KNJIGARNE IN PAPIRNICE V POMURJU NIKI BRUMEN Pri zbiranju raznega gradiva se mi je na- bralo tudi nekaj drobcev o knjigarnah in pa- pirnicah pri nas. Skoda bi bilO', če ne bi pri- kazala, katere so bile v Pomurju, isaj je pot knjige tesno povezana is piscem od tiskarja in zaloižnika do potrošnika prek prodajalca. Preden bom predstavila posamezne papir- nice in knjiigarne, želim navesti imena tiistih razširjevalcev slovenske, domače prekmurske in prleške besede, katerih priimikov najbrž ne bomo našli v Slovenskem biografskem leksikonu in ki so ponujali morda bolj iz tr- govskega nagiba in več ali manj z idejnega vi- dika slovensko knjigo, največ z nabožno vse- bino. In ker so jo prodajali, so prispevali svoj delež k širjenju in ohranjevanju slovenske besede pni nas. Bili so to manjši trgovci, mor- da samo knjigovezi ali tiskarji, založniki, prodajalci in mogoče vse v isti osebi. Poda- jam nekaj imen iz Pomurja: knjigovezar v Lendavi Endre Balogh ok. 1870; knjigar v Radgoni Alojz Weitzinger = Vajcinger ok. 1850; Žid trgovec Arvai B. (Ascher B. i Szi- novi v Muraszombati) ok. 1888; knjigovezar v Lendavi Arpäd Balogh ok. 1892; knjigovezar in tiskar v Lendavi in v Soboti Ennest Bal- känyi oik. 1900; knjigovezar, založnik in ti- skar v Monoštru Bela Wellisch ok. 1900, čigar dejavnost bi bilo zanimivo raziskati, koliko in kaj je tiskal za porabske Slovence in za Slovence sploh;* tiskar in založnik, prodaja- lec Franc Žemljic = Semlitsch, po njegovi smrti pa vdova po njem; knjigovezar v So- boti Miksa Üjhäzi ok. 1877, kasnejši tiskar N. Hirschl, Ferencz Udvary, ki je dal natisniti nekaj slovenskih nabožnih knjižic na svoje stroške kot knjigovezar v Körmendini^ in drugi. Na knjižicah je običajno pisalo: Najde se pri tem in tem. Od tod vidimo, da so bili pogostokrat knjigovezi tudi založniki in pro- dajalci knjig obenem. In te male ljudi more- mo šteti za neke vrste predhodnike knjigar- narjev, če že niso bili izpisani kot poklicni knigari'. 1. V Murski Soboti je znana najstarejša papirnica oziroma prodajalna knjig in časni- ka Muraszombat es Videke, prav Grünbaumo- va. Avgusta 1891 je namreč prvi soboški ti- skar Marko Grünbaum sporočil v svojem li- stu Murska Sobota in okolica = MeV, da bo s 1. septembrom 1891 odprl na Glavni ulici (danes Titova 21) tudi .prodajalno' poleg na- meščene tiskarne.' Gondas Mark Grünbaum r. 1852 je umrl 8. junija 1914 v Budimpeštt^a Razpečeval je predvsem knjižice, ki jih je sam Grünbaum tiskal, npr.: Predgo iz 1884, Mali katekizmus iz 1888, Predgo iz 1888, Mali katekiamus iz 1891, Zgrüntävanye Düsnevej- szti iz 1896,'' Ärjegyzek Felsölendvai urada- lom gyümölcsfa-, rozsa-es diszfa-iskolai ter- mekeiröl iz 1890 in isto v nemščini Früh- jahrs- Verzeichniss... in seveda časnik MeV, koledarje, madžarske knjige in časopisje. Grünbaumovo tiskarno in papirnico s knji- garno je 1898 prevzel Nikolaj Hirschl, tiskar v M. Soboti, ki se je imenoval tudi Miksa Üjhäzi, vendar ni imel sam več papirnice v smislu knjigarne, temveč je na svojih tiskih navajal samo Najde se pri Miksi Üjhäziju v Soboti.'' Tudi iz časopisja ni razvidno, da bi imela tedaj Sobota kako javno papirnico. Leta 1906 je prišel v Soboto Ernest Balkä- nyi, tiskar iz Lendave, ki je imel tiskarnice v Soboti, Lendavi in Cakovcu, povsod tod pa tudi svoje papirnice oziroma prodajalne knjig in časnikov. Balkänyijeva knjigarna v So- boti je büa manjša papirnica, ki je prodajala poleg pisarniških potrebščin tudi časopisje, koledarje in poleg molitvenikov in knjižic z nabožno vsebino še kake druge knjige, slo- venske in madžarske. Leta 1909 je Balkänyi prenovil in uredil svojo papirnico.^ Obdržal jo je do avgusta 1924, oziroma jo je dal v na- jem, jo zalagal s svojim kapitalom, prodajalec pa je bil Barnabas Erdössy, ki se ga starejši Sobočanci še spominjajo kot prijetnega moža- ka, prodajalca v ,trgovini z igračami in papir- jem', preseljeni na Cerkveno ulico št. 180 poleg katoliške cerkve in pošte (danes Keren- čičeva ulica). B. Erdössy je prišel v Prekmur- je z Erdeljskega dn je znal samo madžarsko, zato mu je pomagala v trgovini vse do njego- ve smrti 30. novembra 1934 Aranka Plohi iz M. Sobote. Umrl je star ok. 80 let v M. So- boti. Trgovino z igračami in papirnico je lik- vidiral lastnik E. Balkänyi.'^ Trgovina B. Erdössyja je pobirala naročnino za časopisje, razpečevala je predvsem Novine, koledarje in kakšne molitvenike.^ Dne 6. septembra 1923 so odprli v Soboti t. i. Slovensko knjigarno, ki je imela svoje prostore na Radgonski cesti v hiši g. Reicha (danes je na tem mestu sezidano novo poštno poslopje). Naznanilo v časniku je bilo name- njeno vsem občinskim župnim uradom, šol- skim vodstvom, državnim in občinskim ura- dom, trgovcem na deželi, trafikantom in vse- mu občinstvu. Slovenska knjigarna je bila trgovina s knjigami, papirjem, šolskimi in pi- sarniškimi potrebščinami. ,Z naj odličnejšim spoštuvanjem' se je priporočila Slovenska knjigarna za c. naročila in obiske: ,ar je naše podjetje edino te vrste v našem kraji i v oko- lici domačih lüdi'.' Zanimivo je, da je mora- la biti knjigama res naprednejša, ker se je pisalo že leto 1925, da bi se... ,zaenkrat bilo 105 treba znebiti prodajalke Goršičeve, da bi podjetje zgubilo tisto liberalno lice, ki ga ima sedaj zaradi prodajalke'.'" Nežika Goršič, r. 11. januarja 1891 v Svetinjah, se je poročila s Francem Benčecem 1930 v Soboti, že konec leta 1927 ipa mu je prodala svojo knjigarno, sicer bi šla v celotni konkurz. Potem jo je skupaj z možem vodila še skozi okupacijo, seveda pod firmo Franc Benčec, knjigarna, na sedanji Titovi cesti (tam je sedaj bife), kamor se je preselila sredi 1927 še Slovenska knji- knjigarna v t. i. Bergerjevo hišo, Aleksandro- va cesta." Franc Benčec, knjigarnar in trafi- kant, r. 14. septembra 1889 v Murski Soboti, je umrl 27. decembra 1945 istotam.'^ Spočetka je prodajala knjigarna predvsem papir, šolske potrebščine, galanterijo, knjige, muzikalije in umetnine, kasnej e pa tudi šolske knjige in ko- ledarje." Po moževi smrti je N. Benčec sama imela trafiko in papirnico do likvidacije 1946 istotam. Umrla je v Mariboru 18. maja 1967.»* Še 17. novembra 1929 je poslovala Sloven- ska knjigarna v M. Soboti tudi pod tem ime- nom, v lasti Franca Benčeca, poleg Prekmur- ske knjigarne.'" Pod imenom Prekmurska knjigarna je mišljena knjigarna Izidorja Hahna. Spomladi leta 1924, ko je imel tiskar- no že dve leti v najemu, je odprl svojo knji- garno in papirnico Izidor Hahn, r. 4. aprila 1893 v Bodoncih; u. na transportu iz Au- schwitza 1944. Knjigama je razpečevala pred- vsem revijo Mladi Prekmurec in list Murska krajina, od knjig pa je največ prodajala šol- ske priročnike, koledarje in molitvenike. Še med okupacijo 1941 in 1942 je prodajala mo- litvenike v ,staroslovenskom jeziki'." S tem so najbrž mišljene Molitvene knige, ki jih je založil in prodajal tudi Ivan Zver, so- boški knjigarnar, (kar mu je okupator proti koncu vojne zelo zameril), in prekmurske knjižice, ki jih je založil sam Izidor Hahn, tiskala pa Prekmurska tiskarna v M. Soboti: Starišinstvo i zvačinstvo v več izdajah, Mrtvečne pesmi idr. Do aprUa 1944 je bila odprta Hahnova knjigama in papirnica do aretacije Žida lastnika. Nato je prevzel vso zalogo že maja 1944 trgovec v M. Soboti Franc Kuhar." V tej dobi, 1928—1931, in morda tudi nekaj let kasneje sta v Prekmurju imela prodajal- no knjig in papirja še: v Murski soboti Emi- lija Studnička, trgovina s papirjem in šolski- mi potrebščinami, gl. Seznam trgovcev v srezu M. Sobota z dne 20. februarja 1928 in X. red- ni občni zbor z dne 1. maja 1931, Gremija trgovcev za srez M. Sobota 1931 (str. 22 ozi- roma 17) in na Cankovi Franc Sadi, trgovec z usnjem, trgovina s šolskimi knjigami (str. 12 oziroma 19). Dne 15. decembra 1929 je prišel v M. Sobo- to knjigovez Ivan Zver, r. 26. oktobra 1900 v Brezovici, obč. Lendava; u. 26. maja 1945 v Vrapčah pri Zagrebu. Lastno knjigoveznico je odprl na Glavnem trgu št. 4 poleg Fürsto- ve trgovine, danes je tam pošta, kjer je naj- brž prevzel prostore bivše Slovenske knji- garne. Še istega leta je zaprosil za dovoljenje, da bi odprl papirnico in knjigarno v Soboti. Zver je imel nato... ,založbo knjig v našem domačem jeziku, veliko izbiro slovenskih in vogrskih molitvenikov, .. . zalogo pripoved- nih in zgodovinskih knjig'.'" Leta 1930 se je preselUa Zverova knjigarna na Lendavsko c. 12, v hišo Janeza Rehna, 6. septembra 1931 pa na Lendavsko 11, kjer si je Zver preuredil prostore za svojo knjigoveško obrt in knjigar- no. 1936 govori oglas, da prodaja šolske po- trebščine najceneje knjigarna in knjigoveznica I. Zver v M. Sohoti.^^ Ivan Zver je vodil svojo knjigoveznico in knjigamo do prihoda Rdeče armade v Soboto 1945, vendar po osvoboditvi sam ni več odprl trgovine, ker je zbolel in umrl. Po njegovi smrti jo je vodila njegova žena Marjeta Zver, in sicer od 4. septembra 1945 do 1. maja 1948, ko jo je morala zapre- ti zaradi premajhne dobave blaga, sicer pa je bila uradno ukinjena junija 1948, ko sta jo prevzeli takratni knjigami v M. Soboti Slovenski knjižni zavod kupaj z Drž. založbo Slovenije, predhodnica Dobre knjige v M. So- boti. Marjeta Zver r. Györfi, r. 17. julija 1903 v M. Soboti, je bila tako ljubezniva, da mi je odstopila moževe dokumente.^" Za Ivana Zve- ra je značilno, da je bil poleg uradnega knji- gamarja tudi založnik več slovenskih knjižic: Molite bratje!, Slava Bogu in Molitvene knige. 2e 1929 je v Brezovici založu molitve- nik Molite, bratje!, ki jo je v »prekmurščino prepisav Jožef Radoha«, tiskala Prekmurska tiskarna v M. Soboti.^' Zanimivo je, da je J. Sakovič, župnik v Spodnjem Seniku v Po- rabju, prav I. Zvem dal koncesijo ali pravi- co za izdajanje Molitvene knige, čeprav v pismu z dne 7. novembra 1929 I. Zvem pravi: »Hvala vam za knjigo.^^ Vezava je dobra, aü knjiga sama je malo vredna. Gospod Radoha nevejo našega jezika. Ci se je što v Nedelici narodo, s tem ešče neve v našem jeziki knji- ge sestaviti, nego mora te prle dobro naučiti jezik. ..« Potem pravi J. Sakovič, kakšne izraze bi morala imeti knjižica. Čeprav je omenjeno pismo pisano v lepem jeziku in v slovenskem črkopisu, v naslednjem in to v zadnjem pismu Zvem piše J. Sakovič v ma- džarskem črkopisu in v bolj popačenem jezi- ku, ko mu daje dovoljenje za natisk nadalj- njih prekmurskih slovenskih knjižic: »Vszaki den znam vmreti, zato poszkrbim za Molitve- no knigo i za Szveti Evangelium. Kak tu od- znotra podcsrtano vidite, szam vsze pravice i duuzsnoszti na Molitveno knigo gledocs prek dao Vam. Ravno tak Vam prekdam moj ro- kopisz Szveti Evangelium! za vogrszke szlo- vene. Vi mäte pravico zalagati tevi dve 106 knigi.. .«^^ O Jožefu Sakoviču gl. Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga str. 186—187. Molitvenik Molite, bratje je dal I. Zver pona- tisniti še v 3. izd. pri E. Balkänyiju leta 1936, ko je dobil dovoljenje od lavantinskega škofa iz Maribora, dopis z dne 14. maja 1936. Nato je Zver objavil oglas: Staroslovenske molit- vena knige odavam «po 12 dinarjev. Zver Ivan, knjigovezec v Mursko j SobotL^"* Zvero- va izdaja Molitvene knige iz 1940 je pravza- prav pwnatis M. Kiizmičeve iz leta 1783 s pre- delavo J. Sakoviča iz leta 1904 oziroma 1931, tiskal pa jo je J. Steinbrenner, Winterberg. Leta 1941/42 je naročil Zver ponatis Molitve- ne knige v 4000 izv. na Madžarskem pri Stephaneum nyomda — tiskarni v Budapest, dovoljenje za natisk je dobil pri szombathely- skem škofu. Tako je I. Zver še med okupa- cijo prodajal Molitvene knige in Molite, brat- je v ,staromslovenskom jeziki', saj se razen nabožnih slovenskih knjižic ni dalo rešiti v knjigarnah pred madžarskim okupatorjem nobenih drugih slovenskih knjig.^s Dne 28. marca 1939 je dobila Murska So- bota Mohorjevo knjigarno. Prostore je imela v današnji trgovini Merkur, v Štivanovi hiši, Trg zmage 4. Poslovodkinja je postala v knji- garni in papirnici Nežika Pevec, por. öri, v. 1911 v Kompolju (Celje). 1940 se je knjigar- na imenovala Mohorjeva tiskarna in knjigar- na, podružnica v M. Soboti. Tako rekoč je imela M. Sobota od 1939 dalje štiri knjigarne, med katerimi je bUa večja Mohorjeva, Hah- nova manjša in knjigami oziroma papimici I. Zvera in F. Benčeca. Mohorjeva knjigama je prodajala pisarniške potrebščine, šolske knji- ge, knjige vseh slovenskih založb in predvsem knjige Mohorjeve. Drobna zanimivost se mi zdi pomembnejša za Mohorjevo knjigarno tale, kako je ukrenila N. öri s slovenskimi knjigami med okupacijo. V času od aprila do maja 1941 je dobila poslovodkinja pooblasti- lo od vodij Mohorjeve družbe dr. Fr. Kotni- ka in pisatelja F. S. Finžgarja, da ukrepa s knjigarno, kakor ve in zna. Ker okupator tudi v Prekmurju ni prizanašal slovenskim knji- gam, je bila bojazen N. Öri upravičena, da bodo zaplenili slovenske knjige tudi v knji- garnah, ker so imičili ali zažgali vse sloven- ske knjige iz šolskih in ljudskih knjižnic v Prekmurju, rešena je bila le zbirka prekmu- rian, ki jo je zaščitil dr. Avgust Pavel iz Szombathelya.-" N. Öri je bila pravočasno ob- veščena od J. Zrima, ki je tedaj delal na ob- čini, da bodo prišli po knjige tudi v Mohor- jevo knjigarno. Ponoči je zato znosila knjige v cekarjih iz trgovine in jih dala zazidati na podstrešju v hiši bivše Kleklove tiskarne. Ker so jo opazovali, so ji grozili z aretacijo, če ne bo zaprla cele knjigarne. Sama pravi, da so ji nagajala predvsem soboška konku- renčna podjetja. Dobila je celo odlok o izgo- nu in bi se morala izseliti iz Sobote v 48 urah. Poročila se je z Örijem, ki ji je s tem zago- tovil madžarsko državljanstvo in jo tudi za- ščitil. Tedaj je bila ustanovljena v Soboti t. i. Cerkvena knjigarna — Egyhäzi könyvkere- skedes in je N. Öri prevzela knjigarno pod svojim imenom. Ves čas okupacije je skrbno vodila in hranila račune in obračune, in je 1946 predala ves arhiv in skrite slovenske knjige Mohorjevi družbi v Celju in zato do- bila priznanje in nagrado.-" Mohorjeva oz. Cerkvena knjigama v M. Soboti je iz dela svojega dobička pomagala nekaterim Sloven- cem, ki v Prekmurju niso bili v službi med okupacij o.^ä Takoj po 1946 je ustanovil svojo knjigarno in papirnico v M. Soboti Slovenski knjižni zavod iz Ljubljane, ki jo je vodil sprva Areh, kasneje S. Kager, prostore je imela v stavbi današnje občinske skupščine na Titovi cesti. Leta 1949 sta se združili knjigarni Drž. založbe in Slovenskega knjižnega zavoda v eno podjetje, vodja je postala Nežika Öri do 31. julija 1953, ko je prevzel knjigarno v So- boti »Naš tisk«, kasnejši Pomurski tisk. Nato so se preselUi s knjigarno v nove prostore nasproti ekonomske srednje šole na Titovi cesti. Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga-'* v M. Soboti je bila registrirana 12. maja 1955 s poslovodkinjo Nežiko Öri do 27. januarja 1970, za njo je prevzel posle Franc Skodnik, r. 1921 v Gornji Slaveči, ki je prišel v sobo- ško knjigarno iz lendavske.^' 2. Najbrž bo najstarejša knjigarna in pa- pimica v Lendavi tesno povezana z imenom Balkänyi. Ernest Balkänyi, r. 1890 v Berkih, u. 1939 v Lendavi,^« je imel sprva v Lendavi samo tiskarno, a je tudi sicer prodajal v svo- ji tiskarni oziroma uradu razglednice, kole- darje, molitvenike, knjige ipd., vendar zasle- dimo njegovo trgovino s papirjem šele 10. junija 1899.'* Podpis Ernest Balkänyi könyv- nyomda es papirkereskedes Alsö-Lendva = tiskarna in trgovina s papirjem. 10. sept. 1899, ko je preselil E. Balkänyi svojo ti- skarno, je obenem obvestil odjemalce, kaj vse prodaja: šolske in pisarniške potrebščine, risalne pripomočke, vse knjige za meščansko šolo, kartice, zamljevide, albume, molitveni- ke, koledarje idr.'^ Po njegovi smrti je vodUa knjigarno in papirnico njegova žena, vdova Elizabeta Balkänyi oz. njegov sin Elek, r. 1902, ustreljen 31. III. 1945 od nyilasev. Vdova Bal- känyi je vodila knjigarno še po osvoboditvi do 1948, ko je bUa knjigama likvidirana in prevzeta v Lendavi. Elizabeta Balkänyi, r. Nincs, r. 1909 v Renteholnosu. Balkänyieva knjigama v Lendavi je prodajala predvsem madžarske knjige. Med obema vojnama je razpečavala Ljudsko pravico. Mladega Prek- murca, Novine, Slovensko krajino, moUtve- 107 nike in druge prekmurske knjižice, nabožne in posvetne vsebine. Od Balkänyija je prešla lendavska knjigar- na in papirnica pod ime »Naš tisk«, knjigar- na in papirnica Lendava, nato po letu 1949 v poslovalnico Drž. založbe Slovenije iz Ljub- ljane, potem po 31. 7. 1953. v Časopisno in založniško podjetje Naš tisk. Murska Sobota, knjigarna in papirnica Lendava. Do leta 1955 je bila VESNA knjigarna in papirnica Len- dava, nato po 12. 5. 1955 Časopisno založni- ško podjetje Pomurski tisk, knjigarna in pa- pirnica Vesna Lendava. Poslovodja je bU vsa leta Franc Skodnik do 27. 1. 1970, za njim Veronika Kiräly, r. Matjašec, r. 1940 v Hos- szaifaluhegyju.'ä 3. Knjigarna in papirnica Beltinci je bila odprta konec leta 1969, registrirana pa 27. 1. 1970, vodja Elvira Veren do 11. 2. 1970, nato Franc Kerec.^* 4. V Radkersburgu — nemški Radgoni — je bila najstarejša knjigarna Weitzingerjev; potomci imajo papirnico in knjigamo še da- nes istotam. Pomembni so zato, ker so izda- jali in prodajali slovenske knjižice dolgo vrsto let. Tudi Franc Žemljic in njegovi so prodajali, založili in celo natisnUi slovenske knjižice od molitvenikov do drugih manjših, predvsem pa nabožnih knjižic. Obe knjigami sta dolgo časa polnili Gomjo Radgono in šir- šo okolico v Pomurju s slovenskimi knjiži- cami. Tiskarna Panonija F. Jerebic in tov. komanditna družba, Gornja Radgona je usta,- novila istotam 16. januarja 1920, ko je začela delati tiskama, tudi svojo Papirnico Panoni- jo.35 Prostore je imela v bivši Kirbusovi hiši (sedaj slaščičarna). Prodajalka je bila Marica Baller, por. Borko. Poleg papirja in pisarni- ških potrebščin je prodajala tudi knjige. M. Baller je kasneje priučila k delu tudi Anico Sert, ki je hodila v G. Radgono v šolo. Ko je faktor Janko Sušeč, r. 1886 v Zen- kovcih; u. 1946 v Tišini (taikoj odpeljan v G. Radgono), prevzel 19. januarja 1922 tiskamo Panonijo, je postal tudi lastnik papirnice oz. knjigarne; imenovala se je Tiskama Panoni- ja J. Sušeč s tov. kom. družba. Medtem je A. Sertova napravila pomočniški izpit in odšla v Ljutomer, v G. Radgoni je v Suščevi knjigar- ni delala njegova hči Greta. J. Sušeč je vodu svojo knjigamo in papirnico oz. trgovino do svoje smrti. Med vojno so Suščeve hoteli od- peljati v Srbijo in so bili že v živinskih va- gonih, vendar so jih izpustili.^" Toda vzeli so jim dovoljenje za opravljanje tiskarske obrti, pustili so jim le trgovino in papirnico s tra- fiko.'* Po J. Suščevi smrti je bila odklonjena izdaja potrdila o obstoju obrtne pravice pri- javitelja ... ('tov. Sušeč Janka za obrt trgo- vine s knjigami, muzikalijami, papirjem, z igračami, parfumi in galanterijskim blagom na drobno, ki bi jo hotel kdorkoli izvrševati na podlagi pooblastila, izdanega od bv. sres- kega načelstva v Ljutomeru z dne 9. 5. 1935 št. No 42/10/1, se v smislu čl. 4 tč. 2 uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo o regi- straciji obratov z dne 29. 1. 1946 odkloni'.-') Suščevo knjigamo je prevzela s papirnico vred Drž. založba Slovenije iz Ljubljane, ki je imela svojo prodajalno v G. Radgoni do 1952. Nato je prešla knjigarna pod ime Pano- nija Ljutomer, njen ravnatelj je bil tedaj Tomšič.'" Pq 1953 jq jg prevzel soboški Naš tisk, 6. 12. 1955 pa je bila registrirana kot Knjigarna in papirnica Gornja Radgona v ČZP Pomurski tisk.'« Poslovodktnja je bila Nada Irgolič, r. Nežič, r. 1931, v Pincah. Danes je 'moda' več ali manj v večjih in celo manjših krajih, da prodajajo papir, šol- ske ipotrebščine in celo leposlovne knjige z revialnim tiskom tudi v trafikah in v raznih samopostrežnih trgovinah in blagovnicah. V G. Radgoni prodajajo obe trafiki in samopo- strežna trgovina poleg knjigarne omenjeno blago. 5. Janko Sušeč iz G. Radgone je ves čas nagovarjal Anico Sert, ko je bUa še pri njem v službi, da sestavita pogodbo o ustanovitvi knjigarne tudi v Ljutomeru. Do te družabni- ške pogodbe je prišlo 1. julija 1927 med J. Sušcem iz G. Radgone in Anico Sert, trgovko v Ljutomem. Sklenila sta pogodbo, očitno trgovsko družbo z namenom, da pride do obratovanja 'knjigarne, trgovine s papirjem in muzikalijami, devocionalijami ter parfu- merijo v Ljutomeru pod imenom: Knjigarna Panonija J. Sušeč in A. Sert Ljutomer.*" Vlo- žila sta vsak po 15.000 din. Zguba in dobiček pripada družabnikoma do polovice, je pisalo v pogodbi. Knjigarna Panonija J. Sušeč & A. Sert Ljutomer, trgovina s knjigami, in muzi- kalijami je bila registrirana pod št. 776 s se- dežem v Ljutomem 30. septembra 1927.** Prostore je imela na Glavnem trgu 12 (Lju- tomer 65/66). Za obrtni list je zaprosila A. Sertova pa že 11. junija 1926 za trgovino s papirjem, igračami in parfumi.*^ Koncesijsko listino je dobila O. br. 1773/1 iz Maribora 24. septembra 1926 od velikega župana mrb. obla- sti.*' V ljutomersko knjigarno Panonijo J. Sušeč & A. Sert je vložila končno večji kapi- tal Anica Sert, por. Zupe, r. 1902 v Sratovcih. To ime knjigarne je ostalo do 1935. Medtem so sestavili novo kom. pogodbo: A. Sertova, J. Sušeč in oče A. Sertove Franc Sert, ter ustanovili tiskamo v Ljutomeru, reg. šele 1929." Prostore si je uredila poleg knjigame. In ker je prišlo med Sušcem in Sertovo do razdmžitve 31. decembra 1931, sta sestavila pogodbo, po kateri se mora podjetje likvidi- rati do 31. decembra 1932. Šele 1933 je J. Sušeč odpeljal tiskamo nazaj v G. Radgono. A. Sert, por. Zupe pa je vpisala v register 6. junija 1935 novo podjetje: Knjigarna Pa- 108 nonija A. Sert-Zupe.*-' Tudi ur. list z dne 26/6-1935 pod št. 512 je prinesel dan vpisa 6. 6. 1935 Knjigarna Panonija, A. Sert — Zupe, trgovina s knjigami in muzikalijami. Lokacija knjigarne je ostala v Ljutomeru 65/6ß do 1. januarja 1938, nato se je Zupeje- va preselila v hišo J. Berdenova ul. 1. Danes je tu prodajalna časopisja, v njem dela A. Zupe."" Knjigarna Panonija A. Sertove je po- slovala vso okupacijo na istem mestu (Supe) do splošne likvidacije privatnih iknjigam 1946." Prevzela jo je potem Drž. založba Slo- venije iz Ljubljane do 1952. Nato je bila Pa- nonija Ljutomer z ravnateljem Tomšičem. Po letu 1953 jo je prevzel soboški Naš tisk, 6. 12. 1955 pa je bila registrirana z današnjim Po- murskim tiskom v Knjigarno in papirnico v Ljutomeru. Poslovodkinja je bila do 23. 11. 1964 Julijana Beg, r. 1906, r. Perger v Bra- slovčah, za njo pa Marta Perčič, r. Skrlec, r. 1940 na Pristavi.''^ Ko sta se s Sertovo raz- šla, je J. Sušeč odprl tudi svojo knjigarno v Ljutomeru z imenom Knjigarna J. Sušeč G. Radgona, podružnica v Ljutomeru,''^ in sicer 1935. Prostore je imela v lokalu, kjer je da- nes prodajalna Peko (prej Grossmannova hi- ša, sedaj Pušenjakova) vse do 1939, ko se je preselila na št. 65/66 v Ljutomeru. Knjigarna je bila pravzaprav manjša, bolj papirnica. Odprta je bila do 1941, vodila jo je pod vod- stvom očeta Greta Sušeč, ki je prišla iz G. Radgone. Po letu 1941 je postala lastnica Anica Ros do likvidacije 1946. Papirnica je nato prešla v last Obrtne zadruge v Ljuto- meru, kjer je postala A. Ros prodajalka.^* OPOMBE 1. Zelo zanimiv je njegov oglas v Dobrem paj- dašu kalendariumu ... na 1902 navadno leto...: Ki knige ali sker za piszanye nüca, on sze naj k Wellisch Bela feompaktari v Szent — Gotthar- dt obrne, ino sze eti vsze lehko notriszprävi, ka nyemi trbej. — 2. Kardoševa Mala historia bib- liszka iz leta 1840 je: 'Naidena v Körmendini pri Udvary Ferencz knigovezäri.' (Krsztsanszke/Mrt- vecsne/Peszmi/... V Körmendini Na sztroski Udvary Ferencza/1848), Ur. J. Kardoš, 168 s.tir. M8«. (Sztäroga i Nouvoga/Testamentoma/Szvete historie/krätka summa/na sztari szlovenszki jezik obrnyena/po/Pustüvanom Goszpoudi/Küzmics Mi- klosi/ ... V-Körmendinl/Na sztroski Udvary Fe- rencza)... b. 1. najbrž med 1840 in 1852. (Szveti/ Evangyeliomi/pouleg/Reda Rimszkoga/ ... na szlo- venszki jezik obrnyeni V. P. Goszpoudi/Küzmics Miklosi/ ... V-Körmendini, Na Udvary Ferencza lasztivnom stroški v-leti 18,'52.) M8". — 3. Mura- szombat es Videke = Mev 1891, št, 34, str. 4. — 3a. MeV 1914, št 24. str. 3. — 4. Brumen N.: Ti- skarne v Pomurju, Kronika IX/1961, str. 82—92. — 5. Gl. op. 4 — 6. Novine 1909, št. 26, str. 4. — 7. Izjava A. Plohi iz M. Sobote. — 8. Trgovina s papirjem in igračami... Novine 1924, št. 34, str. 3 oglas še do dec. 1928. — 9. Novine 1923, št. 36, str. 4. — 10. Pismo F. Jerebica — J. Kleklu, st. 20. 11. 1925 (Arh. ŠK M. Sobota). — 11. Lipovšek G.: Lovski in ribiški zakon ... V G. Radgoni (1927). VS". (inserat na ščitnem ovitku). — 12. Podatki od sestre F. Benčeca iz M. Sobote. — 13. Mla^ü Prekmurec 11-1937/38 št. 1—2, ščitni ovitek. — 14. Podatki od sorodnice Z. Gorjan iz M. So.bo- te. — 15. Novine 1929, št. 46, str. 4. — 16. Mev 1941, št. 30 str. 3; 1941, št. 31, št. 4.; 1941', št. 32, št. 4; in 1942, šlt. 36 str. 6; 1942, št. 38, str. 8; 1942, št. 39, str. 6; 1942, št 44, str. 5; — 17. OpoBOirilo M. Ferjan, bivše uslužbenke pri Hahnu iz M. Sobote. — 18. Novine 1929, št. 51, str. 3. — 19. Mladi Prekmurec 1-1936/37, št. okt. in 11-1937/38, št. 3—4, ščitni ovitek. — 20. Shranje- no v Studijski knjižnici v M. Soboti. — 21. Knji- go hrani Studijska knjižnica v M. Soboti. — 22. Molite, bratje, zaiožo I. Zver v Brezovici, v prek- murščino prepisav J. Radoha. — 23. Pismo Jo^ žeta Sakoviča — Ivanu Zveru Alsöszölnök 8. 8. 1930, gl. ponatis pisem! — 24. Novine 1936, št 51, str. 3 — 25. MeV 1942, št. 2 str. 4 — 26. Bru- men N.: Knjižnice v Pomurju, Knjižnica VIII/1964, str. 152—165. — 27. Pisma žal N. öri ni mogla najti. — 28. Podatki N. öri iz M. Sobote. — 29. Podatek iz pisarne CZP Pomurski tisk junija 1970. — 30. Gl. op. 2\ — 31. Als6-Lendvai Hiradö 1899, št. 27, str. (4). — 32. Könyv — es papirke- reskedes, Alsö-Lendvai Hiradö 1899, št. 35, str. (4). — 33. Gl. op. 29! — 34. Gl. op. 29! — 35. Izjava A. Sert — Zupejeve iz Ljutomera, fci je delala v tej papirnici. — 36. Izjava sina tiskarja Sušca Janka Sušca, zato tu popravljam netočen podatek v članku Tiskarne v Pomurju, Kronilca 1961, str. 90 pod op. 72, da so Sušceve hoteli od- peljali v Srbijo, ne pa da so jih izselili! — 37; Dokument hrani sin Janko Sušeč, sedaj doma v M. Soboti. — 38. Podatki iz sedanje knjigarne G. Radgona. — 39. Gl. op. 29! — 40. Družabniško pogodbo hrani A. Sert Zupejeva v Ljutomeru. — 41. Ur. list Maribor 30. sept. 1927. — 42. Obrtni Ust hrani A. Sert Zupejeva, Ljutomer. — 43. Koncesijsko listino hrani A. Sert Zupejeva v Ljutomeru in se ji za vso ljubeznivost o virih in podatkih na tem mestu lepo zahvaljujem. — 43. Gl. op. 4! — 45. Fi 16/35 Rg A 111 274/1 prav tako Ur. Ust 26/6-1935 — 46. Obisk v trafiki oz. prodajalni časopisja. — 47. Gl. ostale knjigarne v Pomurju. — 48. Podatki Jul. Beg iz Ljutomera. — 49. Izjava A. Sert Zupejeve in oglas v brošuri Prlekija Vas vabi (1935). — 50. Izjava A. Sert- Zupejeve iz Ljutomera. 109