Telefon št. 74.
Posebna izdaja."«!
Posamna številka 10 h.
• Miti prejem«« u
»to leto naprej 26 K — b M leta > 18»—» totri » » 6 » 50» vaiac » 2 »20»
/ apravnlitvu prejemal: za
telo leto naprej 20 K - h lela » 10 • — » Ntrt > » 6 „ — » aestc » 1»70»
ta pošiljanje na dom 20 h na meiec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
NartinlM I« leieran sprejema upravnlitva v Katol. Tiikarni Kopitar jeve ulice It. t.
Rokopisi ie ne vra«»jo, nefrankovana pisma nt vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme
niSkib ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar ,izv zemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 153
V Ljubljani, v sredo, 8. julija 1903.
Letnik XXXI.
Bolezen sv. očeta.
Najnovejša poročila.
Telefonlčna poročila do£la v Ljubljano dne 7. julija do polu-nočl.
Sv. oče operiran.
Rim, 7. julija. Ob */4 na 11 zjutraj je prctesor Mazzoni prišel k sv. očetu, katerega je našel v postelji. Profesor Mazzoni je vprašal sv. očeta, ali bi dovolil operativni poskus, ki bi mu donesel olajšanje. Sv. oče je temu takoj pritrdil. Operativni poskus je bil jako priprost ter je zdravnik mej rebroma vbrizgnil kokain, tako da sv. oče ni čutil nič bolečin in je tekočina, ki mu je delala posebne težave, bila odstranjena. Po operaciji so zdravniki izdali idravniško poročilo, v katerem pravijo, da je sv. očetu bolje. Mazzoni pravi, da z ozirom na zdravstveni položaj sv. očeta se ne vdaje optimističnim nadejam, vendar pa je bolezen taki, da je že često pri mnogih bolnikih povzročila presenečenje. Ni isključeno, da sv- oče živi še več dnij.
Rim, 7. julija. O operaciji poroča »Agenzi« Štefani" naslednje: Ko je sv. oče zagledal pre fesorja Mazzonija, bil je nekoliko vznemirjen, vendar se je skoro ohrabril, ko je ugledal smehljajoči obraz Mazzonijev. Vprašal je: »Ali se gre za malenkostno stvar?« Mazzoni je odgovoril: »Ootovi bomo v par minutah.« b*. oče je nato dejal: »Res? Na vsak način, storite po svoji previdnosti. Mi imamo zaupanje do Vas.« Bolnika, ki je sedel na naslonjaču, je vzdignil ■luga Centra na posteljo. Pred operacijo je sv. oče še tiho molil Profesor Mazzoni, pod piran od dr. Lappomj«, je vzel brizgalnico in je dejal: »Dovolite mi Vaša Svetost pogledati« . .. Mej tem, ko je sv. oče sam pomagal odgaliti svoja prs*, napravil je dr. Lapponi ubrizg s kokainom. Sv. oče ni pokazal nobenih bolečin. Mazzoni je zi po-skušnjo napravil vbodljaj, pri čemur je priteklo nekaj tekočine. Ko se je to posrečilo, e takoj pričel delovati z Pravazovo malo rizgalnico, da je odstranil tekočino. Ope racija je vsled izredne spretnosti Mazzoni-jeve izvrstno vspela in je trajala le kratek čas. Odstranilo seje z operacij o 8 00 g r a m o v krvaveteko-čine. Mazzoni je rekel papežu: »Operacija je končana.« Sv. oče je odgovoril: »Kaj, Vi ste že gotovi?« Mazzoni: .Gotov!" 6v. oče je vprašal: »Zakaj nisem ničesar čutil, ko me je vendar sicer pri injekcijah vedno bolelo.« Mazzoni: »To je pripisovati izvrst nemu novemu aparatu, kat rega pokažem Vaši Svetosti, ko ozdravite.« Papež je dejal nato: »Ta je že res, ampak še več se je zahvaliti spretni Mazzonijevi roki.« Po ope raciji je zavezal Mazzoni rano z vato, ni,-močeno v kolodij. Nato so zdravniki izdali buletin. Mazzoni je ob 3. uri popoludne- ia pustil Vatikan, kamor se je povrnil ob 8. uri zvečer. V pogovoru s poročevalcem »Agen. Štefani« se je izrazil profesor Mazzoni, da je za sv. očeta še vedno nevarnost, ker se pa tu gre za bolezen, pri kateri so možna presenečenja, utegne sveti oče živeti še tri dni. —
Rim, 7. julija. Profesor Mazzoni izjav lja, da o sigurni prognozi, kako se bo bolezen razvijala, ne more biti govora. Življenje sv. očeta je v božjih rokah. Sv. oče se po operaciji, ki je vspela, dobro počuti. Pri operaciji se mu je iz oprsne mrene odstranilo skero en kilogram hematičaega se ruma. Vse jo odvisno od tega, ako se bo posrečilo delovanje ledvic spraviti zopet v

red. Sr. oče je jake slab. Zavest se je sv. očetu zopet povrnila.
Rim, 7. julija. L;sti so izdali pesibne izdaje. »Voce della venta« naznanja: Danes sjutraj je prišlo 8 kardinalov in knez Mas simo k postelji sv. očeta. Ob pol 6. uri je zahteval sv. oče, naj pride v sobo njegovo služabiištvo. Služabnikom je dejal: »Bliia se trenotek slovesa. Kmalu pojdem v več nost«. Ljubeznjivo je nato podelil služab-ništvu blsgoslov. Pozneje se je sv. oče zopet bolje počutil.
Rim, 7. julija. (Poročilo „A<?enzi« Štefani« ob 7. uri 30 minut zvečer). Zdravstveni položaj sv. očeta se po objavljenem zdrav niškem buletinu ni spremenil. Nevarnost katastrofe vender traja Se vedno, dasi je operacija sv. očetu donesla olajšanje.
Rim, 7. julija. Sv. oče je želel tudi danes zvečer brati časnike. Priredili so zanj posebno izdajo »Osservattore Romano", v kateri je bil zdravstveni položaj sv. očeta precej optimistično opisan, dočim je v pravi izdaji položaj pesimistično opisan. Priredili so tudi posebno izdajo »Voce della Verita", v kateri so bila za sv. očeta vspodbujevalna poročila. Posebno z veseljem in z zadoščenjem je sv. oče sprejel poročilo o seji ob činikega sveta v Rimu, v kateri so katoliški in liberalni zastopniki soglasno izrekli željo, da bi sv. oče okreval.
Sv. oče sprejme av. zakramente.
Rim, 7. julija. „Osservatore romano" in „Voce della Verita" izdajata posebne izdaje z buletini o bolezni sv. očeta in pozi vata vernike, naj molijo za bolnega papeža. V cerkvah je izpostavljeno Najsvetejše. Avstro-ogrski poslanik grof S z e c s e n je ob 2. uri popoludne došel v Vatikan vprašat, kako se počuti sv. oče. Tudi vsi drugi diplo-matični zastopniki so prišli h kardinalu R a m p o 11 a. Dr. L a p p o n i je zapisal bolnemu papežu vino in konjak in inhalacije s kisikom. V Vatikanu niso mislili, da bo sv. oče tako nenadoma hudo obolel. Kardinal O r e g I i a , najstarejši kardinal in kamerlengo, je na željo sv. očeta vse potrebno ukrenil, da prevzame vodstvo v slu čaju katastrofe. Prepovedal je vsem tujcem in tudi papeževim funkcijonarjem dostop v prvo vatikansko ložo. Zapreti je dal knjižnico, muzeje in lože ter ključe sam shranil. Proti večeru so se podali kardinali Respighi, Agliardi, Casali, Tripepi, Michi, Gotti, Vives, Perotti, Della Volpe in Cassetta v Vatikan Na sv Petra trgu je bila zbrana velika množica. Kardinali so se podali v sobo k bolnemu sv. očetu, da so bili navzeči pri sprejemu sv. popotnice. Ob 6. uri 30 minut je prinesel msgr. P i f f e r i is Pavlinske kapele sv. popotnico v spremstvu nobelgar-distov in papeževega orožništva v veliki uniformi. Vse je pokleknilo, ko je megr. P.fleri stopil v sobo s sv. popotnico, katero je sv. očetu podelil kardinal Serafin Vanu-t e 11 i. Sv. oče je sedel v naslonjaču, ker je takrat težko dihal Sv. oče si je sam nadel štolo in je molil „Confiteor*. Ko je sv. oče prejel sv obhajilo, je bil videti kakor za maknjen. Navzoči so jokali. Kardinali so pri Btopili k papežu in mu poljubili roko. Sv. oče je stianil kardina'u Ferratta roko in
dejal »Eminenc«, bližamo se večnosti!« * * *
Rim, 7. julija. Laški kralj je zapove-dal, naj ga neprenehoma informirajo o zdravju sv. očeta. Mnisterski predsednik Zanardelli je ostal v Rimu, da je pripravljen za VBak slučaj. Imel je daljšo kon
ferenco s podtajnikom notranjih zadev Ron-chettijem in policijskim šefom Sconardi. V slučaju katastrofe bo laška vlada zavzela stališče, kakor leta 1878 povodom smrti Pij« IX
Rim, 7. julija. Sv. oče je zapovedal, naj verze, katere je zložil včeraj, takoj oddajo v tiskarno, ker hoče videti še korekturo.
Dunaj, 7. julija. Po poizvedbe o zdravstvenem položaju sv. očeta so v tukajšnjo nuncijaturo poslali nadvojvodinjo Marija Terezija in Marija Annunziata in nadvojvoda Fran Ferdinand Tudi več diplomatičnih zastopnikov je Doslalo po poizvedbe.
Rim, 7. julija Osebni zdravnik dr. Lapponi od 3. ure zjutraj ni zapustil papeževih sob. Bolnik je preživel noč v polenu. Ako je čul kak glas, odprl je cči, ne da bi sprr govoril kako besedico. Vsako četrt ure so mu podajali na mali žličici konjaka sli pa marsalo. Voljno je to dopustil, kakor je sploh pokoril se vsem zdravniškim odredbam. Zju traj je posta! nemirnejši, premikal se je po postelji in semtertje zastokal. Zdravnik ga je dal prenesti v naslonjač, kjer je dremal pol ure, ne da bi se ganil. Nato je zopet pričel tožiti Ob pol 6. uri so ga sedečega v naslonjaču nesli k odprtemu oknu. Jutranji srak ga je zopet poživil, nakar mu je zdravnik hitro zopet dal krepčila. Nato je bv. oče zopet za nekaj časa omedlel.
Berolin, 7. julija. Cesar Viljem je zaznal za bolezen sv. očeta na krovu vojne ladije „H henzollern". Cssar je na potovanju. Pri službi božji na krovu je opravil cesar molitev za sv. očeta in je deja': „Papež, katerega poznam in častim, je v nevarnosti, molimo zanj!« Cesar je nato glasno molil in koncem molitve pristavil: .Svet potrebuje velikih in plemenitih mož! Naj bi vsegamo-gočni Bog sv. očeta ohranil še dolgo vrsto let!«
Dunaj, 7. julija. Dunajski listi hočejo' vedeti, da bo Avstrija v slučaju, da bo kardinal Rsmpolla ofioijelno imenovan kandidatom, vložila svoj veto. Dalje poročajo, da se je pri kardinalu Gotti zbralo 11 kardinalov, bi so Be izjavljali o svojem mnenju glede novega papeia. Cula so se imena Vanutelli, Gotti in Rampolla. Dunajski listi ho-čpjo nadalje vedeti, da bo kardinal O-pglia. ako bo izvoljen papežem, nadel si ime Pij X., ker je bil od Pija IX imenovan kardindom. Drugi kardinali bodo v slučaju izvolitve sprejeli ime L-jon XIV, ker jih jo Lion XIII imenoval kardinalom.
R i m, 7 julija. »Avanti« poroča, da se je dopoludne vršilo zborovanje kongregacije „Propagande lile", pod predsedstvom kardinala G o 11 i j a. Pri zborovanju se bili navzoči kardinali Agliardi, Steinhuber, Vives in drugi. Zborovanje je bilo jako važno.
Dunaj, 7. julija, ob tri četrt na 12 zvečer. Poročila, ki so ob tej uri došla sem, pravijo, da osebni zdravnik svetega očeta le še umetno vzdržuje pri živ ljenju. Vsakih deset minut mu injicira krepčilne tekočine, kar sveti oče pušča brez ugovora.
Rim, 7. julija. Listi pravijo, da bo konklave v slučaju smrti Leona XIII trajal veliko dalje, nego lefa 1878 po smrti papeža Pija. Taliani pride v Rim skupno s kardinalom Gruša. Jutaa železnica bo dala cerkvenima knezoma V porabo salonski voz. Taliani je baje izjavil, da se bo pridružil pri konklavu večini.
Dunaj, 7. julija. Po Portugalskem, Španskem, Angleškem in Francoskem se
opravljajo molitve za sv. očeta, da bi mu Bog še podelil zdravje.
Berolin, 7. julija. Ko je nemški cesar Viljem II. prejel poročilo o nevarni bolezni svetega očeta, je odredil, naj se moli za sv. očeta. Tudi eam je molil, naj Bog ohrani še mnogo let sv. očeta Leona XIII.
Dunaj, 7. julija. Naslednikom Leona XIII. se imenujeta Gotti in Rampolla. Veliko upanja ima baje po mnenju dunajskih listov Gotti.
Rim, 7. julij«. Poleg G o 11 i j a in R a m p o 11 e Be širijo veBti tudi sa C a -pecelatro, da bo isvoljen papežem. A zopet drugi trdijo, d« je to izključeno, ker je Capecelatro prestar. Tudi brat« Vanutelli se imenujeta.
Brzojavna poročila »Slovenca" danes zjutraj.
Rim, 8. julija. O operaciji sv. očeta so še poroča: Ko je dr. Mazzoni vzel svetega očeta pod roke in ga obrnil, dejal je sv. oče: ,Bravo, doktor. Kajne, sedaj sem lahak!" Po operaciji se je sv. oče smehljal in dejal Lapponiju: »Kaj mislite g. doktor, kaj bi bil vender vzrok bolezni, ko sem vender vedno izpolnjeval vsa Vaša navodila.« Lapponi je šaljivo odvrnil: »Nevedno, sv. oče!" Mazzoni je dejal: .Pri zadnjem konsisloriju se je Vaša Svetost utrudila? Sv. oče: »Pojdite, pojdite! Pri tem konsistoriju sem vender Vašega rojak«Talianija imenoval k«rdin«Iom!« Mazzoni: „Upajmo, d« ni bil to Vaš zadnji konzistorij « Sv. oče: »Jaz nimam nobenega upanja več."
Rim, 8. julij«. Mesto je k«kor z« čas« vojske. Vsi rezervniki so poklicani pod orožje. Na Damasovem dvoru stoje pomnožene papeževe straže.
Rim, 8 julij«. Kardinal Macchi je prišel v konflikt b francoskim poslanikom radi protektorata pri konklavu.
Rim, 8. julij«. Zdr«vniki se vedno bolj čudijo naravi sv. očeta, ki čudovito kljubuje bolezni. Pravijo, da z operacijo ni bilo možno odstraniti splošno slabost, ki utegne vsak trenotek dovesti do katastrofe. Po operaciji se je bv. oče veselo razgovarjal in je sam dejal, d« mu je močno odleglo.
Dunaj, 8 julija. Poročevalec »Zeit« poroča, da je Mazzoni posebno radi tega izvršil operac jo, ker so nekateri zdravniki trdili, da Bta so z Lapponijem zmotila v diagnozi.
Rim, 8. julija. Izvenvatikanski listi poročajo, da je baje prišlo do konfl kta me| kardinaloma Oregli« in Rampolla. Priprave, katere je pričel Oregla za konklave, je Rampolla ustavil, češ, da se do smrti sv. očeta ne bo nič pripravljalo. Vse vesti, o kakih konll ktih so bržkone popolnoma izmišljene.
Rim, 8. julij«. Kardinal Oregli« je zapuitil svoje stanovanje in se preselil v Vatikan, kjer stanuje v sobah tretjega nadstropja nad stanovanjem papeževim blizu Rampolle. Za slučaj konklava g« bo podpiral podkamerlengo P a s s e r i n i. Za kon-klavo določenega ceremonijala ne dobe kardinali tiskanega, ampak ga spiše ceremonijar na podlagi starega ceremonijala, ako p«pež Leon XIII. ni sestavil o konklavu kake bule, ki se p« sme še-le po smrti vpogledsti.
Rim, 8. julija. V svoji pesmi, katero je zložil sv. oče predvčerajšnjim in v kateri je dejal, da je njegova zadnja pesem, kliče av. oče Odrešenika, Mater Božjo ter se poslavlja od vseh vernikov.
R i m , 8. julij*. Hipno zboljšanje zdravja sv. očeta, ki se je pojavilo po operaoiji, je vatikanske kroge silno razveselilo, zdravniki pa se drže jako rezervirano in pravijo, da more sv. očeta rešiti le čudež. Dr. Lapponi je dejal, da o osdravljenju ni govoriti. Slabosti se ponavljajo. Potreba bo skoro gotovo nove operaoije.
Bolezen st. očeta
Govoriti, da je zbolel sv. oče na kaki posebni bolesni, je nemogoče. Sedanje stanje je pojav oslabljenja celega organizma, v
Ervi vrsti sroa. Z utripanjem srca se goni ri po vseh delih života; ako tedaj delo-
vanje te oentrale c slabi bodi si iz katerega koli vzroka, pride delovanje vseh ostalih organov v nered. Tako oslabljenje nastane pri akutnih boleznih, kakor pljučnica itd. in je posledica prvotne bolezni. Normalni razvoj starosti je pa polagoma razvijajoče oslab Ijenje srca. in ča tedaj nastopi ta prvotni vzrok, sledi polagoma tudi oslabljenje druzih organov, in tedaj ni mogoče govoriti o kaki posebni bolezni, aaj pa tudi ni čuda, da se pojavijo taka znamenja pri 93letnem starčku. Ako pomislimo, da doseže človek, ki je samo fizično deloval in ni skušal vpljiv du ševnega intenzivnega delovanja na iivljenski organizem, le redkokrat tako visoko starost, koliko bolj se moramo čuditi, da je dosegel
Lson XIII starost 93 let. V letih, s katerimi je zasedel sv. oče prestol sv. Petra,"se drugi ljudje navadno podajo v zasluženi pokoj, ker so duievno in telesno oslabeli. Leon XIII. je pa zasedel prvi prestol sveta, ki nosi pa tudi velikansko odgovornost, in ki sahteva velikansko duievno delo. Res čudež Boiji je, da je vatrajalo srce pri tako napornem delu do visoke starosti 93 let, in če sedaj konedoo ne more svojega dela ve8 izvrie vati, je to le fuijologični normalni pojav izida starosti.
Mogoče je, da se z umetnimi sredstvi £e nekoliko oživi srce, a dolgo ne more več trajati. Narava zahteva svoj tribut! Organi bodo polagoma odpovedali svoje delovanje,
želodec ne sahteva več hrane, v možganih nabira se, kakor v drui.h delih telesa vsled nerednega krvotoka tekočina, lavest izgine polagoma, dihanje pliuč je povrSno, človek leži v .agoniji«, dokler ne preneha tudi srce utripati. To je naravni fuijologični izid človeškega življenja. Kakor je B žja milost obdarila organizem sv. očeta Leona XIII. s čudovit«. izvanredno enerlijo, tako mu tudi ne pretrga bolezen niti življenja, duia zapustila bode telo, ko je to dovršilo svoje delo na zemlii.
Govoriti tedaj o kaki bolezni sv. očeta ni mogoče, to so fuijologični pojavi starost', normalni izid človeškega livljenja, ko to doseže gotovo starost.
a
"i
Izdajatelj io odiovsrai ustnik «r. »t"»l| tltalk,
Tisk »Katolilk« Tiskam«« v l^ubljaai.
jalkarai živil na Vodnikovem trgu bankovec sa 10 kron.
Nogo pod kolo. Včeraj popoludne ob pol 3. uri se je na Dunaiski oesti Svetlino vemu hlapcu Frančišku Glogovšeku v Linhartovih ulioah št. 28 stri voz in mu je truga z gramozom padla na tla. Glogovšak je skočil z voza in dobil desno nogo pod kolo, katero mu je šlo čez nogo in mu po-mečkalo palce.
Obeienca so našli. Danes dopoludne našel je paznik A. L. pri Koslerjevem ba-jerju v gozdu za Gradom na drevesu viseti obešenca. Dognalo se je, da je obešeneo posestnikov sin in bivši KoBlerjev delav« Josip Japelj iz Črne vasi, star 34 let. Kaj je fanta napotilo, da si je končal življenje, dosedaj še ni znano.
Izseljenci Danes po noči odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 129 Hrvatov.
Pretep. Valentin Luoin, 11 let star, Sv. Petra cesta št. 19; Frane Laznik, 13 let star. Sv. Petra nasip št. 3 in Leo Lukas, 13 let star, Sv. Petra nasip št. 1 so se včeraj zvečer na Sv. Petra nasipu med seboj sprli in stepli in je Lucn udaril Lukasa s pestjo tako nad levo oko, da ga je poškodoval. Laznik se je za Lukasa potegnil in udaril Luuina po nosu. Čevljarski mojster Franc Kovač in policaj sta iante razdvojila in pomirila.
Konju počil želodec. Miha Baje, posestnik v Podjami štev. 10, pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubljano in dal konja v hlev pri Figovcu, a takoj je konj obolel. Začelo ga je napenjati in ker ga ni nihče zdravil in mu pomagal, je ponoči poginil. Počil mu jc baie želodec.
Matura na moškem učiteljišču se je končala danes opoludne. Imej 24 oglašenih maturantov, jih je padlo 6 maturantov na 2 meseca. Dva sta odstopila takoj po pismeni maturi, dva pa pri ustmeni. Ostali s o napravili izpit. Deželni šolski nadzornik g. H u b a d je po-Btopal z izvenredno strogostjo.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Svojega očeta udaril. Joief ii ter, čevljar v Spod. Dupljah, je prišel dne majnika t. 1. pijan domu. Ko je videl svojega že priletnega očeta v sobi na skrinji sedeti, zadri se je nad njim, kaj da tu dela ter ga počel biti s pestjo po obrazu in po vrhu glave. Sodni dvor se je oziral na njegovo pijanost ter ga je obsodil le na tri tedne zapora. — Speči voznik. Dne 25. majnika 11. patroliral je po vasi Zminec orožnik in zapazil na cesti tri voznike od katerih je zadnji na svojem vosa spal. Orožnik je skočil na voz in zbudil spečega voznika ter ga prašal za ime; ta mu je odgovoril, da se piše za Primožiča in da je iz Železnikov doma, kar se je pa orožnika sumljivo zdelo, kajti zvedlo se je, da je njegovo pravo ime Luka Primožič in da je posestnik v Dol. Dobravi. Primožič je velel orožniku, da mora z vota stopiti, češ da nima pravice se ž njim voziti; ker pa ta ni hotel vstreči njegovi želi, skočil je Primožič k prednemu vozniku Martinu Oblaku posestnika sinu iz Kopačne in kmalu je ta z obrnjenim bičem naskočil orožnika, katerega je pa ta s svojo puško odpodil. Primožič je pa začel udrihati po konjib, da bi bil temu neljubemu položaju ušel, kar se mu pa le ni obneslo. Sodišče je obsodilo Oblaka na 6, Primožiča pa na 4 mesece težke ječe. — Premetena sleparka. Ana Potočnik postrežnioa v Ljubljani, znala je jako vabljivo pripovedovati Mariji Skvarče o dobrem zaslužku delavk v tobačni tovarni in «e čuditi, če se je Marija Skvaroe zavzela za to, da bi tudi ona bila rada sprejeta v tovarno. Ana Potočnik je takoj obljubila, da ji bode preskrbela službo, ali, ker vsaka reč nekaj stane, tako ji je morala tudi Skvaroe v gotovini dati za napravo prošnje, za ko-leke, za zdravnika itd. v posameznih stroških do 60 K 60 v., katere je Potočnik zase porabila. Sevč, da je Marija Skvaroe kaBneje uvidela, da je bila za svoj težko prisluženi denar osleparjena. Potočnik pa je tudi jako bojevita ženska; dne 8. junija t. I. je Ivano Korošec vrgla na tla, jo je po vratu opraskala in ji tudi nekaj las raz glave izpulila. Sodni dvor jo je na 5 mes. ječe obsodil. — P u s t g a je pobodel. V Žgurjevi gostilni na Colu je bil letos na pustno nedeljo ples, katerega se je tudi Janez Benčina iz Orešja b svojo ženo in hčerjo udeležil. Proti polnoči »e je pa uradi neke vožnje z Andrejem Skvarčetom v kuhinji skregal ter ga pahnil od sebe, ta pa je zgrabil neki stol in s njim Benčino po glavi udaril, da je krvavel; vendar se je posrečilo navzočim nju pomiriti. Ko se je Benčina po polnoči z ženskama vračal, skočil je izza nekega vogala Alojz Baje posest, sin iz Višenj ter ga z nekim dolgim polenom po glavi udaril, da se je ta zgrudil na kar je Baje Btekel. Baje se zagoyarja, da ga je zaradi 'tega napadel, ker ga je preje v gostilni zmerjal s kilovcem. Souišče ga je obsodilo na 3 meseče ječe, Skvarča pa na 4 dni zapora.
Bazne stvari.
Najnovejše od runih strani
Kap zadela je v Parizu princezi-njo B o n a p a r t e. Ko je padla si je zlomila nogo. Njtu položaj je jako nevaren. — Umorvšoli. V Kongkongu je bil v šoli od svojih učencev umorjen kitajski učitelj Jeung Kuwam, ker je bil pristaš reformske stranke. — 15.000 delavcem odpovedano je v švedskih tovarnah radi mezdnih nesporazumljenj.
Skrivnost kako postati star. Znsn stveno Statistiko o življenju najstarejših liu-dij na Saškem je sestavil s pomočjo saške vlade in raznih zdravnikov dr. Meinert v Draždanih. Meinert je p«dal o velezanimivih sadovih tega svojega truda pregled draidan-skemu »društvu za splošno korist", ki ga priobčuje .Frankfurter Z itung:" Pokazalo se je, da je od rodovine mnogo odviBna starost. Večinoma vsi stariši starih ljudij so tudi učakali visoko starost. Zanimiv je na slednji slučaj. Neki star mož je deveti otrok svojih Btarišev. Osemdeset let jo bil star njege? oče, ko ie bil on rojen. 61 let star Be je oženil z 20 letno deklico. Njuni trije otroci bo tehtali ob rojstvu 12 8 in 7 funtov. Dva sta zdaj vseučiliška profesor)a. Kar jih je starih po 70 let, so vsi bolj majhne postave. Lasje imajo celo po 90 let stari še \se, zob pa večinoma nobeden več vseh. Zato imajo pa čeljusti tako trde, da ne pogrešajo zob prav nič. Brati ne more skoraj nobeden brez očal. Slišijo tudi ne vsi več dobro. Mnogi izmed njih še prav lahko opravljajo vsako delo. Tako vodi neki 95-letni starček še Bam gospodarstvo in prav nič ne misli, da bi preje umrl, kot otroci. 70 let stari možje epe po 8 ah 4 ur. Važen je pri starosti temeramet. Med 70 jih je bilo le 5 resnih. Vsi drugi so kaj Živahni in burkasti. Revežev med takimi, ki so stari po 70 let, je malo. Umivajo ali kopljejo se ne preveč radi. Zrak imajo v svojih sobah silno slab. Imajo pa silno strast do jedi, zlasti do rastlinske hrane in sladkih jedil. Kar se se tiče pijače, pa dr. Meinert, ki je hud an-tialkoholik, ni našel posebne zmernosti. Tako pije neki starec vsak mesec en liter žganja, ki ga previdno razdeli v 30 delov. Neka stara ženska je vsaki teden trikrat pijana vsled žganja. Najbolj neugodno pa upliva na starost kajenie, ker silno razburja živčevje. Največ ljudij umrje, tako trdi dr. Meinert, vsled tega, ker Bi po kajenju preveč razdražijo živcp.
Mojsterski čin zrakoplovca San tos Dumont-a. Kako ee je dobro znanemu zrakoplovcu Santos-Dumont posrečilo p. i svoji zadnji vožnji pred svojimi hišnimi vralmi izkrcati, pripoveduje sam tako: »ke dolgo sem mislil na to, da bi enkrat napravil vožnjo s svojim balonom črez Pariz in se končno ustavil pred oknom svojega stanovanja. Da bi si izkrcanje pri oknu omogočil, sem si dal narediti na balkonu nekak vzdigovalni most, katerega bi lahko moji služabniki v vsakem slučaju spustili in pripravili. Včeraj ob četrti uri zjutraj Bem zapazil, da je vreme za moj načrt kakor nalašč, lahek veter mi je obljubljal, da se bom lahko izkrcal pred svojo hišo. Takoj se po dam v svoj aeropark v Neuil)y, kjer so moji sluge še spali. Kakor tat sem moral preplt« žiti ograjo. Delavce sem zbudil in kmalu je bil balon napolnjen. Ob polu 6 uri sem zapustil Neuilly. V dveh automobilih sta mi sledila dva delavca, da bi mi v slučaju nesreče pomagala. Plaval sem najprvo nad bou Ionskim gozdom ter od tu obrnil svoj balon proti Porte Dauphine. Ko sem dospel do parka de Bois, sem se spustil do višine 30 metrov. Ceste so bile prazne, ker je bilo še zgodaj v jutru. Le par fijakarjev, ki bo mislili, da ž njimi konkuriram, je bilo priča moje vožnje. Od parka sem se obrnil na desno proti Plače d'Etoile, kjer sem obvozil parkrat slovolok in Bicer po voznih pravilih od njegove desne strani. Večkrat sem ga moral obkrožiti, predno sem našel park Champs ElyseeB. Vedno v višini 30 metrov sem plaval nad elyseiškimi polji in doBpel do svoje hiše št. 144. Zalibože, da so moji sluge še spali, vsled čeaar Be nisem mogel izkrcati pred balkonom, marveč pri hišnih vratih«.
Dobra kupSija. Nedavno je dobil nebi duhovnik pri nekem starinarju v mestu Pi-nerolo (Piemont) staro sv. pismo, ki je bilo tiskano 1. 1450. Naslovna stran in še več drugih strani je že manjkalo, sploh je bila knjiga precej poškodovana. Prekupčevalec jo je dal za 80 cent. in je bil vesel, da se jo je znebil. Dotični duhovnik pa je kmalu nato isto sv. pismo prodal nekemu zvedenemu zbiratelju za 3.600 lir.
Za ,,Ljudski sklad".
darovali so sledeči p. n. gospodje: Fr. Povše, drž. in dež. poslanec 20 K, Vilj. Pfeifer, dri. in del. posl. 20 K, Mih. Arko, dekan 5 K, Fr. Košak dež. poslanec 5 K, Fr. Jaklič, dež. posl. 10 K, Jan. Sajo*
vie, 10 K. Janez btanonik, 10 K, Kat. pol. društvo Stara Loka 5 K. A. F. 5 K, Jos. Šiška, knez-škr f kano. 5 K.
Društva.
(Hranilnica in posojilnica v T r ž i č u ) ie imela v prvi poloviei t. 1. prejemkov 75.488 kron 13 vin. in izdatkov 72.054 K 10 vin.; skupaj prometa 147 542 K 23 vin. 316 strank je vložilo 43.548 K 15 v., 84 dvignilo 11 308 K 59 vinar ; tako da se je več vložilo 3 2. 2 3 9 K 5 6 vin. Novih posojil se je izplačalo 32 v znesku 30 369 K 62 v., vrnilo se je (12 posojil popolnoma, druga deloma) v znesku 7062 K 55 vinar , tako da se je več posodilo 2 3.307 K 07 vin. Stavilo zadružnikov se je pomnožilo za 16 udov. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 98 uničilo pa 13 — Zadruga je imela s 30. junijem t. I. 115 udov. Vložniki imain na 384 knjižicah vloženih 128 350 K 12 vin. Na 109 posojilih dolgujejo udje 9 3.986 K 06 vin. Naloženega denarja ima zadruga 34.901 K 02 vin. Hranilnica in pcso|ilnica v Trtiču je začela poslovati 25 marca 1901. Res vidno napreduje.
(Začasni odbor I. hrvatskega društva »Kolo« v Ljubljani) vabi na zabavni večer, katerega priredi s svojimi tamburaši v nedeljo dne 12. julija t. 1. v prostorih arene »Narodnega domi« s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni govor. 2. V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, za tamburice priredil M. pl. Farkaš. 3. M pl. Farkaš: »Pozdravljam te«, mazurka. 4. %* »Naše pjesme«, venec hrvatskih pesmi. 5. V G. Brož: »Sve za domovinu«. popotnica. 6. I. pl. Zajo: »Domovini i ljubi«, pesem. 7. »Sokolska koračnica«, za tamburice priredil M. pl. Farkaš. 8. F. Jinda: „Karišik slovenskih pesem". 9 Vogrič: ,JNa zdar", koračnica. — Vstopnina prosta. — Vstop je dovoljen le proti izkazu povabila. — Med vsporedom govori in šaljiva pošta. — Začetek ob osmi uri zvečer. — Velikodušni darovi se porabijo v društvene namene. — Za mnogoštevilni obisk se priporoča in prosi
začasni odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Rim, 8. julija. (C. B.) Papež je minulo noč razmerno mirno preživel. — Zdravniški buletin ob 9. uri 8 0 minut se glasi: Bolniški procesna pljučih kaže, da se konča. Sapa težja in bolj ovirana, kot včeraj. Splošno stanje ni pomirljivo. — Maz-zoni izgubil vso na do, ki jo je imel še sinoči.
Rim, 8. julija. Najnovejši zdravniški buletin se za življenje sv. očeta jako neugodno glasi, vender pravijo, da je v istini položaj še neugodnejši, kakor so ga opisali v buletinu zdravniki. Moči vedno bolj ginejo, naprav-Jjajo se komplikacije, katerih nebo pri ledvicah mogoče odstraniti. Življenje sv. očeta je izgubljeno. Rešitev ni mogoča.
Rim, 8. julija. 0 sv. očetu se poroča: Popoludne je opaziti izvenredno propadanje moči. Kardinal Vanutelli je bil pozvan k sv. očetu. Sv. oče je težko govoril. Cesto ga ni mogel razumeti. Kardinal je podelil sv. očetu absolucijo.
Rim, 8. julija. Sv. oče je tekom dopoludneva dejal: Karkoli pride, za vse hvalim Boga. Vse vas ljubim. Skoro bom šel od tod.
Rim, 8. julija. „Voce della Verita" pravi, da je pri sv. očetu izginila lya-nosa na nogah in rokah, pač pa je še vedno komplikacija okolu ledvic.
Rim, 8. julija. Eden izmej prvih, ki je prišel danes v Vatikan, je bil vodja.sikstinske kapele Perossi, kise je informiral o bolezni sv. očeta. Ko je dobil pomirljiva poročila, je izjavil, da gre na7 deželo, kjer bo dogotovil neko glasbeno delo. Ako bi bil položaj sv. očeta že sedaj popolnoma brezupen, bi ne mogel iti iz Rima, ker bi kot dirigent sikstinske kapele moral biti za vsak slučaj v Rimu navzoč.
Rim, 8. julija. Tujim osebam ni dovoljeno hoditi gledat zdravniške izjave, ki leži na ogled v Vatikanu.
Črnomelj, 8. julija. V Adlesičih smo 6. julija zvečer ob 9. uri 15 m-čutili lahek valovit potres, ki je prišel od vzhoda.
Dun^j, 8. julija. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Išl.
Dunaj, 8. julija. Avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen je obolel na škrlatici.
Dunaj, 8. julija. Tukajšnjega strokovnjaka v kisikovih inhalacijah dr. Karola Diema je naprosil osebni zdravnik, naj bi odpotoval v Rim. Diern je v tej zadevi govoril z nuucijem, tik pred odhodom je pa dobil dr. Lappo-nijevo brzojavko, naj ne odpotuje.
Zagreb, 8. julija. Tu se je ustanovila „Matica učiteljic kraljevine Hrvatske in Slavonije."
Zagreb, 8. julija. V zlatarskem okraju je poskusil že nastalo zmešnjavo povečati še reški „Novi List", ki pravi, naj bi bil ondi voljen dr. Franko Potočnjak. Kakor se čuje, je narod za dr. Pero Magdiča in bi bile vsake druge kandidature le rušenje sloge.
Varaždin, 8. julija. Iz hrvatskega Zagorja se poroča, da je v okraju Iva-nec došlo do vstanka proti mažaronom. Mažarone je ljudstvo vleklo pred župnijsko cerkev, kjer so morali priseči in podpisati izjavo, da ne bodo nikdar več glasovali za mažarone. Ob enem je nad 300 mož podpisalo peticijo na hrvatski sabor za financielno samostalnost in spremembo volivnega reda. Oblasti so zaprle 30 oseb. Od onih, ki so bili zaprti raai dogodkov v Ludbregu, je bilo te dni izpuščenih na svobodo okolu sto.
Split, 8. julija. Župan Milic je izdal oklic za združenje obeh hrvatskih strank v Dalmaciji.
Belgrad, 8. julija. Dne 13. julija se vrši tu strankarski shod radikalne stranke. Državna svetnika Pašič in Vuič sta odstopila, ker so ministri Velkovič, Živkovič in Stojanovic podpisali njihova imenovanja drž. svetnikom, dasi so bili proti njima in so to svoje nasprotstvo priobčili po imenovanju v listih. ».Ni izključeno, da tudi imenovani trije ministri odstopijo. To kaže, da so radikalci v prepiru. Neodvisni radikalci, ki se sedaj imenujejo radikalni demokratje, bodo pri volitvah, ki bodo 8. septembra po starem koledarju, samostojno nastopili.
Belgrad, 8. julija. Angleška vlada je stavila srbski vladi pogoj za zopetno diplomatično zvezo. Angleška vlada zahteva, da so vsi morilci kralja Aleksandra izključeni iz armade in iz ministerstva. Angleška je hotela, da bi tudi ostale vlasti to zahtevale, a jih ni pridobila za to.
Belgrad, 8. julija. Vsi časopisi protestirajo, da bi bili polki, ki so se vdeležili zarote proti kralju Aleksandru, premeščeni na deželo.
Berolln, 8. julija. Poslancu Beblu je zapustil bivši bavarski častnik Kollmann polovico svojega premoženja, ki znaša 800.000 mark. Bebel išče sedaj Kollmannove dediče.
London, 8. julija. Tu so razširjene jako neugodne vesti o zdravju kralja Edvarda. Opetovano pade kralj vsled bolezni na srcu v omedlevico.
Žitne cene
dnč 8. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeitanski borci:
PSenica ia oktober ..... K	719	do	7-20
Ri za oktober.......»	610	»	6 11
Oves za oktober......»	5 3*	„	5 34
Koruza za julij......• »	6-82	»	6-33
„ za avgust.......6-32	»	6 33
„ za september.......6 35	»	6-37
, za maj 1904......5 22	»	5 23
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K —	do —
Rž jutne železnice......„	—	—
Ri....................»	6 40
Jeimen , .........—	„	—
„ ob Tisi.........—	»	—
Koruza ogrska.........6 65	,	6-80
Cinkvant....................7 50	„	8-—
Oves srednji..........5 85	„	6*05
Fižol ...........11—	»	12'—
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo
z znamko
449 104—29
sta najbolj koristni
todilai mili
W za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
ji »tiplljiv vrelec" z viscm
deluje izredno
osvežujoče in 901 l—l	pospešuje zdravje
s ^ater'nl> more vsakdo barvati razno MjUI blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 12 11 — 11
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 ram
I
Cas epa-	Stanje	Tempe-
	baro-	ratura 1
sovanjii	metra.	_ P« 1
	v mm.	Celtijn
71 9. zve«. ! 732 S i
j.i 7. zjutr. 732'4 |2. popol.; 731 8
S j sr. jvih. j obl. o J sr. jvzh. i del. jasno| Srednja včerajšnja temperatura 13.4*, normale 19 5*.
29'7
Dunajska borza
dne 8. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100'30
Skupni državni dolg v srebru.....100'30
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100'65
Avstrijska inv. renta 3l, * .....92 75
Ogrska zlata renta 4*..............120 8i
Ogrska kronska renta 4%............99 45
Ogrska inv. renta 3',%..............90 95
Avstroogrske bančne delnice.....16 05
Kreditne delnice..........661 5\J
London vista......................239 35
Nemiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	J17-.-5
20 mark ............2*45
20 frankov..........I9-J5
Italijanski bankovci........9515
C. kr. cekini...........1128
Organi$ta,
unetega in izurjenega cecilijanca išče podpisani župni urad. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Nastopil bi lahko takoj ali pa po sv. Mihaelu. Ponudniki naj se blagovole zglasiti osebno.
Župni urad Mošnje, 7. julija 1903.
Ivan Krst. Trpin,
župnik.


o cija
dvovprežna prostorna in močna, z izredno dobrimi aksami na olje, za esebo na deželi kaj porabna, je za nizko ceno 140 gld. na prodaj v Ljubljani, Komen-skega ulice štev. 11.	2-1
Naznanilo I
Kupujem vsako poljubno množino in plačujem po najvišjih cenah in sicer lepe suhe gobe, dalje sveže nabrane rudeče jagode, pozneje maline in tieje jagode (Preiselbeeren).
]c5ip Letie,
trgovec
857 3—3	Ljubljana, Resljeva cesta.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 19 F. HITI, Pred škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Otvoritev nove trgovine i
t
l{Ijudno naznanjam, da bodem j 11. t. m. otvoril v	ob glavni
cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. $eidel-naj
Špecerijsko trgovino
in prodajo moke na drobno in debelo.
Jfcr mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrezati j najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati z najmnogobrojnejšim obiskom.
U nadeji, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim 2 odličnim spoštovanjem
6-KS 12-10	^[a^so lavrenčič

im ,,
ili
n,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	no 95-G4
41 <> odstotka
I
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.


prva tovarna koles [dici Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj- še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo K^srnjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Čllflnu v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
C\ JI P
341 18
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
plccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolijevo železnafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih 111 slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevi sirupi Iz malin ali fama-flnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po pošf-nerp povzetju. 708 (50-14)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Vožnjekarte
in
tovorni listi
TliiKIKO.
Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
■K<'«1	Iilnte
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20.
ali pa	318 18
KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
1367 33 -i
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v naj,-večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov,
^ & ^ ^^^^ ^•t t ^ ^ ^'fflP^^
pekarijci
v sredini trga se takoj da v najem pod jako ugodnimi poyo|i Obsega: pekarno, prodajalno. kuhin o sobo. klet, drvarnico, hlev in. vrt. Kdor imavesile bivati na dežel', naj te lepe prilike ne zamudi. Pekarna je moderno urejena.
Ve§ se poizvč pri Albin Hauptmanu, JeBenice, Gorenjsko.	877 3—3
ftOOO«______
0 Naročajte i .BlDOn&O
(Jj 706 104-u	pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
Q	laroi*il» Nprejems» cemtr»lm»	v JLJ■■ l»lj««il.

Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za TB&ko žrebanje. Ko la n tn t izvrSitsv naroftll na boril.
Menjarična delniška družba
„91 EBG V
l.,Wollziile10 in 13, Dunaj, I., Strobelgacs« 2.
t*
lsdajatelj in oagovsrni »tednik. »r. I|sasl| 2lts I k.
__Pojasnila	v vseh gospodarskih ia finančnih
stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloianlh
fflavnlo.	134 2it>
Tisk »Katoliflk« Tiskarne* v Ljubljani.