Raziskovalne platforme Smernice NUMIP, d. o. o. – Elektrohidravlicni Fakultete za strojništvo na podrocju 25 let rotacijski servo pogon Ljubljana hidravlicnih olj SISTEMSKE REŠITVE ZA INDUSTRIJSKE STROJE Celoviti hidravlicni transmisijski pogoni: www.imp-ta.si www.miel.si Poclain Hydraulics d.o.o. www.poclain-hydraulics.com Industrijska ulica 2, 4226 Žiri, Slovenija +386 (0)4 51 59 100 EvropskidEnar, namEnjEn zagradnjo novE FakultEtE za strojništvo,bodoporabili nEvladniki? Prejšnja slovenska vlada je v Bruslju izpogajala zavi­dljivo kolicino sredstev za infrastrukturo v naši drža- vi. Financerja naj bi bila predvsem Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. Glede na plan prejšnje vlade naj bi se iz teh sredstev finan­cirala tudi gradnja nove Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Po nekaterih informacijah v naših sredstvih obvešcanja pa je nova vlada porabo teh sredstev preusmerila k drugim uporabnikom. Med temi naj bi bili najvecji prejemniki nevladne organizacije in med njimi Mirovni inštitut na Metelkovi. Torej se evropski denar ne bo porabil za gradnjo prepotrebne nove zgradbe za Fakulteto za strojništvo, ampak za neko »kvaziznanost« oziroma za »politiko«. Ce se bo to res zgodilo, bo to prava katastrofa, ki meji celo na kriminal, kar so nekateri javno izjavili že ob objavi prej zapisanih novic. Fakulteta za strojništvo v Ljubljani ima vec kot sto­letno tradicijo. Res je, da je od ustanovitve univerze v Ljubljani pa do približno šestdesetega leta v prej­šnjem stoletju delovala v okviru Tehniške fakultete, od takrat naprej pa kot samostojna fakulteta. Ali si sploh lahko predstavljamo, kaj vse je ta fakul­teta v svoji zgodovini dala Sloveniji in celotnemu svetu? To je skoraj nepredstavljivo. Koliko kadra od inženirjev do doktorjev znanosti, mednarodno pri­znanih profesorjev, preko neštetih patentov, doma-cih ter mednarodnih projektov in industrijskih reši­tev pa vse do periodicnih publikacij, knjig, zbornikov, prirocnikov in podobno. To so rezultati Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki se odražajo v naši industriji in v gospodarstvu na sploh. Na podlagi tega strokovnega in znanstvenega kadra, ki ga je izobrazila Fakulteta za strojništvo skozi zgo­dovino njenega delovanja, je danes slovenska strojna industrija v zelo dobri kondiciji, ceprav se mora stal-no boriti za trg z vso svetovno konkurenco. Kaj pa je neki Mirovni inštitut? Ustanova odpisanih in nesposobnih politikov in profesorjev, ki so že od ustanovitve pred 30. leti prisesani na javni denar. Glede na njihovo spletno stran je njihovo poslanstvo mirno reševanje konfliktov, enakost spolov, spošto­vanje clovekovih pravic. Pravijo, da si prizadevajo za odprto skupnost, sposobno kriticnega mišljenja in utemeljeno na nacelih enakosti, odgovornosti, soli­darnosti, clovekovih pravic in pravne države, da so zagovornik ranljivih skupin in si skupaj z njimi priza­devajo za odpravo diskriminacije. Inštitut razvija raz­iskovalno, izobraževalno in osvešcevalno dejavnost. V Sloveniji je enakost spolov na mednarodnih lestvi­cah v samem svetovnem vrhu. Podobno velja za pla-cilo za enako delo za oba spola. Pri nas je razmerje med minimalno in povprecno placo med najnižjimi na svetu. Slovenija je med najbolj socialnimi država-mi. Glede varnosti je Slovenija uvršcena v sam vrh svetovne lestvice. Podobno velja glede nasilja med državljani in nad njimi. Ali glede na zapisano Slovenija res potrebuje tako ustanovo? Ali je ta Mirovni inštitut kaj prispeval k izboljšanju družbenih razmer, ki so njihovo poslan­stvo? Prav gotovo ne veliko. Ali je ta Mirovni inštitut kaj prispeval k višjemu standardu ljudi v Sloveniji? Nic. Ali ta inštitut kaj prispeva k dvigu dodane vre­dnosti na zaposlenega v Sloveniji? Nic. Ali ta inštitut kaj prispeva k enakosti v Sloveniji? Nic. Ali smo zara­di obstoja tega inštituta v Sloveniji bolj osvešceni in s tem bolj srecni? Dvomim. Kaj je ta inštitut v celotni zgodovini dal povprecne-mu Slovencu? Prav gotovo nic. Dajal je le svojim cla­nom in verjetno svojim politikom. Kaj pa Fakulteta za strojništvo? Ne bom našteval klasicne strojne industrije, ki brez kadra z omenjene fakultete ne bi obstajala. Brez inženirjev Fakultete za strojništvo ne bi bilo Pipistrelov, Akrapovicev, Gore-nja, BSH, Revoza itd. itd. Celo vec: brez kadrov ome­njene fakultete ne bi uspešno delovalo gradbeništvo, livarstvo, orodjarstvo in celo zavarovalnice, banke, bolnišnice itd. Kdo lahko oceni škodo na avtomobi­lu ob prometni nesreci, pri strojelomih v industriji ali kje drugje, ce ne inženir strojništva? Kdo lahko oce­ni smiselnost kreditiranja nakupa industrijske opre-me s strani bank, ce ne strojnik? Kdo lahko ocenjuje ustreznost nakupa strojne opreme in vzdrževanja te opreme, na primer v Krki ali Leku, ce ne inženir stroj­ništva? Kdo je najbolj usposobljen za vodenje komu­nalnih podjetij, cistilnih, prezracevalnih ter klimatskih naprav v javnih in drugih zgradbah, vzdrževalnih del v bolnišnicah, domovih za ostarele itd.? Ce je Slovenija prva na svetu glede predelave alumi­nija na prebivalca, imajo zasluge za to tudi inženirji strojništva. Zgoraj smo zapisali, da je Slovenija glede enakosti, varnosti, solidarnosti, socialne pravicnosti, pravic delavcev in vseh drugih družbenih podrocij zelo vi-soko v primerjavi z drugimi državami. Smo pa rela­tivno nizko glede dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu in glede cene naših proizvodov na svetovnem trgu. Ali je glede na zapisano še kakšen dvom, kaj nujno potrebujemo v Sloveniji oziroma v Ljubljani? Janez Tušek PPT commerce, d.o.o. Celovška cesta 334, 1210 Ljubljana – Šentvid tel. 01/ 514 23 54, fax 01/ 514 23 55, gsm 041 639 008 HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA e-mail: info@ppt-commerce.si PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si | DOGODKI • POROCILA • VESTI ............................................................................................................................. 230 | JUBILEJ NUMIP, d. o. o. – 25 let .................................................................................................................... ....................................... 234 | PREDSTAVITEV Tanja Potocnik Mesaric S trajnostno energijo k minimalnemu ogljicnemu odtisu ........................................................................................ 238 Aljoša Masten Kako laser stiska vodo – kot tubo zobne kreme ........................................................................................................ 240 | NOVICE • ZANIMIVOSTI ................................................................................................................................................. 244 | ELEKTROHIDRAVLICNI SERVOPOGON Mitja Kastrevc, Edvard Deticek Nelinearna regulacija hitrosti elektrohidravlicnega rotacijskega servo pogona v pripravi ......................... 258 | HIDRAVLICNA OLJA Milan Kambic Sodobne smernice na podrocju hidravlicnih olj .......................................................................................................... 268 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Izjemno natancna dozirna glava VTOI (FESTO) ......................................................................................................... 276 IMP-jev pametni hidrant (IMP Armature) ....................................................................................................................... 277 Elektricni linearni aktuator – Electrakź LL (INOTEH) ................................................................................................. 278 SUCO: Tlacna stikala in senzorji za rokovanje z vodikom (INOTEH) .................................................................. 279 Možnosti programiranja Yaskawa robotov (YASKAWA) .......................................................................................... 280 | NOVOSTI NA TRGU Trpežnejši in natancnejši: pnevmatski vpenjalniki Elesa+Ganter (ELESA+GANTER) .................................... 281 Pametni pnevmatski zaskocni sornik (ELESA+GANTER) ....................................................................................... 282 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Visokotlacne crpalke URACA (HENNLICH) .................................................................................................................... . 284 Sušilniki alternativnih pogonskih goriv in njihovih stranskih produktov (OMEGA AIR) ..................................... 288 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROCILA Merinda .......................................................... .............................................................................................................................. 287 industrija 4.0 – prEdvidljivost V cetrtek, 9. 6., je v podjetju ETI Elektroelement d. o. o. potekal SRIP ToP dogodek z naslovom Industrija 4.0 – Predvidljivost. V osrednjem delu predavanj je dr. Hugo Zupan iz podjetja DIGITEH d. o. o. predstavil, kako kljucna je predvidljivost na poti do pametnih tovarn, ki morajo temeljiti na uporabi digitalnih dvojckov in umetne inteligence. Mag. Mitja Koprivšek iz podjetja ETI Elektroele­ment d. o. o. je prikazal delovanje podjetja skozi zgodovino in njihove strateške priprave na nove izzive. Gregor Ceglar je na konkretnih primerih predstavil nove avtomatizirane linije, ki že sedaj transparentno zbirajo podatke, ki jih planirajo na­graditi s sistemi za napovedovanje. Udeleženci so imeli tudi priložnost za sprehod skozi samo proizvodnjo, kar je še dodatno poglo­bilo razumevanje prikaza predstavljenih primerov v dopoldanskem delu predstavitve podjetja. V popoldanskem delu dogodka so še tri podjetja predstavila svoje dobre prakse s podrocja predvi­dljivosti. Iz podjetja Danfoss Trata d. o. o. sta Luka Lenart in Martin Štular predstavila, kako so s simula­cijami dokazali, da je mogoce povecati ucinko­vitost logisticnega sistema in zmanjšati število potrebnih delavcev za ustrezno obratovanje z implementacijo sistema MINILOAD za zabojnike in predelavo hodnika visokoregalnega paletnega skladišca. Marko Mandelj iz podjetja Kolektor Sisteh d. o. o. je prikazal, kako doseci operativno odlicnost proi­zvodnih procesov z uvedbo lastne rešitve Sinapro za avtomatsko upravljanje proizvodnje v pametnih tovarnah. V zakljucku dogodka je Jaka Leban iz Hidrie d. o. o. predstavil prakticen primer implementaci­je sledljivosti pri proizvodnji ogrevalnih sveck s senzorjem tlaka z uporabo strojnega ucenja, ki odloca, ali je izdelek ustrezen, z napovedovanjem vzdrževanja orodij in potrebne kalibracije ogre-valnih sveck. Dogodek so organizirali grozd Pametne tovarne Elektroelement d. o. o. in Zasavska gospodarska (SRIP Tovarne prihodnosti), ki deluje v okviru Zbor-zbornica. nice elektronske in elektroindustrije na GZS, ETI Rok Živec, rok.zivec@gzs.si 14. posvEtovanjE o tribologiji, mazivih in zElEnih tEhnologijah slotrib 2022 V organizaciji Slovenskega društva za tribologijo je v torek, 7. junija, v Portorožu po­tekalo že 14. posvetovanje o tribologiji, mazivih in zelenih tehnologijah SLOTRIB 2022, ki že od leta 1994 naprej tradicionalno poteka na vsaki dve leti. Letošnje posvetovanje je po štiriletnem premoru, ki ga je krojila epidemija kovid-19, prvic potekalo skupaj z industrijskim forumom IRT. Posvetovanje je z vabljenim predavanjem odprl ustanovitelj Slovenskega društva za tribologijo, nje-gov castni clan in pobudnik posvetovanja Slotrib zaslužni profesor dr. Jože Vižintin, ki je predstavil širši pogled na stanje inovacij v Sloveniji, trenutne težave in prihajajoce izzive, na katere bo potrebno odgovoriti, ce želimo v slovenski industriji dvigniti dodano vrednost. Širši pogled na vedno bolj aktualno problematiko vpliva industrije in novih rešitev na okolje je v na­daljevanju podal doc. dr. Mitja Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je poudaril po-men celostnega vrednotenja okoljskih vplivov skozi celotno življenjsko dobo nekega izdelka. Sklop vabljenih predavanj sta zakljucila dr. Milan Kambic iz podjetja OLMA, d. o. o., ki je na konkre­tnem primeru iz prakse pokazal, kako lahko z upo­rabo vrhunskega hidravlicnega olja znižamo stro­ške, in dr. Aljaž Pogacnik s prikazom optimizacije plasticnih zobnikov, za katere je kot zanimivost na­vedel, da danes v osebnih avtomobilih že prevladu­jejo nad klasicnimi kovinskimi. V nadaljevanju konference so se zvrstila še druga za­nimiva predavanja, ki so pokrivala raznolika podrocja, in sicer od konvencionalnih izdelovalnih tehnologij, kot je štancanje, do vedno bolj aktualnih 3D-tiskanih izdelkov in uporabe polimernih materialov za razlicne aplikacije, kot so na primer plasticni zobniki. Organizatorji smo veseli pozitivnega odziva ude-skupnega nadaljevanja in okroglega 15. posvetova­ležencev konference, ki so dobro sprejeli skupno nja v letu 2024. organizacijo s forumom IRT, zato se že veselimo Dr. Marko Polajnar UL, Fakulteta za strojništvo numip, d. o. o. – 25 lEt Numip, d. o. o., eno od uspešnejših sodobnih podjetij na podrocju klasicnega in ener­getskega strojništva pri nas in celo v osrednjem delu Evrope, praznuje 25 let delova­nja. Lahko zapišem, da je to tudi mehatronsko podjetje, ki proizvaja zahtevne nove proizvode in opravlja zelo zahtevne in unikatne storitve. Najbolj so aktivni na podrocju farmacije in nuklearne energije, kar je v tem casu pri nas in tudi v svetu izjemnega po­mena. Velika verjetnost je, da bo Slovenija morala, podobno kot druge države v Evropi in tudi drugje, svojo energetsko preskrbo zadovoljevati prav iz nuklearne energije. Prav zato so znanja na tem podrocju, ki pa jih Numip in njegovi zaposleni imajo, izjemno pomembna. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja g. Tinetom Ogorevcem. Tine Ogorevc, direktor Numipa in Darko Gorišek, direktor Posavske gospodarske zbornice Krško ob podelitvi jubilejnega priznanja Numipu, na praznovanju 25 letnice v Kulturnem domu Krško Ventil: Prosim, da na kratko predstavite vaše pod-jetje, njegovo zgodovino, dejavnost, število zapo­slenih, vaše trge, kupce in podobno. Tine Ogorevc: Zacetki Numipa v letu 1996 so po­vezani z našim hcerinskim podjetjem Q Techna in opravljanjem storitev vzdrževanja in montaže v primarnem delu našega najpomembnejšega ener­getskega objekta – NEK. Leta 2005 smo to dejav­nost zaceli širiti še na tuje trge. Leta 2001 smo se na osnovi izkušenj, sistema kakovosti, varnosti in kompetentnosti z jedrskega podrocja usmerili še na podrocje farmacije. Danes so naše stranke ve-cinoma jedrske elektrarne, farmacevtska podjetja in podjetja v procesni industriji. Letos bomo na podrocju kadrov prvic v zgodovini presegli število 100 zaposlenih, kjer pa dajemo tudi velik poudarek na razvoj kompetenc in znanja. Ventil: Dejavnost vašega podjetja je povezana predvsem z vzdrževanjem v zahtevnih energet­skih objektih. Še posebej ste usposobljeni za delo v jedrskih elektrarnah in farmacevtskih podjetjih. Verjetno imate za ta dela usposobljeno osebje, od vec pooblašcenih institucij akreditirane postopke in verificirano opremo. Prosim pojasnite, katere postopke, opremo, osebje imate akreditirane in od katerih institucij (domacih in tujih)? Tine Ogorevc: Storitve vzdrževanja predstavljajo danes manjši del naše ponudbe kot nekoc. Veliko delamo na novih instalacijah in na nadgradnjah ob­stojecih sistemov, tako na jedrskem podrocju kot v farmaciji. Letos smo zagnali tudi proizvodnjo tlac­nih posod, predvsem za potrebe farmacije. Seveda potrebujemo za uspešno izvedbo najzahtevnejših tehnoloških projektov ustrezno usposobljeno ose­bje, ki pa ga zaradi specifike podrocij delovanja v vecji meri usposabljamo in razvijamo sami. Ventil: Živimo v kriznih casih, preživeli smo pan-demijo in smo skoraj v vojni. Kako je vaše podjetje preživelo ta cas in kako je trenutno? Tine Ogorevc: V podjetju Numip, d. o. o., smo kot eden izmed kljucnih izvajalcev v pomembnih ener­getskih objektih, na podrocju farmacije in proce­sne industrije v prvi vrsti morali sprejeti vrsto ukre­pov za obvladovanje okužbe s korona virusom na delovnem mestu. Zaposlene na terenu smo opre­mili z ustrezno zašcitno opremo ter jih usposobi­li za ustrezno zašcitno delovanje. Zakonske ukre­pe smo v podjetje praviloma implementirali v še strožji obliki. Tako smo ohranili zdravo in varno de­lovno mesto, kar pa seveda v praksi pomeni prila­gajanje casovnih ter ostalih spremenljivk, ki so na projektih odvisne od cloveškega faktorja. Delovni proces smo prilagodili v vec tockah: od izmenicne­ga dela, dela od doma, dela v locenih skupinah do podpore in pomoci delavcem, ki so se zaradi raz­licnih dejavnikov znašli v stiski (prehajanje meja, okužbe v ožjem družinskem krogu, ne nazadnje tudi pomanjkanje socialnih stikov). Situacijo smo dobro obvladali, izpolnili vsa pricakovanja strank ter poslovni leti 2020 in 2021 koncali v skladu s cilji. Ventil: Razmere na trgu so zapletene in zahtevne. Samo slovenski trg je za vsako uspešno podjetje premajhno. Kje so vaši trgi in kupci? Ali ste prisotni tudi v tujini? Tine Ogorevc: Seveda. Možnosti za rast in razvoj podjetja, ki podpira lokalno elektrarno z zgolj enim jedrskim reaktorjem, kot je to primer pri nas, so seveda zelo omejene. Zato smo se bili, kot sem že omenil, relativno zgodaj primorani usmeriti tudi na tuje trge. Danes poleg Slovenije delujemo še na naslednjih tujih trgih: ZDA, Švica, Belgija, Grcija, ZAE, Španija, Nizozemska inp. Rast podjetja bo v prihodnje vsekakor temeljila na razvoju poslovanja v tujini. Glasbeno kulinaricno praznovanje je Numip izvedel v lokalnem okolju (Kulturni dom Krško), z lokalnimi izvajalci (Big Band Krško, Gostilna Kunst), saj verjame, da je vracanje v okolje tudi del trajnostnega razvoja. Na dogodku se je zbralo vec kot 150 zaposlenih, poslovnih partnerjev in strank Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in drugimi našimi raziskovalnimi institucijami? Tine Ogorevc: V našem podjetju vseskozi razvi­jamo povezovanje z izobraževalnimi institucijami naše panoge. Ce le gre, skupaj sodelujemo na ra­zvojnih projektih. Pred kratkim smo gostili študen­te Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in tudi sicer sodelujemo z lokalnimi izobraževalnimi institucijami in nudimo možnost opravljanja delov­nih praks, diplomskih del ter štipendije. V preteklih letih smo sodelovali že s preko 150 študenti. Naše izkušnje so dobre in si tudi v prihodnje želimo cim vec povezovanja z obeh strani. Ventil:Ali lahko na kratko opišete vaš strokovni in tehnicni kader? Koliko inženirjev s tehnicnega po­drocja je zaposlenih v vašem podjetju in koliko ste jih zaposlili v zadnjem letu? Ali imate zaposlene doktorje znanosti? Ali vam v tem casu primanjkuje strokovnega kadra? Tine Ogorevc: Nekaj vec kot 30 % zaposlenih ima izobrazbo 6. ali višje stopnje tehicnega podrocja. Od zacetka letošnjega leta smo zaposlili 6 sodelav­cev na takšni poziciji. Imamo dva doktorja znanosti. Kontinuirana rast števila zaposlenih je sicer velik izziv, saj so naša delovna mesta specificna in zah­tevajo znanje in izkušnje iz jedrske industrije, far-macije in procesne industrije. Poleg iskanja ustre­znih kandidatov v Sloveniji smo se zaceli obracati tudi na tujino. Veliko ljudi se na nas obraca tudi samih preko referenc, ki jih ustvarjamo z delovnim okoljem. Vseskozi pa vlagamo tudi v razvoj kom­petenc zaposlenih z dodatnim usposabljanjem in izobraževanjem, z internim prenosom znanja in mentorstva. Torej je naša politika zaposlovanja po-leg iskanja novih ustrezno kompetentnih kandida­tov tudi kontinuiran razvoj naših sodelavcev. Ventil: Številne razvite države v svetu, evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj de­narja za raziskave in razvoj oziroma za sofinancira­nje raziskovalnih in razvojnih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem podrocju uspešno in kaj vi menite o takšnem nacinu sofinanciranja raziskoval­no-razvojnega dela? Tine Ogorevc: Tudi s tem imamo že nekaj izkušenj in smo v preteklosti uspeli pridobiti sredstva za sofinanciranje naših R&R-projektov. Verjamemo, da je na srednji rok vlaganje v raziskave in razvoj eden od temeljev vzpostavitve oziroma ohranja­nja konkurencne prednosti podjetja, in želim si, da bi bila Slovenija v prihodnje še uspešnejša pri cr­panju teh sredstev, še pomembneje pa je, da tako država kot slovenska podjetja vedo, v kaj želijo in morajo vlagati, da bodo na dolgi rok uspešnejša od konkurence. Ventil: Glede na to, da ste mocno vkljuceni v ener­getsko podrocje, nas zanima vaše mnenje glede razvoja energentov v Sloveniji in v svetu. Kateri na-cin pridobivanja elektricne energije bi bil v bodoce za Slovenijo najprimernejši. Tine Ogorevc: Kot energetik sem mnenja, da je obstojeca energetska mešanica v Sloveniji ustre­zna, celo zelo dobra. Tudi v prihodnje ne bomo govorili o najprimernejšem viru, ampak o ustre­zni mešanici virov. Veliko ljudi se sicer ne zave­da, vendar imamo v Sloveniji velik privilegij, da se lahko odlocamo tudi za jedrsko opcijo proi­zvodnje elektricne energije. Ta nam lahko bistve-no olajša prehod na zelene vire energije. Sem se poleg soncne, vetrne, vodne energije in vodika uvršca tudi jedrska energija. Cilj je seveda trajno­stna in zanesljiva oskrba z elektricno energijo, ki po mojem mnenju bolj kot kdaj koli prej predsta­vlja kljucni element konkurencnosti in suverenosti neke družbe. V imenu uredništva Ventil hvala, gospod direktor, za vaše odgovore. Vam in vašemu podjetju želimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil UL, Fakulteta za strojništvo s trajnostno EnErgijo k minimalnEmu ogljicnEmu odtisu Tanja Potocnik Mesaric Prihodnost je v cisti, cenovno dostopni in varni oskrbi z energijo, ki gre z roko v roki s cistim okoljem. Ti cilji zahtevajo inovativne rešitve za vpeljavo obnovljivih virov ener­gije, višjo energijsko ucinkovitost in interoperabilne energetske sisteme z minimalnim odtisom v življenjskem ciklu in okoljsko nevidnim delovanjem tako na ravni gospodinj­stev kot tudi podjetij. predstavljamo t. i. raziskovalno platformo Trajno­stna energija2, s katero naslavljamo izzive potenci­alnih partnerjev iz industrije in akademskega oko­lja. Potencialnim partnerjem ponujamo vrhunska in specializirana znanja ter raziskovalno opremo s Dr. Tanja Potocnik Mesaric, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo podrocja trajnostne energije, o cemer prica kar 29 mednarodnih (Horizon 2020, Horizon Europe), 21 1 Univerza v Ljubljani, katere del je tudi Fakulteta za strojništvo, je osrednja, najstarejša in najvecja visokošolska ter znanstve­noraziskovalna ustanova v Sloveniji s kar tridesetimi odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Univerza se uvršca med najboljše univerze na svetu po razlicnih rangirnih lestvicah (vir: UL). 2 Druge platforme so še Tovarne prihodnosti, Zdravje ter Zelena in varna mobilnost. nacionalnih (Javna agencija za raziskovalno dejav­nost Republike Slovenije) ter 26 industrijskih razi­skovalnih projektov v zadnjih petih letih, ki jih uspe­šno obvladuje 74 strokovnjakov. Naše kompetence imajo tri stebre: • proizvodnja energije z minimalnim okoljskim odtisom, • stabilna in varna distribucija ter shranjevanje energije za doseganje decentraliziranih ener­getskih sistemov ter • pametna in prilagodljiva raba energije v vseh sektorjih družbe. Vsi stebri platforme so tesno prepleteni in z njimi nenehno ustvarjajo inovativne rešitve za vecje in specializirane aplikacije po meri partnerjev. Specializirani smo za: • tehnologije in procese za trajnostno proizvo­dnjo energije z visokim deležem iz obnovljivih virov. Osredotocamo se na nastajajoce tehnolo­gije jedrske fuzije s komponentami, ki temeljijo na plazmi, dopolnjujemo pa jih s polprevodni­škim nabiranjem energije in solarnimi toplotnimi ter solarnimi PVT-sistemi. Na podlagi uveljavlje­nih tehnologij razvijamo okolju nevidne napre­dne koncepte zgorevanja z uporabo nizkoo­gljicnih obnovljivih goriv, naprednih fleksibilnih hidroenergetskih sistemov in poligeneracijskih sistemov v kombinaciji s termo-kemicnimi pro-cesi pretvorbe za pametno proizvodnjo ener­getskih nosilcev. Ponosni smo na raziskave in razvoj novih okolju prijaznih in energetsko ucin­kovitih tehnologij za hlajenje, klimatizacijo in to-plotne crpalke; • trajnostne vecenergetske sisteme, ki podpirajo zgradbe, mesta in regije. Z namenom vzposta­vitve prožnih vecenergetskih sistemov preple­tamo procese proizvodnje energije z razvojem, optimizacijo in nacrtovanjem ogrevalnih, hladil­nih in plinskih omrežij z visokim deležem obno­vljivih virov energije; • nove pristope k ucinkoviti rabi energije in po­novni uporabi toplote in snovi, ki jo podpirajo digitalna orodja. V kontekstu porabe energije se osredotocamo na nicenergijske in energet­sko pozitivne trajnostne stavbe s pametnimi tehnologijami in napravami ter energetsko ucin­kovitimi strukturami in možnostmi ogrevanja. Ce se tudi vi srecujete z izzivi na poti v brezogljicno družbo, nas kontaktirajte na rr@fs.uni-lj.si – poma­gali vam bomo! kako lasEr stiska vodo – kot tubo zobnE krEmE Aljoša Masten Mednarodna znanstvena skupina, v kateri sodeluje tudi slovenski znanstvenik, je na­redila korak naprej pri razumevanju interakcije med svetlobo in snovjo. Z laserjem so posvetili v vodo in izmerili, kako svetloba stiska kapljevino proti osi žarka. »Raziskovanje je lahko dolgotrajen proces, zato se custva pricakovanj nabirajo pocasi, udarijo pa ta­krat, ko slutiš, da bo tokrat res uspelo. Vse je pripra­vljeno, pomenljivo se spogledaš s kolegom, pože­neš eksperiment, prikaže se signal, v njem tisto, kar že leta išceš, in receš: to bo to,« je custveni del nove raziskave opisal Tomaž Požar z ljubljanske strojne fakultete. Požar je del mednarodne raziskovalne skupine, ki želi razumeti interakcijo svetlobe s snovjo. Pred šti­rimi leti so prvi izmerili, kako svetloba pri odboju od zrcala sproži elasticne valove in s tem snov strese. Aljoša Masten, Multimedijski center RTV Slovenija (MMC) Odtlej so iskali nacin, kako delo nadgraditi. In kot kaže, so ga našli. Izmerili so, kako laserski žarek pri potovanju skozi vodo sproži pojav elektrostrikcije, ki tekocino stisne, kot bi poskušali iz tube iztisniti zobno kremo, in pri tem izlocili druge motece vpli­ve. Poleg tega so napisali sistem enacb, formalizem, ki izmerjeni pojav ter druge pojave, ki jih povzroci svetloba v stiku s snovjo, po njihovih trditvah opiše bolje kot prejšnje enacbe. Gre za eksperiment s po­drocja bazicne znanosti. »Usedli smo se, poracunali in potem smo se vprašali ... Uh, kako to predstaviti javnosti?« Pa poskusimo. Problem, ki ga rešujejo, izhaja iz 19. stoletja in še vedno ni v celoti razrešen. Davnega leta 1873 je fizik James Clerk Maxwell za­pisal svoje slavne enacbe elektrodinamike. Opisal Mednarodno raziskavo je vodil Nelson Astrath iz Brazilije. Sodelovali so znanstveniki iz Fin-ske, Norveške, Slovenije, Švice in ZDA. Clanek je objavljen v reviji Light: Science & Applica­tions - Nature. je povezave med elektricnim in magnetnim poljem, kako se ustvarjata in iznicita, kako se pretakata med seboj. »Maxwellove enacbe nic ne govorijo, kako bo svetloba delovala na snov. Ko zacneš govoriti o tem, vpelješ sile,« je pojasnil Požar. Opis teh sil tako tedaj kot danes še vedno ni popolnoma dorecen. Maxwell je napovedal, da mora svetloba imeti gi­balno kolicino in torej pritiskati na snov. To je 30 let pozneje, leta 1899, eksperimentalno potrdil ruski fizik Peter Lebedjev. V iskanju splošne teorije sklo­pitve med elektromagnetnim poljem in snovjo, ki ne opisuje samo svetlobnega tlaka, so teoretiki zapi­sali številne razlicice in vsak je verjel, da je njegova prava. Te razlicice se imenujejo formalizmi. So izpe­ljanke, domneve, kako s sistemom enacb teoreticno opisati delovanje elektricnega in magnetnega polja na snov ob upoštevanju vseh drugih dokazano ve­ljavnih fizikalnih zakonitosti. Eden izmed trših orehov je bilo vprašanje o lon­gitudinalnih silah, ki povzrocajo svetlobni tlak in s katerimi je neposredno povezan prenos gibalne kolicine na dielektricni medij, ali poenostavljeno: na neprevodnik. Recimo: zelo cisto vodo. To ni bila zgolj uganka v slonokošcenem stolpu. Razvila se je v razvpito javno razpravo dveh nemških znan­stvenih avtoritet, Hermanna Minkowskega in Maxa Abrahama. Vsak je zapisal svojo razlicico enacbe in jo srdito zagovarjal, kar je pripeljalo do t. i. pole-mike Abraham-Minkowski. Ker se je tedaj porajala tudi kvantna teorija, so loncek pristavile avtorite­te, kot sta Albert Einstein in Jakob Laub. Veliko zvenecih imen. Toda razprava še kar traja. Zma­govalec še dandanes ni popolnoma znan. Razlog? Vsako teorijo, vsak formalizem je treba pretresti s poskusom. Z mnogimi poskusi. Eksperiment je tisti, ki loci seme od plev. In v tem primeru je bilo – in še vedno je – stvari precej težko izmeriti. Marsikaj je seveda že znanega. Svetloba oziroma njeni delci, fotoni, pritiskajo. To je že dolgo do-kazano. Zato denimo nacrtujejo vesoljska plovila, ki jih bodo gnali laserski žarki z Zemlje. Znano je tudi, da svetenje na vodno gladino na mestu nje­nega vstopa ali izstopa povzroci izboklino. To je prvi pokazal Arthur Ashkin, ki je kot 96-letnik do-bil Nobelovo nagrado za odkritje opticne pasti, ki je pozneje vodilo do opticne pincete, zdaj nepo­grešljivega orodja za mikromanipulacijo drobnih delcev. Svetloba lahko snov greje (preko absorp­cije). Lahko tudi spreminja kemicno sestavo tar­ce. Zadnji pomemben ucinek je povezan z dvojno naravo svetlobe. Svetloba je hkrati delec, foton, in elektromagnetno valovanje. Potovanje svetlobe si lahko zamislimo kot gibanje delca, fotona, ali kot motnjo v elektromagnetnem polju. In ker je snov sestavljena iz nabitih delcev, svetloba nanjo vpliva preko interakcije elektricnega in magnetnega polja z nabitimi gradniki snovi. Abraham in Minkowski sta skušala odgovoriti na vprašanje, kako svetloba vpliva na dielektricno snov. Dielektrik je – poenostavljeno povedano – neprevodnik, ki je, v nasprotju s kovinami, izolator. Je material, ki se v elektricnem polju polarizira, kar pomeni, da se znotraj njega prerazporedi elektricni naboj, a ne odtece. Ima pa še eno zanimivo lastnost. V elektricnem polju se tudi poveca ali skrci, saj pri­de zaradi prerazporeditve naboja tudi do dimenzij­skih sprememb. Sicer se prostornina izjemno malo spremeni, a v fiziki je to pomembno. Pojav se ime­nuje elektrostrikcija. Mednarodna raziskovalna skupina je želela izmeriti, kako tocno elektrostrikcija poteka in kakšne so sile. Kar štiri leta je iskala pot in snovala eksperiment, ki bi (dovolj) utišal vse druge ucinke in izpostavil zgolj ta pojav. Kako je bil videti ta eksperiment? Zelo grobo: v posodo so nalili vodo in skoznjo posvetili s krat­kotrajnim laserskim žarkom visoke energije. Pa podrobneje: za utišanje neželenih ucinkov so mo-rali postoriti še marsikaj. Uporabili so izjemno ci-sto vodo, da se je cim manj segrela; necistoce bi namrec absorbirale dodatno energijo. Nadalje so uporabili specificno zeleno barvo laserskega žarka pri 532 nanometrih, ki zlahka prehaja skozi vodo. Primer: moc infrardecega laserskega žarka pri 1064 nanometrih se prepolovi že po petih centimetrih, žarka pri 532 nanometrih pa se razpolovi šele po štirinajstih metrih potovanja skozi vodo. Izkoristili so tudi zanimivo lastnost vode: da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija. Pri tej temperaturi se ob segretju ne širi in ne oddaja termoelasticnih valov. Kako pa so odpravili izboklino na površju? Posodo so tesno zaprli z vseh strani. Tako so ustvarili »tubo zobne kreme« in jo zaprli. S tem so lahko opazovali zgolj sile v notranjosti med stiskanjem. Ker je žarek svetil zgolj 9 nanosekund, je bila vršna moc zelo visoka. V tistem trenutku je bila »podob­na soncni elektrarni s površino 1000 kvadratnih me-trov, kar pa ni pri bahanju z mocjo laserskih bliskov nic posebnega,« je pojasnil Požar. »A vseeno se v tako mocnih elektricnih poljih molekule malo raz­tegnejo, hkrati pa se prerazporedijo tudi naboji. V našem primeru so se vodne molekule razporedile tako, da so se malenkost skrcile proti osi laserskega žarka.« Zgodila se je elektrostrikcija. Svetloba je za-cela pritiskati vodo proti osi laserskega žarka, nav­znoter, kot bi z roko zaobjel tubo paste in jo stisnil. In ko je laser ugasnil, se je pritisk sprostil in razpo­slal akusticni val navzven s hitrostjo 1500 metrov na sekundo. Kako so ga zaznali? Z metodo fotoinduci­ranega lecenja, to je, z opazovanjem odklona pre­cej šibkejše dodatne rdece laserske svetlobe, ki je nenehno svetila vzdolž smeri vzbujevalnega žarka. Tako so natancno izmerili ucinek elektrostrikcije in minimizirali vse druge. Nato so podatke vnesli v zgoraj omenjene formaliz-me in tako eksperimentalno preverili, kateri držijo. Ugotovili so: ce se upoštevajo vse sile – na površini in znotraj snovi, dajo vse dozdajšnje enacbe pra­vilne rezultate, ki se ujemajo z meritvami. »Ce pa notranje in zunanje sile lociš, potem se stvari razple­tejo, napovedi se locijo,« je razlagal Požar. Izide ek­sperimenta je pravilno opisal samo Einstein-Laubov formalizem. »Vendar za Einstein-Lauba že vemo, da ni v redu, ker za magnetne snovi zagotovo ni ustre-zen, saj namrec nima clena, ki bi opisoval magneto-strikcijo, in nemogoce je, da jo bo potem pravilno opisal.« Tako sta formalizma, ki sta ju uvedla zgoraj omenjena Abraham ter Minkowski, spodletela. »Mi zdaj vemo, zakaj od teh dveh noben ni imel prav. Ne eden ne drugi namrec ne napoveduje elektro­strikcije, drugi pa se praviloma motijo v amplitudi izsevanih valov.« Raziskovalna skupina, katere del je Požar, je zato raz­vila nov formalizem – novi zastavljeni sistem enacb: mikroskopski Amperov formalizem. Ta je poleg te­orije Einstein-Lauba eksperiment kot edina dobro opisala, a nima prej omenjene pomanjkljivosti pri opisu ucinkovanja svetlobe na magnetne snovi. A spet ni nujno, da je pravi, je le trenutno naj­boljši kandidat. Zdaj mora kakšna druga skupina radovednih znanstvenikov eksperiment najprej ponoviti in tako preveriti, ali se izidi replicirajo. Ni nujno, da je enacba prava – tudi zato, ker je še ve­liko neznank. »Manjkajo neposredne meritve pre­nosa vrtilne kolicine, manjkajo ustrezne meritve longitudinalne sile, manjka magnetostrikcija ,« je našteval Požar. Spet bo treba vložiti leta dela, se odlociti za nove eksperimente in delcek za delck-om graditi sestavljanko, najti nacin, kako izolirati navedene dejavnike. Požar se je sicer lotil novega raziskovalnega podrocja. Preprican pa je, da bo rinila naprej raziskovalna skupina iz Brazilije in da bodo tudi druge ekipe eksperimentalcev zagrizle v to jabolko. Tomaž Požar je fizik in strojnik. Na ljubljan-ski Fakulteti za strojništvo dela že dlje casa, najprej kot mladi raziskovalec, zdaj kot višji znanstveni sodelavec. Vecinoma se je ukvar­jal z uporabnimi vidiki interakcije svetloba--snov, kjer je med drugim raziskoval laserski ultrazvok. Zacel je z ablativnim, nato s termo­elasticnim ultrazvokom, nadaljeval z najtišjim ultrazvokom, ki ga povzroci zgolj svetlobni tlak. Za raziskavo na tem podrocju je dobil nagrado Javne agencije za raziskovalno de­javnost Republike Slovenije (ARRS) odlicni v znanosti 2018. Zdaj pa se ukvarja s tribologijo in površinsko nanotehnologijo, poenostavlje-no: s trenjem. Zanimivost: obstaja tudi svetlobni vlecni žarek Gledalci serije Zvezdne steze (Star Trek) poznajo koncept vlecnega žarka (ang. tractor beam), ko ena vesoljska ladja vlece drugo proti sebi z neke vrste svetlobnim žarkom. To je koncept ciste znan­stvene fantastike. A Požar opozarja, da to ni nemogoce in da lahko s svetlobo dejansko vlecemo. Ce imaš dva medija, po katerih svetloba potuje z razlicnima hitrostma (imata razlicen lomni kolicnik), in daš na mejo med oba še tretjega in nanj posvetiš, potem ga lahko povleceš proti sebi, je pojasnil. Ne da se pa »vlecnega žarka« uporabiti v vakuumu, kot to pocne posadka Enterprisa. »Ce pa bi že lahko eni vesoljski ladji v medzvezdnem prostoru uspelo povleci drugo, bi morala druga povleci prvo z nasprotno enako silo, kot to pravi tretji Newtonov zakon,« dodaja Požar. In kaj vse to pomeni? Kaj je svet s tem pocetjem pridobil? To ni velik korak naprej. Je pa košcek v mozaiku povzetka resnicnega stanja stvari, ki ga neutrudno sestavljajo znanstveniki. Že stoletja. In tokrat je bil en drobec mozaika ocitno napacno po­stavljen. Morda je bil že skoraj na pravem mestu, a ga je bilo treba le malce zasukati. Ne le v teoriji, ugotovitve bodo uporabne tudi v praksi, meni Po-žar. Tako kot pri opticnih pincetah. Opticne pincete so uporabne pri laboratorijskih raziskavah mikro­metrskih tarc, recimo celic. Celica se lahko zgrabi s snopom svetlobe in premika naokoli, pri cemer je treba paziti, da se ne poškoduje. Poznavanje drob­nih sil je pri tem pomembno. Vir: Multimedijski center RTV Slovenija (MMC) CME lean Strokovni sejem za industrijsko & komercialno ˜iš˜enje 20.-22.9.2022 GR, Ljubljana www.icm.si pEskovnik prEjEl donacijo bts company Peskovnik, odprti laboratorij Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, je v cetrtek, 14. julija, prejel sponzorsko donacijo orodja BTS Company d. o. o. Pri predaji donacije je Peskovnik obiskal predstavnik BTS Company Branko Ušaj. Dekan prof. dr. Mihael Sekavcnik in prodekan prof. dr. Janko Slavic sta se Branku Ušaju zahvalila za donira-no orodje, s katerim bodo študentje Fakultete za strojništvo UL lahko svoje inovacije prej uresnicili. Podjetje BTS Company je Pe­skovniku, odprtemu laboratoriju v ustanavljanju, predalo spon­zorsko donacijo v obliki orod­ja. Predstavnik podjetja Ušaj pa je ob tej priložnosti študentom sporocil: »Ce pogledamo realno: ni izdelka, v katerega strojnik ne bi bil vpleten.« Podjetja se, tako Ušaj, vse bolj zavedajo, da je tre­ba v kader vlagati, ob tem pa je izrazil še upanje, da se bo gradnja nove stavbe Fakultete za strojni­štvo UL cim prej zacela. Poslanstvo in vizija Peskovnika sta postati osrednja skupnost študentskega inženirskega udej­stvovanja in inovativnosti UL FS in da vsak inženir strojništva postane izvrsten na svojem po­drocju. Odprti laboratorij UL FS je dobil ime Peskovnik zato, ker predstavlja sprošceno okolje zunaj študijskega procesa, kjer bodo študentje lahko sami po­iskali odgovore na vprašanja, s katerimi se igrajo. Podjetju BTS Company d. o. o. se iskreno zahvaljujemo, da je s sponzorsko donacijo prispevalo k oblikovanju ustvarjalnega pro-stora. www.fs.uni-lj.si automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si 20novihEtilomEtrov za vEcjo varnost v cEstnEmpromEtuin rEd tEr mir najavnih mEstih Merjenje množine alkohola v izdihanem zraku voznikov predstavlja eno najbolj kriticnih oziro-ma z vidika sodstva odlocilnih meritev na podrocju zakonskega meroslovja. Na podlagi rezul­tatov meritve se namrec odloca o vpeljavi postopkov zoper voznike. Posledice teh meritev so lahko zelo hude za udeležence v prometu: globe, izguba pravice do vozniškega dovoljenja in vse do kazenske odgovornosti, ki lahko v dolocenih primerih pomenijo dolgoletne zaporne kazni. Zato je pomembno, da se množina alkohola v izdihanem zraku pravilno izmeri. Zakonska merila, ki omogocajo korektne meritve al­kohola v izdihanem zraku, so etilometri, medtem ko so indikatorji alkohola (tudi alkoskopi ali alkotesti) sredstva za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Etilometri poleg merjenja koncen­tracije alkohola v vzorcu odvzete krvi omogocajo, da se rezultati meritev lahko z gotovostjo uporabijo v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi orga­ni. Ob tem je potrebno opozoriti, da zaradi ustavne pravice do samoobtožbe šele s podpisom zapisnika, da se strinjate z rezultatom meritev le ta formalno postane veljaven. Seveda se lahko ne strinjate z re-zultatom in v tem primeru sledi postopek merjenja vsebnosti alkohola na etilometeru ali odvzem krvi v ustreznem laboratoriju. Bistvena prednost etilome­trov v primerjavi z merjenjem koncentracije alkohola v vzorcu odvzete krvi je, da imajo uradne osebe re-zultat na voljo takoj – tudi na terenu. Slednje omo­goca takojšnje ukrepanje proti vozniku, kar merje­nje koncentracije alkohola v vzorcu odvzete krvi ne omogoca. Na Uradu Republike Slovenije za meroslovje smo v zadnjih dveh letih odobrili za uporabo dva nova tipa etilometrov, ki jih odlikujeta izvedba in merjenje kon­centracije alkohola v izdihanem zraku na dveh ne­odvisnih senzorjih. To v praksi pomeni, da etilome­ter na dveh vzorcih izvede po dve neodvisni meritvi koncentracije alkohola in na koncu dobimo en zelo natancen ter zanesljiv rezultat. Etilometri imajo funkcije preverjanja pravilnosti de­lovanja naprave pred meritvijo in po njej. Pri vsakem vzorcu omogocajo izris krivulje za boljšo predsta­vo koncentracije alkohola skozi celotno meritev ter imajo funkcijo zaznave “ustnega alkohola”. Vsi ti var-nostni mehanizmi služijo dodatni tocnosti in zago­tavljanju korektnosti meritev ter preprecujejo znan problem indikatorjev alkohola. Indikatorji alkohola namrec nimajo možnosti ugotavljanja t. i. ustnega al­kohola, zato lahko pri meritvah prihaja do neverjetno velikih vrednosti v škodo voznikov. V juniju smo izvedli overitev prvih dvajsetih novih eti­lometrov za bodoce potrebe policije. S to pridobitvi­jo se bo policija pridružila vojaški prometni policiji, ki že nekaj casa uporablja etilometre nove generacije. Mag. Dominika Rozonicnik Urad RS za meroslovje prihodnost industrijE bo najbolj odvisna od industrijskE in tEhnološkE konvErgEncE tEr nbic Konvergencne tehnologije prepricljivo orisujejo prihodnost cloveštva. V tem desetletju želijo preoblikovati vsako industrijo. Skrivnost konvergence je v tem, da na tehnologijo gledamo kot na niz orodij, ki jih je mogoce vedno znova kombinirati na prilagodljive nacine za reševanje razlicnih problemov. V tem desetletju želijo strategi povsem preo­blikovati vsako industrijo. Vseeno pa mnogi resno in odgovorno razmišljajo o eksistencialnih tveganjih. V bistvu poskušajo za­gotoviti, da se družba ne bo po nakljucju unicila s tehnologijo. V današnjem svetu, v katerem so spre­membe stalne, morajo podjetja veliko razmišljati, da uspevajo in preživijo. Dokazano je, da industrijske konvergence mocno spodbujajo inovacije, in to na nacin zbliževanja med disciplinami, tehnologijami, delovnimi procesi in oskrbovalnimi verigami! Oxford Learner's Dictionary opredeljuje konvergenco kot proces skupnega premikanja iz razlicnih smeri in sre-canja v tocki zlitja. Konvergenca industrije se torej zgodi, ko se tehnologije, procesi, podjetja in indu­strije zlijejo med seboj do dolocene tocke. To seveda nikakor ni povsem nov pojav, vendar digitalizacija precej oz. mocno vpliva in pospešuje konvergenco. Razvoj industrijske konvergence v povezavi s tehno­loško konvergenco je vse hitrejši, kar ocenjujejo tudi v najvecji svetovalni organizaciji na svetu (BCG – Bo­ston Consulting Group). Industrijske spremembe, ki vodijo do konvergence industrije, je mogoce opaziti v številnih panogah, tudi na tem podrocju je že mo­goce zaznati inovativne prakse. Jasno oblikovanje prihodnosti: NBIC-tehno­logije in izboljšanje cloveške ucinkovitosti Še nikoli nobena civilizacija ni imela edinstvene prilo­žnosti za izboljšanje cloveškega delovanja v obsegu, kot se bo to dogajalo v bližnji prihodnosti. Konver­genca nanotehnologije, biotehnologije, informacij­ske tehnologije in kognitivne znanosti (NBIC) na­mrec ustvarja niz zmogljivih orodij, ki lahko znatno izboljšajo cloveško delovanje ter preobrazijo družbo, znanost, ekonomijo in cloveški razvoj. Pojav konver­gence NBIC nas bo izzival na nove nacine, kako urav­notežiti tveganje in donos, grožnjo in priložnost ter družbeno odgovornost in konkurencno prednost v 21. stoletju. Poleg tega konvergenca NBIC predsta­vlja popolnoma nove izzive za znanstvenike, obliko­valce politik in poslovne voditelje, ki bodo prvic ime­li obsežna nova in zmogljiva orodja za oblikovanje trgov, družb in življenjskega sloga. Zagotovo se bo nadaljevalo zbliževanje industrij in ljudi iz vec disci­plin, ki socasno delajo na istih projektih. Vprašanja pa so, kako hitro in kako? V knjigi (The Future Is Fa­ster Than You Think) iz leta 2020 je Peter Diamandis trdil, da se valovi naprednih tehnologij umetne in-teligence (AI), robotike, 3D- in 4D-tiskanja, interne­ta stvari (IoT), industrijskega interneta stvari (IIoT), digitalne biologije, sinteticne biologije, XR, veriženje podatkovnih blokov, globalne gigabitne povezljivosti in tako naprej zbližujejo s hitrostjo, ki se eksponen­tno pospešuje in bo vplivala na vse vidike osebnega in družbenega življenja celo prej, kot si mnogi pred­stavljajo. Ko se bodo možnosti iz konvergence mno­žile, se bodo povecale tudi možnosti za motnje v industriji. Tudi iz tega razloga se intenzivno razvijajo inteligentni bionski genetski algoritmi (IB-GA – Intel­ligent bionic genetic algorithm), UCSB-konvergen-ca, povratni inženiring možganov in drugo. Izjemno pomembno vlogo v vseh oblikah konvergence dobi­va tudi bionika. Tehnologija se nas danes dotakne v vseh pogledih in je bistveno spremenila naše navade glede tega, kako komuniciramo s svetom. Ta vidik ni bil enostranski. Povratni tok informacij je zdaj postal tako velik, da prevec podatkov vcasih postane ovi­ra pri odlocanju. Prihajajoce tehnologije v industriji in industrijski konvergenci bodo predstavljene tudi v knjigi o bioniki in verjetno na enem od naslednjih tehnoloških in nanotehnoloških dnevov. Janez Škrlec, inž., Uredništvo revije Ventil modEldinamikEkapljEvinastEinplinastE vodE vgorivni cElici sprotonskoizmEnjE­valno mEmbrano,dElujoc v rEalnEmcasu Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost (LI-CeM) so v sodelovanju z Univerzo v Splitu, Fakulteto za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo, razvili in validirali model dinamike vode v gorivnih celicah s protonsko izmenjevalno membrano, ki omogoca izvajanje v realnem casu. Zaradi teh znacilnosti je model primeren za uporabo v kontrolnih aplikacijah in aplikacijah, kot so digitalni dvojcki in simulacije strojne opreme v zanki. Aktualnost in pomembnost rezultatov potrjuje objava v prestižni reviji Journal of Power Sources (IF: 9,127). Optimalni nadzor dinamike vode ima kljucno vlogo pri doseganju izboljšane zmogljivosti in podaljšane življenjske dobe gorivnih celic s protonsko izmenje­valno membrano (PEMFC). Spopadanje z omenje­nimi izzivi klice po natancnih orodjih za virtualno spremljanje in nadzor v realnem casu, kot so na pri­mer sklopljena virtualna tipala, ki upoštevajo tudi dinamiko kapljevinaste in plinaste vode. Virtualno zaznavanje dinamike vode predstavlja velik izziv za modeliranje zaradi razlicnih stopenj zadrževanja in odstranjevanja kapljevite in plinaste vode glede na pogoje delovanja, kar predstavlja vrzel v znanju in trenutnem stanju tehnike na sistemski ravni. Da bi uspešno naslovili ta raziskovalni problem, smo raz­vili sistemski fizikalno motiviran model PEMFC z di­menzionalnostjo 1D + 1D (predstavljen na sliki 1), ki vkljucuje dvofazni model za popis dinamike vode na ravni sistema v vseh sedmih najvplivnejših do-menah PEMFC, in sicer v membrani, kanalu, plasti za difuzijo plinov in v katalizatorskem sloju tako na anodni kot katodni strani. Obenem pa model omo­goca racunanje v realnem casu z razmerjem med racunskim in fizikalnim casom 0,0449 pri casov­nem koraku dolžine 1 ms. Model je obsežno validiran na eksperimentalnih podatkih z enocelicne gorivne celice. Podatki so sestavljeni iz petih sklopov eksperimentov z raz-licnimi režimi delovanja in trajanjem. Splošni rezul­tati se dobro ujemajo z eksperimentalnimi podatki v vseh opravljenih testih s faktorji R2, vecjimi od 0,95. Iz tega lahko zakljucimo, da razviti model, ki dosledno obravnava dinamiko kapljevite in plina­ste vode v vseh domenah FC in tako realno mo-delira hitrosti zadrževanja in odstranjevanja kaplje­vite in plinaste vode, uspešno zapolnjuje vrzel v znanju na podrocju modelov gorivnih celic na sis-temski ravni. Slika 2 : Rezultat kalibriranega modela z uporabo eksperimentalnih podatkov, pridobljenih (a) med pocasnimi prehodi med visoko in nizko gostoto elektricnega toka ter (b) pri kombinaciji hitrih in pocasnih prehodov med visoko in nizko gostoto elektricnega toka Kot tak je pomembna nadgradnja predhodno ob-javljenega termodinamsko konsistentnega elektro­kemijskega modela, ki je bil razvit v okviru projekta CDL za inovativno krmiljenje in nadzor avtomo­bilskih pogonskih sistemov. Prebojnost in relevan­tnost izvedenih raziskav na podrocju modeliranja procesov v gorivnih celicah ter ucinkovitost preno­sa temeljnega znanja v napredne tehnološke reši­tve potrjuje tudi dejstvo, da je razviti modelski okvir vkljucen v komercialno simulacijsko platformo ene­ga izmed vodilnih svetovnih podjetij in se že upo­rablja za razvoj gorivnih celic v razvojnih oddelkih vodilnih proizvajalcev vozil. Razviti model tako znatno doprinaša k razvoju na­prednih metodologij krmiljenja in simulacij strojne opreme v zanki ter aplikacij digitalnih dvojckov. Povezava do clanka: https://doi.org/10.1016/j.jpowsour.2022.231598 www.fs.uni-lj.si intErakcijakavitacijskEga mEhurcka z dEFormabilnimi strukturami na mikronskEm mErilu:doprinosk razumEvanjulizE baktErijskih cElicpri obdElavi skavitacijo Raziskovalca Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani sta objavila clanek, v kate-rem sta numericno prikazala kolaps kavitacijskega mikromehurcka v bližini bakterijske celice. Clanek z naslovom Cavitation bubble interaction with compliant structures on a microscale: A contribution to the understanding of bacterial cell lysis by cavitation treatment sta asist. raz. Jure Zevnik in prof. dr. Matevž Dular objavila v reviji Ultrasonic Sonochemistry (IF: 7.491). Konture tlacnega (zgoraj) in hitro­stnega (spodaj) polja skupaj s ca-sovnim potekom oblike mehurcka (levo) in bakterijske celice (desno) za izbrani primer J – razvoj šibkega curka stran od bakterijske celice: grampozitivni modelni organizem, . = 1 in d = 1.01. Vršne vrednosti napetosti v notranji celicni membrani pri obravnavanem prostoru parametrov d-. za (a) gra­mnegativni in (b) grampozitivni modelni organizem. Krepka polna crna oznacuje prag poracije notranje celicne membrane pri 20 MPa. Številne študije kažejo, da lahko pojav kavitacije uspešno uporabimo za cišcenje vode in unicevanje bakterij. Vendar pa se vecina relevantnih študij iz­vaja na makromerilu, zato je razumevanje procesov na temeljni ravni še vedno slabo. Za nadaljnjo razja­snitev postopka cišcenja vode s pomocjo kavitacije na nivoju enega samega mehurcka dani prispevek numericno naslavlja interakcijo med kolapsirajocim mikromehurckom in bližnjo deformabilno strukturo, ki mehansko in strukturno odraža lastnosti bakterij­skih celic. Uporabljena je metodologija interakcije fluid-struk­tura, pri kateri se upošteva stisljivi vecfazni tok, bakterijska celicna stena pa je modelirana kot vec­plastna lupinasta konstrukcija. Simulacije so bile iz­vedene za dve izbrani modelni strukturi, kjer vsaka odraža glavne mehanske znacilnosti gramnegativ­nih in grampozitivnih bakterijskih ovojnic. Raziskan je bil vpliv dveh neodvisnih geometrijskih parame­trov, in sicer razdalje med mehurckom in celico d Ocenjene kriticne brezdimenzijske razdalje med me-hurckom in bakterijo d* (polna crna crta) za poracijo notranje celicne membrane glede na razmerje veliko­sti mehurcka in bakterije .. Obmocje, kjer je presežen prag poracije, je podano tako za gramnegativno (mo-dro polnilo) kot za grampozitivno (oranžno polnilo) modelno celico. in njunega razmerja velikosti .. V obravnavanem prostoru parametrov d-. smo opazili in razlocili med tremi znacilnimi nacini kolapsa mehurckov, ki se gibljejo od razvoja šibkega curka stran od celice do sfericnih kolapsov. V splošnem smo lahko iden­tificirali štiri znacilne nacine prostorske in casovne incidence vršnih lokalnih napetosti v notranji celicni membrani. Rezultati kažejo, da lahko lokalne napetosti, ki jih vzbudi kolaps mehurcka, presežejo prag poracije celicnih membran in da je poškodbo bakterijskih celic mogoce razlociti izkljucno z mehanskimi ucin­ki, v odsotnosti toplotnih in kemicnih. Na podlagi tega je bil ocenjen škodni potencial posameznega mehurcka za unicenje bakterij, pri cemer smo opa­zili dosledno višjo odpornost grampozitivnega mo-delnega organizma na kolaps bližnjega mehurcka. Mikroobtekanje je bilo opredeljeno kot primarni mehanski mehanizem poškodbe bakterijskih celic, ki se lahko v dolocenih primerih okrepi ob pojavu udarnih valov v casu kolapsa mehurcka. Rezultati so bili diskutirani tudi z vidika unicevanja bakterij s pomocjo procesa hidrodinamske in ultrazvocne ka­vitacije na makro merilu. Povezava do clanka: https://doi.org/10.1016/j.ult­sonch.2022.106053 www.fs.uni-lj.si upoštEvanjE trkov dElcEv prahu s stEno šobE pri oblikovanju izstopnE gEomEtrijE aksialnE šobE za dovod prahu pri lasErski dirEktni dEpoziciji Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v hu s steno na obliko izstopne geometrije aksialne Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci japonskega šobe za dovod prahu pri laserski direktni depoziciji. podjetja DMG MORI objavili rezultate numericnih in Asist. dr. Andrej Jeromen, asistentka raziskovalka eksperimentalnih raziskav vpliva trkov delcev pra-Ana Vidergar, dr. Makoto Fujishima, prof. dr. Gide- Slika 1 : a) Parametri konicne izsto­pne oblike šobe in (primeri trajek­torij) težišca (delcev) kot posledica trkov s steno konusa. Razmere trka delcev s steno pri divergentnem iz­stopnem konusu v primeru b) glad-ke površine, c) hrapave površine. Slika 2 : Rezultati simulacij premera d90 izstopnega curka v odvisnosti od dolžine izstopnega konusa L: a) pri gladki površini (standardna deviacija kota hrapavosti površine s. = 0) in razlicnih kotih izstopnega konusa ß ter b), c) in d) pri kotih izstopnega konusa ß = 0°, 3,5° in 7,2° za razlicne standardne deviacije kota hrapavosti površine s. Slika 3 : Primeri sumiranih zajetih posnetkov on N. Levy in prof. dr. Edvard Govekar so clanek z naslovom Powder particle–wall collision-based de­sign of the discrete axial nozzle-exit shape in direct laser deposition objavili v reviji Journal of materials processing technology (IF: 6.162). Za izboljšanje ucinkovitosti procesa direktne laser-ske depozicije kovinskega prahu je potrebna visoko koncentrirana porazdelitev toka prahu, na katero lahko vplivamo z obliko šobe za dovajanje prahu. V okviru raziskave je bil razvit poenostavljen 3D­-numericni model toka prahu v izstopnem konusu šobe, ki temelji na trku delcev prahu s steno konusa. Oblika izstopne šobe je bila parametrizirana s ko-tom izstopnega stožca ß, dolžino L in hrapavostjo površine. Model je bil uporabljen za simulacijo vplivov oblike izstopa iz šobe na koncentracijo in premer d90 po­razdelitve toka prahu. Na podlagi rezultatov simulacije (slika 2) so bile oblikovane šobe s tremi divergentnimi koti izsto­pnega konusa (0° – oblika A, 3,5° – oblika B in 7,2° – oblika C, 3,5° – polirana oblika Bp) razlicnih dolžin in hrapavosti površine. Za praha z vecjimi povprecnimi velikostmi delcev – 82 ”m in 132 ”m – je bila eksperimentalno potrjena dominantnost vpliva režima trka delcev prahu s steno šobe na porazdelitev izstopnega curka prahu ter posledic­no vpliv oblike izhoda šobe na koncentracijo po­razdelitve izstopnega toka prahu (slika 3). Ekspe­rimentalno sta bila pokazana znatno zmanjšanje premera curka prahu s povecanjem divergentnega izstopnega kota konusa šobe in zmanjšanjem hra­pavosti površine ter nelinearen vpliv dolžine izsto­pnega konusa. Z izvedbo enoslojnih nanosov prahu (slika 4) je bilo pokazano, da se je s spremembo oblike izstopne oblike šobe izkoristek prahu . povecal za 13 % zara­di povecanega kota izstopnega stožca šobe in za 19 % zaradi zmanjšanja hrapavosti površine. Povezava do clanka: https://doi.org/10.1016/j.jmatprotec.2022.117704 www.fs.uni-lj.si raziskovalci Formulirali postopEk za analizo vplivov lastnosti abrazivnih zrn in procEsa ostrEnja na mEhaniko brušEnja in ucinkovitost brusa Raziskovalci Laboratorija za odrezavanje (LABOD) so v sodelovanju s proizvajalcem sinteticnih abrazivnih zrn Element Six in tehniško univerzo Chalmers formulirali posto­pek za analizo vplivov lastnosti abrazivnih zrn in procesa ostrenja na mehaniko bruše­nja in ucinkovitost brusa. Rezultati študije so objavljeni v reviji International Journal of Machine Tools and Manufacture (IF: 10.331). Slika 2 : Analiza velikosti obrabljene površine za brusa ABN800 in ABN200 po razlicnih pogojih ostrenja Analiza temelji na klasicnem modelu sil pri brušenju z uvedbo štirih novih parametrov, ki zajemajo vpliv topografije brusa. Z uporabo teorije agresivnosti so raziskovalci iz analize izlocili vpliv geometrije in ki­nematike procesa. Formulirani analiticni postopek so preverili eksperimentalno za razlicne topografije brusa, ki so rezultat kombinacije pogojev ostrenja in lastnosti abrazivnih zrn. Predstavljena analiza predstavlja izhodišce za ovrednotenje ucinkovitosti brusa in izbiro abrazivnih zrn. Povezava do clanka: https://doi.org/10.1016/j.ijma­chtools.2022.103919 www.fs.uni-lj.si Poletna akcija Dokler traja zaloga! Izkoristite Poletno akcijo in nadebudnim programerjem priskrbite komplet 54. Greekcreit in Arduino 2 knjigo po akcijski ceni! 14.–18. september 2022 CELJSKI SEJEM + = 59,98€ NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK V SLOVENIJI ZA VSTOP NA SLOVENSKO TRŽIŠCE MOS TEHNIKA MOS DOM MOS TURIZEM ENERGETIKA MOS B-DIGGIT MOS PLUS coolbatman za unikatEn princip magnEtokaloricnEga hlajEnja Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) je pridobil triletni projekt Cool BatMan v sklopu razpisa M-ERA.NET z naslovom Battery Thermal Management System Based on High Power Density Digital Microfluidic Magnetocaloric Cooling (Cool BatMan). Gre za konzorcij štirih kakovostnih inštitucij, kjer LAHDE nastopa kot vodilna organizacija. Konzor­cij sestavljata dve raziskovalki in dva raziskovalca (uravnoteženost zastopanosti spolov): • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (dr. Urban Tomc), • Institut Jožef Stefan, Odsek za elektronsko ke­ramiko K5 (prof. dr. Hana Uršic Nemevšek), • Leibniz Institute for Solid State and Materials Research Dresden (dr. Maria Krautz), • Universitat de Barcelona, Department de Fi­sica de la Materia Condensada (prof. dr. Lluis Mańosa). Cilj projekta Cool BatMan je vzpostaviti funda­mentalno razumevanje dinamicnega toplotnega obnašanja dveh fizikalnih pojavov, sklopljenih v kompaktni magnetokaloricni hladilni napravi. Ma­gnetokaloricni material (posledicno magnetokalo­ricni efekt) bo združen s pojavom elektroomocenja na dielektriku (t. i. digitalna mikrofluidika), s cimer bodo izdelali unikaten princip magnetokaloricnega hlajenja, ki bi lahko bil v prihodnosti uporaben kot sistem toplotnega upravljanja baterij. Skupina Laboratorija za hlajenje in daljinsko ener­getiko bo poleg koordinacije projekta odgovorna za elektrohidrodinamicno in termomagnetno nu­mericno modeliranje novega predlaganega princi-pa magnetokaloricnega hlajenja z implementacijo digitalne mikrofluidike. Rezultati modeliranja bodo podali pomembne napotke pri vmesnih korakih iz­delave ter za koncno izdelavo t. i. »proof-of-con­cept« eksperimentalne hladilne naprave, ki bo tudi koncno izdelana in testirana na Fakulteti za strojni­štvo. Mrežo M-ERA.NET financira Evropska komisi­ja. Ustanovljena je bila z namenom povezovanja evropskih raziskovalnih programov in njihovega fi- FORUM Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v ZNANJA IN IZKUŠENJ industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resnicnega stanja v industriji ter njenih Predstavitev strokovnih prispevkov zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projek-Strokovna razstava tov raziskovalnih organizacij, inštitutov in naj univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter znanstvenoraziskovalnega okolja Aktualna okrogla miza primerov prenosa uporabnega znanja iz in gospodarstva na podrocju Podelitev priznanja TARAS znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. inoviranja, razvoja in tehnologij. Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si nElinEarna rEgulacija hitrosti ElEktrohidravlicnEga rotacijskEga sErvopogona Mitja Kastrevc, Edvard Deticek Povzetek: V clanku je predstavljena zasnova nelinearne regulacije hitrosti elektrohidravlicnega rotacijskega servosis­tema z uporabo Lyapunove teorije nelinearnih sistemov. Zaradi zelo nelinearne narave elektrohidravlicne­ga servosistema obicajne strategije vodenja vecinoma ne morejo doseci želenih ciljev. Postopki nelinear­nega vodenja so zato predmet številnih raziskav doma in po svetu. Sodobne strategije vodenja se morajo ustrezno odzvati na nelinearnosti v sistemu ter s tem izboljšati odziv celotnega sistema. Prikazani postopek nacrtovanja poteka v dveh delih. Najprej se s pomocjo povratnozancne linearizacije nelinearni matematicni opis dinamike pretvori v linearno obliko. Sledi postopek vzvratnega prestopa inte­gratorjev, ki spremeni celoten regulacijski krog v serijo regulacijskih podsistemov, t. i. virtualnih regulacij­skih krogov. Dokazano je, da lahko oba postopka v tehniki uspešno uporabimo za stabilizacijo katere koli izbrane de­lovne tocke sistema. Vsi izpeljani rezultati so potrjeni z racunalniško simulacijo nelinearnega matematic­nega modela sistema. Nelinearni matematicni model sistema vsebuje veliko nelinearnih clenov, ki vplivajo tudi na dinamicne napake sistema. Raziskave, predstavljene v prispevku, kažejo na velik potencial postopkov nelinearnega vodenja, ki teme­ljijo na teoriji Ljapunova. Kljucne besede: elektrohidavlicni servopogon, nelinearna regulacija, Ljapunova teorija, integrator korak nazaj (backste­pping), racunalniška simulacija Uvod Elektrohidravlicne servosisteme najdemo v številnih sodobnih industrijskih aplikacijah zaradi sposobno­sti obvladovanja velikih vztrajnostnih in navornih obremenitev ter hkrati doseganja hitrih odzivov in visoke stopnje natancnosti in zmogljivosti. Tipicne aplikacije vkljucujejo predelavo plastike, industrij­ske robote, letala, simulatorje letenja, vozila za ma-lico, simulatorje letenja, plavajoce žerjave [1], testne sisteme in številne vojaške aplikacije. Odvisno od zahtev lahko elektrohidravlicne servopogone raz­vrstimo v pozicionirne, hitrostne in momentne (na­vorne). Clanek predstavlja nacin projektiranja elektrohi­dravlicnega rotacijskega servopogona z regulaci­jo vrtilne hitrosti. Pristop je prikazan tako, da ga Doc. dr. Mitja Kastrevc, univ. dipl. inž., doc. dr. Edvard Deticek, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo je možno aplicirati na kakršnem koli elektrohidra­vlicnem pogonu. Temeljni pristop je v tem, da s pomocjo racunalniške simulacije dolocimo kom­ponente sistema ter preverimo njihovo dinamic­no obnašanje. Da so simulacije cim bolj verodo­stojne, uporabimo nelinearne modele, ki cim bolj podobno posnemajo realno dinamiko ciljnega sistema. Pristop k snovanju nelinearnega modela je bil opisan za linearni podajalni sistem [2], zato je v tem prispevku pokazana razlika z rotacijskim pogonom. Pri snovanju regulatorjev lahko uporabimo line-arno teorijo, ki služi kot osnova in je podana v literaturi [3]. Kot osnovno obliko uporabimo naj­pogostejšo obliko strukture regulatorja PID, ki jo najpogosteje srecujemo tudi v praksi. Za nacrtova­nje je pomembno tudi to, da v sklopu racunalniških simulacijskih paketov, ki so namenjeni za tovrstne simulacije, obstajajo tudi dodatki za optimiranje. Ti nacrtovalcu omogocajo pravilno nastavitev pa-rametrov, ki delujejo optimalno v izbrani okolici delovne tocke. Takšna optimizacija je v tujini po­znana kot »tunning«. Za uspešno izvedbo zaprtozancne regulacije hi-trosti je pomemben izbor naprave, ki bo sposobna dosegati želene cilje, ceprav je dinamika elektro­hidravlicnega servosistema zelo nelinearna. Prav nelinearnost pogosto povzroca težave pri uporabi klasicnih regulatorjev, temeljecih na klasicni line-arni teoriji, zato je potrebno uporabiti nelinearne postopke nacrtovanja. Takšni pristopi uporablja­jo princip povratne linearizacije z uporabo koraka nazaj (ang. Backstepping), ki v bistvu kompenzira dolocene nelinearnosti in s tem izboljšuje dinamic­no obnašanje sistema. Z uporabo simulacije neline­arnega matematicnega modela sistema se potrdi dobro delovanje tovrstnega regulatorja. Temeljni koncept metode korak nazaj je prikazal av-tor Krstic s soavtorji v svoji knjigi [4]. Pristop, ki se osredotoca na problem stabilizacije v stohasticnih nelinearnih sistemih, je razvit v dodatku te knjige. Metoda koraka nazaj je predstavljena tudi v [5], [6], [7], [8] in [9], kjer je ta tehnika podrobno razložena za primer regulacije in sledenja. Linearizacija s povratno zvezo uporablja spremem­bo koordinat in povratno kontrolo za pretvorbo da­nega nelinearnega sistema v ekvivalentni linearni sistem. Velika prednost tovrstnega pristopa line-arizacije je povezana s kompenzacijo (krajšanjem posameznih nelinearnosti), ki se uvedejo v procesu nacrtovanja. Nekatere vrste nelinearnosti namrec lahko pozitivno vplivajo na stabilnost sistema. Nji­hova kompenzacija lahko povzroci nestabilnost samega sistema. Po drugi strani korak nazaj pred­stavlja rekurzivno metodo nacrtovanja, ki se lahko uporablja za sisteme v obliki stroge povratne zveze z nelinearnostmi, ki niso omejene z linearnimi me-jami. Ob vsakem koraku se doloci nova Lyapunova funkcija (ang. Control Lyapunov function – CLF) z razširitvijo CLF iz prejšnjega koraka s clenom, ki upošteva napako med »virtualno regulacijo« in nje­govo želeno vrednostjo, tako imenovano stabiliza­cijsko funkcijo. Velika prednost je dolocitev funkcije Ljapunova, katere odvod lahko postane negativen. Metoda je prav tako manj restriktivna kot lineari­zacijska metoda zlasti pri kompenzaciji nekaterih nelinearnosti (koristne nelinearnosti). Matematicni model Rotacijski servopogon je sestavljen iz hidravlicnega napajalnika, npr. hidravlicna crpalka s konstantno iztisnino z razbremenilnim ventilom in akumulator­jem, servoventilom za regulacijo pretoka (SV), hi­dravlicnim motorjem, senzorjem vrtilne hitrosti in elektronsko krmilno enoto (slika 1). Za nacrtovanje zaprtozancnega regulatorja je po­trebno postaviti matematicni model celotnega sis-tema. Najprej zapišemo enacbo momenta na gredi hidravlicnega motorja, ki nastane zaradi delovanja tlaka na njegove notranje elemente. Pri tem bomo, Slika 1 : Shema elektrohidravlicnega rotacijskega ser­vopogona, kjer je 1 – hidravlicni napajalni agregat, 2 – elektrohidravlicni servoventil, 3 – hidravlicni motor, 4 – breme in 5 – senzor vrtilne hitrosti. podobno kot pri hidravlicnem valju, obravnavali motor, kot da ima le levo in desno prostorninsko komoro. Moment na gredi motorja je tako produkt tlacne razlike in volumetricnega zasuka motorja in ga prikažemo z enacbo (1): T Dpp= m(- 2 ) m 1 (1) Pri tem so Dm iztisnina motorja, p1, p2 tlak leve ozi­roma desne komore motorja in Tm moment motorja. Sedaj zapišemo gibalno enacbo (2) za rotacijsko gibanje gredi motorja, tako da zanemarimo Cou­lombovo trenje in trenje lepljenja na podlago. Upo­rabimo drugi Newtonov zakon: m 12 L ( - ) = J ..+ (2) Dp p Pri tem je J vztrajnostni moment rotirajocih mas motorja, .. kotna hitrost gredi, B koeficient visko­znega trenja in TL moment zunanjega bremena mo-torja. Sedaj zapišemo še kontinuitetni enacbi (3) za levo in desno polovico hidravlicnega motorja: p = kpp Q 1 mL 12 1 V 1 - ) + . 1 (3) V2 - ) - L 12 2 . 2 .... kjer je V skupni volumen in velja ....1=....2=2 in ....1=....2=.... ter kL koeficient lekaže (pušcanja). Ce upoštevamo še, da je napajalni tlak p in s =p1+p2tlak v rezervoarju .........0 ter da velja še, da sta 1 delovni pretok ........ =2(....1+....2) in delovni tlak pL =p1 -p2. Ce enacbi (3) odštejemo in vpeljemo izra­za za QL in pL, dobimo enacbo (4): V = Q (4) L 4 . Ce zapišemo Bernoulijevo enacbo toka skozi dušil­ne odprtine druge stopnje servoventila (ob pred­postavki zanemarljivega pušcanja), dobimo enacbo (5) v naslednji obliki: p p sign A - () (5) sL sv Q = CA L dsv . kjer je Cd pretocni koeficient, . gostota medija in Asv presek odprtja SV. Koncno je potrebno zapisati še vpliv SV, ki elektric­ni signal pretvarja (odprtje drsnika v drugi stopnji – Asv ) v delovni pretok QL. Za izbor oblike srecamo v literaturi vec možnosti, kot je bilo to izvedeno v [2]. Za izbor modela je od-locilno razmerje med lastno frekvenco SV in lastno frekvenco hidravlicnega motorja z bremenom. Za hidravlicni motor z bremenom s podatki: Dm = 0.72 10-6 [m3/rad], Vt= 2.7121 10-5 [m3] in Jt = 3.4 10-3 [kgm2] dolocimo lastno frekvenco hi­dravlicnega dela po enacbi (6): 4 .. Dm 2 . rad . .= = 88,68 . 14,11 . Hz . (6) .. H JV s . tt .. Lastno vrednost frekvence SV lahko dobimo iz ka­rakteristicnih podatkov, ki jih poda proizvajalec [10], ali pa jo dolocimo z eksperimentalnim merjenjem. V primeru opisanega sistema je torej potrebna viš­ja lastna frekvenca SV (vec kot 150 Hz). Ker SV, ki so na voljo na trgu, presegajo to mejo, uporabimo model sistema prvega reda ali celo proporcionalni model. V tem prispevku bo poudarek na izbranem modelu sistema prvega reda v obliki enacbe (7): .. A + A = Ku . (7) svsv sv sv kjer je Ku ojacanje servoventila in .. casovna kon­ svsv stanta. Sedaj zapišemo enacbe (8), ki predstavljajo dina­miko celotnega hidravlicnega sistema v obliki: J ..+ B ..+ T = Dp t LmL 2 .. CA d . sv P - p . sign A ( )- . SL sv dt V 0 .. . . (8) . Dm . . .. Ku . sv svsv sv Enacbo (8) preoblikujemo v enacbo (9): (9) J JJ t tt . . . .Cd . 2 . P - p . A - D . L S Lsv m VV V . . 0 . 00 Ksv A +. u sv sv .. sv sv Ce vstavimo za x1 =. , x = p , in x = A , kot 2 L 3 SV spremenljivke dobimo nelinearni zapis tretjega reda v obliki enacb (10): ax - a (10a) 22 3 - ax + a ( P - p ) (10b) 52 6 SL + au 8 (10c) kjer so konstante v enacbi (7): BDT 2 . a = , a = m , a = L , a = D , 12 34 m J JJV ttt 0 2 . 2 .. Cd1 Ksv a 5 = CL , a 6 = , a 7 = in a 8 = V 0 V 0 .. . sv sv 3 Snovanje nelinearnega regulatorja Problem zasnove regulatorja je, da želimo zago­tavljanje asimptoticne stabilnosti v izbrani okolici delovne tocke. Ob predpostavki, da so na voljo in-formacije o celotnem stanju, je prednostna tehnika za rešitev tega problema korak nazaj (ang. Back-stepping). Korak nazaj je tehnika za nacrtovanje posebnih nelinearnih sistemov. Za stabilno delo­vanje sistema je potrebno kompenzirati nelinear­nosti sistema. Zaradi te rekurzivne strukture lahko nacrtovalec zacne proces nacrtovanja pri znanem stabilnem sistemu in kompenzira nelinearnosti, ki postopoma stabilizirajo vsak naslednji podsistem. Postopek se zakljuci, ko je dosežen koncni korak vpeljave zunanjega regulacijskega signala. Postopek poteka po korakih, znotraj vsakega kora­ka so še trije notranji koraki. Najprej definiramo vir­tualno regulacijo za prvo enacbo sistema (10a), pri tem si zamislimo, kot da je regulirna velicina spre­menljivka iz naslednje enacbe x2, ki nastopa v prvi enacbi v obliki clena a2x2 (Lee&Tsao [6]). Za lažjo pisavo referencno vrednost hitrosti r zamenjamo z r. Definiramo negativne pogreške za zapisani sistem enacb (10a,10b, in 10c) in dobimo sistem enacb (11). z xr =- 11 z = x -. 2 21 z = x -. 332 Korak 1 . xz =+ r 11 . x = z +. 221 . x =+ z . 33 2 (11) Definiramo prvi negativni pogrešek in njegov od­vod v obliki enacbe (12): z =- xr . xz =+ r 11 11 (12) Definiramo kandidatko regulacijske Ljapunove funk-cije (CLF) z enacbo (13): 12 V = z (13) 12 1 V enacbo (13) vstavimo definiran negativni pogrešek z1 in tvorimo odvod Ljapunove funkcije – enacba (14): - .- a ax + ax -- r (14) )( 11 3 ) 1 22 Za spremenljivko x2 vstavimo x2 = + a in dobimo z21 enacbo (15): )( ax + (+a -- az .)-- = r ) 1 1122 1 3 z - ax + az + a .-- r a 1 ( 1122 21 3 ) (15) Sedaj definiramo prvi virtualni regulacijski predpis iz enacbe (15) in dobimo enacbo (16): 1 . 1111 3 . krra . (16) .= 1 .( a - kx )+ ++ a 2 Sedaj vstavimo zapis a1 v enacbo (15) in dobimo enacbo (17): 1 212 1 V - kz 2 (17) 1 kjer je k1 >0 . Korak 2 Tvorimo drugi pogrešek in njegov odvod – enacba (18): z = x -. 221 (18) V enacbo odvoda drugega pogreška vstavimo enacbo (10b) in dobimo enacbo (19): (19) Tvorimo drugo funkcijo Lyapunova, ki je razširitev prve, in dobimo enacbo (20): 12 VV(20) =+ z 21 2 2 ELEKTROHIDRAVLICNI SERVOPOGON Odvajamo enacbo (20) in dobimo enacbo (21): 2 1 221 41 52 V + z . az - ax - ax + 6 s 23 6 s 22 - 1 . . a P - xz + a P - x . . (21) Definiramo še zapis drugi virtualni regulacijski predpis – enacba (22): (22) +- 2141 52 122 . 2 = 1 .- az + ax + ax . aP - x 6 s 2 Vstavimo dobljeni izraz v enacbo (21) in dobimo enacbo (23): V =- kz - kz +( a P - x ) zz (23) 2 1122 6 s 2 23 2 kjer sta k1>0 in k2 > 0. Korak 3 Tvorimo tretji pogrešek in njegov odvod – enacba (24): z = x -. 332 (24) V enacbo odvoda tretjega pogreška vstavimo enacbo (10c) in dobimo enacbo (25): 12 =+ z VV(25) 32 3 2 Poišcemo odvod enacbe (25) in dobimo enacbo (26): 3 1122 6 s 2 23 V =kz 2 +( a P - x ) zz + 3 . 73 8 .2 . 11 22 . z .(- ax + au )- =- kz 2 - kz 2 + (26) . 36 s 2273 8 2 z ( a P - x ) z - ax + au -. . Sedaj lahko dolocimo koncni regulacijski predpis v obliki enacbe (27): 1 u = a .-( a P - x ) z + ax + - . kz . (27) 6 s 22 73 233 . 8 Sedaj vstavimo enacbo (27) v enacbo (26) in dobi-mo enacbo (28): V =- kz - kz - kz (28) 3 11 22 33 22 kjer velja, da so k1, k2, k3>0. 4 Rezultati simulacije Za preverjanje delovanja nelinearnega regulatorja in primerjave z linearnim PID-regulatorjem je upo­rabljen racunalniški programski paket Matlab-Simu-link. Slika 2 prikazuje simulacijski sistem, ki ga sesta­vljajo bloki in programski bloki z zapisi nelinearnega sistema in nelinearnih regulatorjev. Zaradi specific­nega vrednotenja sta uporabljena dva linearna PID­-regulatorja (vsak s svojim nelinearnim blokom z zapisom dinamike hidravlicnega sistema) in dva ne­linearna korak nazaj regulatorja (slika 3). Prvi upora­blja zapis modela 3. reda, kot je prikazano v poglavju 2 (enacba 10), drugi pa upošteva poenostavitev ma­tematicnega modela SV (uporabljen proporcionalni clen), zato je stopnja znižana na 2. red (tabela 1). V prispevku je prikazan razvoj nelinearnega regu­latorja vrtilne hitrosti. Za preverjanje dinamicnega obnašanja sta uporabljena dva nacina preizkusov. Prvi vodilni nacin predstavlja vodenje sledenja že­lene velicine (ang. Reference tracking), kjer opazu­jemo zmožnost sistema sledenju želene vrednosti. Drugi nacin je motilni nacin (ang. Disturbance), kjer želeni vrtilni hitrosti povzrocimo zunanje povecanje bremena (navora) ter opazujemo sposobnost siste-ma za prilagoditev temu dogodku. PID-regulatorja sta optimirana za primer vodilnega (PID-vodilno) in motilnega obnašanja (PID-motilno). Optimizaci­ja je bila izvedena s pomocjo optimizacijskega al­goritma, ki je del programskega paketa MATLAB. Slika 7 : Detajl izracunanega odziva pri izklopu motnje Parametra nelinearnih regulatorjev sta nastavljena rocno (ang. Manual tunning) in imata naslednje pa-rametre: sistem tretjega reda (BS-3.red. K1 = 135, K2 = 100 in K3 = 1000) in drugega reda (BS-2.red. K1 = 135, K2 = 100). Na sliki 4 je prikazan odziv sistema na vodilno ob-našanje, kjer sta obravnavani dve razlicni obliki že­lene vrednosti, in sicer linearno narašcajoca in skoc­na oblika. Slika 5 prikazuje povecan del, kjer je moc razlocno videti razliko obeh tipov regulatorjev. Sliki 6 in 7 prikazujeta odziv obravnavanih primerov z motnjo. Slika 6 prikazuje primer konstantne refe­rencne vrednosti vrtilne hitrosti s skocnim vklopom in izklopom dodatnega bremena (TL = 0,7 Nm) ter z njegovim izklopom. Motnja je prilagojena sistemu in predstavlja 45 % maksimalne vrednosti bremena, ki ga motor lahko prenese. Slika 7 prikazuje povecan del, kjer je prikazan odziv sistema pri razbremenitvi. Slika 8 prikazuje celoten potek regulacije, ki vklju-cuje tako vodilno obnašanje kot motilno obnašanje. Potek napake prikazanega poteka na sliki 8 prika­zuje slika 9. 5 Zakljucek Snovanje sodobnih naprav nacrtovalcem ne dopu-šca daljših casov v postopku razvoja naprave. Prav zato so sodobni pristopi, ki vkljucujejo uporabo ra­ Slika 8 : Celoten izracunan preizkus cunalniških simulacij, izrednega pomena. Predpo­goj za optimiranje sistemov in iskanje novih oblik vodenja so dobri matematicni modeli, ki morajo vkljucevati nelinearnosti osnovnih sistemov. Pristopi k snovanju ustreznih postopkov vodenja in regulacije predstavljajo velik izziv za nacrtovalce, saj uporaba klasicnih pristopov v današnjem casu ne zadovoljuje vec potreb, ki jih predstavljajo nove na­prave. Sistemi nelinearnega vodenja so zato kljucne­ga pomena in njihovo nacrtovanje in vpeljevanje v realne sisteme predstavljajo izziv tako nacrtovalcem kot uporabnikom. Sodobni koncepti razvoja izdelkov zahtevajo katek cas namenjen razvoju izdelka, zato so vsa orodja in postopki, ki so bila razvita in preizku­šena v praksi temeljijo pretežno na linearnih teorijah. V prikazanih simulacijskih rezultatih lahko vidimo, da z njimi dosežemo zadovoljive rezultate za dolocene oblike, univerzalnosti za razlicne primere pa ne, saj so projektirani za okolico izbranega delovnega po­drocja. Rezultati simulacij z uporabo nelinearnih re-gulatorjev prikazujejo razliko napram linearnim v tem, da dolocene nelinearnosti kompenziramo, tiste, ki pa pripomorejo k boljšemu dinamicnem obnašanju pa ohranimo. Obstojece tehnike, predvsem pa nagel razvoj racnalniških naprav, kažejo velik potencial pri vpeljavi tovrstnih konceptov v prakticno uporabo. Rz­lika v primerjavi z klasicnimi regulatorji je v tem, da je za projektiranje potrebno izpeljati matematicni mo­del regulatorja, ki zahteva dodatne zunanje informa­cije o delovanju sistema (povecana senzorika). Kar je možno nadomestiti z vpeljavo znani metod opazoval­nikov, ki so pogosto uporabljeni zlasti tam, kjer dolo-cenih velicin iz razlicnih primerov ni možno realizirati. Pri preizkušanju s pomocjo racunalniških simulacij [4] Kristic, M., Kanellakopouls, I., Kokotovic, P. V. je možno v kratkem casu preveriti delovanje sis-(1995). Nonlinear and Adaptive Control De-tema in vpliv regulacijskega algoritma v razlicnih sign, John Wiley and Sons Hoboken. obratovalnih režimih. Hkrati je v tem delu možno [5] H. Khalil: Non-Linear Systems, 3rd ed. Upper hitro odpraviti pomanjkljivosti in ugotoviti kriticne Saddle River, Prentice-Hall, 2002. obratovalne režime. [6] Lee, S. J., Tsao, T. C. (2002). Nonlinear Back- stepping Control of an Electrohydraulic Ma-Za primer elektrohidravlicnega rotacijskega servo-terial Testing System. // Proceedings of the sistema je lepo razvidno, da uporaba klasicnih regu-American Control Conference, vol 6. p. p. lacijskih metod za zvišanje kvalitete obratovanja ni 4852-4830, DOI:10.1109/ACC.2002.1025422. zadostna, saj so napake v primerjavi z nelinearnima [7] Kaddissi, J. P. Kenne, M. Saad, (2007). Identi­regulatorjema dosti vecje. V prikazu nelinearnega fication and Real-Time Control of an Electro- hydraulic Servo System Based on Nonlinear regulatorja je vidna tudi razlika med uporabljenim Backstepping. // IEEE/ASME Trasactions on modelom drugega in tretjega reda pri snovanju ne-Mechatronics, Vol. 12, February DOI:10.1109/ linearnega regulatorja. Oba modela sta se izkazala TMECH.2006.886190. za boljša glede na klasicna PID-regulatorja. Odloci­[8] Deticek, E., Kastrevc, M. (2016). Design of tev o uporabi modela je odvisna predvsem od zah-Lyapunov Based Nonlinear Position Control tevnosti sistema in želenih ucinkov. of Electrohydraulic Servo Systems. // Journal of Mechanical Engineering.62, 3, p. p. 163–170. [9] Deticek, E., Gubeljak, N., Kastrevc, M, (2017). Literatura Design of Lyapunov based nonlinear veloci- [1] [2] Sun, Y., Li, W., Dong, D., Mei, X., Qiang, H., (2015). Dynamics analysis and active con­trol of a floating crane //Technical Ga­zette 22,6, p.p. 1383–1391. DOI:10.17559/ TV-20151026154842Merritt, H. E., Hydraulic Control Systems. Wiley, NewYork (1967). Kastrevc, M. (2022). Nelinearni model ele­ ty control of electrohydraulic velocity servo systems = Dizajniranje nelinearne regulaci­je brzine elektrohidraulickog servo sustava metodom Lyapunova. Tehnicki vjesnik: znan­stveno-strucni casopis tehnickih fakulteta Sveucilišta u Osijeku, ISSN 1330-3651, vol. 24, no. 3, str. 745–751, DOI: 10.17559/TV­20160930073953. ktrohidravlicnega podajalnega servopog- [10] MOOG. Servovalves with Integrated Electron- ona,Ventil: revija za fluidno tehniko in avtom­ ics D769 Series. Rapport technique, MOOG Inc. atizacijo, ISSN 1318–7279. [Tiskana izd.], Feb. [11] Jelali, M., Kroll, A. (2003). Hydraulic Ser­ 2022, letn. 28, št. 1, str. 32–39. vo-systems: modelling, identification and [3] Ogata, K., (2010). Modern Control Enhineer- control, Springer Verlag, London, Berlin, Hei­ ing – Fifth Edition, Prentice Hall. delberg. Nonlinear velocity control of electrohydraulic rotational servo system Abstract: This paper studies the closed-loop control of an electrohydraulic velocity servo system with the use of the Lyapunov theory of nonlinear systems using integrator backstepping. Two different nonlinear design procedures are employed feedback linearization and backstepping. It is shown that both these techniques can be successfully used to stabilize any chosen operating point of the system. All derived results are validated by computer simulation of the nonlinear mathematical model of the system. Because of the highly nonlinear nature of the electrohydraulic servo system, the conventional control strategies mostly cannot reach desired control objectives. The nonlinear mathematical model of the system contains many nonlinear terms, which influence also the dynamic errors of the control system. Modern strategies should be able to cope with these nonlinearities. The research studies represented in the paper show the big potential of Lyapunov-based nonlinear con­troller design procedures, to obtain desired control objectives. Keywords: electrohydraulic servo system, nonlinear control, Lyapunov theory, integrator backstepping, computer simulation Zahvala Predstavljeni rezultati so del raziskave nacrtovanja nelinearnih nacinov vodenja v sklopu razisko­ valnega projekta J2-7631 Optimalno projektiranje oblike linijskih konstrukcij z nelinearnim odzivom. Avtorja se zahvaljujeta za vso nudeno pomoc pri izvedbi raziskave. ZAPOSLENI – 4.500 po svetu – 3.600 v Evropi – 700 v Aziji – 200 v Severni in Južni Ameriki – 1.900 v Frankfurtu ob Majni, Nemcija PRODAJNA MREŽA – Vec kot 50 hcerinskih družb v vec kot 40 državah – Vec kot 200 zastopnikov GIA-S INDUSTRIJSKA OPREMA D.O.O. Industrijska cesta 1K · 1290 GROSUPLJE Tel: +386 1 7865-300 Fax. +386 1 7863-568 info@gia.si www.gia.si SAMSON – vec kot 110 let izkušenj s proizvodnjo Ko se ozremo v preteklost, beležimo vec kot 110 let uspehov. Naši visokokakovostni regulacijski ventili postavljajo standarde v procesni industriji in so temelj našega globalnega uspeha. SAMSON proizvaja regulacijske ventile, lopute in modularne enote za avtomatizacijo, namenjene vsem podrocjem procesne tehnike, kakor tudi samodejne regulatorje za preproste regulacijske sisteme s konstantno referencno velicino. V produktnem programu SAMSON so tudi sofisticirani merilni pretvorniki, regulatorji in avtomatizirani sistemi. Naš odgovor na izzive digitalizacije so rešitve iz produktne linije SAM DIGITAL, ki omogocajo povezovanje kom­ponent in sistemov v pametna omrežja za avtomati­zacijo procesov. razvoj in prakticna uporaba vrhunskEga hidravlicnEga minEralnEga olja Milan Kambic Izvlecek: V uvodu prispevka bodo navedene zahteve, s katerimi se srecujemo pri sodobnih strojih in hidravlicni opremi. Prikazan bo medsebojni vpliv med zahtevami za nek stroj, kakovostjo maziva in specifikacijami. V nadaljevanju bo predstavljen razvoj vrhunskega hidravlicnega olja na mineralni osnovi, ki upošteva te sodobne zahteve. Omenjene bodo njegove glavne lastnosti in prednosti pred obicajnimi hidravlicnimi olji. Te prednosti omogocajo znižanje stroškov vzdrževanja in proizvodnje kljub višji ceni olja. Predstavljeni bodo prvi rezultati prakticnih testiranj tega olja v nekaterih slovenskih podjetjih. Kljucne besede: hidravlicno mineralno olje, specifikacije, oksidacijska stabilnost, znižanje stroškov Uvod Hidravlicna tekocina je zelo pomemben sestavni del, ki ga pogosto površno ali le nakljucno upošte­vamo. Najpogosteje se zdi, da je le izpolnjevanje zahtev vgrajene crpalke glavni dejavnik pri izbiri tekocine [1]. Stroški okvar hidravlicne crpalke so na splošno eden najdražjih pojavov v hidravlicnih sistemih. Vendar pa nepravilno delovanje ventilov in aktuatorjev zaradi neustreznih lastnosti olja, kot je degradacija (oksidacija) olja, ki povzroca nasta­nek usedlin v kriticnih prostorih, pogosto tudi vodi do drage izgube proizvodnje [1], [2]. Zaradi ozkih toleranc in majhnih zracnosti, prisotnih razlicnih ko­vinskih materialov, razlicnih elastomerov ter visokih tlakov in temperatur sta uporabna doba in zmoglji­vost vseh komponent sistema odvisni od pravilne izbire in vzdrževanja hidravlicnih tekocin. Hidravlicne tekocine poleg prenosa tlaka in ener­gije opravljajo številne druge naloge. Te vkljucujejo zmanjševanje trenja in obrabe, tesnjenje delov pred prevelikim pušcanjem, odvajanje toplote, zmanjše­vanje usedlin v sistemu, izpiranje obrabnih delcev in kontaminantov ter zašcito površin pred rjo in ko­rozijo. Pomembne lastnosti hidravlicne tekocine se razlikujejo glede na uporabljene komponente, na-men uporabe in obratovalne pogoje [2]. Kakovost olja, ki jo zahtevajo hidravlicni sistemi, je odvisna od naprave in obratovalnih pogojev. Clo- Dr. Milan Kambic, univ. dipl. inž., Olma, d. o. o., Ljubljana vek si že od samega zacetka uporabe hidravlicnih tekocin prizadeva izboljšati njihove lastnosti. Posle-dicno se je v dobrih dveh stoletjih njihove uporabe število razlicnih tekocin, ki jih danes uporabljamo v hidravlicnih napravah, precej povecalo. Vsaka od njih ima prednosti na dolocenem podrocju upora-be. Voda je na primer negorljiva, mineralno olje je najbolj univerzalno uporabno, biološko hitreje raz­gradljiva olja so manj škodljiva za okolje, hidravlic­na olja za uporabo v živilski industriji lahko pridejo v stik s hrano itd. Vendar nobena tekocina ni tako univerzalna, da bi lahko izpolnjevala vse vcasih zelo razlicne ali celo nasprotujoce si zahteve. Razvojni inženirji zato še vedno vlagajo ogromno truda, casa in sredstev v iskanje hidravlicne tekocine, ki bi bila blizu idealni hidravlicni tekocini. Med drugim mora biti ta negorljiva, nestrupena, imeti odlicne mazalne lastnosti, temperaturno neodvisne fizikalno-kemij­ske lastnosti [3]. Kljub razlicnim vrstam hidravlicnih tekocin, ki smo jih omenili, pa mineralna olja še vedno predstavljajo glavnino porabe. V prispevku bo zato predstavljeno hidravlicno olje vrhunske kakovosti na osnovi mine-ralnega olja in njegove prednosti pred konvencio­nalnimi hidravlicnimi olji. 2 Povezanost zahtev stroja, kakovosti olja in specifikacij Sodobna hidravlicna oprema se spreminja, s tem pa tudi zahteve za hidravlicno olje. Zracnosti med po­sameznimi strojnimi elementi so vse manjše, tlaki narašcajo, zato je na primer zahtevana boljša sto­pnja cistosti olja kot nekoc. Kakovost olja se mora prilagajati novim zahtevam opreme. Enako velja za specifikacije, ki definirajo minimalne zahteve, ki jih olje mora izpolnjevati. Ce se specifikacije ob spre­menjenih zahtevah opreme in kakovosti olja ne bi posodabljale, bi zastarele in bi tudi manj kakovo­stna olja izpolnjevala vecino zahtev. Uporabnik tako ne bi vec mogel razlikovati med bolj in manj kako­vostnimi olji in izbrati primerno za posamezen pri­mer uporabe. Zato se pojavljajo nove specifikacije (manj pogosto) oziroma se dolocene zahteve po­sameznih specifikacij zaostrujejo ali dodajajo nove (bolj pogosto). Zahteve stroja, kakovost olja in spe­cifikacije za olja so zato nelocljivo povezane in se stalno spreminjajo. Slika 1 prikazuje smernice pri sodobni hidravlicni opremi in oljih, primernih za uporabo v takšni opre-mi. Hidravlicni sistemi so vse manjši, kar še zlasti velja v mobilni hidravliki, kjer smo omejeni tako s prostorom kot s težo. Kolicina olja je manjša, zato se obtocni casi krajšajo, kar pomeni vecje obreme­nitve za olje (temperatura, tlak). Kljub temu pa la-stniki in uporabniki opreme pricakujejo cim manj nenacrtovanih zaustavitev in daljšo uporabno dobo opreme in olja. Opisano protislovje lahko vsaj delno premostimo z uporabo zelo kakovostnih olj. Ta olja lahko vsebu­jejo vecjo kolicino aditivov, imajo odlicno sposob­nost filtracije in nudijo odlicno zašcito proti koroziji, kar je pomembno zaradi možne prisotnosti vlage v olju. Zaradi višjih temperatur olja je pomembna odlicna toplotna in oksidacijska stabilnost. Zaradi krajših obtocnih casov pa sta kljucna hitro izlocanje zraka iz olja in odpornost proti penjenju. Uskladi­tev teh dveh lastnosti ni preprosta, saj povecanje odpornosti proti penjenju lahko upocasni izlocanje zraka iz olja. Vecina pomembnih lastnosti mineralnih hidravlicnih olj je zajeta v razlicnih standardih in specifikacijah, kot so na primer: • DIN 51524 (del 1: HL, del 2: HLP in del 3: HVLP), • AFNOR: NFE 48-603, • Denison (HF-2 in HF-0), • Vickers (M-2950-S in I-286-S), • Cincinnati Milacron: P-68, P-69, P-70, • specifikacija Bosch-Rexroth RFT-APU-CL (RD 90235), • švedski standard SS 155434, • NATO koda H-515 (MIL-H-5606), • NATO koda H-537 (MIL-H-83282). Že zelo dolgo je v uporabi specifikacija DIN 51524, ki podaja minimalne zahteve za mineralna hidravlic­na olja. Nekatere specifikacije so vezane na doloce­na geografska podrocja (švedski standard), druge na doloceno panogo (NATO kode). Od navedenih specifikacij je Bosch Rexroth RFT-APU-CL /RD 90235) najmlajša, hkrati pa izredno zahtevna. Ra-zlog za to prikazuje slika 2, kjer vidimo, da testiranje v tem primeru poteka pri prakticno dvakrat višjih tlakih in hitrostih, kot je poprecje pri vseh drugih te­stih crpalk. Bosch Rexroth je s to specifikacijo želel simulirati zahtevne primere uporabe. Po koncanem testu se crpalka in hidromotor razstavita, ocenju­je se obraba posameznih sestavnih delov. Olja, ki uspešno prestanejo testiranje, se uvrstijo na Bosch Rexrothov seznam odobrenih olj. Vrhunsko hidravlicno olje Hydrolubric HC VG 46 in njegove prednosti Motiv za razvoj vrhunskih hidravlicnih olj je dejstvo, da se v zadnjih letih povecuje delež bolj kakovo­stnih hidravlicnih olj na osnovi baznih olj skupine II in III. Posamezne skupine baznih olj in nekatere razlike med njimi prikazuje preglednica 1. 3.1 Prilagajanje smernicam na trgu Med drugim smo opazili trend uporabe tovrstnih olj v strojih za brizganje plastike. V ta namen se že dolgo uspešno uporablja olje na mineralni osnovi Hydrolubric VG 46 (v nekaterih primerih tudi Hy-drolubric VG 68). Hydrolubric VG 46 dosega zah­teve za olja enega od znanih proizvajalcev strojev za brizganje plastike Krauss Maffei. Kljub temu ne­kateri ponudniki maziv v zadnjih dveh ali treh letih ponujajo še bolj kakovostna olja za uporabo na teh strojih. Nekateri uporabniki so se odlocili za upo­rabo hidravlicnih olj na osnovi baznih olj skupine II ali skupine III ali pa so taka olja zaceli preizkušati v svojih strojih. To je bil glavni razlog, da smo se odlo-cili za razvoj vrhunskega hidravlicnega olja Hydro-lubric HC VG 46, ki po nekaterih lastnostih, kot je oksidacijska stabilnost, bistveno presega lastnosti olja Hydrolubric VG 46 in se lahko primerja z drugi-mi trenutno najbolj kakovostnimi olji na trgu. Hidravlicno olje HYDROLUBRIC HC VG 46 je sesta­vljeno iz posebej izbranih hidrotretiranih baznih olj (takšna olja imajo med drugim boljšo oksidacijsko stabilnost), aditivov proti koroziji, staranju, aditivov EP in AW, izboljševalcev indeksa viskoznosti in do-datkov proti penjenju. Ima odlicno termicno in oksi­dacijsko stabilnost, sposobnost filtracije (tudi ob prisotnosti majhne kolicine vode), odlicno hidroli-ticno stabilnost, odlicno sposobnost izlocanja zraka in ni nagnjeno k penjenju. 3.2 Osnovne lastnosti Po opravljenih laboratorijskih testiranjih smo se odlo-cili za najboljšo možno formulacijo olja. Nekatere fizi­kalno-kemijske lastnosti olja prikazuje preglednica 2. Olje je izredno svetlo, prakticno prozorno, kar je po­sledica visoke stopnje rafinacije baznega olja in s tem zelo nizke vsebnosti žvepla. Indeks viskozno­sti je višji kot pri konvencionalnih hidravlicnih oljih. Olje hitro izloca vodo in ni nagnjeno k penjenju, saj tega ni v nobeni sekvenci. Oksidacijsko stabilnost Hydrolubric HC VG 46 smo izmerili v primerjavi z nekaterimi drugimi mineralnimi hidravlicnimi olji viskoznostnega razreda ISO VG 46. Uporabili smo tester RapidOxy 100, prikazan na sliki 3. Oksidacijsko stabilnost dolocamo tako, da merimo cas od zacetka testiranja do trenutka, ko se tlak kisi­ka ali sinteticnega zraka v napravi zniža za doloce-no vrednost oziroma odstotek. Rezultati meritev so prikazani v preglednici 3. Vidimo lahko, da je oksida­cijska stabilnost novega olja Hydrolubric HC VG 46 neprimerno višja kot pri vseh drugih oljih. V nekaterih primerih celo do dvakrat višja. Glede na to lahko upra-viceno pricakujemo, da se bo to pri prakticni uporabi olja ob enakih obratovalnih pogojih odrazilo na bi-stveno daljši uporabni dobi olja. To pa seveda pomeni nižje skupne stroške ne glede na višjo ceno olja. Koncna formulacija olja izpolnjuje zahteve nasle­dnjih specifikacij: • DIN 51524/3 HVLP, • ISO 6743/4 HV, • ISO 11158 HV, • Denison HF-2, HF-0, • Vickers I-286-S, M-2950-S, • Cincinnati Milacron P-68, P-69, P-70, • AFNOR NFE 48-690 (dry), • AFNOR NFE 48-691 (wet), • AFNOR NFE 48-603. Med njimi ni navedene najzahtevnejše prej omenje­ne specifikacije Bosch Rexroth RFT-APU-CL (RD 90235). Razlog je preprosto ta, da gre za novo olje, postopek pridobitve te specifikacije pa traja eno do dve leti. Ne dvomimo pa, da olje ne bi izpolnilo tudi zahtev te specifikacije. 3.3 Prakticna testiranja Po opravljenih laboratorijskih preizkusih v labora­toriju podjetja Olma, ki so potrdili naša pricakova­nja, smo v treh podjetjih zaceli prakticno testiranje olja v nekaterih strojih za brizganje plastike Krauss Maffei. Izvedli smo prve analize vzorcev olja iz teh strojev. Trenutno testiranje poteka v treh podjetjih na 4 lokacijah, v nadaljevanju so prikazani nekateri rezultati iz 2 podjetij, ki sta oznaceni kot podjetje A in podjetje B. V tretjem podjetju se je testiranje zacelo šele pred kratkim. V podjetju A od maja 2021 testiramo Hydrolubric HC VG 46 na strojih Krauss Maffei KM 204.28 s pol-nitvijo olja 250 L in KM 204.46 s polnitvijo olja 470 L. Doslej smo opravili tri vzorcenja in analize iz teh dveh strojev. Rezultate analize iz stroja KM 28.46 prikazuje preglednica 4, spreminjanje vrednosti barve in nevtralizacijsko število pa slika 4. Spremi­njanje vrednosti stopnje cistosti olja na obeh strojih prikazuje slika 5. Viskoznosti, indeks viskoznosti, barva, plamenišce in koncentracija aditivnih elementov se od zacetka prakticno niso spremenili. Koncentracije obrabnih kovin so v normalnem obmocju za industrijske hi­dravlicne sisteme. Nevtralizacijsko število se je ne­koliko znižalo. Stopnja cistosti je vecinoma skladna s priporocilom proizvajalca stroja, obcasno je pre­vec delcev, vecjih od 6 mikrometrov in od 14 mikro­metrov. Doslej so rezultati torej pricakovani in zelo stabilni. Na stroju KM 204.28 bo treba razmisliti o vgradnji bolj finih oziroma bolj ucinkovitih filtrskih elementov. V podjetju B od maja 2021 testiramo Hydrolubric HC VG 46 na strojih Krauss Maffei KM 80 2K s pol-nitvijo olja 300 L in KM 1000 s polnitvijo olja 1500 L. Barvo in nevtralizacijsko število olja na obeh strojih prikazuje slika 6, stopnjo cistosti olja na obeh strojih pa slika 7. Parametri so zelo stabilni in ves cas v priporoce­nem obmocju. Izjema je stopnja cistosti. Na stroju KM 1000 je glede na priporocila proizvajalca stro­ja prevec delcev velikosti nad 14 mikrometrov. Na stroju KM 80 K2 pa je obcasno prevec delcev tako velikosti nad 4 mikrometre, nad 6 mikrometrov kot tudi nad 14 mikrometrov. Po enem letu spremljanja stanja olj na testnih stro­jih lahko ugotovimo, da se olje trenutno še vedno obnaša odlicno. Vse polnitve so v dobrem stanju. Na koncne zakljucke prakticnih testiranj pa bo tre­ba pocakati dlje casa, saj lahko pricakujemo, da bo uporabna doba olja ob normalnih obratovalnih po­gojih znašala vec let. 3.4 Prednosti uporabe olja Hydrolubric HC VG 46 in znižanje stroškov Novo razvito olje ima v primerjavi z najpogosteje uporabljanimi hidravlicnimi olji naslednje prednosti: • višji indeks viskoznosti, • neprimerno višja oksidacijska stabilnost, • odlicno izlocanje zraka in odpornost proti pe­njenju, • manjša stisljivost olja, • boljše mazalne lastnosti, • manjša nevarnost kavitacije, • manjša nevarnost zažiganja olja (»dizel efekt«). Višji indeks viskoznosti pomeni nižjo viskoznost pri nižjih temperaturah, s tem pa manjše upore in pa-dec tlaka pri pretakanju olja, kar posledicno pomeni nižjo porabo energije za pogon hidravlicnih crpalk. Po drugi strani pa se viskoznost olja pri višjih tem­peraturah zniža manj, kar pomeni manjše lekaže za­radi netesnosti in boljšo nosilnost mazalnega filma ter posledicno manjšo obrabo. Višja oksidacijska stabilnost pomeni daljšo uporabno dobo olja, saj je olje manj nagnjeno k tvorjenju oblog, usedlin in manj maši filtrske elemente. Zaradi hitrejšega izlo-canja zraka iz olja je olje manj stisljivo, hidravlicni sistemi pa zato bolj odzivni. Manjša kolicina zraka v olju med obratovanjem pomeni izboljšanje mazal­nih lastnosti, manjšo nevarnost tako imenovanega »dizel efekta« in manjšo nevarnost kavitacije. Možni prihranki tako zajemajo: • nižji strošek energije, • prihranek zaradi daljše uporabne dobe olja, • prihranek zaradi manjše porabe olja za dolivanje, • prihranek zaradi daljše uporabne dobe hidra­vlicnih sestavin, • nižji strošek odstranjevanja odpadnih olj, • nižji strošek dela vzdrževalcev. Namen prakticnih testiranj sta potrditev odlicnih lastnosti olja tudi pri dejanski uporabi in potrditev možnih prihrankov, ki veckratno nadomestijo višjo ceno olja. 4 Zakljucek Spremenjene obratovalne zahteve za sodobne stroje in hidravlicno opremo se odražajo na spre­membah kakovosti hidravlicnih olj, prav tako pa na spremembah specifikacij teh olj. Zaradi povecanja deleža hidravlicnih olj na osnovi kakovostnejših baznih olj, ki jih v zadnjih letih opa­žamo na trgu, smo se odlocili za razvoj vrhunskega hidravlicnega olja Hydrolubric HC VG 46. Laboratorijske meritve so potrdile pricakovanje, da bo to olje preseglo lastnosti obicajnih hidravlicnih olj. Oksidacijska stabilnost tega olja je bistveno viš­ja kot pri drugih obicajnih hidravlicnih oljih. V treh podjetjih smo zaceli prakticno testiranje na nekaterih strojih za brizganje plastike Krauss Maffei. Po enoletnem testiranju so polnitve olja še vedno v odlicnem stanju. To omogoca znižanje stroškov, saj se kljub višji ceni olja znižuje obseg potrebnih vzdrževalnih del, okvar opreme in s tem povezanih zastojev proizvodnje. Na koncne zakljucke pa bo treba pocakati dlje casa, saj lahko pricakujemo, da bo uporabna doba olja ob normalnih obratovalnih Dekker, Inc., 2001. pogojih znašala vec let. [3] M. Kambic in D. Lovrec, „Hidravlicne tekocine prihodnosti,“ v Fluidna tehnika 2011, Maribor, 2011. Literatura [4] “Base oil groups explained,” Machinery lubri­ cation, no. 10, September–October 2012. [1] M. Kambic in D. Lovrec, „Problems of test­ [5] M. Kambic, „Mineralna bazna olja,“ IRT3000, ing new hydraulic fluids,“ v Fluid power 2017, Izv. 16, št. 114, 2021. Maribor, 2017. [6] Robert Scottt, Jim Fitch, Lloyd Leugner, The [2] D. M. Pirro and A. A. Wessol, Lubrication fun- practical handbook of machinery lubrication, damentals, 2nd ed., New York, Basel: Marcel Tulsa, Oklahoma: Noria Corporation, 2012. Development and practical use of premium hydraulic oil on mineral basis Abstract: In the introduction of the paper, the requirements encountered in modern machines and hydraulic equip­ment will be stated. The mutual impact between machine requirements, lubricant quality and specifica­tions will be shown. Following, premium quality hydraulic oil on mineral basis and its main characteristics will be presented. Its main properties and advantages over conventional hydraulic oils will be mentioned. These advantages make it possible to reduce maintenance and production costs despite the higher price of oil. The first re­sults of practical testing of this oil in some Slovenian companies will be presented. Keywords: mineral hydraulic oil, specifications, oxidation stability, cost reduction izjEmno natancna dozirna glava vtoi Dozirna glava VTOI bistveno poveca pretok, hkrati pa zmanjša število potrebnih venti­lov. Za dozirno glavo s 96 prikljucki je potrebnih samo 12 ventilov, 84 manj kot pri kla­sicni zasnovi. Zaradi visokozmogljivih uporabljenih materialov je modul VTOI primeren za uporabo z agresivnimi mediji. Preprost 8-kanalni dozirni sistem Modul VTOI ima kompakten 9-milimetrski razmik in ventil z 8 izhodi tako predstavlja optimalno 8-ka­nalno dozirno glavo za uporabo na mikroplošcah – s povecano zmogljivostjo. Dozirna glava s 96 pri­kljucki predstavlja realizacijo s samo 12 ventili. S samo nekaj drugimi Festovimi komponentami lah­ko tako pridobimo popoln, tlacno nadzorovan do-zirni sistem. Zelo natancno pipetiranje in doziranje Vakuumska funkcija ne omogoca uporabe modela VTOI samo za doziranje, ampak tudi za aspiracijo. Najmanjši volumen doziranja je 1 ”l. Obicajna na­tancnost doziranja CV je =3 % med delovanjem in =5 % v primerih od konice do konice, vse do mikro­litrskega obmocja. Robustna izvedba Vse komponente, ki pridejo v stik z medijem, so iz­delane izkljucno iz visokozmogljivih materialov, kot so PEI (ULTEM), PPS, FKM, ETFE, in visoko legira­nega jekla. To pomeni, da je mogoce z modulom VTOI dozirati tudi agresivne medije. Poudarki: • zelo natancen modul, • kompakten 9-milimetrski razmik je idealen za mikroplošce, • enostavna zasnova za možnost nizanja za vecjo zmogljivost, • popoln sistem z le nekaj komponentami za celoten dozirni sistem, • 12 ventilov namesto 96. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar imp-jEvpamEtni hidrant IMP kot vodilni proizvajalec nadzemnih hidrantov, ki slovijo po kakovosti, ekonomicnem in prijaznem dizajnu, odlicnih pretocnih karakteristikah in zelo razumnih ce­nah, odpira hidrantom novo dimenzijo uporabnosti. IMP-jev pametni hidrant je bil predstavljen javnosti na medna­rodnem sejmu IFAT v Münchnu prvi teden junija. Internet stvari je že dolgo tema na podrocju upra­vljanja na daljavo. IOT-hidrant ni vec želja, ampak je postal dej­stvo. Njegov namen je vsekakor zagotavljanje delovanja hidran­tnega omrežja v vsakem trenut­ku. V ta namen so hidranti opre­mljeni z razlicno senzoriko, ki se lahko modularno prilagaja zahte­vam trga. Vodovodna omrežja oskrbuje­jo hidrante, ki zagotavljajo vecje kolicine vode v primeru gaše­nja požarov. IMP-jev IoT-hidrant omogoca nadzor nad delova­njem hidrantov s permanentno kontrolo preverjanja tlaka in temperature v sistemu. Naprava sproži alarm v primeru odpiranja hidranta, beleži cas uporabe ter porabljeno kolicino vode. O tem dogodku je uporabnik obvešcen preko SMS-a ali e-maila. IoT-hi­drant pošilja podatke v casovnih intervalih veckrat na dan. Pame­tna naprava lahko brez menjave baterij deluje preko 7 let. Pametni hidrant komunicira na omrežju GSM 2g/3g/4g in NB­-IoT, v prihodnje pa tudi z WiFi in LoraWan. Naprava se povezuje v realnem casu s platformo AQ­-LINK.DE, na kateri spremljamo dogodke in lokacijo naprave. Sis-tem deluje dvosmerno, kar omo­goca spreminjanje nastavitev tudi v primeru, ko je naprava že vgrajena. IoT-sistem je povezljiv preko API-strežnika ali neposre­dno do ostalih nadzornih siste­mov oziroma SCADE. K osnovnim funkcijam IoT-hidran­ta lahko modularno dodajamo še številne dodatne. Upravljalcem hidrantne mreže bodo gotovo zanimive meritve hidravlicnih ka­rakteristik kot tudi merjenje tem­perature na vhodu. Natancnejši nadzor sistema omogoca shra­njevanje podatkov vsakih 15 min, s cimer je permanentno na voljo tocno stanje, ki se lahko preveri na platformi. S SIM-chipom, GPS­-lokacijo, Cat-M/NB-IoT-mode-mom bodo podatki še natancnej­ši. Za konfiguracijo na terenu je na voljo tudi interni Bluetooth. Vir: IMP Armature, d. o. o., Ljubljan-ska cesta 43, 1295 Ivancna Go-rica, internet: www.imp-ta.si, e-mail: prodaja@imp-ta.si w w w. i m p-ta . s i VISOKO KVALITETNE INDUSTRIJSKE armature za pitno in odpadno vodo ElEktricni linEarni aktuator – ElEctrakź ll Podjetje THOMSON LINEAR, ki ga zastopa INOTEH, je predstavilo cenovno ugoden elektricni linearni aktuator Electrakź LL z dolgo življenjsko dobo, velikim delovnim ci­klom polne obremenitve in s sposobnostjo delovanja v najtežjih delovnih okoljih. Razvojni inženirji podjetja THOMSON LINEAR so se trudili in natancno preucili najmanjše podrobnosti, ki zagotavljajo, da vsi sestavni deli Electraka LL iz­polnjujejo najstrožje okoljske zahteve. Rezultat je linearni aktuator, ki lahko brez težav deluje do 600 km (375 milj) v nekaterih najtežjih delovnih razme-rah. Uporaba najboljših materialov in najnovejših tehnologij pa zagotavlja njihovo izjemno dolgo ži­vljenjsko dobo brez kakršnegakoli vzdrževanja. Delovni cikel polne obremenitve Electraka LL je 35-odstoten in je za 10–20 % višji kot pri drugih primerljivih elektricnih pogonih. Pri manjših obre­menitvah se delovni cikel polne obremenitve lahko poveca do 100 %. To pomeni, da lahko delujejo vec casa pri višji frekvenci kot predhodne generacije aktuatorjev, ne da bi jih bilo treba prisilno hladiti ali izbrati mocnejši in vecji aktuator, kot zahteva sama obremenitev, da se prepreci pregrevanje. Ali celo slabše: uporabiti bi bilo potrebno kompleksnejše, dražje in masivnejše pnevmaticne ali hidravlicne pogone. Linearni pogoni Electrak LL so idealna rešitev za veliko industrijskih aplikacij, še posebej tam, kjer je frekvenca dela srednje velika. Med drugim pri opra­vilih, kot so dviganje, nagibanje in prijemanje v vo­zilih AGV, pri logisticnih vozickih in vilicarjih ali pri stregi materiala na strojih, pri upravljanju ventilov, loput ali rezalnikov nazaj in naprej med proizvo­dnim ciklom. Z Electrakom LL so te naloge lažje, saj je njegova hitrost neodvisna od obremenitev in položaja ter zato stalna. oglašEvalci • AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana .....................255 • CELJSKI SEJEM, d. d., Celje................................255 • FESTO, d. o. o., Trzin .................................... 225, 292 • GIA-S, d. o. o., Grosuplje............................. 225, 267 • HENNLICH, d. o. o., Kranj.....................................286 • HIWIN GmbH, Offenburg, Nemcija ..................282 • ICM, d. o. o., Vojnik ..............................243, 276, 291 • IMP Armature, d. o. o., Ivancna Gorica.. 225, 277 • INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija .................245 • INOTEH, d. o. o., Bistrica ob Dravi....................279 • JAKŠA, d. o. o., Ljubljana .....................................243 Robustnejši zunanji materiali in izboljšana UV-od­porna obdelava površine izboljšujejo odpornost ak­tuatorjev na zunanje vplive. Vec informacij o aktuatorjih proizvajalca THOM­SON LINEAR dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra-vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si • NUMIP, d. o. o., Ljubljana ......................................237 • OLMA, d. o. o., Ljubljana.......................................275 • OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana.................225, 290 • OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin ... 225, 245 • PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto............................................................... 225 • POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri...... 225, 226 • PODJETJE TRG, d. o. o., Ljubljana ......................... 231 • PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana ....... 225, 228 • PROFIDTP, d. o. o., Škofljica......................249, 257 • STROJNISTVO.COM, Ljubljana ..........................255 • MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje .....................225 • UL, Fakulteta za strojništvo ................................239 suco: tlacna stikala in sEnzorji za rokovanjE z vodikom Vodik je gorivo prihodnosti Tlacna stikala in senzorji SUCO zanesljivo nadzoru­jejo in kontrolirajo tlak vodika v plinastem ali teko-cem stanju. Ne glede na to, ali gre za generiranje energije, hranjenje vodika, transport vodika v lad-jah, vlakih oz. drugih vozilih, polnjenje vodikovih postaj itd., ima proizvajalec SUCO primerne rešitve. Mehanska tlacna stikala Proizvajalec SUCO ponuja razlicna kompaktna in robustna H2-kompatibilna tlacna stikala (normal-no odprta, normalno zaprta, menjalna) za vodikove aplikacije v tlacnih obmocjih 0,1 do 400 bar. Tlacna stikala so izdelana iz SAE 316L. Izbirati je mogoce med razlicnimi navoji, glede na povpraševanje je mogoca tudi ožicena varianta. Tlacni senzorji ESI Technology Wales, clan skupine SUCO, je razvil širok prodajni program visoko kakovostnih tlacnih senzorjev za standardne in posebne zahteve vse do 5000 barov. S tem dosegajo tlacni senzorji vedno višje zahteve H2-kompatibilih aplikacij na podrocju nafte in plina, pomorstva itd. Kljucne prednosti: • velik izbor prikljuckov in navojev, • zašcita pred preobremenitvijo in kratkim sti­kom, • IP-zašcitni razred IP6K9K, • visoka temperaturna odpornost (–40 °C …+ 125 °C) pred ekstremno vrocino in mrazom, • 100-odstotna kontrola vsakega stikala, • 80-letne izkušnje s podrocja spremljanja tlaka. Vec informacij o produktih SUCO dobite pri podje­tju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dra-vi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si možnostiprogramiranja yaskawa robotov Dandanes s širjenjem robotike na številnih podrocjih narašca tudi povpraševanje po usposobljenih osebah, vešcih rokovanja z roboti in programiranja robotov. Samega koncepta programiranja robotov pa se pogosto drži napacna predstava o specific­nosti in zahtevnosti programiranja. V podjetju Yaskawa za programiranje industrijskih robotov uporabljamo programski jezik Inform, ki je prilagojen za uporabo tako vešcim posameznikom kot tudi popolnim zacetnikom. Ker se zavedamo, da ima vsako podjetje kot tudi posameznik razlicne potrebe, pa omogocamo tudi izbor pri nacinu programiranja robotov. Programiranje s programirno napravo Teachbox Najbolj pogosto uporabljan nacin programiranja je še vedno s programirno napravo Te-achbox, ki je opremljena s tipkami, ki se uporabljajo za rokovanje z robotom kot tudi za urejanje in pisanje programov. Vsebuje vse ukaze za upravljanje in nastavitve robotskega krmilnika. Z ergonomsko razporeditvijo tipk in majhno težo 0,730 kg tudi dolgotrajnejše programiranje poteka brez naporov. Programiranje s programirno napravo Smart Pendant Na enakem konceptu kot Teachbox temelji tudi programirna naprava Smart Pendant, ki z ergonomsko zasnovo, nizko težo, prirocno in tematsko povezanimi »help« sporocili omo­goca intuitivno, hitro in enostavno programiranje. Programiranje z uporabo Software Pendant Software Pendant je rešitev, zasnovana na sistemu Windows, ki na racunalniku prikazuje programirno napravo Teachbox. Robota lahko programiramo obicajno, kot bi to poceli na fizicni programirni napravi Teachbox. Z uporabo zaslona na dotik pa lahko še dodatno poe­nostavimo ta nacin programiranja. Programiranje z uporabo Software MotoSim VRC MotoSim VRC je programska oprema, ki omogoca offline programiranje. Izde-lava 3D-robotskih celic in simulacij skrajša cas ucenja za programiranje robota, poveca produktivnost kot tudi zagotovi varnost operaterja. MotoSim uporablja isti kinematicni model in programski jezik kot robotski krmilnik, kar omogoca predhodno kreiranje opravil brez povezave. Uporabljamo pa ga lahko tudi kot digitalni dvojcek v online nacinu. Programiranje z uporabo Remote Pendant Standardna brezplacna opcija na robotskih krmilnikih YRC1000 zahteva inter-netno povezavo do robota in spletni brskalnik. Na spletnem brskalniku vidimo in lahko urejamo program, kot je viden na fizicni programirni enoti Teachbox. Vir: Yaskawa Slovenija, d. o. o., Lepovce 23, 1310 Ribnica, internet: www.yaskawa.eu.com, tel.: + 386 (0) 1 320-5­331, ga. sasa.miholic@yaskawa.eu trpEžnEjši in natancnEjši: pnEvmatski vpEnjalniki ElEsa+gantEr Elesa+Ganter redno nadgrajuje svoje serije standardiziranih elementov kot odziv na tehnicne inovacije in spreminjajoce se zahteve uporabnikov. Pnevmatski vpenjalniki imajo zdaj vec posodobitev, ki predvsem podaljšajo njihovo življenjsko dobo. Pnevmatski vpenjalniki Elesa+Ganter Glavna izboljšava se nanaša na pnevmatski cilinder, ki zdaj deluje z magnetnim batom in ima T-utore na ohišju. Vanje je mnogo lažje pritrditi senzorje, magne­tni bat pa omogoca natancnejše identificiranje tre­nutnega položaja z novim, sodobnim senzorjem GN 3380, ki v celoti nadomešca prejšnje senzorje. Seveda je mogoce v režo vgraditi tudi druge senzorje. Pnevmatski vpenjalniki serije GN 860 imajo zdaj utr­jene in brušene ležajne puše ter utrjene ležajne zati-ce, kar znatno zmanjša obrabo. V fazi testiranja tudi po vec kot 250.000 ciklih ni bilo opaziti bistvenih sprememb. Konstrukcijska ojacitev ohišja iz jeklene plocevine zmanjšuje tresljaje, ki povecujejo obrabo med delovanjem, in to ne le pri vecjih obremenitvah. Nenazadnje pa novi protipovratni ventil dušilke v ci­lindru zagotavlja bolj umirjeno gibanje in s tem dalj­šo življenjsko dobo bata. Novi pnevmatski vpenjalniki so na voljo v uveljavlje­nih razlicicah za horizontalno montažo GN 860 in navpicno montažo GN 862 in vgradnjo. Z GN 862.1 ima Elesa+Ganter v svoji ponudbi tudi razlicico, ki omogoca dodatno rocno aktiviranje. Za visoke sile vpenjanja, ki so na primer potrebne pri konstrukciji karoserij, pri linijah s stiskalnicami ali z va­rilnimi sistemi, pa Elesa+Ganter ponuja prav tako pnev­matske vpenjalnike standardizirane družine GN 864. V okviru optimizacije sta bili izvedeni dve pomembni izboljšavi. Ohišja standardnih izvedb niso vec bru­nirana, temvec kemicno ponikljana, kar pomeni bi-stveno vecjo odpornost proti koroziji. Razlicica FG je posebej zasnovana za varilne sisteme. Prevleka PTFE, prepoznavna po zelenem odtenku, preprecuje oprijemanje brizgov materiala, ki nastanejo pri var-jenju, in tako dopolnjuje izbirne zašcitne prevleke, ki zagotavljajo dolgotrajno delovanje tudi v agresivnih delovnih okoljih. Vir: ELESA+GANTER Austria GmbH, Franz Schubert­-Straße 7, AT-2345 Brunn am Gebirge, Tel.: +43 2236 379 900 23, Fax: +43 2236 379 900 20, e-mail: j.plesnik@elesa-ganter.at, GSM: 386 41 362 859, in-ternet: www.elesa-ganter.at pamEtni pnEvmatski pozicionirni zatic Elesa+Ganter svoji ponudbi pozicionirnih zaticev dodaja teh-nicno poslastico. Najnovejši tip GN 817.7 je pnevmatsko upra­vljan in ga je po zaslugi najsodobnejše tehnologije senzorjev mogoce brezhibno vkljuciti v avtomatizirane procese. Pravzaprav ni razlicice pozicionirnih zaticev, ki je pri Elesa+Ganter ne bi imeli v svoji ponudbi. Pa vendar razvojni ekipi vedno znova uspe vkljuciti nove funkcionalnosti, ki hkrati odpirajo nove možnosti uporabe. Najnovejša stopnja razvoja pozicionirnih zaticev deluje pnevmatsko – hkra-ti pa komponenta zaznava tudi oba koncna položaja z enim samim senzor­jem. Zaradi tega je GN 817.7 logicna izboljšava rocno upravljanega pozi­cionirnega zatica GN 817.6. Mogoce ga je uporabljati tudi na nedostopnih mestih in vkljuciti v avtomatizirane procese. Zanimivost: GN 817.7 lahko nadomesti GN 817.6 brez sprememb dimenzioniranja ali obdelave signala. Vir: ELESA+GANTER Austria GmbH, Franz Schubert-Straße 7, AT-2345 Brunn am Gebirge, Tel.: +43 2236 379 900 23, Fax: +43 2236 379 900 20, e-mail: j.plesnik@elesa-ganter.at, GSM: 386 41 362 859, internet: www.elesa-gan-ter.at Internet: E-mail: VENTIL Volume Letnik Year Letnica Number Številka Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomocnik urednika: Tehnicni urednik: Znanstveno-strokovni svet: Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Naslov izdajatelja in uredništva: Naklada: Cena: © Ventil 28(2022)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 28(2022)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. http://www.revija-ventil.si ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics 28 2022 4 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. SDFT in GZS – ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih Erih ARKO, YASKAWA, Ribnica prof. dr. Maja ATANASIJEVIC-KUNC, FE Ljubljana prof. dr. Ivan BAJSIC, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo mag. Aleš BIZJAK, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri doc. dr. Andrej BOMBAC, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemcija prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIC, FS Ljubljana dr. Robert IVANCIC, INTECH-LES, Rakek dr. Milan KAMBIC, OLMA, Ljubljana prof. dr. Mitjan KALIN, FS Ljubljana prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana izr. prof. dr. Damjan KLOBCAR. FS Ljubljana prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor doc. dr. Franc MAJDIC, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemcija izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana Bogdan OPAŠKAR, FESTO, Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Jože RITONJA, FERI Maribor prof. dr. Katarina SCHMITZ, RWTH Aachen, ZR Nemcija prof. dr. Riko ŠAFARIC, FERI Maribor Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava doc. dr. Marko ŠIMIC, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, prof., Andrea Potocnik Grafex agencija | tiskarna Tiskarna Present, Ljubljana Roman Putrih UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije Ventil Aškerceva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: +(0)1 4771-704 Faks: +(0)1 4771-772 in +(0)1 2518-567 1.000 izvodov 5,00 EUR – letna narocnina 30,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. clena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se placuje 5-odstotni davek na dodano vrednost. visokotlacnE crpalkE uraca Mojca Gros Visokotlacne crpalke se uporabljajo na številnih podrocjih, na primer pri proizvodnji elektricne energije, v komunalni tehnologiji, kemicni, živilski, težki industriji in drugod. Podjetje URACA iz Nemcije je eden od pionirjev na podrocju visokotlacnih in ultratlacnih crpalk. Že vec kot 125 let razvija in proizvaja crpalke najvišjih teh­nicnih standardov in kakovosti. Njihove visokotlac­ne crpalke so bile uporabljene v številnih aplikacijah in že leta uspešno delujejo v razlicnih izdelovalnih, proizvodnih in cistilnih procesih. Široka paleta in številne možnosti uporabe crpalk URACA so prika­zane na sliki 1. V prispevku so prikazani trije primeri uporabe viso­kotlacnih crpalk. Testiranje rezervoarjev za vodik Rezervoarji za vodik se neštetokrat napolnijo z me-dijem do tlaka 700 barov. Pri preverjanju kakovosti Mojca Gros, Hennlich, d. o. o., Kranj se ugotavlja njihova tlacna trdnost s predpisanimi testnimi cikli polnjenja. V ta namen se uporabljajo visokotlacne testne naprave za preverjanje odpor­nosti vzorcnih serij rezervoarjev. Z velikim številom obremenitev in razbremenitev se preverja njihova tlacna odpornost in s tem varnost ter primernost za redno proizvodnjo. Ciklicno tlacno testiranje z visokotlacnimi crpalka-mi je ekonomsko in ekološko ugodnejše, saj je pov­precna poraba energije teh sistemov samo okoli 50 % v primerjavi z drugimi tehnicnimi rešitvami, kot je na primer sistem z regulatorjem tlaka. Napravi za testiranje z visokotlacno crpalko je mo-žno poljubno nastaviti zgornjo mejo do 1.300 bar z natancnostjo ±10 barov in spodnjo mejo na 10 bar ±5 barov (slika 2). Hitrost ciklicnega obremenjevanja in razbremenjevanje je možno nastaviti. Tik preden je dosežena zgornji meja tlaka, se hitrost prirasta tla­ka postopno zmanjša in se po doseženi zgornji meji tlaka ta zacne postopoma zmanjševati. Tako je dose-žena sinusna karakteristika. Enako je pri spodnji meji. V korakih po 0,1 sekunde se da nastaviti cas zadr­ževanja v obmocju zgornjega tlaka oz. v razbreme­njenem stanju. Izvede se skupno 50.000–150.000 ciklov na testni rezervoar ob omejitvi do 10 ciklov na minuto, odvisno od velikosti rezervoarja. Poraba elektricne energije je omejena le na kratke, casovno omejene faze, ko crpalka povecuje tlak; za vse druge faze je poraba energije zanemarljiva. Tabela 1 : Kljucni podatki Za ciklicno tlacno testiranje se uporablja crpalna enota DP724, katere osrednji del je visokotlacna batna crpalka tipa KD724. Poganja jo frekvencno krmiljen elektromotor. Enota lahko izvede prej opi­sano sinusno krivuljo tlaka in zagotavlja ponovljive rezultate za do 150.000 preskusnih ciklov. Tlak je nastavljiv do 1.300 barov. Zahtevani proces pove-canja in zmanjšanja tlaka se izvaja z regulacijskim ventilom, namešcenim v enoti. Celotna naprava vkljucuje tudi zalogovnik za vodo, s katero se testira, crpalko, ki dovede vodo do viso­kotlacne crpalke, in sistem za hlajenje testne vode, ki se uporablja v zaprtem sistemu. Naprava je lahko namešcena v zvocno izoliranem zabojniku. Ima la-stno krmilje oz. se krmilje lahko integrira v obstojeci sistem operaterja. Krmilje omogoca individualno in prilagodljivo nastavitev testnih parametrov. Visokotlacne crpalke v proizvodnji biodizelskega goriva Visokotlacne crpalke se uspešno uporabljajo tudi pri proizvodnji okolju prijaznih goriv. Biodizelsko gorivo ali metilni ester mašcobnih kislin (angl. fatty acid methyl ester, FAME) je gorivo, ki je po upo­rabi enakovredno mineralnemu dizelskemu gorivu. Kemicna industrija pridobiva biodizelsko gorivo s transesterifikacijo rastlinskih ali živalskih mašcob in olj z monohidricnimi alkoholi, kot sta metanol ali etanol. Pri proizvodnji se mašcobne kisline, ki jih vsebuje olje, s pomocjo katalizatorja locijo od glicerola in kemicno pretvorijo z metanolom, to je zaestrijo. V tem procesu se v razlicnih korakih proi­zvajata biodizelsko gorivo kot glavni produkt in kot stranski produkt glicerol, ki se uporablja kot doda­tek za živila in v medicini. Metanol se reciklira nazaj v reaktor. V današnjih industrijskih patentiranih procesih, tako imenovanih superkriticnih procesih, potekajo razlicne reakcije socasno v nekaj minutah. Proce­si dosegajo najvecji izkoristek in zaradi posebnih procesnih parametrov ne potrebujejo vec kataliza­torjev. V ta namen se za crpanje metanola in ma-šcobnih kislin pod visokimi tlaki uporabljajo viso­kotlacne crpalke. Glede na proizvodni obrat so za te namene potrebne zmogljive crpalke do vec sto kilovatov. Posebni izzivi za visokotlacne crpalke so v lastnostih crpanega sredstva: metanol na primer nima skoraj nobenih mazalnih lastnosti, medtem ko druga sredstva obicajno kristalizirajo zgodaj, kar lahko resno moti delovanje crpalke in skrajša življenjsko dobo. Lokalni pogoji, kot je uporaba na nevarnih obmocjih ali pri posebej visokih ali nizkih temperaturah, prav tako predstavljajo velike izzive za crpalne enote in s tem njihove proizvajalce. Profil zahtev za dobavitelja crpalk zaokrožujejo skladnost z lokalnimi predpisi, standardi in certifikati. Podjetje URACA je v ta namen razvilo posebno ro­bustne in vzdržljive crpalke, ki so plod dolgoletnih izkušenj in visoke ravni strokovnega znanja. V svoj proizvodni program so v podjetju dodali kompak­tne crpalke z mocjo 700 kW in 1.200 kW in z dvema tipoma crpalk P3-85 in P5-85 ustvarili novo serijo crpalk v navedenem obmocju. To portfelju izdelkov doda dve izjemno kompaktni batni crpalki, katerih glavni znacilnosti sta krat­ka zasnova in vgrajen reduktor. Pri hodu bata 100 mm in potisku bata 280 kN lahko povprecna hitrost bata ostane sorazmerno nizka (slika 5). Serija Px­85 omogoca povecanje zmogljivosti v primerjavi s crpalkami z daljšim hodom bata ob upoštevanju omejitve standarda API 674 glede povprecne hitro­sti bata. Kratka zasnova omogoca uporabniku široko upora­bo crpalk, v dolocenih primerih pa je možno vec cr­palk zamenjati z eno samo. Tako potrebujemo manj prostora in znižamo stroške. Tabela 2 : Kljucni podatki Visokotlacna batna crpalka P3-19 Visokotlacna batna crpalka P3-19 je bila kot novost predstavljena na sejmu IFAT 2022. Njene impresiv­ne znacilnosti so: zmogljivost, masa, zanesljivost in tehnicne izboljšave ter visoka kakovost. Ima 10 % vec moci kot njen predhodni model KD708. Crpalka de­luje z zelo visokim izkoristkom (. > 0,9) v celotnem obmocju vrtljajev, tudi pri delni obremenitvi. Njena kompaktna zasnova in optimiziran položaj gredi omogocata enostavno namestitev na kateri koli (tudi manjši) tovornjak za cišcenje kanalizacije. Crpalka vkljucno s pogonom tehta le 162 kg in zasede malo prostora. Njena kljucna prednost je v tem, da je lahko namešcena v poljubnem položaju. Nenazadnje delu­je zanesljivo tudi pri crpanju reciklirane vode, pasto­znih, abrazivnih in strupenih snovi in tako prispeva k okoljsko ozavešceni rabi vode, energije in virov. Podjetje URACA je vodilni evropski proizvajalec crpalk za cišcenje kanalizacije. Poudarek daje ro­bustni izvedbi, visoki moci in dolgi življenjski dobi crpalk in s tem visoki zanesljivosti. V podjetju URACA združujejo tradicionalne vre­dnote, kot sta zanesljivost z visoko tehnologijo in pogled v prihodnost, in so tako popoln partner, ko gre za visokotlacno tehnologijo. V Sloveniji jih za­stopa podjetje HENNLICH d. o. o., ki je kot lokalni partner s 25-letno tradicijo in bogatimi izkušnjami takoj pri roki, nudi pa tudi originalne rezervne dele in servis za crpalke URACA. Vir: gradivo podjetja Uraca GmbH & Co. KG mErinda Merinda E. Stewart: Freedom of Overflight: A Study of Coastal State Jurisdiction in International Airspace Založba Wolters Kluwer, znana po objavljanju odlicnih besedil s podrocja mednarodnega prava (Nizozemska), je bralce presenetila s knjigo Svo­boda preleta avstralske avtorice Merinde E. Ste­wart, ki v podrobnostih odkriva in pojasnjuje pla­zeco jurisdikcijo (ang. creeping jurisdiction), ki jo že dobrih 100 let uporabljajo obalne države, da bi si zagotovile cim vecji nadzor v zracnih prostorih nad morjem. Knjigo so ocenili kot prelomno, saj podrobno preuci letalsko pravo in pravo morja v kontekstu uravnoteženja državne obalne jurisdik­cije in svobode preleta (ang. freedom of overfli­ght). Avtorica je doktorirala na Univerzi v Leidnu (Nizozemska) prav na temo obalne državne juri­sdikcije v mednarodnem zracnem prostoru. Ima izkušnje iz letalstva, vkljucno z zastopanjem letal­skih potnikov, ki tožijo letalske družbe. Svetuje pa tudi letalskim proizvajalcem glede odgovornosti. Knjiga ima šest poglavij in 251 strani z navedbo vse mednarodne literature, ki bralca usmeri k do-datnemu branju. Delo je koristen pripomocek tako pravnikom s podrocja prava morja kot tudi in še posebej pilotom. Avtorica v uvodnem delu predstavi pojma suvere­nost in ozemlje, pri cemer suverenost oznaci kot temeljni kamen ICAO in njenih aneksov. V tretjem poglavju obdela morske konstrukcije (platforme – plošcadi za crpanje nafte) in zracne režime, ki veljajo zanje. Sledi preucitev ADIZ in FIR (Identi­fikacijska cona zracne obrambe in letalsko infor­mativno podrocje). Peto poglavje pokriva prelete mednarodnih ožin in arhipelaških morskih vencev. V šestem poglavju avtorica sklene svoje ugotovi­tve in poda priporocila. Knjiga vsebuje vse, kar potrebuje današnji študent prava in bodoci pilot. Obalne države, posebej tiste, ki mejijo na velika odprta morja, so v neprestani skušnjavi, da razširijo svojo jurisdikcijo tudi v zrac­ne prostore nad temi morji. Knjiga je natisnjena na odlicnem papirju in zato primerno težka. Obilica gradiva pa je izdajatelju narekovala, da uporabi manjši font crk, kar pa je za branje utrujajoce. Skoraj bi lahko dejal, da je treba brati pocasi ali »plazece«, je pa tudi vsebina taka, da hitro branje vcasih izgubi misel, ki jo je hotela avtorica poudariti. To je knjiga, ki bi morala najti mesto na knjižnih policah tako pravne kot strojne fakultete! Merinda E. Steward, Freedom of Overflight: A Stu­dy of Coastal State Jurisdiction in International Airspace, 2021 Kluwer Law International BV, The Netherlands, ISBN 978-94-035-3804-4, 140 €. sušilniki altErnativnih pogonskih goriv in njihovih stranskih produktov Podjetje OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana je neodvisen evropski proizvajalec opreme za filtracijo in sušenje zraka in plinov. Ta neodvisnost nam skupaj z mocnim oddelkom za raziskave in razvoj ter s proizvodnimi zmogljivostmi omogoca fleksibilnost in priso­tnost na razlicnih trgih ter podrocjih. V podjetju OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana se že dlje casa srecujemo s povpraševanji po efektivnem su­šenju proizvedenega vodika, metana in z optimi­zacijo procesa v bioplinarnah (odstranjevanje CO2, njegova nadaljnja uporaba ter odstranjevanje H2S). Vsakemu projektu smo posvetili cas in nastali so produkti, ki sledijo zahtevam direktiv, so ucinko­viti in varni. V nadaljevanju preberite vec o naših produktih. H2 – adsorpcijski sušilniki vodika Vodik je pritegnil pozornost kot nov vir energije za nadomestitev fosilnih goriv. Kot okolju prijazen vir energije je vodik v zadnjem casu postal vsestran­sko uporabljan, vkljucno z vozili na vodikove goriv­ne celice. Vecina vodika se proizvede s parnim preoblikova­njem metana. Vodik, proizveden na ta nacin, vse­buje primesi (žveplene spojine, halogeni, …), ki jih je potrebno predhodno ocistiti. Manj pogosto, vendar v porastu, pa se vodik pridobiva z elektrolizo vode PEM, ki je energijsko bolj potratna. Gorivne celice so obcutljive na vlago, zato je po­trebno plinu predhodno odstraniti vodo. Ker je vodik zelo vnetljiv plin, je za dimenzioniranje sušilnikov po­trebno slediti direktivi v zvezi z opremo in zašcitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno ek­splozivnih atmosferah 2014/34/EU, direktivi o tlacni opremi 2014/68/EU ter direktivi o strojih 98/37/ES. Tako pridobijo naši sušilniki oznako CE. Naša serija vodikovih sušilnikov deluje na principu toplotne regeneracije in posuši plin do 5 ppm vla­ge. Medtem ko je ena kolona v adsorpciji vlage, je druga kolona v regeneraciji. Regeneracija poteka s segrevanjem kolone, hlajenje pa z delom produk­tnega in že suhega vodika. Izgube plina so tako mi-nimalne, do najvec 2 %. Gorivne celice delujejo v povprecju na 35 barih in temu sledi tudi naša proizvodnja sušilnikov. CH4 – adsorpcijski sušilniki metana Pogonsko gorivo metan lahko pridobimo iz dveh virov: iz zemeljskega plina in bioplina. Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi. To je plin, ki je pridobljen z biološko razgradnjo organskih snovi v odsotno­sti kisika. Nastane s fermentacijo bioloških razgra­dljivih materialov, kot so biomasa, gnoj, komunalni odpadki, zeleni odpadki, rastlinski material. Bio-plin, proizveden v bioplinskih napravah, lahko oci­stimo in nadgradimo do faze biometana. Sušilniki metana so zasnovani za neprekinjeno lo­cevanje vodne pare od stisnjenega metana in tako znižujejo tocko rosišca. Bioplin sušimo na dveh nivojih. Bioplin, ki se bo uporabljal za delovanje kogeneracijskih enot, sušimo s hladilniškim sušil­nikom, kjer dosežemo tocko rosišca pri –3 °C. V primeru proizvodnje biometana pa za sušenje po­nujamo adsorpcijske sušilnike, ki znižajo tocko ro­sišca do –60 °C. V podjetju pripravimo razlicne rešitve glede na po­trebe strank. Sušilniki metana so izdelani tako, da ustrezajo specificnim zahtevam projekta. Na voljo je vec razlicic glede na delovni tlak (atmosferski tlak do 400 bar) in vrsto regeneracije. Za manjše sisteme z nižjim pretokom metana ponujamo sušil­nike, ki so rocno krmiljeni in brez regeneracije. Po nasicenju sušilnika je možno zamenjati adsorpcij-ski material ali ga regenerirati z zunanjim regene­racijskim sistemom. Za vecje sisteme pa ponujamo sušilnike s toplotno regeneracijo in izmenicnim de­lovanjem dveh kolon. Medtem ko v eni koloni po­teka adsorpcija vlage, se druga kolona regenerira z zaprtim krogotokom manjšega dela že posuše­nega metana. Sušilnik ima oznako CE v skladu z direktivami 2014/34/EU, 2014/68/EU in 98/37/ES. Transport Elektroliza Sušilnik vodika Transport Ogrevanje Industrijski procesi Jeklenke pod tlakom), se druga kolona regenerira. Regene­racija poteka v prvem koraku z dekompresijo in prepihovanjem s segretim ambientalnim zrakom. V drugem delu pa poteka ohlajanje, ki je izvede-no z ambientalnim zrakom v zaprti zanki. Na vo­ljo je vec razlicic sušilnikov CO2 glede na procesne potrebe, ki zajemajo delovni tlak, temperaturo, zahtevano tocko rosišca in stopnjo vlažnosti. Su­šilnik ima oznako CE v skladu s tlacno direktivo 2014/68/EU in direktivo o strojih 98/37/ES. Za uporabo ogljikovega dioksida v prehrambne namene je potrebno odstraniti še ostale možne necistoce, ki so v virih plina. O2 – postaja za proizvodnjo kisika Necistoca v bioplinu, ki predstavlja potencialno nevarnost za korozijo po celem sistemu, je H2S. Za podaljševanje življenjske dobe kogeneracijskih enot in plinovodov je potrebno vodikov sulfid od­straniti. Sušilnik ogljikovega dioksida CO2 – sušilniki ogljikovega dioksida Zaradi financnih in okolijskih razlogov se ogljikov dioksid vse pogosteje zajema in uporablja naprej. Glavni viri ogljikovega dioksida so pivovarstvo, se­paracija bioplina (z odstranjevanjem CO2 bioplinu dvigujemo energijsko vrednost) in stranski pro-dukt parnega reforminga. Skladišcenje in logistika plina sta bolj optimalna s tekocim ogljikovim dioksidom. Pred utekocinje­njem pa je potrebno iz ogljikovega dioksida od­straniti vlago, da v procesu ne pride do zmrzova­nja vode (led). Za odstranjevanje vlage v podjetju ponujamo sušilnik plina na principu toplotne rege­neracije. Sušilniki ogljikovega dioksida (sušilniki CO2) so za­snovani za neprekinjeno locevanje vodne pare od stisnjenega ogljikovega dioksida, s cimer znižujejo tocko rosišca do –60 °C. Sušilnik vsebuje dve kolo­ni. Medtem ko je ena v delovanju (adsorpcija vlage Za odstranjevanja H2S obstaja vec tehnik in ena izmed njih je biološko razžvepljevanje s kisikom in bakterijami v bioplinskem fermentorju. Mikro­organizmi uporabljajo H2S za svojo presnovo in spreminjajo plin v vodo in elementarno žveplo ali žveplovo kislino, ki se izloca in je obdelana skupaj s tokom odpadne vode. Za oksidacijsko konverzijo vodikovega sulfida pa mikroorganizmi potrebujejo kisik. V podjetju OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana ponujamo dve rešitvi za proizvodnjo kisika: O2 SKID in O2BOX. Obe enoti vsebujeta sistem za proizvodnjo stisnje­nega zraka in generator kisika s koncentracijo proi­zvedenega kisika do 95 %. OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si T +386 (0)1 200 68 00 info@omega-air.si Prva izmed njih O2 SKID je kompaktna enota, ki jo sestavlja robusten okvir in je optimizirana za varno in hitro postavitev v zaprtih prostorih. Enota je na voljo v razlicnih konfiguracijah glede na zmoglji­vost, ki jo potrebuje stranka. Za zunanjo namestitev pa je na voljo kontejnerska enota O2 BOX. Sistem je neodvisen in zašciten pred vremenskimi vplivi. Kontejnerska enota se lahko enostavno prestavi na novo lokacijo in je prav tako dimenzionirana glede na strankine potrebe. Oba proizvoda imata oznako CE v skladu s tlacno di­rektivo 2014/68/EU in z direktivo o strojih 98/37/ES. www.omega-air.si 290 14.-16.2.2023 Preprosto: del rešitve Festo osnovni program Prednosti na prvi pogled: • Ve. kot 35.000 izdelkov v ponudbi • Hitra do tava • Privla.ne cene Osnovni program za avtomatizacijo Fe to o novni program je naš izbor najpomembnejših izdelkov in funkcij, ki rešujejo ve.ino vaših nalog v avtomatizaciji. Poeno tavite vojo nabavo -Samo poiš.ite modro zvezdo!