St 528, V Ljubljani, četrtek dne 17. avgusta 1911 Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah (■ prašnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 1«. do-pldae. - Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravnica aeaeČM K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto »toleta« K 20—, polletno K 10-—, četrtletno K 5 —, ■eaečM K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. Telefon številka 303. • NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna itevitka • vinarjev : Uredniltve In apravniitv« J* v Prančttkanstri aMei I Dopiai se poMjajo medniStvu, naročnina npravailtv« Neirankirana pisma ac m sprejemajo, rokopisi aa at vračajo. Za oglase se plača: petit vret* 15 v, eamrt-nict, poslana in zahvale wata M v. Pri večkratna« oglašanja popust. Za odgovor Je priložiti snaaaMa • Telefon številka 303. i Mladina brez idealov. Mladina, posebno visokošolska, je povsod navadno vsa polna idealov i« posebno pri malih narodih, ki so idealizma, nesebičnosti in požrtvovalnosti pri posameznikih tako potrebni, daje mladina v tem oziru vsem drugim vzgled, iz njenih vrst pridejo zelo dobri in koristni nasveti, ki se tudi vpoštevajo, skratka, pri takih malih narodih sc pripisuje visokošolski Mladini v javnosti ravno radi njenega idealizma in vnetosti za narodno stvar posebno velika važnost. Jugoslovani smo majhen narod ■e toliko po svojem številu, ker zje-dmjeni bi bili zelo močni, ali slabi smo radi svoje razkosanosti in radi razmer, v katerih se nahajajo posamezni ■aši deli. V posebno težkih razmerah živimo Jugoslovani, ki nas obseva soln-oe avstrijske pravičnosti in v nekaterih naših krajih se moramo leta in leta bojevati za vsako posamezno ljudsko šolo. za vsako drobtinco narodnih pravic. Na Koroškem in v Istri smo takorekoč brezpravni in ravno v Istri se je zgodilo nekaj, kar zasluži veliko pozornost vse naše javnosti: tamo-šnja naša visokošolska mladina je imenovala na javnem sestanku slovenske uradnike, ki službujejo v Istri in niso v Istri rojeni — tujce, ki morajo iti iz dežele, ker v Istri aaj jedo kruh samo Istrani! Človek ne bi veroval, da je kaj takega mogoče, ker je težko verovati, da bi se visokošolska mladina mogla postavljati na tako ozkosrčno provincialno stališče, posebno, ker domačih uradniških moči v Istri ni In še dolgo ne bo dovolj in se ne more ■iti govoriti o tem, da bi slovenski *radniki iz Kranjskega ali od drugod •djedali kruh domačim — v kolikor 8*io namreč Kranjci Istrijanom »tujci* — sinovom. Ako bi se izvedlo to, kar zahteva naša istrska visokošolska mladina, bi se morala takoj zapreti pazinska hrvatska gimnazija in slovenščina oziroma srbo-hrvaščina bi morala takoj izginiti iz večine uradov, v katerih je komaj vsaj deloma prišla do veljave — ker ne bi bilo uradnikov našega jezika. S kratka, ako bi •e izvedlo to, kar zateva naša istrska visokošolska mladina, bi prišla naša *»rodna stvar v Istri čez noč v položaj, v katerem se je nahajala pred kakimi petdesetimi leti! Ali si tega želijo naši istrski vi-•okošolci ? Tega nikakor ne moremo verovati, ker bi bilo to res, bi bilo to tako žalostno, da bolj žalostno že biti *e bi moglo, to bi bilo pravo izdajstvo in mi ne moremo verovati, da bi bila naša istrska visokošolska mladina, četudi se nam je pokazala v «elo čudni luči, izdajalska. Ali misliti, da ta sklep naše visokošolske mladine v Istri vendar mnogo, zelo mnogo, ker iz tega sklepa je eno gotovo razvidno: da je med istrsko visokošolsko omladino veliko takih ljudi, ki so vrgli že vse ideale stran in se brigajo samo in edino za ljubi kruhek ki jim ga pa niti odjesti nočejo Slovenci s Kranjskega ali iz druge kake slovenske dežele, ampak Italijani in Nemci, ki odjedajo Slovencem kruh povsod in ne samo v Istri, ker na Kranjskem n. pr. je nemških uradnikov veliko, veliko več, kot bi jih moglo biti sorazmerno število Nemcev in enako je na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Povsod nas Nemci in Italijani zatirajo in odrivajo in ravno zato, ker se vsi avstrijski Jugoslovani nahajamo v tako težkem položaju, bi morali strniti svoje vrste in se boriti z vso odločnostjo za izpolnitev skupne naše zahteve: ven s tujci, ali s pravimi tujci, ker Slovenec Slovencu, Hrvatu in Srbu, Hrvat Slovencu in Srbu in Srb Slovencu in Hrvatu ne more in ne sme biti tujec nikdar in nikjer, mi moramo biti povsod doma kjer se naš jezik govori. To prepričanje nas mora prevzeti vse, o tem se sploh razpravljati ne bi smelo in žalostno je, da je slovenska in hrvatska istrska akademska omla-dina dala naši javnosti povoda, da jo v tem oziru obsoja, ker znani sklep te omladine, v katerem se imenuje izven istrske Jugoslovane tujce, zasluži najostrejšo obsodbo, ta sklep se ne da z ničemur opravičiti in istrska omladina ga lahko samo — popravi. Kancelparagraf. (Od nekod na Gorenjskem.) Da Vam zapojem zopet ono staro : Če bi duhovščina ne zlorabljala prižnice in spovednice v politične svrhe, bi bilo že davno konec klerikalnega samopaštva na Kranjskem. Ostudna je ta pesem, grša od kmečkih kvant, ponavlja se pa dan na dan in še premalo, ker je resnična. Vsebuje pa vrhunec političnega delovanja duhovščine, ekstrem, preko katerega je vsak nadaljnji korak nemogoč. Bijejo se sedaj po deželi na podlagi novega volilnega reda boji za občine. Pisali ste že, da prinese (nedeljsko župnikovo politično pridigo v petek »Domoljub*. Čista resnica, povzeta iz sedanjih bojev na deželi 1 ln če kdo izpodbije te trditve in laži v naprednem časopisju, tedaj pač morda obmolkne dopisnik v »Domoljubu*, s prižnice se pa glasi potem ne stvaren odgovor — ker ni mogoč — ampak javkanje in elegične strunice v najbolj jokavih tonih, pesem o .volkovih v ovčjih oblačilih*, skratka : poziv na sočutna srca. Kako ostudno 1 V vsaki občini je župnik obenem odbornik. Kot tak nadaljuje svoje umazano delo, upliva na odbornike kot pastir na ovce, ima pod komando župana, da ga potisne v ospredje, kadar sam ne more ali si ne upa. ln te uboge pare so morajo zagovarjati zaradi svoje ubogljivosti pred kazenskim sodiščem, župnik se pa skrije varno v ozadje. Postrežem Vam iahko z resničnimi slučaji, gospod urednik 1 Duhovščina in klerikalci vedo ta- ko dobro kot mi, da je njihovu glavna opora prižnica in spovednica. Ni dovoljeno, da bi kdo zavrnil takoj v cerkvi župnikova »izvajanja* — kolika krivica I Vedo dalje, da ima tudi zunaj cerkve črna suknja veliko moč, zato jo zlorabljajo 1 , Če se očita klerikalcem njihova politična agitacija v cerkvi ali spovednici, molčijo. Prav čedno molčijo. Če jim predbaciva kdo politično delovanje duhovščine sploh, pa pravijo: Ali ni duhovnik prost državljan, čegar osebna in politična svoboda je zajamčena v državnih osnovnih zakonih. Kdo mu torej more braniti njegovo politično delovanje? Žalibog, da je to stališče obenem tudi stališče cele dosedanje avstrijske zakonodaje. Duhovnik pa ni navaden državljan, ker je obenem funkcijonar cerkve, ima torej gotove »nadnaravne* moči in oblasti, uplivajoče na naše kmetsko ljudstvo veliko bolj kot vsaka še tako intenzivna agitacija. Duhovščina dobro ve, da uplivajo te »nadnaravne* moči na politično mišljenje! morda tudi ve, da je to nekaj nemoralnega, čisto navadna zloraba cerkvenega ugleda. Na vsak način pa zasluži taka zloraba kazen od posvetne oblasti. Na teh podlagah sloni § 130 a) državnega kazenskega zakonika za Nemčijo, sad kulturnega boja, ki pravi, da postane kriv pregrešita oni duhovnik ali drugi služabnik religije, ki v izvrševanju ali ob priliki izvrševanja svojega poklica javno pred množico ljudstva ali na drugih, za verske skupščine določenih krajih pred množico ljudstva oznanja ali obravnava državne zadeve na javni mir grozeč način ali razdeljuje ali razširja v izvrševanju svojega poklica tiskovine, v katerih se oznanjajo ali obravnavajo državne zadeve na javni mir grozeč način. Imamo sicer zakon v varstvo volilne svobode tudi pri nas z dne 26. januarja 1907, čegar vsebina je želja po takozvanih »čistih* volitvah. Na dolgo in široko obravnava ta zakon vse mogoče in nemogoče mahinacije pri volitvah, zastonj pa iščete v njem kancelparagraf a, ki bi moral stati tu na prvem mestu. Brez njega ne bodemo imeli pri nas še tako kmalu čistih volitev, četudi je po besedilu tega zakona le majhen korak do našega vzora. Seveda, kdaj se bo našla vlada in zbornica, kdaj dobila sankcija, ki bi v Avstriji pritrdila takemu zakonu I Res, da pripomore klerikalcem k njihovim volilnim (ne političnim) uspehom največ prižnica, zato se bori nemški kancelparagraf samo proti njej, Pri nas nam ne bi bilo s takim paragrafom vse pomagano, ker se razteza delovanje duhovščine na vse panoge političnega dela. Zato gre ž njimi tudi drugam — ne samo na prižnico — njihov ugled kot služabnikov božjih, zato ga tudi zunaj cerkve zlorabljajo, ker kmet vidi tudi na cesti, na shodu, v obč odborih in drugod duhovnika le kot takega, kot božjega namestnika in ne kot navadnega prostega državljana v smislu drž. osn. zakonov. Skratka : Po mišljenju našega ljudstva se glasi vedno in povsod iz ust duhovnika le beseda božja, pa naj se duhovščina zaveda tega ali ne. Tudi tu je mogoča zloraba. Zato mora biti naša zahteva: Prepove na j se duho vščini nelezlo raba prižnice v politične namene, ampak sploh vsako politično delovanje, agitacija, odreče pasivna volilna pravica v vsa javna zastopstva, ker le v tem slučaju bo zamoglo naše ljudstvo voliti in gospodariti s svojim premoženjem po svoji prosti volji. Razvidno je iz tega, da ima napredna misel težko stališče, pospbno pri sedanjih občinskih volitvah na deželi. Marsikaj bi se dalo napraviti kljub temu, da nimamo kancelpara-grafa. A naša inteligenca je zamotana popolnoma na privatne prepirčke, kako naj bo skupno delo pri agitaciji in postavljanju kandidatov mogoče, če je zmožnih samo par oseb in so še te v prepirih, naše učiteljstvo pa tako strahopetno, da odreka svoje delovanje celo pri C. M. družbi, kaj šele pri političnem delul Žalibog, da se množi število hlapcev v Cankarjevem smislu, vendar je tudi to resnica in Vam to svojo trditev lahko podprem z resničnimi slučaji, gosp. urednik I —re— Iz slovenskih krajev. Iz Moravč. V nedeljo dne 20. avgusta t. 1. vsi v Moravče na veliko pevsko in gasilno slavnost. Priglasilo se je že veliko pevskih in gasilnih društev. Med njimi »Slavec* in »Zvon* iz Ljubljane, »Lira* iz Kamnika, »Zvon* iz Šmartna i. dr. Za veselo in kratkočasno zabavo je obilo preskrbljeno. Igrala bode slavna rudniška godba iz Trbovelj, da se bo plesalo, kakor v raju. Vstopnina na plesišče za lep in dolg valček bo samo 10 vinarjev. Nesrečni bodo lahko poskusili svojo srečo na moravški veselici pri šaljivi loteriji, ker tukaj zadene vsaka srečka in bo vsakdo lahko nesel lep spomin iz Moravč. Da se postreže radovednim se je postavil muzej, kojega se bo lahko vsakdo ogledal ter občudoval razstavljene izvanredne predmete. Za red na veselici bo skrbela slavna policija in sodišče velikega »Zelenega carja*. Ribji lov, smola, slepa sreča in razne druge zanimivosti bodo pospeševale zabavo. Tudi želodec bode ta dan vesel in imel sladke občutke. Zato so porok dražestne gospodične in požrtvovalne narodne dame, ki bodo postregle v paviljonih gostom z izvrstnimi jestvinami in z izborno kapljico Torej ta dan vsi v Moravče zlasti pa neverni Tomaži, da bodo prepričani o istinitosti. »Morav-ško pevsko društvo* in »Prostovoljno gasilno društvo* v Moravčah sta sklenila, da se ob priliki njih slavnosti ne postavijo iz praktičnih ozirov nobeni slavoloki, mlaji in drugi okraski. Zaradi lokalnopolitičnih razmer pa se ne razobesi nikakih zastav. Sklenilo se je, da se dotična vsota, ki bi stala dekoracijo, daruje »Ciril-Metodovi družbi*. Iz Begunj na Gorenjskem. Lani enkrat ob pasjih dnevih je padla našemu občinskemu odboru v glavo pobožna misel: prepovedal je ples. Nič ni bilo šuma takrat med našo mladino, ker nima daleč v druge občine in če jo prime veselje in zasrbe podplati, gre pa tja in se naraja do grla. Pa tudi doma v prijetnih pomladanskih in poletnih nočeh, ko dehti rožmarin in se usiplje nageljnovo cvetje raz okno ljubice, se priplazi kmečki fant do nje, in objemi so takrat tisočkrat strastnejši kot na plesu, srca kipijo radosti, ustnice se strinjajo in pričenja se — drug ples. — Kralj David je plesal pred skrinjo zaveze; ko so se ženili naši očetje, so škripali podi po cel teden vkup pod svatovskimi podplati in ni še dolgo tega, ko smo praznovali godove sv. Urha in Petra tudi s plesom. Pa je bilo prijetno takrat in ni bilo greh! — In župnik Jaka je videl pezdir v očesu svojega bližnjega, pa prepovedal ples Njegove oči, ki še nikdar niso videle greha, njegovo srce, ki še nikoli ni čutilo ljubezni, njegove blagoslovljene ročice, ki se še niso dotaknile ženskega telesa: vse mu ni dalo miru, da ne bi bil prepovedal plesa. Le kdor je sam nečist, vidi v plesu nečistost, pre-grešnost, bruna v lastnem očesu pa ne vidi. Greh ni odpravljen s plesom, ker ples ni nič pregrešnega, ampak le izraz vesele in zadovoljne duše, zato tudi mi ne zamerimo župniku Jakcu, če je plesal z žensko v svojem blagoslovljenem objemu. Kje je plesal, kako je plesal, s kom je plesal? To mu bodemo povedali, če nas naprosi. Iz Borovnice. V naši žel. kurilnici imamo strojnega namestnika g. Grila, ki je sicer povsod priljubljen in spoštovan, a ima kljub temu tudi nekaj sovražnikov, ki ga skušajo na vsak način spraviti iz Borovnice. V tem oziru se zlasti odlikujeta gg. Kessler in Schauer. Sestavila sta pritožbo, katero je potem podpisal tudi g. Slanovic. Kmalu nato je prišel v Borovnico g. strojni nadkomisar, da razsodi o vsej zadevi. Konec vseh koncev je bil ta, da je dobil g. Gril zadoščenje, g. Schauer pa je bil odstavljen kot namestnik vodje kurilnice. Iz Postojne. Velika Ciril-Meto-dova slavnost o priliki 25 letnice moške podružnice v Postojni, ki se vrši 8. septembra popoldne na vrtu pri Kroni, že danes vzbuja pozornost. Na programu je slavnostni govor, petje, ljudske zabave za mladino, paviljoni. Igrala bode domača godba in tambu-raški zbor. Vabljena so že danes vsa Notranjska društva, pa tudi iz bližnjega Primorja in Trsta je pričakovati udeležbe tembolj, ker gre veselica v prid stavbnemu skladu nove Ciril-Metodove tržaške šole. Kakor je bila postojnska moška podružnica, ki je bila ustanovljena septembra 1. 1886, od nekdaj ena prvih, se je tudi zdaj odzvala prva pozivu vodstva, da se prirede posebne veselice v korist tržaškemu šolstvu. LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Skalabrino je razumel, da zdajci izve nesrečo, ki jo je čutil * »raku, kakor se je bil izrazil. Vzravnal se je. taatroto ^ ^ ^ovze* Roland, bodi pripravljen na ka- Skalabrino je zaječal. ■e moremo°vrniU.erke’ ^ moi tovariš> tvoie hčerke noCoj — Oh! rajši izvem resnico, najsi bo še tako strašna. Bianka je mrtva, kajneda? — Ne mrtva ni; upam vsaj, da ne . . . Toda poslušaj . . . Roland je prijel tovariša za obedve roki, ter mu govoril pet odgovoriti, glejte, da ne zakrivite sami, da res ne razkrije »Jutro* vseh naših grehov, gorje nam potem I Pomislite še, vsakemu, kdor se je začel v »Jutro* izpodtikati, se je slabo godilo I Zdaj pa storite, kakor nočete!“ Zopet je bilo nekaj časa vse tiho, kmdlu pa se je slišalo glasno mrmranje . . . Nato je povzel zopet besčdp prvi: »£di se mi, da ima naš šottiišijenik prav. A kaj hočemo drugega storiti? Če bomn kar tiho, se »Jhtrb* zopet norca lahko iz nas dela iti kaj ljudstvo poreče, če zve, da nas »Jutro* v pravi luči pred javnost vlači Hi mu riii nič ne odgovorimo? »Ljudstvi! prepovemo pred smrtnim groioth »Jutro* Samo pogledati, nikar ga še citati 1* »Ne bo pomagalo ri:č, — govori prvi — saj veste, da prepovedati sad najbolj diši in da ljudstvo bo Še bolj radovedno, češ kaj neki je v »Jutru*, da ga nam prepovedujejo samb pogledati 1 Torej vidite, možje katoliški, stvar je resna in vredna premisleka I* Vse je bilo zopet tiho, klerikalni možaki so s podprtimi glavami zrli srepo predse in premišljevali Vsem se je vleglo »Jutro* globoko v njihove želodce, in niso se ga rtiogli rešiti. Naposled zopet povzdigne glavo preišni govornik, vdari s pestjo po mizi in reče: Škandal bi bil, velik škandal, če ne bi mi »Jutru* Hali uštel J. S. MACHAR: Hromeč. (Iz knjige: Stari prosa.) (Konec.) »Dovolj, sem rekel; pojdite*, in pokazal je z bergljo na vrata. Ko so se zaprle duri, mu je vzkipel enjev nanovo: »Jaz naj se selim? Čemu? Čemu naj zapustim to stanovanje? Ali sem kak lopov? Ali ne plačujem redno stanarine? Kdo me more izgnati? Zagledal se je zopet v mile mu predmete nasproti. »Te naj zapustim? Ne, nikoli. Zakaj bi jih zapuščal? Ali me morejo vreči na ulico ? Ne morejo me. Raje doplačam na stanarini . . . Ah, hišo bodo pbdrli? Zakaj podrli? Kaj koristijo te nove stavbe? . . . Pa saj si gospodar premisli . . . Jaki načrti I Podreti hišo in zidati drugo... Pa saj si premisli* ... Mlada gospa pri oknu nasproti je privijala dete k sebi m ga poljub- Tesen občutek je navdal hromčevo Srce. »Zakaj mi hočejo vzeti to edino, kar me veseli?* je govoril tiho in bolestno. »Kaj hočem od tega sveta? Ničesar, naj me pusti v miru . . . Kam naj grem ? Kaj naj počneni drugje ? .,. A kaj, če me postavijo odtod na cesto?* To vprašanje ga je osupnilo. Zvenelo mu je še nekaj časa po ušesih in mu napolujevalo dušo z obupom. Zrl je v okna nasproti, na streho, topol, lastavice v gnezdu, in silna bolest mu je stiskala grlo. Predstavljal si je drugo stano vanje, kjer ne bi vjdel več nobenega izmed teh predmetov — in solze so mu orosile oči Ni si mogel misliti. »raje poginem* je zašepetal turobno ... In zopet je gledal ven . . . njegova misel se je jasnila. »Morda so da to vendar nekako poravnati ? Morda vendar še pojde na kak način ... se je tolažil . . . Prišla je postrežnica ... da ni pomoči, da se mora preseliti. Poslal jo je znova k gospodarju, ponujal mu je doplačilo k stanarini . . zaman — hiša se podre . . . »Ne pjreselim se“, je besnel, »ne in ne J živega me ne dobe odtod I*,.. Nekaj groznih tednov je preživel hromeč odtedaj. Obup, srd, brezup, besnost, melanholija so se menjavale v njegovi duši neprestano in zapustile vidne sledove tudi na njegovi zunanjosti. V tem času se je naenkrat po- staral za nekaj let. Strežnica in njen mož Že nista smela spregovoriti niti besedje. Bil je vedno v najvišji meri razdražen. V prečutih nočeh mu je stopalo njegovo sedanje stanje živo pred oči — tedaj je bila njegova bolest brezm* jna. Enkrat je plaKal bridkosti kakor dete, drugič je zopet preklinjal cel svet. Kadar je v nočni tišini zablodil k njemu otroški jok z nasprotnih oken, je mislil, da mu mora počiti srce. Skril je glavo v pernico in se je 'n obupa zagrizel v blazino ... Služkinja in njen mož sta opažala njegovo strašno stanje in spremembe na njegovem obrazu, menila sta med seboj, da so to početki blaznosti in da milostljivega gospoda odpeljejo s tega stanovanja pač naravnost med urno-bolne . . . Približal se je dan, ko se imel seliti ... Noč pred tem je bila najstrašnejša izmed vseh, kar jih je kdaj preživel . . . Njegov naslonjač in berglja sta stala pri postelji; zgodaj zjutraj je po velikem trudu zlezel s postelje na naslonjač. Na to se je peljal k durmi ter jiH je zakiehjl ... Potem se je pripeljal k oknu. Odprl ga je z bergljo nastežaj in gle- je izgubil, jo dobi pri L. Gaberščku v Krojaški ulici 8. Hribarjev gaj. Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Kra-kovo in Trnovo priredi v nedeljo 20. avgusta t. I, v Hribarjevem gaju (Ko-lezlja) veliko ljudsko veselico z najraznovrstnejšim sporedom. Svira-la bo popolna »Slovenska Filharmonija*, poje slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. V raznih paviljonih bodo prodajale rodoljubne trnovske in krakovske gospe in gospodične žejnim in lačnim, karkoli si bodo poželeli, tako izvrstno Mrakovo vino, domače slovensko pivo, jestvine, slaščice, kavo itd. Med raznimi zabavami omenjamo posebno lov na peklenščka, ki zadnji čas razburja duhove po krakdvsko-trnovskem okraju. Preskrbljeno je, da se ta peklenšček spravi tja, kamor spada, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda ta zanimivi lov. V nedeljo torej vsi v idilični Hribarjev gaj, ki je pač najlepši in najbližji razvedrilni kraj v bližini Ljubljane. »Kurz za risanje* po novih učnih načrtih za ljudske in meščanske šole, ki bodo stopili v veljavo začet kom prihodnjega šolskega leta, se bode otvoril na c. kr. učiteljišču v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8. uri. Kmetska posojilnica za Ljubljansko okolico je naklonila za ris. potrebščine primeren donesek, za kar se ji izreka javna zahvala. Zahvala. Akad. fer. društvo »Bodočnost* v Ptuju so darovali: »Klub slov. naprednih akademikov* v Celju iz III. nar. zbirke 50 K; g. Aleksander Koprivc, učitelj pri Sv. Ani na Krem-bergu vse Vodnikove spise in g Al. Senekovič, posestnik in gostilničar istotam, 5 knjig Vsem omenjenim darovalcem izreka najsrčnejšo zahvalo — Odbor ak. fer. društva »Bodočnost*. Prostovoljno gasilno društvo v Postojni slavi v nedeljo, dne 20. avgusta 1911 svojo 30 letnico obstanka. Zjutraj med J. in 8. uro sprejem gostov na kolodvoru, nato skupni odhod v mesto, kjer se došli gosti pozdravijo. Točno ob poi 9. uri slovesna sv. maša v drevoredu pri »Ribniku*. Po sv. maši odlikovanje dveh gasilcev in defiliranje. Ob 10. uri obisk Postojnske jame (za uniformirane društvenike in njih družine vstop 1 K za osebo). Ob pol 1. uri banket v hotelu »Jama*. Vsa društva imajo določene skupne obede po določenih gostilnah, na katere še bodo po številu porazdelili Med pol 2. in 4. uro vaja z alarmom. Po vaji koncert mestne godbe, srečolov, keglanje na dobitke in prdsta zabava v hotelu »Jama*. -— Vstopnina za osebo 50 vin., za družino 1 K 50 vin. Uniformirani člani so vstopnine prošti. Cisti dobiček je namenjen društvenemu domu. — K obilni udeležbi vabi odbor gasilnega drtištva. Najnovejša telefonska in brzojavna porodila Rusko nemška pogodba. Berlin, 16 avgusta. Iz Berlina se poroča, do bodo rusko-nemška pogajanja kmalu končana. Nasprotno pa poroča »Wiener Allgemeine Zeitung* iz diplomatičnih krogov, da so toza- devne vesti veliko prenagljene. Pogajanja med obema državama še ne bodo prišla tako kmalu do zaključka. Ruska vlada stoji namreč odločno na stališču, da toliko časa ne podpiše rusko-nemške pogodbe, dokler ne bo rešeno maroško vprašanje. Rusija smatra kot stara zaveznica Francije to kot svojo dolžnost in se bo tega tudi držala. Povratek Mallsorov v Albanijo. Carigrad, 16. avgusta. Malisori se polagoma vračajo iz Črnegore ♦ Albanijo. Včeraj je zopet odšlo proti domu 2300 Malisorov. Sedaj se nahaja V Crnigori samo še okolu 20 družin Malisorov. Turški ministrski svet. Carigrad, 16. avgusta. Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika seja turškega ministrskega sveta. Na seji se je tudi obravnavalo albansko vprašanje. Vlada je izjavila, da je Albancem dano n« prosto voljo, ali porabljajo v ljudskih šolah arabsko ali latinsko abecedo, toda samo pod tem pogojem, da se čita koran samo v arabski abecedi. Na srednjih šolah je obvezna samo arabska abeceda. Ogrska zbornica. Budimpešta, 16. avgusta. Danes se je ogrska zbornica po tridnevnem počitku zopet sestala. Opozicija nadaljuje svojo tehnično obstrukcijo. Predsednik je začetkom seje prebral razne peticije. Nato so prišla na vrsto poimenska glasovanja. Ob eni uri popoldne so prišle na vrsto interpelacije. Najvažnejša izmed njih je bila o aferi Schčnaich. Ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je takoj odgovoril nanjo. Izjavil je, da mu o demisiji ni še ničesar znano, ve le toliko, da se nahaja baron Schčnaich sedaj na do- $ pustu. Izjavo grofa Khuena je vzela večina na znanje. Kolera na Dunaju. Dunaj, 16. avgusta. Tovarniška delavka Schwund v X. okraju je danea obolela na znakih kolere. Prepeljali so jo takoj v infekcijsko bolnico. Bo-lezen se je tekom večera zelo poslab-r šala. Njen otrok še ni obolel za kolero. Pojavili so se le znaki mrzlice. Popoldne so odpeljali v bolnico še tri tovarišice delavke Schvrund. Železničarska stavka na Anglešketi. London, 16. azgusta. Železničarska stavka je danes predmet pogajanj med vlado, železniškimi družbami if stavkujočimi železničarji. Radi stavke počiva v Manchestru ves promet. V Glasgovvu je prišlo tekom današnjega dneva do ponovnih spopadov med stavkujočimi in policijo. Papeževa bolezen. Rim, 16 avgusta. Papeževa bolezen se znatno boljša. Zjutraj je vstal nenavadno zgodaj in se sprehajal po vrtu. Razne vesti. • Davek na napitnino. Konduk-tferii durikjSkih električnih železhic šo bili te dni prav neljubo presenečetii: obili so nalog, da morajo plačati avek od napitnine, Davčni urad je uvrstil napitnino med »nestalne prejemke*, računal je 288 delovnih dni na leto in vsakemu na dan po 1 K odgovorili 1 Takoj naj se začne sestavljati odgovor, ki ga odpošljemo v »Domoljuba* ali kar v »Slovenca* 1 Napiše naj se, da se »Jutro* samo laže, da vidi samo njegov dopisnik v svoji domišljiji, se izgubljati črno temo iz naše doline in da je ravno tako videl v svoji glavi popisovanje glasovnic pri občinskih votitvah I Ja, ja I Tako se naj napiše, da nas bo vedel zopet drugič za naša ušesa vlačiti! Bravo! Kar napišite! Tako je grmelo med klerikalnimi veljaici nad »Jutrom*! Tedaj pa so začeli sestavljati odgovor in ga bodo sestavljali gotovo celi teden predno bo gotpv, in teden bo menda preteklo predno bo ugledal beli dan v »Domoljubu* ali »Slovencu*. Torej pričakujmo! Starotrško ljudstvo in ljudstvo cele ložke doline, pozor 1 DNEVNE VESTI. »Slovenčevim* infamijam glede Prage je napisala praška »Union* v številki z dne 15. t. m. gloso, elegantno — ali trpko. Ko je bila citirala »Slovenčevo* notico, piavi sledeče: »Če bi Slovenci želeli, da se s pomočjo češke univerze reši njih vseu-čiliško vprašanje, jim bodo Čehi z največjo prijaznostjo šli na roko Toda odločite vv v tem je zadeva slovenskega naroda. Če se že izjavi za ustanovitev slovenskih docentov v Pragi ali proti nji, na vsak način se bo njegova odločitev respektirala.* To je dovolj jasno povedano: če bi Slovenci sami rte želeli pri ustanovitvi svoje univerze češke pomoči — Čehi se jim ne bodo vsiljevali. Imajo tudi čisto prav. Ampak pomislijo naj, da »Slovenec* in dr. Šušteršič irt dr. Krek ali pa Gostinčar še niso slovenski narod, ki ne more biti za »Slovenčeve* infamije prav nič odgovoren. Mojstri v zavijanju so res naši klerikalci, na čelu jim seveda dični »Slovenec*. To se je iznova pokazalo pri debati o argentinskem mesu in draginji. »Slovenec* je kar ves iz sebe samega veselja, ker je v tržaškem pristanišču ladja z argentinskim mesom, pa se meso ne sme izkrcati. Pa še povrh, kakor v zasmeh, pišejo, kakor bi ne bili oni krivi, da ne dobimo argentinskega mesa. Kdo pa drugi, bi mi ržtdi vedeli, če ne oni, ki so nasprotovali uvozu? Med temi so bili v prvi vrsti naši klerikalci. Edino ti »prijatelji delavstva* so zakrivili, da naše delavstvo in naše meščanstvo ne bo dobilo po ceni in dobrega mesa. Ko bodo velebgrarci videli, da se argentinsko meso ne uvaža več, bodo cene živini še poskočile in posledici tega bo, da bomo imeli še dražje meso riego prej. Klerikalci se zdaj, ko so svoje zločinsko delo končali, boje posledic, pa zavijajo in stresajo s sebe krivdo. No, posrečilo se jinl ne bo, kajti o tem gre samo eri glas: klerikalci so naj večji škodljiva delavstva, meščanstva ih knjetdv in so jim prj srcu samo interesi kapitalističnih veleagrbrcev. »Slovenec* se je pred nedavnim Časom širokoustil. da so klerikalni občinski svetovalci intervenirali pri vladnem svetniku Laschanu radi zboljšanja plač, oziroma podpore mest. višjim uslužbencem. Gosp. Laschan je še celo izrazil svoje veselje nad skrbjo, ki jo gojijo klerikalni svetovalci do nižjih uslužbencev ter obljubil prošnjo upoštevati. Ne vemo, ali je bil to samo pesek v oči, ali je g. Laschan res kaj Žbljubil, konštatiramo le, da uslužbenci anes po preteku, enega meseca o tem še ničesar ne vedo. Skoro gotovo bo verjetneje prvo. Ker si ne moremo misliti, da bi bil g. vladni svetnik figa-mož. Sicer bi pa g. vladni svetnik tildi sam, ne da bi ga morali drugi na to opomniti, lahko podelil tem mestnim revežem kako začasno podporo. S tem pa bo pustil g. Laschan ria magistratu lep spornim Trma ali izzivanje? Tržaške in goriške sodne in policijska oblasti dopisujejo raznim uradom na Kranjskem, zlasti pa ljubljanskim, v slovenskem jeziku, ljubljansko sodišče, državno pravdništvo, finančna direkcija, najbolj seveda finančna prokuratura pa dopisujejo — domačim uradom — nemško ! Zakaj se takih dopisov ne zavrača ali sploh kategorično slovfenskih ne zahteva. Poskusite to prakso uvesti v Trstu, Gradcu ali na Dunaju! Neinčija v nevarnosti. »ČeŠko-slo-vattSki spolfek v Berlinu" je praznoval te dni 501etnico svojega obstanka. Da dostojno proslavi svoj jubilfej, je društvo priredilo veliko slavnost, na katero je došlo tudi okolh 500 Čehov iz Češkega. Nemški časopisi radi tega Vpijejo na vse mogoče načine in klobasajo, da hočejo Čehi poslovaniti stolico nemškega rajha. Zlasti jim ne gre v glavo, da se upajo prirediti Čehi tako slavnost v Berlinu, katerih je veliko manj kakor Poljakov. Čudno je res, da so avstrijski Nemci bolj v strahu za Berlin, kakor Prusi sami, ki si radi češke slavnosti ne delajo ni-kakib posebnih skrbi. Avstrijski Nemci vidijo res v vsaki nedolžni kulturni prireditvi Slovanov nevarnost za Nemce. Policija in občinstvo. Iz občinstva: Ne zahtevamo časti od ljubljanske policije, ampak komplota pa tudi ne potrebujemo. Nekateri mestni stražniki se zadnje čase obnašajo napram slovenskemu občinstvu in pasantom na ulicah tako, kakor bi bili osumljeni kakega zločina, da ga sumljivo iti zavidljivo gledajo od Strahi kot Upornika, ki je policijsko zasledovan, ali pa mu obračajo hrbet. Nemcem pred kazino ali kakim klerikalcem pa delajo stražniki take poklone, da poštenega človeka sramota obide, kar stražnikom le ugled jemlje pred občinstvom. Kadar se ga pa rabi, ga pa človek ne dobi, če vse ulice obleti (slučaj Berce) in narobe. Policijskim stražnikom svetujemo, naj se vedejo pd predpisih, strogo objektivno in in vljudtio napram občinstvu, ne pa hinavsko in strankarsko. Pred Zakonom smo vsi enaki. V mrtvašnico, mesto V bolnišnico. Včeraj dopoldne ob polu 11. uri so prepeljali z rešilnim vozom 3 leta starega bolnega otroka nekega drvarja, stanujočega v prenovi ulici Št. 7 v otroško bolnico. Med potjo pa ife otrok izdihhil v hiaterinem narečju. V bolnišnici je zdravnik konštatiral Sthrt ter odredil, da še ga takoj prepelje z rešilnim vozom v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Dvfe novi Cesti dela mestna občina na Prulah pred novo deško šolo. Cesti sta seveda nujno potrebni, tako z Žabjeka kakbr s Prul. Potrebna je pa tudi tretja, ki se zgradi s Karlovške ceste škbzi Koslerjev vrt Prule ter čez novi most na Opekarsko cesto. Regulacija Gradišča bo vsled novozgrajenega nemškega gledališča ia en korak napredovala: Tam, koder so št žile stare Cenkarjeva in sosedne hiše kranjske hranilnice in so jih zdaj podrli, bo svet rezerviran ostal Za ti iCo in cesto, ki se bo razširila. Le žal, da se sedanja Luckmanova (prej Seunigova) hiša na oglu Erjavčeve ceste rti prtj odkupila ali vsaj zožiti dala. ta hiša Gradišče močno kazi. Člani okrajne bolniške blagajne ljubljanske si lahko nabavljajo zdravila v katerikoli ljubljanski lekarni, in S'cer velja to že od 1. januarja 1911. Našla se je kratka moška verižica za uro na Starem trgu. Kdor jo Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSk« slutita, notta GuStsnj, Kuroftli«, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi dal ven ... Na to je porinil'cvetlične posode na eno stran . . . Bilo je megleno, dušno jesensko jutro. Povsodi še tišina. Slišal je le žalostni šelest topolovega listja in včasih ihte nje otroka z nasprotne hiše. Na bližnjem stolpu nekje je bila ura šest Bilo mil je tesno, ali vendar dobro. Po noči si je zasnoval določen načrt . . . Čez nekaj časa je slišal odpirati duri. Na to je nekdo potrkal. »Milostljivi gospod,* je slišal glas strežnice, »tukaj je gospodar in sluge, milostljivega gospoda hočejo seliti I* Zasmejal se je hudobno. Odgovoril ni, uprl se je z vso silo z jedno roko ob bergljo, z drugo pa se je oprijel okvira pri oknu in vstal je. »Gospod Urban*, se je oglasil od zunaj moški glas, morda gospodarjev, »odprite, ljudem se mudi! ..Jezus, Marija*, se je križala zunaj strežnica, »morda je mrtev! Saj ima vendar tako rahlo spanje. Danes pa so vrata zaprta! . . . Buta ob vrata. »Takoj, počakajte!* se je oglasil, da bi jih zadržal. Že je sedel na oknu. Nasproti so baš odpirali okna. Videl je mlado plavolaso gospo v beli toaleti Po- ljubljala je svoje dete ... Na nasprotno streho je priletelo par vratičev in začeli so čivkati ... Pri uradnik* je videl v kuhinjo, kjer je služkinja pri štedilniku netila ogenj. Znova so se oglasili udarci ob vrata. »Gospod Urban*, je klical, gospodar razjarjen, »ne dam se voditi od vas za nos! Vlomite vrataI* je zapovedal. Takoj so se zopet oglasili udarci po vratih. Hromeč pa je pogledal še enkrat na vse to, kar je imenoval svoj svet in se je vrgel na glavo z okna . . . Mlada gospa nasproti je zagledala njegov padec in zakričala od groze. Dete se je prestrašilo in je z*-plakalo . . . »Domovina" posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato PrioS.1.m° ^se one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo t0 c,m Pfej* odboru društva; ravnPtak° se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam ^ radevolje ustreglo. — pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1. napitnine. Na podlagi tega je predpisal 4 K davka na leto. Kondukterji so se seveda pritožili. — Priznati pa se mora gospodom davkarjem v res-nifci, da so silno iznajdljivi. „■ * Žbirka filmov za državni •arhiv. Doslej so še v državnih arhi vih spravljali samo spisi in akti, iz katerih šo potem zgodovinarji bolj ali tfiatij posvečeno kohstruirali sliko do-tične dobe. Zdaj pa pridejo v arhive polagoma tudi filmi iz kinematografov. V Parizu je tak arhiv že od leta 1905, tudi v Londonu in Kodanju ga že imajo; zdaj bodo tak arhiv napravili tudi v Hamburgu. * Velikanski požar na barju. V bližini mesta Nauen na Nemškem, kjer je postaja za brezžičen brzojav, je nastal te dni nenadoma požar, ki je zavzel velikanske dimenzije. Požar so povzročile iskre, ki so padale iz padale iz lokomotive. Ogenj je uničil nad 400 oralov travnikov in se nato razširil tudi po barju, kjer so prebi-v3lci kopali šoto. Več tisoč ljudi skuša pogasiti ogenj, kar je pa radi prevelike množine šote zelo težko. Požar še vedno traja. * Oster strel na generala. De- brecinski tretji in četrti velikovara-dinski regiment manevrirata sedaj v okolici občine Vamosperes. Med vajami je padlo več ostrih strelov. Preiskava je dognala, da je ostre strele izstrelil prostak Karl Neuhaus. Bil je takoj aretiran. Kakor se poroča, je skušal Neuhaus izvršiti med vajami atentat na generalnega majorja Pa-tzaka, ki mu je pred kratkim podelil ukor. Pride pred vojno sodišče. * Grofovski slepar. V Oršovi je bil pred kratkim aretiran grof Špin-dion Cavada, znani grški pesnik. Ca-■vada je obdolžen, da je v zvezi z finimi sleparskimi društvi, ki ponašajo denarje in imajo svoje delavnice Po Srbiji in Bolgariji, Sodišče je dalo Preiskati kovčege aretiranega grofa ih našlo v njih celo zalogo poiiare-jenih bankovcev. Policija je prišla Ca-vadi na sled le ra'31 lega, ker je grof *'vel preveč razuzdano,, kljub temu, da n> bil znan kot * Nepoboljšljiv slepar. V Pulju stanuje brivec Franc Pignatelli iz “jaljevine, ki je nepoboljšljiv slepar. Jako se je predstavil prebivalcem Taznih vasi kot davkar in pobiral vse ^ostale davke. Radi tega se je moral Zagovarjati pred sodiščem. Toda komaj Je bil zopet na prostem, je takoj nadaljeval pričeto delo. Izdal se je za uradnika neke kaznilnice in izvabil ljudem več denarja za jetnike. Bil je vnovič aretiran in po obravnavi vtaknjen v luknjo za 8 mesecev. * Pokopališče samomorilcev v ^°nte Carlu. V Monte Carlo na J-aškem hodi vsako leto na tisoče bogatašev na letovišče. Kakor znano Se nahajajo v mestu velike igTalne Palače, kjer preigrajo razni bogataši 5ele noči. Večkrat se dogodi, da za-5gra kdo vse svoje premoženje in izvrši samomor. Tako sta te dni dva francoska zaljubljenca zaigrala vse Syoje premoženje. Odšla sta na pokopališče in se takoj ustrelila. Umirajoči gospod je odklonil vsako pomoč in jekel: Midva hočeva biti tu pokopana *ot neznanca. * Iz harema prejšnjega sultana. Zadnjič so časopisi poročali, da je bivši turški sultan Abdul Hamid dobil v svoj harem nove oda liske. Ena izmed njih je nedavno preplezala obzidje in ušla, Pravila je potem, da sultan včasih blazni in v tem stanju dela Tazne grozote. Neka odaliska na pr. ga je malo ujezila — ukazal je takoj (eVnuhu, naj jo prebode. Kadar blazni •e preveč mu oblečejo prisilni jopič; tli pa začne milo jokati in prositi odpuščanja. Ko mu pa jopič slečejo, začne divjati iznova. * Nov krtih. Nekateri časopisi naznanjajo, da se je posrečilo na nov način izdelovati kruh. Doslej se — kakor znano — napravlja kruh samo U moke. Novi način pa obstaja v tem, da se kruh dela kar naravnost iz nese-mletega žita, prihranijo se torej stroški za mletje. Zato je novi kruh veliko cenejši, za približno 50°/o. Pa tudi tečnejši je in boljšega okusa. Če se novi način pripravljanja kruha obnese, bo to gotovo velikega soci-jalnega 'pomena. Izumel je ta novi način neki moskovski kemik. * Francoski krst. Ker se je v Franciji izvršila ločitev cerkve od države, nima cerkveni krst za državo nobenega pomena več in je morala država misliti na kako drugo ceremonijo, na nekak civilni krst. Ta krst se vrši v županovi pisarni. Nek francoski časopis objavlja formulo za fi krst Župan nagovori krščenca iko-le: »Ivan Seve, sin vrtnarja Lu-ovika Seve in njegove Žene Filomene, obrodošel v veliki občini svobodnih, pd verskih dogem prostih duhov. V navzočnosti botrov Filiberta Seve in |n Marije Bacot te jaz, Anton Coron, sradnik in župan občine Flace les-Macon, v imenu državnih temeljnih fekonov in svobode prepričanja, v itnenu slavne revolucije iz leta 1789, katere, človeških in državljanskih pravic, v imenu francoske republike, demokratične in svobodne, krstim in ti nakladam te tri dolžnosti: 1. .Spoštuj svojo dohiovino, svojega očeta in svojo mater in služi jim I 2. Z vsemi silami deluj za resnico in pravico I 3^ Ničesar še ne boj bolj, nego krivico delati svojemu bližnjemu 1 ln zdaj, državljan.Ivan Seve, vrni se v hišo svojih staršev, živi njim v veselje in z njimi v miru!* Nato se podpišejo botri — Res je, ceremonija je ceremonija, ampak ta ima vsaj nekaj smisla. * Kronani prijatelji In sovražniki psov. Različno je pri ljudeh, nekateri ljubijo pse, drugi jih zopet ne marajo. Vobče imajo pse radi vsi oni, ki so kolikor toliko vneti za šport, vendar sfe pa tudi med priznanimi prijatelji in gojitelji športa dobe pasji sovražniki. Značilrio je ravno to pri Vladarjih, pri katerih se seveda občinstvo bolj briga za vsake malenkosti, ki j)ri drugih umnočih niti ne pridejo v poštev. Ko je bil nekoč angleški kralj Jakob II iz rodbine Stuart v nevarnosti, da ga zajame sovražnik, je najprvo, ko je bil on rešen, zaukazal svojim podanikom: Rešite moje pse. Nato je šele prišel na vrsto njegov ostali dvor, dasi je bilo vmes mnogo cvetk krasnega spola. Posebne prijateljice psov so bile tudi ruska cesarica Katarina, angleška kraljica Viktorija in več drugih vladaric. Frideriku Velikemu so ujeli sovražniki njegovega psa — ljubljenca — bil je košen hrt — v bitki pri Sooru leta 1745. Poznfeje pa je vpletel v mirovno pogodbo z združenimi nasprotniki tudi klavzulo, v kateri je odločno zahteval, da se mu ta pes vrne. Odltičen nasprotnik psov je bil Napoleon. Imel je tudi srholo, kdjti dvfe hjegotfi soprogi ste bili tako strastni ljubiteljici psov, da se je ta njegova ze prirojena apatija do psov morala izpretneniti naravnost v sovraštvo. Na poročni dan z Josipo, je zagledal Napoleon njenega psa na vznožju njene postelje. Zaničljivo je rekel, da mora ta odurna žival izginiti in hotel psa vreči skozi vrata. — Ne, je odvrnila drzno Josipina, pes mora ostati. In ker se Napoleon ni hotel ravno isti dan prepirati, je pustil psa na postelji. Za kazen pa je raz jarjeni kuža velikega Korza ponoči tudi pošteno ugrizml v nogo. In večkrat je Napoleon še v poznejših letih omenil: Sledove te nesrečne Fortune nosim še vedno na nogi. Tega Napoleonovega neprijatelja je pozneje, ne ve se kako, raztrgala v Milanu neka velika laška doga. Vendar Josipina še ni mirovala in si je preskrbela diu-gega psa, ki je tudi delal Napoleonu neprestano nepotrebne preglavice. Podobno v tem oziru kot s prvo, se je godilo Napoleonu tudi z njegovo drugo ženo Antonijeto. Že ko se je ta pripeljala v Pariz, je imel Napoleon težko izkušnjo. Ko je stopil namreč k vozu, da bi sam odprl nevesti in bodoči francoski kraljici vrata, je zarenčal nadenj in skočil vanj njen ljubljeni pes. In le malo je manjkalo, da ga ni popadel, v obraz. S cer je Napoleon vse to heroično prenesel, vendar pa se je radi teh dogodkov njegova nejevolja do psov morala iz premeniti v najhujše sovraštvo. * Mlad pijanec. 15 letni ključavničarski vajenec Franc Beleč se je zgrudil včeraj nenadoma v Gradcu na tla Na lice mesta došli zdravnik je konštatiral zastrupi jenje vsled pre-zavžitega alkohola. Mladenič je prišel šele po dolgem času k sebi, nakar so ga z rešilnim vozom odpeljali na dom. * Pred očmi brata utonila. Iz Dunaja se poroča: 19 letna Marija Lang, ki se je nahajala v Senftenbergu na letovišču, je umrla včeraj zelo tra gične smrti. Kopala se je v Kremsu. Nenadoma je zašla v kotlo in zginila pod vodo. Njen brat je v trenotku skočil v vodo, da bi jo rešil toda vsled prevelike razburjenosti je sam zginil v vodi. Njegova sestra je nato utonila, on pa je prišel šele čez eno uro k zavesti. Truplo ponesrečene Marije Lang so le z veliko težavo dobili prebivalci iz vode. * Nenavadno maščevanje Nekega večera so sedli trije gospodje v avtomobil; bil je neki slikar, neki advokat in neki zdravnik Peljali so se iz Diona proti 80 km oddaljenemu Chalonsu (na Francoskem). Zabavali so se med potjo zelo dobro — kar naenkrat se avtomobil ustavi. „Kaj je?“ vpraša advokat zdravnika, ki je sedel prav spredaj. .Ali ga vidite lumpa,* pravi ta, »vrgel je kamen in me zadel ravno v trebuh.* In res je tekel po potu nek mož, ki pač ni bil velik prijatelj modernih stvari in je bombardiral s kamenjem avtomobil. Advokat in slikar bežita za njim, ga primeta, zagrozita mu s samokresom, če bi se kaj ustavljal in ga posadita v avtomobil. Vožnja se je nadaljevala. Ko so prevozili kakih 50 km, so moža spet postavili na cesto in so mu prijazno dejali, da gre zdaj spet lahko mimo domu, češ: .Petdeset kilometrov hoje v tej čarobnokrasni noči — to vam bo gotovo zelo dobro delol* In da bi bili popolnoma brez skrbi, da si mož ne bo najel vo2k, so, mu odvzeli vse, kar je Itiiei. pri .s§)B1 in sq po pošti odposlali drugi dan na njegov naslov. * Na svatbi. .Na neki kmečki svatbi v Lucavi v Bukovini so dobili gostje hi riilzb BiesO nekeg^ voli, ki je poginil že pred osmimi dnevi. Radi tega je .obolelo več kot 25 oseb. za zastrupljehjem. Sodnija je takoj odredila obširno preiskavo. * Vulkan. Vulkan Asamayama na japonskem je pričel v pondeljek nenadoma bruhati. Baje je prišlo ob življenje nad 30 turistov, samih tujcev. Lastnik in glavni urednik Milni Plut. Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi Beseda 5 tIh. — Za one, ki f&ejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 tIb. — Pismenim vprašanjem je priložiti mamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur« EveSer. Steklena stena (komptoar), steklena omara za knjige, pisalna miza in več zabojev se proda v trgovini s klavirji Breznik, Kongresni trg 13. Absolvent Miihrove Sole išče primerne službe. Ponudbe na Absolvent, poštnoležeče Ljubljana. Peniljont»t 8t«r 49 let, še dobro pri mofi, vešč obeh deželnih jezikov išče službe v kakem komptoarju ali skladišču. Ima spretno pisavo, vajen računstva ter nastopi lahko takoj službo. Naslov pod ,J. K. L.* na Prvo anončno Pisarno.________________________________ 497/1—1 S.