k o   p o d n a r e č j e   n a   C a n k o v i.  Življenje in delo 
Jožefa Borovnjaka .  Ma r ib or:  F i loz o fsk a  fa k u lt et a ,  O ddelek  z a  slo va n ske  jez i ke  i n  
k nj i ž e v n o s t i .   2 5 7–2 69 .
K R A JŠA V E  I N  K R A T IC E
D  =  d a j a l n i k ,  d e l  =  d e l e ž n i k ,  e d  =  e d n i n a ,  d v  =  d v o j i n a ,  I  =  i m e n o v a l n i k ,  K  =  k o n z o -
n a n t/ s o g l a s n ik ,  M  =  m e s tn i k ,  m  =  m o š ki  s p o l ,  mn  =  mn o ž i n a ,  n a m  =  n a m e n i l n ik ,  n e d  
=  n e d o l o č n i k ,  n o v .  =  n o v e j š e ,  O  =  o r o dn i k ,  p ri d =  p ri d e vn i k ,  R  =  r o d i l n i k ,  s  =  s r e dn j i  
s p o l ,  S L A  =  S l o v e n s ki  l in gvi s ti č ni  a t l as ,  s tar .  =  s tar e j š e ,  T  =  t o ži lnik,  T 000  =  t o č ka,  V  
=  v o k a l/ s a m o g l a s n ik ,  v e l  =  v e l e ln ik ,  z a im  =  z a im e k ,  ž  =  ž e n s ki  s p o l ,  1  =  1 .  o s e b a ,  2  =  
2 .  o s e b a ,  3  =  3 .  o s e b a
THE  P HO NETI CS  OF  THE  C ANK O V A  (P REKMURJE )  D IALECT  O VER  TIME
This article describes the general phonological, phonetic and accentual characteristics 
of the local dialect of Cankova, which Slovenian dialectology has classified as the 
Ravensko­Goričko dialect within the Prekmurje dialect, the latter being part of the 
Pannonian dialect group. The dialect material for this article was collected in Cankova 
(data point SLA T387) with the help of the questionnaire for the Slovenian Linguistic 
Atlas (SLA) and has been compared with older dialect material from the same village 
published in 1909 in Avgust Pavel’s detailed description of the phonology of his home 
dialect of Cankova (Prekmurje). The phonetics and phonology of this local dialect are 
here presented in greater detail.
A detailed analysis of the vocalism and consonantism of Cankova and comparing it 
with the approximately 100­year­old dialect material by August Pavel (1909) show that 
some phonetic changes or developments did occur (although differences in vocabulary 
are slightly more pronounced). Compared to about a hundred years ago, the Cankova 
local dialect shows a tendency to lengthen or diphthongise stressed vowels. The mirror 
image for the permanently long Protoslavic vowel *ę, to which Pavel assigns an exclu-
sively monophthong function, has counterparts in the diphthong: ˈpẹːt and ˈpẹːt ‘five’ 
(P pt), ˈrẹːp and ˈrẹːp ‘tail’ (P rp), däˈsẹːt and däˈsẹːt ‘ten’ (P däst), Npl skuˈzẹː and 
skuˈzẹː ‘tears’ (but P skùzä). 
Among consonantal peculiarities, the phenomenon of so called iotatation is the most 
interesting. At this point, Pavel in Glaslovje (1909) normally has only the consonant ď 
[dj], while in the present­day Cankova dialect the vowel j can be pronounced as g (ˈgäzärọ 
‘thousand’ (but P ďzäro), lidˈgẹː ‘people’ (but P lidď) or ǯ [dž] (ˈǯåbọkọ ‘ apple’ (P 
ďàboko or ďàboka), väˈčẹrǯa ‘dinner’ (P väčrďa), båˈǯus ‘moustache’ (P baďùs, bajùs), 
ledevˈǯẹː ‘kidneys’ (but P lädävď), ˈgẹːtra ‘liver’ (P ďtra or gtra)). These examples 
show that the transition j > g > dž is a more recent phonetic phenomenon.