Poštnina platana v gotovini.
PRIJATELJ
^aEsSlIsS!
<<„***■ \
s	mMmi M j


m

ih
Siilll
KK
i;




•i*
V/.:;
/A

":®^v	11
A, i
-
%
\.? ^ *'
EBRUAR 1941 ETO XV
M
*
<•*



jam
m
*




Priložena je večbarvna slika g. prof. Maksima Gasparija: »Bališ«
pologa: Ž6 nudite boke
	
DRŽAVNA
DA/DEDNA ECTEDIJA
Žrebanje V. in poslednjega razreda tekočega 41. kola srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 8. februarja do vštetega 6. marca t. I., in sicer:
V	Beogradu: 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. in 19. februarja ter
v Skoplju: 24., 25., 26., 27. in 28. februarja ter 1., 3., 4., 5. in 6. marca t. I.
Pri tem žrebanju bodo 6. marca t. I. izžrebane tri premije, in sicer:
500.000- 1,000 000- in 2,000 000- din.
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000'—, 100.000'—, 80.000'—, 60.000'—, 50.000'—, 40.000'—, 35.000, 30.000'—, 25.000'—, 20.000'—, 15.000'—, 12.000'—, 10.000'— in drugih manjših dobitkov.
Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša:
din 56,946.000"-,
ki se izplačujejo brez vsakih odbitkov.
V	najsrečnejšem slučaju, ki je mogoč z združitvijo premij in dobitkov, se lahko pri tem žrebanju dobi na eno srečko
din 3,200.000'-.
Za izplačilo dobitkov jamči Država Kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki so že udeležene pri igri 41. kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda najkasneje do 3. februarja t. I.
Tisti pa, ki nimajo srečke in bi se želeli udeležiti igre pri tem V. glavnem razredu, si jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem večjem kraju, in sicer za doplačilno ceno:
za	eno	celo..........srečko	din	1.000'—
„	„	polovico . . .	srečke	„	500'—
„	„	četrtino ....	„	„	250'—
Natančnejša navodila o loterijskem načrtu in splošnih pravilih se dobivajo na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radijska postaja v Beogradu bo med dnevnimi poročili vsak dan žrebanja objavljala tudi rezultat žrebanja za dobitke od din 5.000'— dalje.
S kupovanjem srečk Državne razredne loterije vsak poedinec lahko sam sebi koristi, hkrati pa podpira narodno gospodarstvo, obrtništvo, industrijo in invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe.
%
>e pozabite: po umivanju predno odidete od doma kot podlaga za puder



6ŽJi

bx

%

Av'
L v~31
'"'zaradi dodatka hamamelisa polepša polt
Rešitev ugank štev. 1
K r i ž a n k a.
V o d o r a v n o : I. uspavanka, samaritan. 2. P, kolobar, s, Japonka, š. 3. ol, T, dom, čin, jok, e, Pe(ter). 4-. ter, nit, tenis, lak Don. 5. os, rakete, k, vdovec, bo. 6. polom, nadpopoln, ovira. 7. Roker, tat, obe, opera. 8. vekač, banke-loti, attta. 9. iz, večerj(a); T, d os or e, in. 10. dež, kes, Ivana, trd, Ema. 11. T. C. (Ivan Cankar), T. peš, epi, bil, s, il. 12. k. popadek, a, ponosen, i. 13. nenaraven, rogovilež.
Navpično: I. potop, vidik. 2. u, lesoreze«, n. 3. S. K., r, lok, ž, Pe. 4. pot, rokav, ton. 5. al, nameček, pa. 6. vodik, e, čepar. 7. aboten, beseda. 8. nam, Tatar, Sev. 9. kr., tedanji, ke. 10. a, če, ptk, ve, n. II. sinko, etapa. 12. s, ni, por, ni, r. 13. aj, svoboda, po. 14. maj, dleto, Bog. 15. Apolon, istino, 16. rokav, o. Orlov. 17. in, leopard, si. 18. tke, cvete, sel. 19. aa, d, tri, e, ne. 20. n, pobratimi, ž. 21. Šenoa, anali.
Magični križ.
1. neslane/, 2. kolonija, 3. hranitev, 4. saniteta.
Sestavljenka.
svet — likanje.
Uganke štev. 2
Križank a.
1	2	3	4	5 H 7 S 9	10 M
P1	1		t"		1	1
1	S 1			B		
	■			1	a	
	IB				B	
		1	1 1		II	i
il	|					m
1	II			m		
	B			B	1	
		B			B	
		1	1	1	1	ii
			m			m
Vodoravno: 1. rastlina; kraj na onem svetu. 2. samogl.; moško ime; udje. 3. os. zaim.; svetopis. oseba; del živalskega telesa. 4. časovna doba; sveženj slame; predlog. 5. sestavina telesa; žito; sogl. 6. gorovje. 7. predlog; jugosl. morsko kopališče; it. reka. 8. plosk, mera; tolšča; del lokomotive. 9. veznik; sirota; čas. veznik. 10. utrdba; vrednost; sogl. II. drug izraz za vzvod; "del noge. — Navpično: 1. slov. pesnik (j 1871); zahod, zapad. 2. predlog; zagovor, začaranje; večji potok. 3. it. spolnik; arab. ime; podzemeljski hodnik. 4. žen. ime; semenska klica; pred-
log. 5. barva kart; član divjega izumrlega naroda; sogl. 6. rastlina (vrsta solate). 7. sogl.; rusko reka; domača žival. 8. števnik; zelo lahka reč; žen. ime. 9. del cerkve; duševna muka; plosk. mera. 10. moško ime; ne drugačen; tona. II. bolezen; moško ime.
Logogrif.
Beseda znači to, če se ti kaj posreči, brez glave*) pu, da moraš hitro teči.
*) brez prve črke.
Posetnica.
A dela T'avs
Rakovnik
Kaj je ta žena po poklicu?
Enačba.
(a — b) + (c — d) + (e — f) - x a = raztelesovalec trupel, b — del gmote, c = zajedavka v živalskem telesu. d = pomožni glagol, e = neploden, f = šport, x = ?
Konjiček.
Simetrično zvezani (vežeš, kakor skače konjiček pri šahu) zlogi povedo pesem, njenega avtorja (slov. pesnika in pisatelja j) in njen naslov.
sr	vek	se	pe	le	ne	O	la
tvo	smet	boj	čr	gre	bo	ži	da
člo	ce	kel	Brez	te	Kri	se	ler
pa	je	na	ri	ti	va	ži	vi
	se	ti	s	nje	pe	dok	
	ve	bo	va	vi	ve	har	
	sve	ri	ne	hu	«e	o 3	
80	mir	mu	ei	stik	har	ai	vsi
na	bo	so	00	vi	svet	živ	1®
ne	u	so	lev	no	po	dne	Jev
V.asa. šilčka.
Tej številki tmo priložili večbarvno reprodukcijo akad. slikarja prof. Maksima Gasparija. To sliko si lahko sami zaokvirite s 14 mm širokim črnim trakom, ki ga dobite pri vsakem knjigovezu.
Pri tem pripominjamo, da smo naslove plačanih naročnin dvakrat pregledali in da ne more biti s strani naše uprave nobene pomote. Če pa bi se vzlic pazljivosti dogodilo, da slike niste dobili, Vas prosimo, da nam to v osmih dneh sporočite. Na vsak način bomo poskrbeli, da dobite svojo nagrado.
Gospe, ki so nam pridobile novih naročnic, katere so svojo naročnino plačale v januarju, so dobile za nagrado album za slike in fotografije.
Ta mesec razpisujemo novo nagrado. Vsaka, ki nam pridobi novo naročnico, dobi takoj, ko bo pridobljena naročnica plačala, in sicer: naročnino za «Prijatelja» in «2eno in dom» in gospodinjske knjige v znesku 194.— din, dva komada toaletnega mila ELIDA LANOLIN, ali naročnino za «Prijatelja» v znesku 69.— din, en komad toaletnega mila ELIDA LANOLIN.
UPRAVA REVIJE «PRIJATELJ».
osvežujoči vonj klasičnega »4711«! Okrepčuie in poživlja, ublažuje glavobol, utrujenost in onemoglost — v gledališču,vsvečani dvorani, pri plesu in koncertu.

PRAVI
llUl l(£
6e€cgne
II.	Bret:
••T*I«R*A*N ••
Ponedeljek.
«Dragtt Milka! Moja potrpežljivost je precejšnja, toda ima tudi svoje meje. Deset let sem s Teboj v trdni zakonski zvezi, in prav nocoj, ko nisem mogel spati, sem se zavedel, da tako ne more iti naprej. Tista obleka z modrimi pikami je zate zelo neprimerna — saj vendar nočeš biti večno igrava žabica. In pa — stane več, kakor more moj žep prenesti. Skratka ne bom je plačal. Tudi si mi povedala manjši znesek, kakor v resnici stane. 'Tako mi lažeš. Seveda — z lažjo se začenja vsaka pregreha. Uredi to s šiviljo, kakor hočeš. Videla boš, da tega Tvojega nespodobnega vedenja ne bom trpel!
Pozdravlja Te
Ivan.»
Torek.
«Draga Milka! Premislil sem se in sem plačal račun za Tvojo neokusno obleko. Ko bi ne plačal, bi me šivilja tožila in bi bil obsojen v plačilo. Sodni stroški bi požrli vsoto, za katero bom imel čedno obleko. Toda zavaroval sc bom pred Tvojo zapravljivostjo drugače; v časopis bom dal oglas: Naznanjam, da ne plačam nobenih dolgov za svojo ženo.	Ivan.»
Sreda.
«Draga Milka! Oglasa sicer nisem poslal v časopis; vendar to ni sočutje s Teboj. Ne maram le, da bi bilo moje pošteno ime, ki ga na žalost nosiš tudi Ti, javno osramočeno. Tega bi ne prenesel. Predlagam pa ločitev. Slednjič mi je bilo strogo zaupno sporočeno, da nekako preveč pogosto zahajaš k mlademu zdravniku, najinemu sosedu. Ali pa mi morda hočeš natvesti,
da hodiš tja koi pacientka? To si kar zase obdrži! Jutri zapustim najino skupno stanovanje.	Ivan.
Četrtek.
« Dragu Milka! To bi se Ti prileglo, da bi se odselil, kajne? Ampak iz tega ne bo nič. Ti bi vložila tožbo, da sem Te zapustil, in jaz. bi kajpak izgubil, pa še alimente bi Ti moral plačevati. Ostanem; seveda — to ne bo radost. Sklenil sem. da bom spal v jedilnici na zofi. 'Ti lahko ješ v jedilnici, jaz bom pa v spalnici. Niti videti Te nočem!!!	Tvan.»
Petek.
«Mi 1 ka! Mera moje potrpežljivosti je polna! Laži, prevare, dolgovi, prepiri itd. — Danes si brez vzroka name vpila'. Od same jeze nisem mogel odgovorili. Razburjen sem do skrajnosti! Zadnjič Ti svetujem — idi mi s poti! Premagoval sem se doslej; zdaj pubom maščeval svojo čast! Kupim si revolver in ustrelim najprej Tebe, potem pa še sebe. Preklel sem Te, Ti nepoštena žena!!!	Tvan.»
*
Čez leta je našla Milka ta pisma. Bilo je tri dni po smrti njenega moža rvana, ki ji je mirno umrl v naročju po dolgoletnem zakonu. Pisma so ležala na dnu predala Ivanove pisalne mize.
Z grozo je spoznala, kakšen tiran je bil njen dobri, tihi Ivan ...
Nevoščljivost
Eno izmed najčeščih in najgrših nagli jen j človeške duše je nevoščljivost. Že v malem otroku se oglaša. Pogosto opazujemo, kako že čisto majhni otroci jezno kričijo, če je kak drug v njihovi navzočnosti deležen tudi samo neznatnega ljubkovanja. Nevoščljivost je nekaj naravnega in se ne da čisto zatreti. Le z zbujanjem sočutja moremo doseči, da ne prekorači svojih mej in se ne izmaliči v zlobna dejanja. Mali otrok hoče vse imeti, ne razume, da ne more biti vse njegovo. Hotel bi mesec in zvezde. Sočutje ni tako prirojeno kakor občutek -jaz. Sočutje je treba šele zbujati. Najprej pokažemo otroku stradajoče ptičke, žejne cvetlice, ki se jim lahko pomaga z neznatnim dejanjem. Tako obogatimo njegovo čustveno življenje. S tem lahko začnemo že pri triletnem otroku. Otrok ne sme ostankov kruha ali drobtin proč metati, ampak jih mora natresti ptičkom. Otrok, ki pobira koščke orehovih jedrc iz svoje potice, da jili bo dal ptičku o kletki, ali ki naliva žejnemu priklenjenemu psu večkrat svežo vodo v skledo, ne bo nikoli mučil ali trpinčil živali. Ljubezen do narave in človeka krepi vse dobre nagone in jemlje zlobnim hrano. Lažje je človeku privzgojiti, da sočustvuje z drugim, kakor pa, da se veseli z njim. Jean Paul pravi: «.Sočustouje lahko že človek, veseli pa se z drugim lahko angel.*
S*
KAMILOFLOR
Specijolni Shampoo za plavolaske, ne vs.buje alkalija. Daje lasem čudovit sijaj.
BRUNETAFLOR
Specijolni Shampoo za temne lase, ne vsebuje
rabijo posebno nego!
Že pri odraslih lasje zelo lahl<o izgube svoj sijaj in gibčnost, kako občutljivi so potem šele nežni otroški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti lase ter jim škodovati.
ELIDA SHAMPOO
Crane Garrat:
VLJUDNOST NADVSE
Clarence je bil newyorški trgovec srednjih let in srednjih dohodkov. Dokopal se je vendar tako daleč, da mu ni bilo treba stanovati v hrupnih ulicah trgovskega dela mesta; imel je v Park Streetu enonadstropno hišo z majhnim vrtom, v vrsti podobnih hiš s podobnimi prebivalci. Clarence je bil med svojimi poslovnimi prijatelji znan kot zelo natančen in včasih kar preveč vljuden človek. Vsako leto je preživljal poletni dopust v koči blizu reke in se zabaval z ribolovom. Vedno pa je med tem počitniškim mesecem vsaj enkrat obiskal svoje stanovanje v Park Streetu, da bi videl, ali je tam vse v redu.
Letos je imel dopust v juliju. Ko se je njegov mali voz sredi julija ustavil v Park Streetu, je zagledal pred vilo Park Street 20 mladega simpatičnega moža, ki je očitno izgubil ključ in ni mogel v hišo. bilo je že proti večeru, in Clarence, vljuden kakor zmeraj, je hotel mlademu možu pomagati. Stopil je k njemu in ga vprašal, ali bi in n ne mogel kako pomagati.
«Hvala, gospod, zelo bi mi ustregli. Sem namreč nečak družine, ki (u stanuje. Pišem se Hamond, kakor oni. Ilodbina je na letovišču, moja teta pa, ki je starejša gospa in precej bojazljiva, se boji zn neke svoje vrednostne papirje, katere je pozabila odnesti v banko. Misli, da bi utegnil kdo vlomiti v hišo; zato me je prosila, naj vzamem papirje ter jih izročim banki.* Pri tein je pokazal aktovko, v katero hoče dati vrednostne papirje.
«Zdi se, da ni nikogar doma. žaluzije so spuščene,* je pravil Clarence.
«Seveda, in smola je v tem, da sem pozabil ključ.*
«Morda bi lahko prišli v hišo skozi okno?* je vprašal Clarence.
«To ne bo mogoče; okna so zaprta, sem že pogledal.*
«Tudi okno jedilne shrambe?* Mladenič se je prijazno nasmehnil. «Tja pa še nisem pogledal.* cPojdiva okrog hiše in poglejva, saj vendar morate priti v hišo!
To je zelo ljubeznivo, da mi tako pomagate, toda morebiti bom lahko sam prišel noter...*
«Nič, nič se ne zahvaljujte, prav rad vum pomagam.*
Šla sta za hišo, in res, okno jedilne shrambe je bilo odprto. Clarence se je malo pripognil, in mladenič mu je zlezel na ramena. Po petih minutah napornega prizadevanja se je izkazalo, da tako ni mogoče priti do okna. Bilo je preveč visoko. Ves rdeč in spolen je skočil mladenič spet na tla.
«Preveč ste ljubeznivi, da mi tako pomagate, ampak .. .*
«Nič se ne opravičujte, saj vam vendar rad pomagam, da bi mogli vzeti vrednostne papirje svoje tete.*
Še enkrat sta šla pred hišo. cVidite, tamle v prvem nadstropju je eno okno
alkalija, daje lasem ču-dovit sijaj.
%
samo priprto; tam bi lahko prišli v hišo!*
«Kako naj pridem tja, ko je tako visoko?* je vprašal mladenič že malo nejevoljno. Nočilo se je že. nekoliko dolgo je to trajalo, zato j o Clarence docela razumel, da je njegov novi znanec slabe volje. Pa je svetoval:
«Splezajte tukaj le na brezo, ta raste prav ob oknu.*
Mladenič je splezal precej gibčno, toda zaman: breza je bila mlada in se je upognila stran od okna.
«Ne bo nič,» je zasopel mladenič, ko je bil spet na tleh, «ne bom mogel v hišo.*
«Domislil-sem se,» je rekel Clarence; sosed ima gotovo kako lestvo, morda bi jo nama posodil.*
«Uvala, ste res preveč ljubeznivi, toda morda bi. . .*
«Nesmisel! je dejal Clarence in že tekel po lestvo. Čez nekaj minut se je vrnil; pristavila sta lestvo k zidu. mladenič je splezal po njej; segala je malone do okna. Brž ko je mladenič
zlezel v hišo, je Clarence vzel lestvo in jo oprezno položil na vrt.
«Ali pa tudi veste, kje 50 tisti vrednostni papirji?* je vljudno zaklical mladeniču.
«llvala, lahko jih bom našel, lepo se vam zahvaljujem za pomoč.*
«Kaj bi se zahvaljevali! Na svidenje!*
«Na svidenje! Pa še enkrat naj lepša hvala ...»
Ostanka stavka Clarence ni več slišal. Hitel je že po Park Streetu, in komaj bi bil kdo v tem trenutku spoznal v njem srednjega trgovca nekoliko pedantičnega značaja. Na vogalu je stal stražnik. Clarence ga je poklical:
«1 litro, gospod stražnik, na številki 20 je tat; zlezel je v hišo po lestvi, ven pa ne more, ker sem položil lestvo ■ na tla.*
«ln kako naj pridemo mi tja?*
«0, to je malenkost. Tu je ključ. Pišem se Clarence Ilamond. Na številki 20 stanujem jaz.*
'V-rt
L
„Ne pozabite mojega imena, kadar kupujete kremo za kožo“!
Mislite na to, da samo NIVEA vsebuje okrepčevalno sredstvo za kožo EUCERIT! Zato je NIVEA nekaj posebnega. NIVEA se ne da niti nadomestiti niti primerjati z nobeno drugo kremo. NIVEA prodira globoko v znojnice in krepi kožno tkivo. Kljub dežju in vetru, kljub mrazu in snegu Vam ostane koža zdrava, nežna in bela, če si jo krepčate z NIVEO.
Dandanes se obrača čedalje večja pozornost zdravstvenim predpisom, pa v/lic temu še mnogo ljudi oboli ali celo umre zaradi pokvarjenih ali zastrupljenih živil.
Poglejmo v domačo kuhinjo! Katera gospodinja more na primer pogrešati lovorjeve liste? Uporablja jih kot začimbo za omake, ker jim dajejo pikanten okus. Pa vendar obsega lovorjev list približno dva’ odstotka ciano-vodika, ki je hud strup. Lovorjev list je sploh človeškemu zdravju nevaren in ima samo to dobro lastnost, da je njegova strupenost manjša, čim starejši je. Zato pozor na to začimbo, ki lahko povzroči posebno pri otrocih zastrupljen je, če se uživa v večji meri.
Tudi jabolčna in češnjeva jedrca obsegajo strupeni cianovodik. in že večkrat se je zgodilo, da so otroci oboleli. če so jih preveč zaužili. Isto velja o mareličnih, češpljevih in hruškovih jedrcih.
Razmeroma največ cianovodika pa imajo grenki mandeljni in olje iz njih. Zato nikar ne dajajte otrokom grenkih mandeljnov! Vsak grenek mandelj vsebuje strup, in že 0.06 g tega strupa lahko človeka usmrti. Strupeni učinek grenkega mandlja se pojavlja šele, ko pride mandelj v stik z vodo, ko torej
na primer otrok razgrizc grenek mandelj in ga premeša s slinami. Lahko se že zastrupi. Zato pazite, gospodinje, kadar pečete kolače ali potice!
Tudi v krompirju je strup, če ga večkrat pogrevamo. Kuhani krompir sploh ne sme stati dalje kakor štiri in dvajset ur. črnikaste in modrikaste koreninice, ki poganjajo zgodaj spomladi v toplih kleteh iz krompirja, so Zelo strupene. Takšen krompir je treba zavreči, prav tako krompir, na katerem so že črna očesca.
Nevarna je tudi čebula, ki je v topli kuhinji že nekolikokrat pognala.
Telečje meso gnije veliko prej kakor druge vrste mesa. Če nimamo ledenice, dajmo teletino v surovo mleko; potem ostane sveže. Kadar režemo telečje meso, moramo biti zelo oprezni, da se ne ranimo in nam v rano ne zaide sok iz mesa. S tem bi se lahko prav nevarno zastrupili.
Vanilja v mlečnih jedilih, ki jih spravljamo za daljši čas. postane tudi strupena in povzroča neprijetne posledice.
Klobusni strup, ki se tvori zaradi razkroja tolšče, je povzročil že neštetokrat zastrupljen je, ki se je končalo s smrtjo. Tsto velja za pokvarjene ribe. Riba se hitro kvari, posebno poleti, veliko hitreje kakor drugo meso. Če vidimo, da je videz ribe sumljiv ali da riba smrdi, je rajši ne jejmo.
Tudi plesniv kruh lahko pozroči resno obolenje.
Strupi pa so tudi v posodah, ki se uporabljajo v kuhinji. To se tiče zlasti svinca.
Glazura nove posode obsegu večkrat svinčeni glaj, ki povzroča koliko.
Tudi bakrena posoda ni brez nevarnosti. V bakreno posodo se ne sme dajati nič kislega, slanega ali mastnega. Včasih se uporabljajo tudi bakrene barve pri vkuhavanju kumar, sadja in zelenjave. Res je. da dobijo te vku-hunine lepo barvo, (oda če zabodemo iglo v takšno zeleno kumaro, vidimo takoj, da se konica igle prevleče z bakrom. in to že zadostuje, da si pokvarimo zdravje, če pojemo takšno kumaro.
Marsikod se uporabljajo mesne, zelenjavne in sadne konserve. Toda vse gospodinje niso tako oprezne, da bi takoj. ko konservo odpro, njeno vsebino izklopile v porcelanasto skledo ali na steklen krožnik. Pod vplivom zraka se namreč začenja na pločevinasti steni razvijati hud strup.
Ribe v olju moramo takoj pojesti, kakor hitro odpremo škatlo. Če jih pustimo dalje času v odprti škatli, se zaradi zraka pokvarijo in utegnejo povzročiti celo smrtno zastrupitev.
Če kislega zelja, ki smo ga skuhale v emajlirani posodi, ne uporabimo takoj, ga denimo v lončeno | osodo; potem ga lahko spet pogrejemo. Tsto velja za kompot in kuhano sadje.
5,4
O mačekak
Mislim, da se otroku od vsega, kar zajame s svojim bistrim, vse opazujočim razumom, najbolj vtisnejo v spomin povesti in pravljice, ki jih sliši v prvi mladosti.
Vsaj pri meni je bilo tako. Imela sem komaj nekaj let — dobro se še spominjam — ko sem prvikrat slišala zgodbo o «Sirotici Jerici in njeni hudobni mačehi*. Nobena druga, kar sem jih slišala prej ali pozneje, me ni tako pretresla kakor ta. Vedno znova sem jo hotela poslušati in pozneje, ko sem že sama brala, sem jo pogosto vzela v roke. In zmerom sem jokala ob mislih na trpljenje, ki ga je uboga Jerica prestajala pri svoji hudobni mačehi. Slike, ki so bile zraven, vidim še danes jasne in žive pred seboj.
Od takrat, ko sem prvič slišala to zgodbo, se nobene stvari na svetu nisem bala bolj ko mačehe. «Dobila boš mačeho!* to je bila zame najhujša grožnja in radi nje sem se odrekla vsaki želji in prenehala z najbolj zabavnim nagajanjem. Mačeha — to je pomenilo zame konec sveta.
Tudi pri drugih otrocih je najbrže tako. Hudobne in neusmiljene mačehe nastopajo skoraj v vseh znanih otroških pravljicah, in eno, dve od njih prav gotovo pozna vsak otrok. In tako se v vsakomer zbudi odpor in strah proti mačehi.
In kaj, če potem takemu otroku umre mama?
Očetje navadno nimajo časa, skrbeti za male, zapuščene otroke. Skrb in nadzorstvo nad njimi prevzamejo največkrat služkinje, ki so z delom preobložene. Otroci so umazani, lačni, strgani, največkrat prepuščeni samim sebi; izpremene se iz najboljših in pridnih otrok v najhujše divjačke in nagajivčke.
Kaj naj stori zdaj oče, če hoče življenje svojih otrok spet spraviti nazaj v pravi red? Poiskati si mora novo ženo in otrokom novo mater. To pa je zanj, še bolj pa za ono, ki si jo je izbral, največja težava.
Otrokom so odpor proti mačeham vcepile že povesti in pravljice. Njihov strah v veliko primerih služkinje, ki se boje za svoje mesto, ali pa sosede, ki so novi izvoljenki morda nevoščljive za srečo, še povečajo in povedo še to in ono, da vidijo otroci v mačehah najhujše, kar jih na svetu sploh more doleteti. Ne očetovo ne mače-hino prizadevanje ne more udušiti v njih srcih strahu in odpora, ki so si ga ustvarili v svoji domišljiji.
«Nočem mačehe, ne maram mačehe,* je vse, kar otroci na vsa še tako ljubezniva prigovarjanja in lepe obljube odgovarjajo.
Ne in ne . ..
In kako naj zdaj nova mati ravna, da si bo pridobila zaupanje in ljubezen otrok in obenem ne bo zanemarila njih vzgoje?
Otroci, ki so bili dalje časa brez matere, so postali samostojni, razvajeni, nagajivi in muhasti. Saj jih je celo oče, ki so se mu uboge zapuščene sirote smilile, razvajal. Prepričani so, da nad njimi ni nikogar, ki bi jim smel in mogel zapovedovati.
Zdaj pa pride nenadno v hišo nova mama — mačeha in uvede nov red. Umivati se je treba, preoblačiti, paziti nase in na obleko, biti o pravem času doma, — skratka, hipoma se prične življenje, za katero otrok prav gotovo nima nobenega smisla in razumevanja.
Če že nič drugega, vsaj okrnitev svobode bo otroka od mačehe odtujilo. In užaljen, ker ga mačeha moti v njegovih «svetih pravicah*, bo nekega dne, čeprav bo morda sam vedel, da to ni res, kljubovalno in trmasto izjavil:
«Da, moje mamica ni bila nikoli taka!* In bo mačehi trmasto zaprl pot do svojega srca. Ljudje pa, namesto da bi ubogi ženi pomagali do uspeha, bodo zmajevali z glavami in pomilovali ubogega otroka, češ: «Glejte jo, nad nedolžnim otrokom se znaša, ker ni njen!*
In kaj če se bo nova mati hotela izogniti temu in pustila, da bo teklo življenje otrok naprej tako kakor doslej?
S tem bi ne zanemarila samo svojih dolžnosti kot vzgojiteljica in druga mati, temveč bi se prav tako izpostavila očitkom in opravljanju ljudi, ki bi govorili: «Seveda, ker so otroci moževe prve žene, se ne briga zanje ir. jih zanemarja; strgane in morda celo lačne ubožčke pušča letati po cestah brez pravega doma in zavetja!*
Da, biti druga mati res ni lahko.
Toda tako ne sme več naprej!
Otresli smo se pravljic o strahovih in čarovnicah, otresimo se tudi praznoverja o mačehah. Učimo otroke, da bo dober človek zmerom dober do dobrih otrok in da jih bo vedno dobro vzgajal.
Biti mačeha je že samo po sebi dovolj težko. Zato ni treba, da bi njih poslanstvo še oteževali z neumnimi izmišljotinami in praznimi strahovi. Biti mati je najbolj odgovorna naloga žene. Biti dobra mačeha pa je največje zasluženje, ki ga more doseči žena v svojem življenju.
Cm


Hitite po ulici. Mudi sc vam kamor koli. Važne, neodložljive opravke imate, vsak trenutek vam je dragocen. Pa ravno pred kakšno gostilno srečate pri jatelja' ali znanca.
—	Zdravo, Janko! Dober dan, Lojze! Stopi brž z menoj na kozarček! vas prijazno pozdravi in povabi.
—	Zelo žal mi je. toda ne utegnem. Nujne- posle imam. se branite.
—	I’!, samo na en kozarček! sili prijatelj ali znanec, ne do bi upošteval vaše izgovore. Vi sle šibki, ne zamerili bi se rudi prijatelju ali znancu, oziri so pač oziri — pa sprejmete njegovo povabilo. Iz kozarčka se rodita dva, potem pol litra, liter, Štefan in tako dalje. Ne vedno, toda pogosto, nnvadno. Zakaj redko se pripeti, da vas kdo povabi samo na en kozarček. Saj je to le taka rečenicu, vljudnostna formula. A zgodi se tudi, da en sam kozarček postane pogubonosen...
rt
Poznal sem blagajnika, bil je pošten človek. V redu je vršil svojo službo. Vsi v pisarni so ga imeli radi.
Nekega dne je dvignil večji znesek za svoj urad. ko se je vračal iz banke, je srečal dobrega starega prijatelja Petra, katerega že več let ni videl.
—	Zdravo, Peter! Od kod pa ti?
—	E, davi sem se pripeljal v mesto. Le malokdaj utegnem na pot. Skrbi s posestvom, saj veš. Pojdi no, stopiva brž na čašico dobrega vina, da se malo porazgovoriva!
—	Ne morem, prijatelj, zdajle ne morem. Denar nesem v blagajno. Pozneje, če želiš, se lahko kje sestaneva in po mili volji poklepetava.
—	Samo za trenutek ...
—	Oprosti, ne morem!
—	Uh, kakšen si! Samo eno čašico izpijevu. potem pa pojdeva vsak po svojem poslu.
—	Veš, težko mi je. Moral bi najprej ...
—	Pojdi, prosim te! zamahne Peter z roko.
—	Pusti me, prijatelj! Dolžnost je nad vse.
—	Dolžnost ti ne bo ušla. Kdo ve, kdaj se bova spet videla!
—	Rekel sem ti že: pozneje, če hočeš...
—	Ah, kaj pozneje! Zdajle pojdi! En sam kozarec te ne bo ubil.
Blagajnik je popustil. Krenila sta v bližnjo gostilno...
Obema se je razvezal jezik ... da nista niti opazila, da je «en sam kozarček*, kakor bi trenil, rodil že tretji pol-liter, in polliter razpoloženje....
Kratke so vesele noči, skušnjave pa Velike...
Blagajnikov prijatelj se je že davno odpeljal na svoje posestvo, pustivši pijanega tovariša v veseli podzemni gostilni. polni deklet in godcev.
*
Ko se je nesrečnež osvestil, je ugotovil, da je v tej veseli noči zapravil ves svoj denar in še kokih deset tisoč tujega, službenega denarju, ki mu ga je bil najbrž kdo ukradel.
Kaj sedaj? Odpust iz službe, zapor, sramota...
Spomnil se je, da ima očeta: ta ga bo rešil, saj to lahko stori.
Napisal je očetu ganljivo pismo, mu vse po pravici in resnici pojasnil in ga milo prosil za pomoč. Zgodilo se je, a se ne bo nikoli več ponovilo ...
Čez dva dni pride denar, dotlej nihče ne bo opazil primanjkljaja, se je tolažil zbegani, nesrečni blagajnik . . .
*
Ih) tisti usodni noči sta minila dva dnevu.
Blagajnik se nervozno sprehaja po svoji sobi in pričakuje pošto. Saj ni mogoče, da bi mu v takem položaju oče odbil prošnjo...
Danes mora priti denar. Danes! Ravno davi mu je prijatelj z direkcije, ko sta se srečala v urad, pošepetal, da bo najkasneje jutri, nemara pa že popoldne, skontracija blagajne,,.
Strašne minute je preživljal ubogi blagajnik. Oh, da bi že prišla pošta! Pismonoša je že davno odšel... no, on pričakuje onega drugega, ki dostavlja denar...
Ko se ta tudi četrt ure po desetih ni pojavil, a je do tega času po navadi obšel že ves okraj, se <je lotil blagajnika-obup. Zdaj je izgubljen! Saj ne vidi več izhoda iz svojega strašnega, usodnega položaja ...
Nesrečnež je posegel po orožju in — sprožil...
*
Tri minute pred tem tragičnim dogodkom je vstopil dostavljač v trgovino poleg blagajnikovega urada. Prinesel je trgovcu denar.
—	Ali bi popili kozarček? mu je ponudil trgovec.
—	Hvala, ne morem. Mudi se mi. Imam še eno dostavo.
—	No, en sam kozarček!...
Dostavljač se je dal pregovoriti in sprejel kozarček...
Ko je prišel v blagajnikovo sobo. da bi mu izročil očetov denar, je nesrečnež ravno izdihnil...
*
Kaj vse lahko stori en sum kozarček! En sam kozarček!...
Prevedel P. K.
1

Ina Slokanova
CRdeča maslca:
ila slu poročena komaj leto dni in sta se imela strašno rada. Toda kakor vsaka reč na tem božjem svetu, ima tudi takšna prevelika ljubezen svoje križe in težave. Največji sovražnik je nedvomno ljubosumnost. Če si strašno zaljubljen, postaneš tudi strašno ljubosumen za vsako malenkost.
Tako je bilo tudi pri Bogdanu in Br^di.
Če je Bredo pozdravil na cesti znanec, ga je Bogdan tako grdo pogledal, da se je onemu pozdrav kar zaletel in zataknil v grlu, nikoli pa se ni spomnil, da zahteva gola vljudnost, da bi tudi on vsaj na videz prijel za klobuk in odzdravil znancu svoje žene.
«Že spet staro poznanstvo, ne?» je potem nahrulil Bredo, ki ji je planila kri v glavo, da je začela jecljati in se opravičevati, kakor kdo ve kakšna grešnica.
«Kaj ga ne poznaš več, to je vendar Branko, brat moje sošolke Vide? Saj sem ti ga že enkrat v družbi predstavila.»
Pa tudi takšno pojasnilo je pri Bogdanu bolj malo zaleglo. Godrnjal je, da ima Breda v mestu najmanj tisoč sošolk in pozna najbrž dvakrat toliko njihovih bratov in bratrance*.
Takšno natolcevanje pa spet Bredi ni moglo biti po volji, in mu je vrnila milo za drago:
«Kar lepo tiho bodi, Bogdan, in pometaj pred svojim pragom. Kaj pa ona gospodična v rdečem klobučku. ki te je včeraj v kavarni pozdravila? Pa tista plavolasa blagajničarka v papirni trgovini, ki te je kar tako po domače vprašala, ali še kaj smučaš? Pa ona nepoznana Mimi, ki ti je čestitala za rojstni dan? In strojepiska Pavla, ki te gleda tako zaljubljeno, da bi se človeku od jeze začelo kar kolcali.»
Na takšne tehtne argumente je moral biti tudi mo-žiček lepo tiho. in tako sta po tihem kuhala vsak svojo porcijo jeze, dokler se ni Bogdan naveličal, za-kašljal, se odhrknil in pljunil, kakor da hoče izpljuniti grenkobo, ki se je nabrala v njem, potem pa je zavzdihnil, milo pogledal Bredo in rekel nežno:
«No, srček, ali je rilček že skuhan?;;
In «srček» na takšno milo vprašanje seveda ni mogel drugega, kakor da je hipoma pozabil na vso jezo in se veselo, prav iz srede srca zasmejal.
Tako je bil spor obojestransko pozabljen in poravnan. Včasih pa seveda ni šlo tako na hitro in zlahka in se je «rilček kuhal» tudi nekaj dni. Tudi ni bila vselej ljubosumnost vzrok, ampak tudi druge takšne neprijetne reči, na katere pogosto naletimo v vsakdanjem življenju. Bredo je spravilo v slabo voljo, če se je n. pr. Bogdan zamudil predolgo v uradu, če jo je zjutraj pozabil poljubiti in če je loputal z vrati. Bogdan pa ni mogel oprostiti Bredi, če mu ni pravočasno zakrpala nogavic, če mu je pozabila očistiti suknjič in mu ni prišila gumba k hlačam, no in še druge take in enake reči. Kaj bi vse naštevala, saj sami iz lastne izkušnje menda dobro veste, kako je s to rečjo.
listo jutro sta se sprla zaradi raztrganega komolca. to se pravi, zaradi Bogdanovega suknjiča, ki je bil na komolcu raztrgan.
«To je pa že od sile,» je kričal Bogdan, «tri dni te že prosim, da mi zasij suknjič. Pred tovariši v pisarni me je sram, Kaj si morajo misliti, ko tako raztrgan kolovratim okrog? To se mi še prej, ko sem bil samec, ni nikoli zgodilo. Najboj zanikrna gospodinja je bolje skrbela za mojo obleko, kakor ti.»
To je bilo pa tudi Bredi preveč. Jezno je vrgla žlico, s katero je mešala kavo, po tleh: «Ti jezik nesramni, kaj pa ti veš, kaj je gospodinjstvo! Človek dela in gara od jutra do večera, pa je nazadnje tako grdo ozmerjan. Ko prideš iz pisarne, lepo ležeš na zofo in bereš časopise, jaz ti moram pa lepo streči in ti vse prinesti, kakor da bi bila .tvoja sužnja, ne pa žena.»
loda Bogdan je ni več poslušal. Zalučal je raztrgani suknjič po tleh, se preoblekel v drugega in kar brez zajtrka zdirjal v urad. Breda je pihala od jeze. Stekla je k oknu in zakričala za njim:
«Če ti ni treba zajtrka, pa še h kosilu ne hodi. Ne bom nič kuhala, da veš, ampak bom lepo sedla na zofo in krpala tvoj suknjič, da boš sit.»
Bogdan je bil še v uradu ves razburjen. Tako zelo ga žena še svoj živi dan ni ujezila. Da mu more očitati tiste pol urice, ki jo po obedu preloži na zofi, nesramnica! Kakor da on tukaj ves dolgi dopoldan lenari! In še na obed naj ne pride. Le čakaj.
Moral bi pregledati pošto, vknjižiti nekaj postavk v računsko knjigo, diktirati... Pa se ne more zbrati. Prehuda jeza se kuha v njem. O Breda, le počakaj, ti svojega Bogdana še ne poznaš.
Strojepiska Pavla ga s strahom in sočutjem opazuje, ko tako sloni z obrazom v rokah, globoko zamišljen.
«Al i vas boli glava, gospod Bernik?» ga sočutno vpraša. «Jaz imam aspirin, če hočete?»
«Hvala, aspirin bi mi nič ne pomagal,» je hvaležno pogledal Pavlo. Da. Pavla je dobro dekle, tisočkrat boljša ko Breda. «Rajši bom pokadil cigareto.» Išče po žepih. Doze nikjer. Potem se spomni: pozabil jo je v onem raztrganem suknjiču. «Dozo sem pustil doma,» obupano pogleda Pavlo.
Gospod, če hočete, vam skočim po cigarete?»
«Če ste res tako dobri in prijazni, zelo bi vam bil hvaležen.»
Pavla je prinesla cigarete.
Bogdan je začel kaditi in se je kar vidno umirjal. Pregledoval je pošto in obenem premišljal, kako bi jo zagodel Bredi, da bi pomnila današnji dan. K obedu seveda ne pojde, toda vse to še ni nič, moral bi si izmisliti še kakšno hujšo kazen. Nenadoma mu je pogled obstal na datumu na poštnem žigu. 13. februar. Kakor električna iskra ga je presunilo. Pogledal je na beležili koledar: 13. februar.
cHeurekab je zavriskal in planil s stola: «Gospo-dična Pavla, našel sem.»
«Kaj ste našli, gospod Bernik?» se je začudila tipkarica.,
cSijajno misel, ki mi je hipoma pregnala glavobol. Zdaj pa na delo. gospodična, precej pisanja imava danes.»
Potem je vse dopoldne nepretrgoma diktiral in hkrati mislil na sladko maščevanje. O Breda, Bredica. kako bridko boš še obžalovala, da si me razjezila prav na današnji dan. Pozabila si. da je danes velika maškarada, za katero sem moral že pred tednom kupiti vstopnice, da bi je ne zamudila. Že ves mesec si šivala maškaradni kostum, zdaj ga pa kar obleci in pojdi na ples, ampak sama, če te ni sram. Tvoj Bogdan bo pa zvečer sedel lepo v kavarni in bral časopise. Pošteno si boš zapomnila dan. ko nisi svojemu možu pripravila kosila.
*
Breda se je kmalu po Bogdanovem odhodu spomnila, da je zvečer maškarada, na katero sta bila namenjena. Postalo ji je malo žal, da se je prav na ta dan z možem tako ostro zbesedila. Toda tolažilo jo je prepričanje, da se bo Bogdanova jeza do večera že pošteno ohladila. Lepo mu je zakrpala suknjič, potem pa je kakor navadno skuhala kosilo, saj tiste njene grožnje, naj ne hodi h kosilu, najbrž niti slišal ni. če pa jo je, je morda vse vzel za šalo.
Toda čas je mineval, a Bogdana ni bilo. Postajala je nestrpna. Vedno češče je pogledovala na uro. Ne bo ga! je rasel strah v njej. Ne bo^ga!
Začelo se je nočiti. Upanje, da Bogdan morda vendar še pride, je bilo tako majhno in rahlo, da je viselo samo še na drobnem, tenkem lasu. Tem bolj pa se je v Bredinem žalostnem srcu razkošatila jeza in grenko ogorčenje: «Le počakaj, Bogdan, to tvojo zlobo si bom zapomnila! Nalašč si to naredil, ker si vedel, kako zelo rada bi šla na maškarado.«
Sedela je v kuhinji pri štedilniku in premišljevala, kako bi se možu maščevala, kako bi mu zagodla, takšno, da bi si pošteno zapomnil ta dan.
*
Bogdan pa je v tistem času sedel v kavarni. Tretjič je že prebral vse zanimive in nezanimive novice v časopisih. Zdaj je zdehal in se po tihem pridušal nad usodo, ki je vse tako nesrečno naslikala, da sta se z Bredo sporekla. Tedaj pa je stopil v kavarno Bogdanov nekdanji prijatelj Tone.
«0, Bogdan, zdravo, vendar se enkrat po dolgem času spet vidiva. Kaj pa delaš tukaj?«
Bogdan se je kislo nasmehnil: «Saj vidiš, berem. Dandanes je treba kdaj tudi malo v časopise pogledati, ko se po svetu vsak dan zgodi toliko novega.«
«Knj pa ona, tvoja mlada gospa, sem mislil reči? Nje nisi privedel s seboj ?»
Bogdanu je bilo nerodno. Ni vedel, kako bi se izvlekel iz zagate. Začel je jecljati.
rEh, ona, saj veš. ženske so ženske. V kavarno sploh ne gre rada, pravi, da je dolgočasno. Tn zjutraj sva se nekaj sporekla ...«
«Aha, že razumem, to se pravi, da imaš nekakšen nedovoljen zakonski dopust. Oh, prijatelj, takšno redko in sijajno priložnost moraš pač pošteno izrabiti. Pojdi z menoj na maškarado!«
Bogdan je okleval. To vabilo je bilo sicer zelo zapeljivo, ampak vendar se mu je zdelo takšno maščevanje prehudo. Da bi šel sam tja, kamor si je Breda tako želela. Toda prijatelj ga je tako pregovarjal, da ga je končno pregovoril.
Ob pol devetih zvečer se je pisana druščina maski-raneev na maškaradi pomnožila še za dva stasita Indijca, ki nista bila nihče drug kakor Bogdan in Tone.
Bilo je prijetno in veselo, kakor pač more jn mora biti na takšnih zabavah, ko si človek za nekaj ur na-
dene masko, rla za tisti kratkotrajni čas zaživi na čisto drugačen način, da ob plesu, godbi in vinu pozabi na vse, kar ga mori iti teži v vsakdanjem življenju.
Bogdan in Tone sta plesala in dosti pila. Z vsako steklenico vina, ki sta ga izpila, sta se nasrkala tudi nove poštene merice dobre volje. Tone je zagledal med plesalkami kratkokrilo pastirico. Dvakrat, trikrat je plesal z njo, potem pa je kar tako pustil Bogdana in prisedel z dekletom k njeni mizi.
Tako je Bogdan ostal sam. Potem mu ni ostalo nič drugega, kakor da se je tudi sam začel ozirati naokrog, kje bi iztaknil kaj ljubkega in prijetnega, da bi mil delalo druščino.
Prav takrat je vstopila v dvorano visoka, vitka rdeča maska. Bogdanov pogled je obvisel na njej, ko je z drobnimi plahimi koraki stopala tesno ob steni in gledala, kam bi sedla. Ko bi vedel, da je res sama, bi jo povabil k svoji mizi. Zdaj je šla tik mimo njegove mize. Z občudovanjem je gledal za njo. Hrbet je imela razgaljen. Ta lepa, slonokoščena polt in kraljevska hoja in vranječrni kodri. Tudi Breda ima črne lase, toda njeni niso videti tako svilenomehki. Vstal je. Saj beseda ni konj. Vprašal jo bo, ali hoče prisesti.
Potem se je skoraj sam čudil. Dama je takoj pristala na njegovo vabilo. Zdaj je sedela pri njem. Njene temne zenice so sijale skozi ozki odprtini rdeče niaske in vprašujoče vrtale v zenice tega zagonetnega, dobrodušnega in na pol pijanega Indijca, ki je od veselja, da ima takšno lepo družabnico, naročil steklenico šampanjca.
Bila je res zelo lepa, le premalo zgovorna. Večkrat se je plašno ozrla po dvorani, kakor da nekoga pričakuje.
«Ali koga pričakujete?« jo je vprašal čez čas.
Odkimala je.
«Ne, nimam koga. Čisto sama sem,« je odvrnila z drobno primesjo trpkosti v glasu.
«Potem sva na istem, tudi jaz sem sani,» je rekel veselo.
Svetlo ga je pogledala in se nasmehnila.
Plesala sta. Pila sta. Zenice pod rdečo masko so že ognjeno žarele. Indijčevo junaško srce pa se je tajato od zaljubljenosti.
«Tako si lepa,« se ji je dobrikal. «Takšne čudovite roke imaš. Še nikoli nisem videl takih rok.«
«Ti si pa tako postaven in močan, kakor otroka me nosiš, kadar pleševa,« mu je vrnila poklon.
«Oh. ti, glej, saj sem pozabil vprašati, kdo in kaj si. Ali si dekle ali žena, ali morda celo že mamica?«
Nasmehnila se je.
«Maske ne smejo spraševati po takšnih rečeh. Maske so samo maske in nič drugega.«
Navdušen ji je poljubil roko.
«To si pa res dobro povedala. Tudi jaz nisem nič drugega, kakor samo maska. Oh, in kako rad bi, da bi bilo vedno tako! Da bi bil samo maska in bi bila ti pri meni.«
Prijatelj Tone si je pri drugi mizi medtem že posadil svojo pastirico na kolena in jo vneto poljubljal.
«Poglej, kako sta onadva srečna,« ju je Bogdan pokazal svoji lepi neznanki in jo poprosil: «Dovoli, da te poljubim.«
Branila se je. Toda Indijec je bil preveč močan in preveč zaljubljen, da bi se mu mogla ubraniti.
«Snemi masko,» jo je potem zaprosil,» tako rad bi videl tvoje oči in ves tvoj obraz. Zelo lepa moraš biti.*
«Ah, ne, tisto pa ne,» se je prestrašila.
Vstala je: «Domov moram.»
«Ne, nikamor ne greš zdaj.» Zgrabil jo je za roko, pa se mu je iztrgala in stekla proti izhodu. Pognal se je za njo. V garderobi jo je dohitel. Bila je obrnjena s hrbtom proti njemu in si je že oblačila plašč. Ta plašč s sivim krznom, od kod neki ga pozna? Iskal je v spominu, toda misli so bile preveč zmedene od pijanosti, da bi se mogel spomniti. Tedaj pa se je obrnila proti njemu. Nič več ni 'imela na obrazu maske. Ta obraz! Srce mu je skoraj prenehalo utripati od presenečenja. Stopil je bliže in rekel zaprepaščeno, kakor da še vedno sam sebi ne more verjeti:
«Breda, kaj si res ti?»
Spoznala je glas.
«Bogdan, <i?» Mislila je, da se bo onesvestila.
Snel je masko.
Ali si me že prej spoznal,» je vprašala vsa trepetajoča.
«Kje neki?»
cTorej tako, zelo lepo,» je namrščila obrvi: «in rekel si mi, da imam takšne lepe roke, kakršnih še nisi videl, in celo poljubil si me. Da te ni sramb
«Kaj pa ti, si kaj boljša? Sama si prišla na maškarado in si si dala kar tako dvoriti tujemu moškemu, ki bi bil prav lahko kakšen pekovski vajenec ali pa celo sam konjač. Ali se to za žensko spodobi?*
«Ti sam si kriv. Ves dan sem te čakala doma. Suknjič sem ti zašila. Kosilo sem pripravila, ti pa tako, no, lepo...»
Bogdan je zakašljal. se odhrknil in pljunil. Potem pa je rekel mehko: «Ampak Breda, saj tako je najbolj prav zdaj za oba. Danes sem se še enkrat zaljubil vate. Strašno lepa si v tej obleki. Pojdiva plesat, srček, svoj rilček boš pa skuhala jutri.*
Nasmehnila se mu je in slekla plašč. Nato pa sta odšla tesno objeta nazaj med luči.
ročila o stanju snega in potem ves dan delajo načrte, kam bodo krenili jutri. Vabljivih napisov, ki kličejo na zabavo ali na ples, niti ne preberejo. Kaj bi s plesi in zabavami v zakaje? nih, natlačenih dvoranah, ko jih v kotu čakajo namazane smučke in jih zunaj mesta vabijo zasneženi travniki, pokriti s šumečim pršičem?
In v nedeljo se potem vsa pisana druščina smučarjev zbere na kolodvoru in se dobre volje med glasnim smehom od!pelje iz meglenega mestnega zraka v čisti, jasni zimski dan.
Na postajah se usipajo iz vlaka po dva ali trije ali še več naenkrat, voščijo drugim, ki se peljejo še naprej, dobro smuko, pa že izginejo v ozki gazi med zameti snega. Ko pridejo iz vasi, si navežejo smučke,* in potem hajd na bregove! Glasno sopeč se dvigajo v hrib, nekateri bliže, drugi više, in čim više gredo proti vrhu, bolj jim postaja vroče, da spotoma slečejo vse, kar je le mogoče, ter nastavljajo svojo obledelo, razneženo kožo soncu v poljub.
«Saj to ni mogoče!* bodo rekli mestni razvajenci, ki ves teden posedajo pri toplih pečeh in se od nog do glave zavijajo v tople kožuhe, če se le za trenutek prikažejo v mrzli zimski dan.
Pa je mogoče, in še kako! Samo poizkusiti je treba, pa bodo vsi ti ne-
1=0,0: Zeiss kon „V večnem snegu"
Foto Vladimir Susič, Zagreb	Skok
smučnnjE - šport
ZDRfiUJfi IR U ES EUR
»Katri pa v nedeljo, kam?» se sprašujejo znanci, ko se srečujejo po blatnih, z umazanim snegom pokritih ulicah.
«Smučat, seveda!*, si odgovarjajo in hite naprej ter se še med potjo zadovoljno smehljajo predse ob misli na lepe ure, ki jih bodo preživeli sredi snežnih planjav.
Ves teden vsi nestrpni štejejo dneve, kdaj bo spet nedelja, in ko končno vendar že pride sobota, iščejo v časopisih vremenske napovedi in po-
■ mffl
verni Tomaži sami spoznali, kako toplo in prijetno je lahko tudi bledo zimsko sonce, posebno takrat, ko se človek vzpenja proti vrhu in prične iz njega puhteti vsa ona lenoba, ki si jo je bil med tednom nabral, posedajoč po kinih in kavarnah.
Toda kaj ves napor, kaj ves trud, ki ga je treba prestati med potjo v primeri z užitkom, ki ga ima človek, ko pride na vrh! Stoji sredi lesketajočega se deviško belega snega, obsijan od zlatega žara toplega sonca, in se ozira v meglo pod seboj, ki zakriva dolino s svojo vlažno, neprosojno kopreno, da mole iz nje le posamezni vrhovi višjih gora kakor otočki sredi širnega, sivega morja. Potem sedejo na prisojno stran, kjer že lezejo beli popki telohov izpod zmrznjene zemlje, in se zadovoljni predajo soncu v topli objem.
Po počitku pa spet smučke na noge in poizkusimo, kaj vse smo med tednom že pozabili! Plug, kristianija, prečni skok, smuk, telemark, sami strokovni izrazi smučarjev, ki se vrste drug za drugim, da ubogi laik prav nič ne ve, za kaj gre!
Voziš po strmem bregu navzdol, ovinek desno, ovinek levo, skok, smuk, kristianija in bumf — pika. Pa kaj za to! Prijetno se okoplješ v mehkem pršiču, se malo povaljaš v njem, potem pa ves bel vstaneš in brž naprej na delo!
Smuk, skok, kristianija... in tako naprej, ves čas, vse dokler ne zaide sonce in ne ugasne zadnji odsev njegovih rožnatih poljubov na zahodni strani neba. Nabito polni večerni vlak samih smučarjev, ki se osveženi in zadovoljni vračajo nazaj v mesto na vsakdanje delo, kar odmeva od veselih vriskov in glasnih pesmi, ki se razlegajo v mrzlo zimsko noč. Žarečih, ožganih obrazov, z «dilcami» na ramah, glasno štorkljaje izstopajo na domačih postajah in se veselih lic vzdolž cele ceste v velikih skupinah vračajo v svoje domove, spremljani
Pri Mojstrani od zavidljivih pogledov svojih someščanov, ki so se celo nedeljo dolgočasili v kavarnah in zmrzovali v vlažni mestni megli.
Saj so minili oni časi, ko je moral smučar po najsamotnejših ulicah hiteti proti domu, pa ga je še kje zalotil kak miroljuben meščan in se, ma-jaje z glavo, ozrl za njim in pomilju-joče vzkliknil: «Poglejte ga no, norca !»
Ne, zdaj so minuli ti časi. Smučanje je postalo skoraj naš narodni šport, ki je priljubljen pri vseh, pri starih in mladih, pri moških in ženskah. In vsakomur, kdor ne smuča, je lahko žal, saj je prikrajšan za največje veselje, ki nam ga nudi zima!
MCŽ ■ HOČE • IMETI ■ MIE
Vse, kar je človeku novo, je zanj tudi lepo. Pa ne samo to, tudi privlačno je in prav posebno mikavno. In' zato se tudi vsega novega oprijemljemo s prav svojevrstnim veseljem. Tako se vneto oprimemo svojih novih prijateljev in tudi svoje nove zaposlitve. Isto je z novimi čevlji in z novO obleko, ki napravi (vsaj po našem prepričanju!) iz nas docela novega in več vrednega človeka. Enako je tudi z novo zaveso in z novim predposteljnikom, ki vse naše stanovanje tako prijetno spremeni. In tako bi lahko naštevali brez konca in kraja.
Predvsem pa je tako tudi s tistim velikim dogodkom, ko se združi dvoje ljudi v skupno zakonsko življenje. Docela odveč bi bilo, da bi še posebno poudarjali, da je to najpomembnejše, najopojnejše in tudi najrazburljivejše, da je to celo višek vsega, kar nam je kdajkoli bilo novo. Kakor čudežna bajka nam je to življenje, ki se docela novo razprostira pred nami. Nov je obroček na našem prstu, nova je obleka, novo je perilo in nov je naš dom, v katerem je vse skrbno in vestno pripravljeno za to naše novo življenje. Mar je potem čudno, da nam v teh dneh celo sonce lepše sije, da nam niti mraz niti sivi zimski oblaki ne morejo skaliti blaženega razpoloženja?
Z novimi stvarmi pa se ni šaliti, treba je z njimi ravnati skrajno oprezno in previdno. Kakor se sprijaznimo z dejstvom, da naše nove zavese ne bodo ostale večno nove in lepe, ampak da bodo le prekmalu obledele in se raztrgale, da bo naš lepi, novi predposteljnik kaj kmalu oguljen in neznaten, da bo odletela ročka zdaj vrčku, zdaj skodelici, tako bi se morala sleherna mlada žena sprijazniti tudi z dejstvom, da tudi v njenem zakonu ne bo večno vse tako lepo, svetlo in prijazno, kakor je bilo prvi dan in prve tedne.
V	romanih, na odru in na platnu, tam se pač lahko razvijajo in končujejo zakoni Zadovoljivo in osrečujoče. Zakaj tudi ne? Saj nam tam prikazujejo navadno le začetek, ki je tudi v življenju lep, in le v najredkejših primerih tudi življenja vsakdanjost.
V	življenju, v resničnem življenju pta je čisto drugače.
Mož ima syoj poklic, ki ga vsega zaposluje, ki ga veseli in zadovoljuje ali pa tudi ne, ki ga vsekakor vedno utruja. Tudi žena ima svoje opravilo. Ima svoje gospodinjstvo, otroke in tisoč drobnih malenkosti, «delo, ki ni nikdar končano*, kakor tolikokrat in tako opravičeno toži. Opravičeno in tudi ne. Kajti njeno delo je docela drugačno kakor moževo. Kadar ji je do tega, se lahko vsaj malo oddahne,- lahko stopi pred hišo ali se skloni skozi okno in tudi lahko s tem ali onim malo pokramlja. In kar je najvažnejše: odgovornosti nima. Tiste odgovornosti, ki obtežuje moža vse njegovo življenje, ki je z vsakim letom, z vsakim otrokom večja in težja in ki mu je odvzeta šele tedaj, ko za zmeraj zapre oči. Ženi nihče ne zameri, če odgovornost, ki ji ni kos, prevali na močnejša ramena. Možu pa bi kaj takega nihče ne odpustil.
Ali ni morda prav v tem vzrok, da prihaja mož zvečer utrujen domov in si ne želi ničesar drugega, kakor samo miru?
Zakaj so tako redke žene, ki bi na to mislile, namesto da navale nanj z vsemi svojimi malenkostnimi ne-všečnostimi, ko je šele komaj prestopil domači prag?
Mar zato, ker so bile same in si zato žele dati duška	svojim občutkom, češ: on je bil zunaj, videl je.to in ono,
govoril je	s	tem in onim, medtem ko sem bila jaz sama	vklenjena med	stene svojega ozkega doma.
Tako razumljivo je to. In vendar... On je prišel domov in si želi samo miru. Morda vidi v tem trenutku le to, kar	ni	narejeno in kar ni v redu, in tedaj vzkipi iz	njega vse, kar	se je bilo med dnevom v njem	nabralo.
In to naj	bi	žena kar tako molče prenesla in pretrpela?	Kje je vendar	tisto moževo razumevanje, kje	njegova
nežna zaskrbljenost, njegovo občudovanje, njegova obzirnost, s katero jo je obdajal v prvih dneh in tednih njunega zakona? Nešteto žena si zastavlja to vprašanje iz dneva v dan. Toda odgovora nanj ne morejo najti.
Vedno globlje se pogrezajo v svoje razočaranje. Namesto da bi bile pametne in strpljive, ponavljajo venomer svoj večni: Kaj imaš? Kaj ti je? Si mar bolan? Samo dobro mišljena vprašanja, da, toda pravilno to ravnanje ni.
In kaj naj torej žena tedaj stori?
Nič drugega, kakor samo čakati. Z raznimi malenkostmi naj skuša moža opozoriti nase in na to, da je mislila in skrbela zanj. Kuha naj jedi, ki jih o n rad je, pripravi naj mu njegov časopis, da mu ga ne bo treba šele zahtevati ali celo iskati. Naj ga ne sili na sprehod, kadar bi bil rajši doma, in naj ne bo užaljena, če gre kdaj sam z doma.
In ON? Je mar pravično to, da se terja uvidevnost, prilogodljivost in strpljivost vedno samo od nje, od žene?
Samo od žene? Kaj in koliko pa me vemo o tem, kaj vse stori «ON» za nas, čemu vsemu se odreka nam na ljubo in otrokom v korist! Kaj vemo me o njegovih sanjah o prostosti in o življenjskih podvigih, ki jih je sanjal, še preden smo stopile v njegovo življenje? Kako naj vemo me, ali mu zakon res nikoli ne pomeni niti utesnitve niti omejitve?
In končno ne smemo pozabiti tudi tega, da je nam ženam dana dobrina, ki je le redkokdaj dana tudi možu, in to je zmožnost, da se prilagodimo in potrpimo.
Potrpeti, prilagoditi se moževemu razpoloženju in moževi volji, to je tista čudežna pot, ki nas privede v zlato carstvo miru, zadovoljstva in sreče.
Težka pot je to sicer. Toda pregovor pravi, da je zakon kakor lepa, dragocena umetnina. In kdo izmed nas ne ve, da so nam najlepše, najplemenitejše in najdragocenejše umetnine podarili ravno tisti umetniki, ki so hodili najbolj trnjevo pot?
Slika KK 1567
3
J
1A
OTROKE-
Slika KM 5197
Slika KK 1581
mmm
mm
*
>*>

iši
m


m
iVti
Slika 241 a
Slika 241
i\
Slika 241 b
Slika 242
Slika H 6908,10
mm
5»s^2x;
•mmsmm
K*&£ *W'-%v2& J^SS* -'^& ■■RA";-; ,--?!• «V* »2' »V<
lagfegagljBa&t s^^ffiSS
£T*^tM#m£?s* ‘Žšž^.ŽaSffifflž

III I €1
opisi ročnih del štev. 2
2<i ptidne boke
PLETENA DEKLIŠKA OBLEKA
(Slika KM 5172.)
Za devetletno deklico potrebujemo nekako 500 g srednjedebele temnomodre volne, dve primerno dolgi pletenki, 40 cm blaga za ovratnik, če je 80 cm široko, 2 m svilenega pralna, ki naj bo 36 cm širok, 50 cin volnene vrvce, dvu čopka, usnjen pas in nekoliko bele in rdeče volne za vezeni okrasek.
Vse dele obleke pletemo po kroju, in sicer krilo v plasastem vzorcu, bluzo na licu desno, na narobni strani levo, zapestke pa v rebrastem vzorcu.
Krilo je sestavljeno iz dveh pol. Vsako
Narisek vezenine 5172 A
rop ne vina, dalje pa pletemo do prve navpične črte na kroju desne petlje, od prve do druge črte leve petlje, do naslednje črte spet desne petlje, potem leve petlje in nazadnje spet desne petlje. Na nurobni strani podpletaino petlje tako, kakršne vidimo spodaj. Pri vsaki poli snemamo po kioju ob straneh, v deseti vrsti pa pričnemo snemati tudi na obeh koncih levili plas. Na ta način se manjša število petelj levih in desnih plas. V pasu potem vse petlje zazankamo.
Prednik in zadnik bluze pričnemo spodaj in ju pletemo na licu desno, na narobni strani levo.
Naprsni žep pričnemo plesti na zgornjem ravnem robu.
Rokav pletemo 6 cm visoko v rebrastem vzorcu (izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji), dalje pa tuko, da so na licu same desne petlje.
Ko so posamezni deli bluze narejeni, jih napnemo z narobno stranjo navzgor na kroj in skozi vlažno krpo narahlo potikamo. Ne smemo pa likati krila, da ne izgubi prave oblike.	| i
Nato sešijemo posamezne dele obleke ter krilo in bluzo med seboj in uvezemo na rokav in na žep s križci okrasek, za katerega prinašamo narisek.
Nazadnje urežemo iz dvojnatega blaga ovratnik, ki naj se pripenja z gumbnicami na gumbe, prišijemo na šiljasti konec vratne izreze v petljo zvezano vrvco z dvema čopkoma in naredimo za usnjeni pas na vsaki strani po eno zanko.
Kroj «Ultra» se dobi pod KM 5172 v velikostih 7, 9 in 11 po 14 dinarjev.
KM 5172 a
1.	polovica prednjega krila
2.	polovica zadnjega krila
3.	polovica prednjega životka
4.	polovica hrbta
5.	žep
6.	rokav
7., polovica ovratnika
8.	zaplatica
ČTGI4
	
E	L\
Qj rdeča KI bela
DEŠKA MORNARIŠKA OBLEKA (Slika KK 1567.)
Za osemletnega dečka potrebujemo 400 g srednjedebele temnomodre in nekaj bele volne, dalje dve dolgi in pet kratkih pletenk, 3 hlačne gumbe, 7 majhnih gumbov iz biserne matice, 1.80 m svilenega, 36 cm širokega prama, 40 cm belega pikeja za ovrutnik, in 30 cm podloge, ki je 80 cm široka, za žepe in razporek.
Vso obleko pletemo na licu desno, na narobni strani pa levo. le pas in zapestke na bluzi ter zgornji rob žepa delamo v rebrastem vzorcu (izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji).
Hlačke.
Vsako hlačnico pričnemo na spodnjem robu in jo oblikujemo po kroju. Če hočemo, da so hlačke nekoliko dutjše, pletemo spočetka približno 5 cm ravno. Pri žepnem razporku dosuujemo na vsukem robu po 4 cm petelj in delamo dulje hlačnico v dveh delih. Ko pridemo spredaj do pasu, pričnemo vrste navzud postopoma skrajševati, vendar pa ne zazunkujemo sproti tistih petelj, čez katere več ne pletemo, ampak jih puščamo na pletenki in zuzunkamo vse šele nazadnje, ko naredimo čez vse petlje zgornjega roba še I vrsto.
Prav tako delamo drugo hlačnico, samo obratno.
Nato nupnemo obe hlačnici z narobno stranjo navzgor na kroj in ju skozi vlažno krpo nurahlo potikamo.
Zdaj izdelamo najprej prednji razporek. V tu uumen urežemo iz dvojnega bluga za podlogo plaso zu gumbe (kroj štev. 2), jo na zunanjem robu sešijemo in prišijemo na desni rob razporka. Na to plaso prišijemo gumbe. Desni rob razporka podložimo naj-
C
prej s plaso iz blagu, pod njo pa prišijemo na roko plaso z gumbnicami (kroj štev. 3) in jo pritrdimo na prednjem robu med gumbnicami z nekaj vbodi na hlačke. To pluso urežemo iz dvojnega blaga in jo na zununjem robu z narobne strani sešijemo.
Potem sešijemo obe hlačnici in podložimo hlačke v koraku z blugom.
Oba hlačna žepa urežemo (po kroju št. 4) iz blaga, ki ga prepognemo in sešijemo na spodnjem ronu in ob strani do razporka, potem pa prišijemo med žepna razporka. Zadnji rob žepnega razporka, za katerega smo dosnuli 4 cm petelj, prišijemo na žep, prednji rob razporka pa zapognemo navznoter in ga tudi prišijemo na žep. Nazadnje prišijemo žep na zgornjem robu z nevidnimi šivi na hlačke.
Nato podložimo zgornji rob hlačk s 3 cm široko plaso, ki jo prišijemo zgoraj na stroj z licem na lice, spoduj pa na loko. Skozi podložni rob napeljemo prožni trak.
Spodnji rob hlačk zopognemo za 1 cm navznoter in ga prišijemo na roko.
Bluza.
Prednik in zadnik delamo po kroju in pričnemo oba nad rebrastim pasom.
Žep pričnemo na zgornjem ravnem robu, kjer pletemo nekuko 4 vrste v rebrastem vzorcu (izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji), dulje pu tuko, da so na licu sume desne petlje.
Rokav pričnemo na spodnjem robu in ga pletemo 636 cm visoko v rebrastem vzorcu, dalje pa na licu desno, na narobni strani levo.
Nato napnemo posamezne dele bluze na kroj, jih poškropimo in počakamo, da se letenina posuši. Ko jih sešijemo kakor bigo, naberemo petlje na spodnjem robu bluze nu štiri pletenke in spletemo v krogu 63i cm širok pas v rebrastem vzorcu.
Zdaj uvezemo na žep z belo volno oglati lik s krogom iu ga prišijemo na bluzo.
Vratno izrezo podrobimo s poševno urezano ozko pluso iz blaga.
Ovratnik iz belega pikeja se pripenja na gumbe. Narejen je iz dvojnega bluga in po-šit z modrimi svilenimi pruini.
Nu konico vratne izreze prišijemo za okras 35 cm dolgo belo volneno vrvco z dvema čopkoma.
Kroj za to obleko se dobi pod «Ultra» KK 1567 v velikostih 6, 8 in 10 iu stane 14 dinarjev.
PLETENA DEKLIŠKA OBLEKA S PISANO PLASO
(Slika KM 5197.)
Za enajstletno deklico potrebujemo nekako 500 g srednjedebele mehke volne, dve dolgi in pet kratkih primernih pletenk, po 50 g rdeče, rumene in zelene volne in 20 g bele volne, I m dolgo svileno vrvco, dve leseni kroglici za okras in usnjen pas.
Vso obleko pletemo po kroju tako, da so na licu same desne pelje.
Prednik in zadnik pričnemo nu spodnjem robu, kjer naredimo najprej 10 vrst desnih petelj zu rob, dalje pu pletemo na licu desno, na narobni struni levo ter pri tem po kroju sncmuino in dovzemumo.
Rokav pletemo od zapestja navzgor. Zanj nasnujemo najprej nekuj petelj, potem pa polagoma ob straneh pellje dosnuvljumo, dokler ni rokav spodaj zadosti širok. Zgoraj je rokuv podaljšan v ozek porumek.
Narejene dele napnemo na kroj, jih poškropimo in počakamo, (Iu se pletenina posuši.
Zdaj pripnemo z večjimi šivi na sredino rokava in na porumek plaso etuminu, skozi katero vezemo po nurisku v križnem vbodu isuni vzorec, pri katerem naj merita dva rižčka 1 cm. Ko je pisunu plusa narejena, izpulimo previdno niti etumina in nurahlo potikamo ročno delo še enkrat po narobni struni.
Potem sešijemo posamezne' dele na narobni strani, naberemo iz roba vratne izreze petlje na štiri pletenke in pletemo v krogu luknjičavo vrsto, v kateri izmenoma po dve petlji hkrati desno spletemo in po enkrat ovijemo. Nato pletemo 2 cm visoko same desne petlje, nazadnje pa dvakrat izmenoma po I vrsto levih in po I vrsto desnih petelj, nakar vse petlje zazankamo.
Zdaj naberemo petlje na spodnjem robu rokava na štiri pletenke in spletemo v rebrastem vzorcu (izmenoma po 2 desni in po 2 levi petlji) zapestku. V prvi vrsti zapestka
e
•zm:
spletamo vseskozi po 2 petlji hkrati. Ko je zapestek 3 cm visok, vse petlje rahlo zazankamo.	j,, j j
Nazadnje napeljemo skozi luknjičavo vrsto ob vratni izrezi rdečo svileno vrvco, na vsak konec te vrvce pa pritrdimo leseno kroglico.
Kroj «Ultra» se dobi pod KM 5697 v velikostih 9, 11 in 13 po 14 dinarjev, odlikanica H 6881 za pisano plaso (1.80 m dolga) pa stane 7 dinarjev.
Narisek ročnega dela.
																							
e	B			B			*	£	z	z	?	/	1	-JŽ	A	4	i	i	-	»888			
	s		T	s				j?		/	/	2			d	J	A				oIoToIok		
							*				/					J		“5		r		3 nor	
						n*					6	n		J* ?		/			?r	*		J A	
				A				n	o	2	5	o		iv	2	j						<4 44-	
j				\	ti	-	& 2	O	5 o	2	1	0	\	M	Z	$	£		-	g		JjL I Aa	\
G		1 M		4	4		2	O		S		!	gl	Ll	S				-	□			4
a a s 0
bela rdeča	rumena zelena
PLETENA DEŠKA OBLEKA
(Slika ivK 1581.)
Za štiriletnega dečka potrebujemo za hlačke 150 g, za suknjič pa 250 g temnomodre in log rdeče volne. Pisano plaso na ramah in rokavih pa vezemo s tuuko angor-sko ali pa s celimo volno rdeče, rumene in svetlomodre barve. Ualje potrebujemo za oblekico še dve dolgi in pet tuujših kratkih pletenk, primerno kvačko, 20 cm podloge, če je 80 cm široku, usnjen pus in tri gurnoe.
Celo oblekico pletemo po kroju na licu desno, uu narobni strani pa levo, le vratno obrobo, spodnji rob suknjiča in zapestke pletemo na licu in na nurobni strani desno.
Hlačke.
Hlačke pričnemo na spodnjem robu ene izmed hlačnic, kjer računamo približno 1 cm za rob, ki gu potem zapognemo navznoter. Pletemo jih vseskozi tuko, da so na licu same desne petlje tu ob stranskih robovih po kroju snemamo in dovzemamo.
Ko pridemo do žepa, zazankamo v vrsti desnih petelj za žepni razporek primerno število petelj, nato uusnujeuio z novo nitjo isto število petelj in spletemo na tem na-snutku 7 cm visoko žepno podlogo, ki jo pletemo na licu desno, na narobni strani pa levo. To žepno podlogo pripletemo potem v naslednji vrsti (levili petelj) namesto zazankamo petelj in jo na osumil treti robovih prišijemo šele kasneje na narobni strani z nevidnimi šivi.
Ko pridemo pri hlačnici spredaj do pasu, pričnemo vrste nuvzud postopoma skrajševati, ker so hlačke zadaj višje. Dri tem pa ne zazankujemo sproti petelj, cez katere več ue pletemo, ampak jih puščamo na pletenki in zuzankumo vse šele nazaduje, ko naredimo čez vse petlje na zgornjem robu še eno vrsto.
Drugo hlačnico delamo prav tako, samo obratno.
Nato spletemo v istem vzorcu plaso za gumbe, ki jo pričnemo na spodnjem poševnem robu, in spočetka ua desnem robu do-vzemamo, na levem robu pa snemamo, dalje pa pletemo do koncu na istem številu petelj, nato naredimo pred koncem vodoravno gumbnico in nuzadnje petlje zazankamo.
Ko so ti trije deli narejeni, jih napnemo na kroj (z narobno stranjo navzgor), in skozi mokro krpo narahlo polikumo.
Zdaj izdelamo sprednji razporek s skritimi gumbi. V ta namen prišijemo k desnemu robu razporku plaso za gumbe, ki jo podložimo z blagom, naredimo na zgornjem robu vodoravno gumbnico in prišijemo na to plaso dva gumba. Nato podložimo tudi levi rob prednjega razporku z blugom in naredimo
posebej iz dvojne podloge plaso z gumbnicami, ki jo potem prišijemo pod rob levega razporku. iNa prednjem robu pripnemo to ptuso le med gumbnicami z nekaj nevidnimi šivi na hlačke.
Zdaj sesijemo obe hlačnici, podložimo hlačke v koraku z blagom in prišijemo pod zgornji rob hlačk 5 cm široko plaso podloge, bkozi ta podloženi rob uupeljemo zadaj prozni trak, katerega konca prišijemo po 2U cm daleč od prednjega razporka. Nato prišijemo na levem prednjem robu znotraj gumo, zapognemo spodnji rob hlačk za 1 cm navznoter ter ga prišijemo in potikamo.
Suknjič.
Zadnik in prednik pričnemo na spodnjem robu, kjer naredimo najprej 10 vrst samih desnih petelj, dalje pa pletemo po kroju nu licu desno, na narobni strani levo. Na ramah skrajšujemo postopoma vrste, da dobe poševno obliko, veudur pa pri tem ne za-zaukujemo sproti tistih petelj, čez katere več ne pletemo, ampak naredimo nazadnje čez vse petlje rame še 1 vrsto in šele potem vse petlje drugo za drugo zazankamo.
Rokav pričnemo na spodnjem robu, zapestke, ki stisnejo rokav, naredimo pa šele potem, ko smo izvezli vzorec s križci. V ta namen nuberemo na spodnjem robu rokava na tanjše pletenke le toliko petelj nasnutka, kolikor jin potrebujemo, in spletemo zu-pestek v vrstuli sem in tja ali pa v krogu. Ce delamo zapestek v vistah, pletemo na licu in uu narobni strani desno, če gu delamo v krogu, pa menjavamo po 1 krog desnih in po 1 krog levih petelj. Zapestek je tri cm visok.
Ko so posamezni deli bluze narejeni, jih sešijemo na narobni strani z ometico, potem pa naberemo petlje ob robu vratne izreze na pletenke in pletemo 3 cm visoko v vrstah sem in tja same desne petlje in nazadnje petlje zazankamo. Nato prišijemo zgornji rob te vratne obrobe na prvo vrsto obrobe in napeljemo skozi zvitek debelo vrvco. fc
Zdaj prišijemo na vsako stran prsnega razporka po 25 cm dolg kvačkan trak iz dveh vrst gostili petelj in obkvačkamo oba robova tega razporka z gostimi petljami, ki jih delamo z modro volno. Na vsaki strani bluze naredimo v pasu po eno zanko, skozi katero pretuknemo usnjen pas.
Nazadnje vezemo pisano plaso s križnim vbodom. Vsak križec sega čez eno petljo v širino in čez dve petlji v višino.
Odlikanica za pisano plaso, ki jo vezemo s križnim vbodom, glej vzorec KM 5197 A. Kroj za obleko se pa dobi v velikosti 2, 4 in 6 pod «Ultra> KK 1581 in stane 14 dinarjev.
KVAČKAN ŽENSKI TELOVNIK
(Slika 241.)
Zanj potrebujemo približno 250 g srednje-debele volne in dolgo kvačko št. VA, ki mora biti vseskozi enako debela.
Telovnik kvačkamo v enem izmed desnih tuniških vbodov. Vsaka vrsta tega vboda sestoji iz zančne in sklepne vrste.
Najprej delamo lepi prednik, ki ga pričnemo pri spodnji konici na nasnutku iz 14 zračnih petelj.
1.	za lična vrsta: Iz predzadnje in iz dveh naslednjih zračnih petelj naberemo s po 1 ovojem po 1 zunko na kvačko.
1.	sklepna vrsta: Z enim ovojem snamemo najprej samo prvo zanko s kvačke, dalje snamemo s po 1 ovojem še naslednji 2 zanki (zazankovalno in nabrano). Za obrat napravimo 2 zračni petlji.
2.	za učna vrsta: Iz 2 zračnih petelj in iz naslednjega navpičnega člena prejšnje vrste naberemo s po 1 ovojem po 1 zanko, nato prevlečemo s po 1 ovojem zanko okoli za-zankovalne petlje pred zankama, ki smo ju sneli hkrati, po 1 zanko iz naslednjega navpičnega člena in iz naslednje zračne petlje nasnutka.
2.	sklepna vrsta: Enkrat ovijemo, 1 zanko snamemo, 1 ovoj, 2 zanki hkrati snamemo,
1 ovoj, 3 zanke hkrati snamemo, dalje snamemo s po 1 ovojem vselej po 2 zanki hkrati, nazadnje napravimo 2 zračni petlji.
Odslej naberemo v zančnih vrstah vselej po 1 zanko iz druge zračne petlje, iz posameznih navpičnih členov, nato pred 3 hkrati snetimi zankami in za njimi, nazadnje pa še iz naslednje zračne petlje nasnutka. V sklepnih vrstah pa snamemo vedno najprej eno zanko, potem po 2 zanki hkrati in ko nastajajo polagoma nove plase, snamemo po 3 zanke hkrati s kvačke. Med dvema pla-sama snamemo vselej trikrat po 2 zanki hkrati s kvačke. Na koncu vsake sklepne vrste naredimo po 2 zračni petlji. (Glej vzorec na sliki 241a.)
V	enajsti zančni vrsti imamo na kvački 34 zank. Na koncu enajste sklepne vrste naredimo še 2 zračni petlji. Na koncu dvanajste sklepne vrste dosnujeino 27 zračnih petelj. Zdaj napravimo na 63 petljah 4 tuniške vrste.
Na koncu sedemnajste vrste in še trikrat, in sicer v vsaki drugi naslednji vrsti, skrajšamo vrsto za 1 zanko tako, da snamemo po 3 zanke hkrati. Ko naredimo še 3 vrste, do-snujeino na koncu naslednje vrste (27.) in še devetkrat, in sicer v vsaki četrti naslednji vrsti, po 1 zračno petljo. Tu moramo v sklepnih vrstah paziti na vzorec.
Ko naredimo 27 vrst, nasnujemo z novo nitjo 24 zračnih petelj, na katerih kvačkamo 14 vrst visoko žepno podlogo v osnovnem vzorcu. V prvi sklepni vrsti te podloge snamemo z 1 ovojem najprej 1 zanko, potem pa pričnemo vzorec s 3 hkrati snetimi zankami.
V	osemindvajseti zračni vrsti prikvačkamo narejeno žepno podlogo po enaindvajsetih zankah tako, da preidemo 24 zank prednika.
V	65. vrsti prikvačkamo na istem mestu enako podlogo za naprsni žep. Razen tega naredimo v isti vrsti za rokavno izrezo čez 7 zank verižne petlje. Na koncu naslednjih 7 vrst skrajšamo vsuko vrsto za 1 zanko, le kadar konča katera izmed plas, skrajšamo vrsto za 2 zanki.
V	90. vrsti pričnemo oblikovati vratno izrezo. V ta namen ne kvačkamo v tej vrsti čez zadnjih 8 petelj, v naslednjih 8 zančnih vrstah pa izpustimo vselej zadnjo petljo.
.Poševno ramo delamo tako, da preidemo v 96. zančni vrsti 7 petelj, v naslednjih 5 vrstah pa po 5 petelj z verižnimi petljami
Desni prednik delamo tako kakor levega, samo obratno. Zanj nasnujemo 53 zračnih petelj. Na koncu 1. do 10. sklepne vrste do-snujemo vselej samo po 1 zračno petljo; na koncu 2. do 12. zančne vrste naberemo po 1 zanko iz naslednjih dveh zračnih petelj nasnutka, v 13. zančni vrsti pa še iz ostalih 27 zračnih petelj.
Za zadnik nasnujemo 114 zračnih petelj in kvačkamo takoj čez vse petlje. Ko snamemo v prvi sklepni vrsti z ovojem prvo zanko, pričnemo takoj plaso s 3 hkrati snetimi zankami. V peti vrsti in še trikrat, in sicer v vsaki drugi naslednji vrsti, skrajšamo vrsto na začetku in na koncu za 1 petljo; v petnajsti vrsti in še devetkrat, in sicer v vsaki četrti naslednji vrsti, pa dovzamemo na začetku in na koncu po 1 petljo. V triinpetdeseti vrsti pričnemo oblikovati rokavni izrezi, za kateri preidemo prvih 8 petelj z verižnimi petljami oziroma ne kvačkamo čez zadnjih 8 petelj. Za poševni rami skrajšamo v 84. vrsti na vsakem koncu vrsto za 7 petelj, naslednje 4 vrste pa na vsakem koncu vsako za 5 petelj.
Zdaj sešijemo posamezne dele ob straneh in na rami in prišijemo žepne podloge.
Nato obkvačkamo telovnik krog in krog s 5 vrstami gostih petelj. Pri tem vbadamo vedno skozi oba zgornju člena spodnjih petelj, in napravimo na vogalih v 1 petljo po 3 goste petlje. V tretji vrsti te obrobe naredimo na desnem predniku 10 gumbnic, za katere preskočimo s 3 zračnimi petljami po 3 goste petlje.
Rokavni izrezi in rob žepov obrobimo s 4 vrstami gostih petelj.
Za ovratnik nasnujemo 95 zračnik petelj. Na tem nasnutku naredimo 20 vrst gostih petelj, pri čemer dovzamemo na začetku in na koncu tretje vrste in še štirikrat, in sicer v vsaki četrti naslednji vrsti, po eno petljo.
Nato prišiiemo ovratnik na rob vratne izreze in prišijemo gumbe.
PLETENO PREGRINJALO ZA VOZIČEK
(Slika 240.)
Za takšno pregrin jalo potrebujemo 150 p bele in 150 p svetlomodre volne, dve dolgi pletenki štev. 3žs in kvačko štev. 3Vi.
To pregrinjalo meri 55X72 cm. Kvačkati pa pričnemo na dališi stranici. Nasnujemo 129 petelj (z belo volno) in pletemo v vrstah sem in tja tale vzorec.
1.	vrsta (z belo volno): 1 petljo desno predenemo. 1 desna petlja, X 1 ovoj, 3 desne petlje, izmed katerih potegnemo prvo čez drugo in tretjo petlio (glej vzorec na sliki 240a) *. Od X do * ponavljamo, nazadnje pa naredimo brez ovoja 1 desno petljo.
2.	vrsta (z modro volno): 1 petljo desno predenemo, dalje pletemo same leve petlje in podpletamo pri tem tudi ovoje, zadnja petlja je pa desna.
3.	vrsta (z modro volno): t petljo desno predenemo, po+em pa naredimo izmenoma po 3 desne petlje, izmed katerih potegnemo prvo čez naslednii dve pptlji in no t ovoj; nazadnje napravimo 1 ovoi in 2 desni petlji.
4.	vrsta (z belo volno): Kakor druga vrsta.
Zdaj oonovimo vzorec od t.—4. vrste še
petintridesetkrat, nazadnje pa napravimo vnovič prvo vrsto, nakar zazankamo petlje z belo volno.
Obrobo prikvačkamo z belo volno takole: V vogalno petljo naredimo deset navadnih stebričkov, A 1 gosta petlia v srednjo izmed nasledniih treh prevlečenih peteli. 7 navadnih stebričkov med obe naslednji skupini prevlečenih petelj, nakar od A dni je ponavljamo. Na vogalih napravimo vselej po deset navadnih stebričkov, na krajših stranicah pa delamo goste netlje in stebričke vedno okoli robnih petelj vsake tretje naslednje vrste.
ZA NATMLAJŠE
SG 395. Krstna oblekica in čeveljčki iz bleščeče svile ali pa iz tafta. Okrašena je z rožicami, ki iih vezemo z rožnato in zeleno svilo. Za to oblekico se dobi kroj in podrob-neiši popis (za velikost M) pod «Ultra> SG 395 za 7 dinarjev.
KM 5389. Pražnia oblekica iz belega voala, okrašena z nežnimi vezenimi rožicami, in čepica. Snodnia oblekica je iz rožnate oralne svile. Mali kror «T!ltra» se dobi v velikostih 1 in 2 no 14 dinarjev. Odlilcanica za rožice se pa lahko naroči pod «Ultra» 6908. za čepico in slinček pod «Ul+ra» 6910. Vsaka teh odlikanic stane 7 dinarjev.
PLETENO OGRTNTALCE Z OGLAVNICO.
(Slika SG 390.)
Zanje potrebujemo 250 g sredniedebele mehke volne, dve dolgi pletenki, kvačkct, dolg čonek, \ V> m svilenega traka, ki naj bo 4 cm Sirek, in štiri gumbe.
Snodnii ravni del otrrinialca (11. obramek (2) in ogl»v"it>o (3) delamo po krofu. Osnovo vzorca pletemo na licu levo na narobni strani de«no, vmes pa delamo krotovice tako gosto, kakor nam ugaja.
Vsako krotovico naredimo takole:
f. vrsta: Med 2 desnima petljama trikrat ovijemo.
2.	vrst«; Tz 3 ovojev prejšnje vrste napravimo 5 desno zasukanih petelj.
3.	vrsta: 5 levih peteli.
4.	vrsta: 5 desnih petelj.
5.	—8. vrsta: Knkor tretja in četrta vrsta.
9.	vrsta: 5 levili petelj.
10.	vrsta: Prvo petljo predenemo, naslednjo petljo podpletemo. nakar potegnemo predeto petljo čez podpleteno, potem 1
desna petlja, nazadnje pa 2 petlji hkrati desno spletemo.
11.	vrsta: 3 leve petlje.
12.	vrsta: Naslednjo petljo predenemo , 2 petlji hkrati desno spletemo, nakar potegnemo predeto petljo čez spleteni.
13.	vrsta: 1 leva petlja.
14.	vrsta: 1 desna petlja.
15.	in 16. vrsta: Kakor trinajsta in štirinajsta vrsta.
17.	vrsta: 1 leva petlia.
18.	vrsta: 2 petlji hkrati desno spletemo, in sicer petljo krotovice in petljo pred njo. Kako velike so krotovice, je odvisno od debeline volne.
Ogrinjalce pričnemo na spodnjem robu, kjer pletemo najprej 1 cm visoko na licu in na narobni strani desno, da se rob ne viha, dalje pa v opisanem vzorcu s kro*ovieami in pletemo pri tem na obeh prednjih robovih po 1 cm široko še dalje na licu in na rarobni strani desno.
Za zaokroženi obrnmek naberemo petlje iz roba spodnjega dela ogrinjalca in pletemo 2 vrsti tako, da so na licu same leve petlje. Pri tem spletemo v prvi vrsti zadaj na sredini večkrat po 2 petlji hkrati, v naslednjih vrstah pa snemamo v enakomernih presledkih, da se obramek pravilno zaokrožuje. V tretji vrsti pričnemo delati navpični rebrasti vzorec tako, da pletemo do naslednje prečne črte na licu same desne petlje, na narobni strani pa izmenoma po 2 levi in po 5 desnih petelj. V zadnji vrsti te plase delamo izmenoma po 2 desni petlji, po 2 petlji hkrati desno spletemo in napravimo po 1 desno petljo.
Prečna črta med dvema plasama je sestavljena iz 2 vrst, in sicer iz vrste desnih petelj (lice) in iz vrste levih petelj (narobna stran).
Ko delamo plaso s krotovicami brez peclja, spletemo pri vsakem oddelku levih petelj dvakrat po 2 petlji hkrati.
Nato pride spet prečna črta iz dveh vrst, ki sta na licu desni, potem plasa v navpičnem rebrastem vzorcu, nazadnje pa spet plasa s krotovicami.
Oglavnico pričnemo na prednjem robu, kjer pletemo 1 cm visoko na licu in na narobni strani desno, dalje pa v krotovičastem vzorcu.
Nazadnje obkvačkamo vse robove z gostimi petljami, na zgornjem robu ogrinjalca pa kvačkamo vrsto, v kateri menjavamo po 1 trojni stebriček in po 2 zračni petlji.
Slika SG 390 a Povečani vzorec obramka.
Slika SG 390 b
1.	Polovica ogrinjalca.
2.	Polovica obramka.
3.	Polovica oglavnice.
W'	.........
Ko prišijemo oglavnico s čopkom, napeljemo skozi preslegasto vrsto svilen trak, ki ga zavezujemo v petljo, in prišiiemo pod vratom na levi rob ogrinjalca štiri gumbe, na desnem robu pa napravimo štiri primerne zanke.
Kroj za ogrinjalce lahko naročite pod «Ultra» SG 390 in stane 7 dinarjev.
P"
OKROGEL KVAČKAN PRTIČEK.
(Slika H 5992.)
Zanj potrebujemo mereerizirani kvačkanec štev. 100 in primerno debelo kovinsko kvačko ter dva okrogla kosa batista ali pa tila, ki imata po t4rm v premeru. Ves prtiček meri nekako 29 om.
Dvojnato krožno ploskev batista ob robu spnemo s predniimi vbodi, potem pa obkvač-kamo z gostimi petljami, katerih število mora biti deljivo z 18.
Nato kvačkamo v krogu takole:
1.	krog: Izmenoma po 1 navadni stebriček okoli druge naslednje petlje in po 1 zračna petlja. Število stebričkov mora biti deljivo z 10. Nazadnie naredimo 1 verižno petljo v prvi stebriček.
2.	krog; 1 verižna petlia v naslednjo zračno petljo, 3 zračne petlje namesto prvega stebrička,. nato 2 zračni petl ji, izmenoma po 1 navadni stebriček okoli naslednie zračne Petlje in po 2 zračni petlji, nazadnje 1 verižna petlja v tretjo zračno petlio.
3.	krog: 1 verižna petlja okoli naslednje zračne petlje, izmenoma po 15 zračnih petelj in po 1 gosta petlja, za zadnji lok pa samo 7 zračnih petelj in 1 peterni stebriček,
4.	krog: 9 zračnih petelj, ♦ za prvi listek iz stebričkov 1 trojni stebriček okoli naslednjega loka (ko drugič zazankamo, naredimo okoli istega loka še 2 dvojna stebrička, ki ju hkrati zazankamo, nato zazankamo trojni stebriček), potem trikrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 listek okoli loka, v katerega smo že kvačkali, od * dalje ponovimo, nato 5 zračnih petelj, 1 dvojni stebriček okoli naslednjega loka in tako dalje do konca kroga. Nazadnje naredimo zn 5 zračnimi petljami 1 verižno petljo v četrto zračno petljo na začetku.
5.	krog; 9 zračnih petelj, nato pa vselej po 2 listka okoli 6 lokov vsakega zoba, med listki zmerom po 3 zračne petlje, za zad-niim listkom zoba 5 zračnih petelj in 1 navadni stebriček okoli dvoinega stebrička prejšnjega kroga, na koncu kroga spet 1 verižna petlja.
6.	krog: 4 zračne petlje, 2 dvojna stebrička okoli naslednjih 2 zračnih petelj, 5 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli zračne petlje za naslednjim listkom, trikrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli zračnih petelj za naslednjim listkom, 5 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli členov med šestim in sedmim listkom, 5 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli zračne petlje za drugim naslednjim listkom, trikrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli zračnih petelj za naslednjim listkom, 5 zračnih petelj, 2 dvojna stebrička okoli zračnih
petelj pred stebričkom, 1 dvojni stebriček
okoli slelmčku. od * dalje neprestano ponavljamo. Namesto zadnjega stebrička napravimo I verižno petljo v četrto zračno petljo na začetku.
7.	krog: 4 zračne petl je, 2 dvojna stebrička okoli naslednjih 2 stebričkov, X 7 zračnih petelj, I gosta petlja okoli zračne petlje za naslednjo gosto petljo, nato sedemkrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 gosta petlju okoli naslednjega loka, 7 zračnih petelj, 5 dvojnih stebričkov okoli dvojnih stebričkov, od X dalje neprestano ponavljamo. Nazadnje spet I verižna petlja v četrto zračno petljo.
8.	krog: 3 zračnih petelj, t dvojni stebriček okoli naslednjega stebrička, I zračna petlja, I dvojni stebriček okoli naslednjega stebrička. 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli nasledil jegu loka iz 5 zračnih petelj, šestkrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po I gosta petlja okoli naslednjega loka, 7 zračnih petelj, t dvojni stebriček okoli vsakega stebrička, vmes pa po t zračna petlja, in tako dalje do konca kroga. Nazadnje kakor doslej 1 verižna petlja v četrto zračno petljo.
9.	krog: Podobno kakor osmi krog, samo nad listki po 1 lok iz zračnih petelj manj.
10.	krog: Kakor prejšnji krog, toda med dvojnimi stebrički po 2 zračni petlji, nato 8 zračnih petelj, I gosta petlja, štirikrat izmenoma po I majhen lok iz zračnih petelj in po I gosta netlja, 8 zračnih petelj.
11.	krog:	Med	dvojnimi	stebrički	po	3
zračne petlje, nato 9 zračnih petelj, 1 gosta petlja, trikrat izmenoma po 1 majhen lok iz zračnih petelj in po 1 gosta petlja, 9 zračnih petelj.
12.	krog:	Med	dvojnimi	stebrički	po	4
zračne petlje, nato 9 zračnih petelj, 1 gosta petlja, dvakrat izmenoma po I majhen lok iz zračnih petelj in po 1 gosta petlja, 9 zračnih peteli.
13.	krog: Med dvojne stebričke za 1 lok z zobci trikrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po I gosta petlja v drugo zračno petljo, nato 10 zračnih petelj.
Ko je prtič narejen, ga operemo, malo po-skrobimo in z bucikam) razpnemo.
Vzorec s popisom se dobi pod «Ultra» H 5992 za 7 dinarjev.
DVA PLETENA PRTIČKA.
(Slika H 6656.)
Za vsakega izmed njiju potrebujemo beli kvačkanec štev. 80 ali pa kordonetno umetno svilo kakršne koli barve in pet kovinskih pletenk primerne debeline, razen tega pa še primerno kvačko.
Manjši prtiček ima v premeru 25 cm, večji pa 35 cm.
Prtička pričnemo na sredini in ju pletemo v krogu po uarisku. Za prtiček A nasnujemo 10 petelj, za prtiček B pu 6 petelj, ki jih sklenemo v krog in razdelimo nujprej na tri, pozneje pa na štiri pletenke.
Vzorec narisku čitamo vedno od desne proti levi in gu v vsakem krogu, kjer je to potrebno, ponavljamo. Vsak znuk pomeni po eno petljo, ki jo moramo podplesti tako, kakor nuni to pove pojasnilo znakov.
Iz petelj, ki so zaznumenovane z majhnimi oklepaji v drugem, ošinem, dvujsetem in tridesetem krogu prtičku A ter v triinšestdesetem krogu prtičku B. moramo napraviti po 2 petlji, in sicer po I desno in po 1 desno-zasukuno petljo.
Puziti moramo tudi na večkratne ovoje in narediti po navodilu iz 2 ovojev v naslednjem krogu 5 desnozasukanih petelj, iz 3 ovojev 6, iz 5 ovojev 9 in iz 6 ovojev 11 desnozasukanih petelj.
Puščice na začetku krogov pomenijo, da je treba pričeti tisti krog za eno. dve uli štiri petlje bolj desno in zn eno petljo bolj levo.
Omenimo noj še. da je treba pri prtičku B ponoviti vzorčni oddelek v vsukem krogu po šestkrat, od šestnajstega kroga dalje pu po dvanujstkrut zapovrstjo.
Praznih ok«nc in vmesnih prostorov v posameznih vzorčnih krogih ne upoštevamo.
V~4
11
-3=

ocioaaofjuuou
■aaaoaaiin: y a aaoaanaaaDaRoanaaaaaaaaaaa aaa v j vn vn v: loonaaDr ur ur tir ari □□□□aaanatzaciacaaaaaaaaaDaa aoaa vn vu vu vuaoaur ur ur ur aaa

m
mmm
49
48
3
49
,	44
H 8
aaaaaaaauaaaaaaDaaaa t v lonoan s: monur anaoni:
Vzorec A
10 petelj
Začetek dela
•»


tiana *u r naanaaciaaaanrur e aanaanap**‘>:iCv;<*****oHDag
DDaansi^McuaunrjHr vr od □aaaaoaaaaDoaaoa anannavuoaauraaa □□aaDaaaaDoaaaao uttuaaaavnarraaaa
u y u'„'U' ,'ut
BnoananoDDaDanaDODOD
aaaaaaaaaaaaaaaaaoaa
aaaaaaaaaaaaoaaaaaaal
5 *>:<>:< *>:< >:< a a a a n n o >:< >:< ••< >»:<
■■■ 'urn aaananao LH
naaaaaura
u vuaaottrnt:
u snaururn
Od 16. kroga dalje ponavljamo vzorčno skupino 12 X zaporedoma.
Vzorec B
6 petelj
Začetek dela
Ko spletemo ves vzorec, obkvačkamo prtiček A takole: t gosta petlja okoli naslednjih
3	petelj, petkrat zapovrstjo po 7 zračnih petelj in po 1 gosta petlja vselej okoli naslednjih 4 pletenih petelj, 3 zračne petlje, I gosta petljo okoli naslednjih 3 pletenih petelj, 3 zračne petlje, od začetka dulje neprestano ponavljamo.
Prtiček B pa obkvačkamo takole: ♦ 1 gosta petlja okoli 4 pletenih petelj, šestkrat zapovrstjo po 7 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli naslednjih 3 pletenih petelj, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli naslednjih 4 pletenih petelj, 2 zračni petlji, 1 gosta petlja okoli pletene petlje, 2 zračni petlji, nakar od
*	dalje neprenehoma ponavljamo.
Narejeni prtiček iz kvačkanca operemo,
malo poškrobimo in z bucikami, ki ne rjave, skrbno razpnemo, prtiček iz umetne svile pa najprej razpnemo in nato pomočimo s sladkorno vodo.
Vzorec za ta dva prtička se dobi z nari-skoma in s popisom vred pod <Ultra» H 6656 za 7 dinarjev.
Znaki pomenijo:
• desna petlja X desnozasukana petlja
•	ovoj
A 2 petlji hkrati spletemo t. 1 petljo predenemo, naslednjo petljo pod-pletemo in potegnemo predeto petljo čez podpleteno
A t petljo predenemo, 2 petlji hkrati desno spletemo in potegnemo predeto petljo čez spleteni
4	1 petljo predenemo, 3 petlje hkrati spletemo in potegnemo predeto petljo čez spleteno.
■4 zadnjo petljo predenemo na naslednjo pletenko kot prvo petljo
► prvo petljo podpletemo na prejšnjo pletenko kot zadnjo petljo
It. 32 prvi 2 petlji podpletemo kot zadnji petlji st. 18 prve 4 petlje podpletemo kot zadnje petlje O-praznih okenc in vmesnih prostorov pri pletenju ne upoštevamo
TANKE ČIPKE ZA PERILO.
(Slika H 7141 C.)
Te čipke kvačkamo z belim mercerizira-nim kvačkancem štev. 50—80 in s primerno kvačko. K belemu perilu se lepo podajo, tudi če so iz rožnatega ali pa iz svetlomodrega kvačkanca.
Na nasnutku iz zračnih petelj kvačkamo v vrstah sem in tja takole:
1.	vrsta: 1 gosta petlja v prvo zračno petljo, 9 zračnih petelj, naslednjih 5 zračnih petelj preskočimo, 4 navadni stebrički v naslednje 4 zračne petlje, 1 gosta petlja v peto naslednjo zračno petljo nasnutka, 11 zračnih petelj, naslednjih 8 zračnih petelj nasnutka preskočimo. Nato od začetka dalje ponavljamo.
2.	vrsta: Za obrat 9 zračnih petelj, + 1 gosta petlja okoli loka iz 5 zračnih petelj naslednjega lika, 5 zračnih petelj, 1 gosta
Povečani vzorec.
petlja okoli naslednjega velikega loka iz zračnih petelj, 5 zračnih petelj. Zdaj od + dalje ponavljamo, nazadnje pa napravimo 1 gosto petljo v lik.
3.	vrsta: Obrnemo, • • 9 zračnih petelj, naslednjih 5 zračnih petelj preskočimo, 4 navadni stebrički v naslednje 4 zračne petlje, 1 gosta petlja okoli zračne petlje za naslednjo gosto petljo, tl zračnih petelj,
1	gosta petlja okoli zračne petlje pred naslednjo gosto petljo; nato od • • dalje neprestano ponavljamo. Nazadnje napravimo še en lik in t gosto petljo.
Potem drugo in tretjo vrsto neprestano ponavljamo.
Ko so čipke narejene, jih prav malo po-skrobimo in napnemo na trdo podlago. Nato jih pripnemo s prednjimi vbodi na blago ter jih prizankamo nanj z gosto ometico ali pa z zančnimi vbodi.
Vzorec «Ultra» H 7141 C, na katerem je še nekaj drugih vložkov in čipk, lahko naročite in stane 7 dinarjev.
KVAČKAN OKROGEL PRTIČEK.
(Slika II 6251 zgoraj.)
Zanj potrebujemo merceriziran bel kvač-kanec štev. 150 ali pa 200 in primerno debelo kvačko.
Prtiček, ki ima nekako 20 cm v premeru, pričnemo z verižico iz 18 zračnih petelj, naredimo 1 verižno petljo v prvo zračno petljo, dalje pa kvačkamo takole:
I.	krog: 10 zračnih petelj, 1 trojni stebriček v drugo naslednjo petljo, sedemkrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 trojni stebriček v drugo naslednjo petljo, še 5 zračnih petelj, 1 verižna petlja v peto zračno petljo.
2 krog: Izmenoma po 7 zračnih petelj in o 1 gosta petlja okoli naslednjega stebrič-a, nazadnje v verižno petljo.
3.	krog: 11 zračnih petelj, 1 navadni stebriček v četrto izmed naslednjih sedmih zračnih petelj, 11 zračnih petelj, 1 gosta petlja v naslednjo gosto petljo, od začetka dalje neprestano ponavljamo, nazadnje 1 verižna petlja v začetek in 6 verižnih petelj v prvi lok.
4.	krog: 1 gosta petlja okoli naslednjega loka, izmenoma po 12 zračnih petelj in po
2	gosti petlji, ki ju hkrati zuzankamo, okoli naslednjih dveh lokov, nazadnje 1 verižna petlja v prvo gosto petljo.
5.	krog: 16 gostih petelj okoli vsakega loka iz zračnih petelj, potem pa po četrti, osmi in dvanajsti gosti petlji po 7 zračnih petelj, med loki vselej po 1 zračna petlja, nazadnje 1 verižna petlja.
6.	krog: 6 zračnih petelj, * 1 gosta petlja okoli naslednjega zobca iz zračnih petelj, dvakrat izmenoma po 5 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli naslednjega zobca iz zračnih petelj, 3 zračne petlje, 1 navadni stebriček okoli zračne petlje pred naslednjim lokom, 3 zračne petlje, od * dalje neprestano ponavljamo, nazadnje naredimo namesto stebrička 1 verižno petljo v tretjo zračno petljo.
7.	krog: 4 goste petlje okoli naslednjih treh zračnih petelj, dvakrat izmenoma po 7 zračnih petelj in po 9 gostih petelj okoli naslednjega loka, 7 zračnih "etelj, 4 goste petlje okoli naslednjih treh zračnih petelj in tako dalje do konca vrste, nazadnje nit zadelamo.
8.	krog: 2 gosti petlji, ki ju hkrati zazankamo, v globoko zurezo okoli tretjega in prvega zobca iz zračnih petelj dveh lokov, 10 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli naslednjega zobca, 10 zračnih petelj, od začetka dalje neprestano ponavljamo.
9.	krog: 14 gostih petelj okoli vsakega loka in I verižna petlja v prvo gosto petljo.
10.	krog: 3 zračne petlje, 1 navadni stebriček okoli vsake goste petlje in 1 verižna petlja v tretjo zračno petljo.
II.	krog: 2 zračni petlji, 1 gosta petlja okoli vsakega stebrička in 1 verižna petlja v drugo zračno petljo. V krogu mora biti 252 petelj. Nazadnje nit zadelamo.
13. krog: 2 gosti petlji okoli naslednjih dveh petelj, izmenoma naredimo po 5 zračnih petelj, po 4 petlje preskočimo in naredimo po 3 goste petlje okoli naslednjih treh petelj, nazadnje pa samo 1 gosta petlja in 1 verižna petlja v prvo gosto petljo.
13.	krog: Izmenoma po 14 zračnih petelj in po 1 navadni stebriček v srednjo petljo naslednjega loka iz zračnih petelj, 14 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli druge izmed naslednjih treh gostih petelj, nazadnje 1 verižna petlja in nit zadelamo.
14.	krog: Izmenoma po 2 gosti petlji, ki ju hkrati zazankamo, okoli sredine naslednjih dveh lokov in po 11 zračnih petelj.
15.	krog: 10 gostih petelj okoli vsakega loka, pri tem po peti gosti petlji vsakega loka 7 zračnih petelj; nit nazadnje zadelamo.
16.	krog: Izmenoma pa 2 navadna stebrička, ki ju ločimo s tremi zračnimi petljami, v četrto izmed sedmih zračnih petelj in po 9 zračnih petelj, nazadnje 6 verižnih petelj.
17.	krog: 10 gostih petelj okoli vsakega loka, pri tem po peti gosti petlji vsakega loka 6 zračnih petelj, med loki 5 zračnih petelj, nazadnje nit utrgamo.
18.	krog: Izmenoma po 12 zračnih petelj in po 1 gosta petlja v naslednji zobec, nazadnje 1 verižna petlja.
19.	in 20. krog: Kakor deseti in enajsti krog. Dvajseti krog ima 468 petelj.
21.	krog: Kakor dvanajsti krog, toda 7 zračnih petelj med gostimi petljami in enkrat 2 gosti petlji okoli ene petlje; v krogu je 67 lokov.
22.	krog: Kakor trinajsti krog.
23.	krog: Izmenoma po 2 gosti petlji, ki ju hkrati zazankamo, okoli sredine dveh lokov (nad stebrički) in po 13 zračnih petelj, nazadnje 6 zračnih petelj in 1 četverni stebriček v prvo gosto petljo.
24.	krog: Izmenoma po 13 zračnih petelj in po 1 gosta petlja v sredino naslednjega loka.
25.	krog: 12 gostih petelj okoli vsakega loka, pri tem po šesti gosti petlji za 1 zobec 7 zračnih petelj.
Narejeni prtiček operemo, nekoliko po-skrobimo in oprezno napnemo. Vsak robni zobec pritrdimo z buciko.
Vzorec «Ultra> se dobi s popisom vred pod H 6251 za 7 dinarjev.
KVAČKAN OVALEN PRTIČEK.
(Slika H 6251 spodaj.)
Zanj potrebujemo bel meceriziran kvačka-nec štev. 150 ali pa 200 in primerno debelo kvačko.
Prtiček, ki je velik 23X18 cm, kvačkamo iz sredine takole:
1.	krog: 36 zračnih petelj in 1 verižna petlja v prvo zračno petljo.
2.	krog: 5 zračnih petelj, 1 navadni stebriček v naslednjo zračno petljo, dvakrat izmenoma po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v naslednjo zračno petljo, šestkrat izmenoma po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v drugo naslednjo zračno petljo, šestkrat izmenoma po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v naslednjo zračno petljo, spet šestkrat po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v drugo naslednjo zračno petljo, še dvakrat izmenoma po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v naslednjo zračno petljo, 2 zračni petlji, 1 verižna petlja v tretjo zračno petljo na začetku.
3.	krog: 6 zračnih petelj, izmenoma po 1 navadni stebriček okoli naslednjega stebrička in po 3 zračne petlje, nazadnje 1 verižna petlja v tretjo zračno petljo.
4.	krog: 9 zračnih petelj, nato izmenoma po 1 dvojni stebriček okoli naslednjega stebrička in po 5 zračnih petelj, nazadnje 1 verižna petlja v četrto zračno petljo.
5.	krog: 6 gostih petelj okoli naslednjega loka, pri tem po tretji gosti petlji za 1 zobec 7 zračnih petelj, desetkrat izmenoma po 7 zračnih petelj in po 6 gostih petelj okoli naslednjega loka, dvakrat izmenoma po 7 zračnih petelj in po 6 gostih petelj s zob-
cem iz zračnih petelj po tretji gosti petlji kakor na začetku, spet desetkrat izmenoma po 7 zračnih petel in po 6 gostih petelj vselej okoli naslednjega loka, še 7 zračnih petelj, 6 gostih petelj z zobcem iz zračnih petelj kakor poprej, 7 zračnih petelj in 1 verižna petlja v prvo gosto petljo in nit zadelamo.
6.	krog: 4 navadni stebrički vselej okoli sedmih zračnih petelj in po vsakem stebričku l zračna petlja, nazadnje 1 verižna petlja.
7.	krog: Izmenoma po 13 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli zračne petlje med skupinami stebričkov, nazadnje 1 verižna petlja na začetek in nit zadelamo.
8.	in 9. krog: Izmenoma po 3 goste petlje v srednjo izmed treh zračnih petelj vsakega loka in po 13 zračnih petelj, nazadnje 1 verižna petlja in nit zadelamo.
10.	krog: 1 verižna petlja v srednjo zračno petljo loka, 1 trojni stebriček v drugo izmed naslednjih treh gostih petelj, 1 zračna petlja, še i trojni stebriček, potem še 2 dvojna in 2 trojna stebrička (ločena vselej s po 1 zračno petljo) zmerom v že rabljeno gosto petljo (6 stebričkov v 1 petljo), nakar od začetka dalje ponavljamo.
11.	krog: 7 zračnih petelj, za 1 vozliček 6 zračnih petelj in 1 gosta petlja v prvo izmed šestih zračnih petelj, vendar goste petlje ne zazankamo do kraja, 5 trojnih stebričkov okoli členov za stebrički od prvega do petega naslednje skupine in zazankamo vselej samo 3 ovoje stebričkov, potem naslednjih 6 zank, ki so na kvački, z 1 petljo prevlečemo in zazankamo nazadnje zadnji 2 petlji z 1 petljo, nato 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli členov za skupino stebričkov; tako delamo dalje do konca kroga in nazadnje nit zazankamo.
12.	krog: Pričnemo na eni izmed ožjih stranic prtička in naredimo 2 četverna stebrička, ki ju ločimo s 5 zračnimi petljami, okoli zobca prve skupine stebričkov.
Veliko laže delamo, če si s pisanimi nitkami razdelimo krog na štiri dele, da v prihodnjih krogih hitreje ugotovimo sredino stranice. Prvo nitko zavežemo okoli členov pred prvo skupino stebričkov, nato pa po vsakih sedmih skupinah eno nitko.
Zdaj * 11 zračnih petelj, 2 trojna stebrička, ki ju ločimo s 5 zračnimi petljami, okoli zobca naslednje skupine, od ♦ dalje ponovimo, nato izmenoma po tl zračnih petelj in po 2 stebrička, ki ju ločimo s 5 zračnimi petljami, okoli zobca naslednje skupine, in sicer kvačkamo zaradi podolgovate oblike prtička dvakrat zapovrstjo po 2 dvojna stebrička, štirikrat zapovrstjo po 2 navadna stebrička, dvakrat zapovrstjo po 2 dvojna stebrička, dvakrat zapovrstjo po 2 trojna stebrička, dvakrat po 2 četverna stebrička, spet dvakrat po 2 trojna stebrička, dvakrat po 2 dvojna stebrička, štirikrat po 2 navadna stebrička, dvakrat po 2 dvojna stebrička, dvakrat po 2 trojna stebrička, enkrat po 2 četverna stebrička, še 11 zračnih petelj in 1 verižna petlja v začetek, potem pa verižne petlje do sredine prvega loka.
13.	krog: 12 zračnih petelj, 1 četverni stebriček okoli naslednje zračne petlje, 2 četverna stebrička, ki ju ločimo z 10 zračnimi petljami, v srednjo petljo naslednjega dolgega loka iz zračnih petelj, 2 četverna stebrička, ki ju ločimo s 6 zračnimi petljami, okoli sredine naslednjega majhnega loka, nato pa neprestano menjavamo po 2 večkrat ovita stebrička, ki ju ločimo z 10 zračnimi petljami, in po 2 večkrat ovita stebrička, ki ru ločimo s 6 zračnimi petljami, in sicer kvačkamo zaradi podolgovate oblike prtička štirikrat po 2 Četverna stebrička (torej 8 stebričkov), štirikrat po 2 trojna stebrička, petkrat po 2 dvojna stebrička, spet štirikrat po 2 trojna stebrička, petnajstkrat po 2 četverna stebrička, štirikrat po 2 trojna stebriča, petkrat po 2 dvojna stebrička, štirikrat po 2 trojna stebrička, osemkrat po 2 četverna stebrička, nazadnje pa 1 verižno petljo v šesto zračno petljo na začetku.
14.	krog: Za i lok iz stebričkov 6 zračnih petelj, 2 četverna stebrička, ki ju ločimo s 6 zračnimi petljami, okoli sredine nasledniih 6 zračnih petelj in 6 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli členov med naslednjima dvema stebričkoma; nad naslednjim dolgim lokom iz zračnih petelj 11 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli členov za naslednjim stebričkom. Tako potem menjavamo po 1 lok iz stebričkov in po 1 dolgi lok iz zračnih petelj, in sicer morajo biti stebrički tako dolgi, kakršni so v prejšnjem krogu, na obeh koncih trojnih stebričkov naredimo po 5, na obeh koncih dvojnih stebričkov pa po 4 zračne petlje. Nazadnje nit zadelamo.
15.	krog: 1 gosta petlja okoli sredine 6 zračnih petelj prvega loka iz stebričkov, * 7 zračnih petelj, 1 četverni stebriček tik goste petlje, za 1 vozliček 7 zračnih petelj in 1 gosta petlja v drugo zračno petljo, še 1 zračna petlja, i četverni stebriček okoli sredine naslednjega loka iz stebričkov, 7 zračnih petelj, i gosta petlja tik poleg, od * dalje neprestano ponavljamo, nazadnje pa nit zadelamo.
16.	krog: 1 peterni stebriček, 2 četverna stebrička, 2 trojna stebrička, 2 četverna stebrička in 1 peterni stebriček vselej okoli vsakega vozlička, pri tem za stebrički od prvega do sedmega po 1 zračna petlja, nato izmenoma po 4 zračne petlje in po 1 enaka skupina stebričkov okoli vsakega vozlička; nazadnje 4 zračne petlje, 1 verižna petlja v prvi stebriček.
17.	krog: Kakor enajsti krog, med skupinami stebričkov po 4 zračne petlje; nazadnje nit zadelamo.
18.	krog: 2 dvojna stebrička, ki ju ločimo s 7 zračnimi petljami, okoli vozlička naslednje skupine, 12 zračnih petelj, od začetka dalje neprestano ponavljamo, nazadnje 1 verižna petlja v začetek.
19.	krog: 13 zračnih petelj, 1 gosta petlja v četrto zračno petljo naslednjega loka, 13 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli naslednjega stebrička, naslednje 4 petlje preskočimo s 5 zračnimi petljami, 4 navadni stebrički v naslednje 4 zračne petlje, po 1 zračna petlja za prvim, drugim in tretjim stebričkom, 5 zračnih petelj, 1 gosta petlja v naslednji stebriček, od začetka dalje neprestano ponavljamo, nazadnje pa nit zadelamo.
20.	krog: 1 gosta petlja okoli sredine naslednjega loka iz 13 zračnih petelj, 6 zračnih petelj, 1 gosta petlja v drugo zračno petljo, 1 zračna petlja, 1 gosta petlja v sredino naslednjega loka, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli naslednjega stebrička, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli četrtega naslednjega stebrička, 7 zračnih petelj, od začetka dalje neprestano ponavljamo, nazad-nj samo 4 zračne petlje in 1 navadni stebriček v prvo gosto petljo.
21.	krog: 5 zračnih petelj, 1 dvojni stebriček okoli naslednjega vozlička, še trikrat izmenoma po 4 zračne petlje in po 1 dvojni stebriček kakor prej okoli vozlička, 5 zračnih petelj, 1 gosta petlja v četrto zračno petljo naslednjega loka, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli sredine naslednjega loka, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja v četrto zračno petljo naslednjega loka, nato od začetka dalje neprestano ponavljamo in nit nazadnje zadelamo.
Narejeni prtiček operemo, malo poškro-binro in oprezno napnemo. pri čemer moramo vsak robni lok pritrditi z buciko.
Vzorec »Ultra« se ddbi s popisom vred pod II 6251 za 7 dinarjev.
LEPI ROBCI
Za vsakega teh robcev potrebujemo po 25X25 cm tankega platnenega batista, bel merceriziran kvačkanec štev. 150 in primerno kvačko.
Odmerjeni kos batista najprej po niti izravnamo, potem pa naredimo ob kraju širši rob z votlim šivom ali pa rob dvakrat na ozko zapognemo na narobno stran in ga na gosto obkvačkamo z gostimi petljami. Za goste petlje vbadamo kvačko v luknjice, ki
smo jih napravili s praznim šivalnim strojem, ali pa v presledek batista, kjer smo v ta namen izpulili nit. Na tako pripravljeni rob batistaste sredine kvačkamo potem po popisih in nariskih čipke, ki so pri vseh teh robcih po 2 cm široke. Za vsakega izmed teh robcev se dobi pod označenimi številkami vzorec «Ultra» s popisom po 7 dinarjev.
ROBEC S KVAČKANIMI ČIPKAMI.
(Slika H 7134 A.)
Te čipke kvačkamo v krogu takole:
1.	krog: V vogalno gosto petljo naredimo za prvo skupino stebričkov 4 navadne stebričke (okoli obeh vodoravnih členov goste petlje), nato 3 zračne petlje in 4 navadne stebričke, preskočimo naslednjih 7 gostih petelj s 7 zračnimi petljami, + 1 navadni stebriček v naslednjo gosto petljo, štirikrat zaporedoma po 3 zračne petlje in no 1 navadni stebriček v četrto naslednio gosto petljo X, 1 skupina stebričkov kakor prej v četrto naslednio gosto petljo, 1 navadni stebriček v četrto naslednjo gosto petljo, preskočimo naslednjih 9 gostih petelj z 9 zračnimi petljami. Zdaj od + dalje neprestano ponavljamo, pred naslednjim vogalom delamo samo do X in preskočimo naslednjih 7 gostih petelj pred vogalom s 7 zračnimi petljami. Nato od začetka dalje trikrat ponovimo, nazadnje pa napravimo 1 verižno petljo v prvo petljo na začetku.
2.	krog: 6 zračnih petelj, 1 skupina stebričkov okoli 3 zračnih petelj na vogalu, noto 3 zračne petlje, 1 navadni stebriček v stebriček pred 7 naslednjimi zračnimi petljami prejšnjega kroga, 7 zračnih petelj, A 1 navadni stebriček v naslednji stebriček, štirikrat zaporedoma po 3 zračne petlje in po 1 navadni stebriček v naslednji stebriček, 1 skupina stebričkov kakor prej okoli zračnih petelj naslednje skupine, 1 navadni stebriček v stebriček za spodnjo skupino, 9 zračnih petelj. Zdaj od A dalje neprestano ponavljamo, nato kvačkamo na naslednjem vogalu 7 zračnih petelj, 1 navadni stebriček v prvi stebriček vogalne skupine, 3 zračne petlje, nakar pričnemo spet s skupino stebričkov za vogal in kvačkamo tako dalje. Nazadnje napravimo 1 verižno petljo v tretjo zračno petljo na začetku.
3.	krog: Za vogal: 3 zračne petlje, 3 navadni stebrički okoli naslednjih 3 zračnih petelj, 1 navadni stebriček v naslednji stebriček, 3 zračne petlje, 1 skupina stebričkov okoli zračnih petelj spodnje skupine, 3 zračne petlje in 5 navadnih stebričkov, potem pa kvačkamo tako kakor drugi krog, in sicer pričnemo s 7 zračnimi petljami.
4.	krog: 3 zračne petlje, 8 navadnih stebričkov v naslednjih 8 petelj, 3 zračne petlje, 1 skupina stebričkov, 3 zračne petlje, 9 navadnih stebričkov, dalje pa kakor v drugi vrsti.
5.	krog: Na vogalu: 8 zračnih petelj, za zobec 1 verižna petlja v tretjo zračno petljo, po 1 navadni stebriček v naslednjih 8 stebričkov, za 1 zobec 5 zračnih petelj in 1 verižna petlja v zadnji stebriček, po 1 navadni stebriček okoli naslednjih 3 zračnih petelj in v naslednji stebriček, nato okoli zračnih petelj vogalne skupine izmenoma po 8 navadnih stebričkov in po 1 zobec, za zadnjim stebričkom pa ne napravimo zobca, potem 1 navadni stebriček v stebriček pred naslednjimi 3 zračnimi petljami; 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj, 1 navadni stebriček v naslednji stebriček, 1 zobec, 8 navadnih stebričkov v naslednjih 8 stebričkov, 1 zobec, nato 7 navadnih stebričkov okoli naslednjega loka iz zračnih petelj, štirikrat izmenoma po 1 navadni stebriček v naslednji stebriček in po 3 navadni stebrički okoli naslednjih 3 zračnih petelj, še 1 navadni stebriček v naslednji stebriček, nato okoli zračnih petelj naslednje skupine stebričkov petkrat izmenoma po 1 navadni stebriček in po I zobec, še 1 navadni stebriček okoli istih zračnih petelj, 1 navadni stebriček v posa-
mični spodnji stebriček, 9 navadnih stebričkov okoli naslednjih 9 zračnih petelj in tako dalje do konca kroga.
Povečani narisek k robčku II 7134 A
ROBEC S KVAČKANIMI ČIPKAMI.
(Slika H 7134 B.)
Ko zapognemo robove batista na narobno stran, obkvačkamo robec najprej prav na gosto z gostimi petljami, potem pa kvačkamo v krogu takole:
1.	krog: Po 1 navadni stebriček v 3 goste petlje pred vogalom, 3 navadni stebrički v vogalno petljo, 5 zračnih petelj, 3 navadni stebrički v isto gosto petljo, po 1 navadni stebriček v naslednje 3 goste petlje, * dvakrat zaporedoma preskočimo po 5 gostih petelj s 5 zračnimi petljami in napravimo po 1 navadni stebriček v naslednjo gosto netijo, + še 2 zračni petlji in t navadni stebriček v gosto petljo, ki smo jo pravkar porabili. Zdaj od ♦ dalje neprenehoma ponavljamo, kvačkamo pred vogalom samo do +, nazadnje pa ne naredimo nobenega stebrička ter od začetka dalje trikrat ponovimo. Na koncu kroga napravimo 1 verižno petljo na začetek kroga.
2.	krog: 5 zračnih petelj, • 15 dvojnih stebričkov okoli 5 zračnih petelj na vogalu,
1	dvojni stebriček v zadnjega izmed 6 spodnjih stebričkov, 8 zračnih petelj, 1 gosta petlja v naslednji stebriček, X 3 zračne petlje, 8 navadnih stebričkov okoli naslednjih
2	zračnih petelj, 3 zračne petlje, 1 gosta petlja v naslednji posamični stebriček. Zdaj od X dalje neprestano ponavljamo, pred vogalom pa naredimo 8 zračnih petelj in 1 dvojni stebriček v prvega izmed 6 stebričkov, nato od • dalje trikrat ponovimo, nazadnje pa napravimo 1 verižno petljo v peto zračno petljo.
3.	krog: 5 zračnih petelj, za 1 listek iz stebričkov 4 hkrati zazankani navadni stebrički v naslednje 3 stebričke (in sicer naredimo v srednji stebriček 2 stebrička in
Povečani narisek k robčku H 7134 B
zazankamo vse 4 stebričke z zadnjo zračno petljo), nato trikrat izmenoma po 9 zračnih petelj in po 1 listek (za katerega napravimo 4 hkrati zazankane dvojne stebričke v naslednje 3 stebričke), še 9 zračnih petelj; kako prej 5 hkrati zazankanih dvojnih stebričkov v naslednje 3 stebričke in okoli členov pred naslednjim posamičnim ste-
bričkom, 12 zračnih petelj, * 4 hkrati zazankani dvojni stebrički v prve 4 izmed naslednjih osmih stebričkov, 9 zračnih petelj, 4 enaki stebrički v naslednje 4 stebričke, 9 zračnih petelj in od * dalje ponavljamo. Pred naslednjim vogalom naredimo spet 12 zračnih petelj in za prvi listek iz stebričkov na vogalu 5 hkrati zazankanih dvojnih stebričkov. Na ta način končamo krog, nazadnje pa napravimo 1 verižno petljo na vrh prvega listka in kvačkamo verižne petlje do sredine prvega loka iz zračnih petelj.
4.	krog: Izmenoma po 9 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli naslednjega loka.
|	!	:	' | gl
ROBEC S KVAČKANIMI ČIPKAMI. "
(Slika H 7134 C.)
Čipke na tem robcu so sestavljene iz Štirih vrst, ki jih kvačkamo takole:
1.	vrsta: Za 1 križni stebriček naredimo 1 dvojni stebriček v rob in, ko ga prvič zazankamo, napravimo še 1 navadni stebriček v tretjo naslednjo petljo roba, nato 2 zračni petlji in 1 navadni stebriček v sredino prejšnjega stebrička. Zdaj kvačkamo križne stebričke kar naprej v naslednje 4 petlje roba. Na vogalu napravimo trikrat zaporedoma po 1 dvojni stebriček v naslednjo petljo, po 2 zračni petlji in po 1 navadni stebriček v sredino dvojnega stebrička.
2.	vrsta: Po narisku 1 križni stebriček okoli zračnih petelj križnega stebrička prejšnje vrste, dvakrat zaporedoma po 2
križna stebrička okoli zračnih petelj križnega stebrička, na katerega smo pravkar kvačkali, in okoli zračnih petelj naslednjega križnega stebrička, 4 zračne petlje, nato me-
njavamo skupine lz 3 križnih stebričkov in 4 zračne petlje (prvi stebriček vsake skupine naredimo okoli zračnih petelj naslednjega stebrička). Na vogalu uporabimo za zadnji križni stebriček ene stranice zračne petlje prvega izmed obeh vogalnih stebričkov. Nato naredimo na vogalu 4 zračne petlje in 3 pahljačaste skupine stebričkov (kakor v prvi vrsti) okoli zračnih petelj srednjega stebrička.
3.	vrsta: 1 gosta petlja okoli zračnih petelj križnega stebrička, dvakrat izmenoma po 3 zračne petlje in po 1 gosta petlja okoli zračnih petelj naslednjega križnega stebrička, 6 zračnih petelj, nato od začetka dalje neprenehoma ponavljamo. Na vogalu napravimo (po narisku) med gostimi petljami po 7 zračnih petelj.
4.	vrsta: Kakor tretja vrsta in kvačkamo goste petlje vselej na goste petlje.
11, i I
ROBEC S KVAČKANIMI ČIPKAMI.
(Slika II 7135 C.)
Na odmerjenem kosu batista naredimo najprej širok rob z votlim šivom in ga ob-kvačkamo z gostimi petljami. Na te goste petlje kvačkamo potem čipke, ki so pet vrst široke, takole:
1.	vrsta: 10 gostih petelj v zaporednih 10 petelj (vbadamo vedno skozi oba vodoravna člena vsake petlje), preskočimo približno 4 goste petlje z 8 zračnimi petljami, 3 navadni stebrički v naslednjo gosto petljo, preskočimo spet približno 4 goste petlje z 8 zračnimi petljami, nakar od začetka dalje ponavljamo. Na vogalu preskočimo pred 3 stebrički in za njimi samo po 2 petlji.
2.	vrsta: Naslednjo gosto petljo preskočimo, 8 gostih petelj v naslednjih 8 gostih petelj, 8 zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj pred skupino stebričkov, 7 zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj za skupino stebričkov, 8 zračnih petelj. Zdaj od začetka dalje ponavljamo, na vogalu delamo po narisku.
3.	vrsta: Naslednjo gosto petljo preskočimo, 6 gostih petelj v naslednjih 6 gostih petelj, 8 zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj pred naslednjo skupino stebričkov, 7 zračnih petelj, 1 gosta petlja okoli naslednjega loka iz zračnili petelj, 7
. zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj za naslednjo skupino stebričkov, 8 zračnih petelj. Nato od začetka dalje ponavljamo, na vogalu pa naredimo (po narisku) zaporedoma 3 skupine stebričkov, ki so ločene med seboj s 7 zračnimi petljami.
4.	vrsta: Naslednjo gosto petljo preskočimo, 2 gosti petlji v naslednji 2 gosti petlji, 7 zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj pred naslednjo skupino stebričkov, dvakrat izmenoma po 9 zračnih petelj in po 1 gosta petlja okoli naslednjega loka iz zračnih petelj, še 9 zračnih petelj, 3 navadni stebrički okoli zračnih petelj za naslednjo skupino stebričkov, 7 zračnih petelj. Nato od začetka dalje neprestano ponavljamo, na vogalu pa kvačkamo po prvi skupini stebričkov dvakrat zaporedoma po 9 zračnih petelj in po 2 skupini stebričkov okoli naslednjega loka iz zračnih petelj in naredimo pri tem med dvema skupinama 7 zračnih petelj, potem napravimo 9 zračnih petelj in drugo skupino stebričkov vzorčnega lika.
5.	vrsta; To vrsto pričnemo z novo nitjo in kvačkamo: 3 navadne stebričke okoli zračnih petelj pred naslednjo skupino stebričkov, trikrat izmenoma po 10 zračnih petelj in po 1 gosto petljo okoli naslednjega loka iz zračnih petelj, še 10 zračnih petelj in 3 navadne stebričke okoli zračnih petelj za naslednjo skupino ter od začetka dalje ponavljamo. Na vogalu naredimo petkrat izmenoma po 10 zračnih petelj in po 1 gosto petljo okoli naslednjega loka iz zračnih petelj.
Ko so čipke narejene, jih narahlo poli-kamo.
Povečani narisek k robčku H 7135 C.
$
/H
€
L
A
Ko sem dobil vabilo, naj vstopim v društvo «Nosačev», sem bil kajpak kot vladni svetnik državnih železnic malone užaljen. Mislil sem pač, da je to društvo postreščkov, ki nosijo potnikom prtljago. Potem pa so mi pojasnili, da gre za društvo takih mož, ki so jo vsaj enkrat že pošteno po nosu dobili in odšli z dolgim nosom. Takih priložnosti se pa uradniku, kakršen sem bil jaz, ne manjka.
Ob sprejemu v društvo sem utemeljeval svojo kvalifikacijo za vrednega člana takole:
«Saj veste, spoštovani tovariši, da sem bil nekaj časa v prestolnici vladni svetnik in kot tak tudi v načelstvu državnih železnic. To se pravi, da prav za prav nisem imel drugega dela, kakor ob prihodih in odhodih visokih potnikov prihajati v fraku na postajo ter pomagati najvišji gospodi v salonski voz ali iz njega.
Nekega lepega dne se je peljal prestolonaslednik na lov v svoj grad «Lovski rog», seveda «inkognito». S seboj je imel samo svojega puško-
nosca in se je vozil v kupeju prvega razreda, ki je bil zanj pridržan. To je bilo v četrtek; v ponedeljek nato pa sem bil že poklican v prinčevo palačo.
«Le pogum!« sem se bodril, preden sem vstopil. «Bo že kako!«
«Gospod vladni svetnik,« je Izačel princ brez ovinkov, «iz svojega vojaškega življenja vem, da se rekrutom pokažejo njih predstojniki, da bi vedeli, komu morajo izkazovati čast. Prosil bi vas, da bi to uvedli tudi pri osebju državne železnice, da se ne bo več dogajalo to, kar se je včeraj pripetilo meni. Če uprava nima sredstev, da bi si omislila vsaj eno sliko članov vladarske rodovine, da bi železniški uslužbenci vedeli, koga imajo pred seboj, ji bom pa v ta namen sam podaril nekaj ducatov fotografij!«
Po tem uvodu sem ga moral strašno neumno pogledati, zakaj princ, ki ima smisel za humor, se je nehote nasmehnil.
«Torej to sem hotel samo povedati,« je nadaljeval veliko prijazneje. «Pa vedite še to, kaj se mi je prigodilo.
Sinoči sem se vračal z lova in sem na postaji N. N. vstopil v prazen voz prvega razreda, kakor navadno. Peron je bil zaradi izletnikov tako natrpan, da sem se težko prerinil. Komaj pa sem bil v kupeju, je sprevodnik odprl vrata, me debelo pogledal in rekel: «Tu je še prostora!« Osem kričečih ljudi — osem, vam pravim, jih je stlačil v moj kupe, ki je imel šest sedežev. Moji ugovori niso nič pomagali, sprevodnik pa je že izginil. No — na tisto enourno vožnjo bom še dolgo mislil! Moji sopotniki so bili vinskožidane volje in so razgrajali, kar se je dalo. Nasproti mi je sedel človek, ki je dajal duška svoji blaženosti s prepevanjem. Rdečega obraza, s klobukom na tilniku, je tulil neprestano isto pesem, ki je na koncu vselej izzvenela v juhuhuuuu.
In vsakokrat, ko je prišel do juhu-huja, me je lopnil z obema rokama po kolenih in me vprašal: ,A1’ nisem vesel dečko? He?‘ — In ko sem mu to brž potrdil, ker nism hotel povzročati škandala, je pričel pesem iznova —
najmanj tridesetkrat. Sicer pa, gospod vladni svetnik, resno bi vas prosil, da poučite bolje svoje osebje, da se take reči ne bodo več dogajale 1»
No, to bi bil torej že prav čeden nos, a prišlo je še nekaj boljšega. Najprej sem nekaj zajecljal v opravičilo, potem pa sem ponudil spravo, češ da bom takoj odpustil tistega sprevodnika.
«še tega je treba!® se je glasil odgovor. «Ali res mislite, da bi me to zadovoljilo, če bi pognali iz službe moža, ki ni prav nič kriv, da ni bil bolje poučen? Niti ukora ne sme dobiti; samo poučite ga! Sicer pa bi tega niti ne omenil, ko bi se ne peljala jutri princesa, moja soproga, na morje. Rad bi jo obvaroval podobnega doživetja. Ženske so še bolj občutljive, kakor veste!®
Zdaj sem vedel vse in sem smel s svojim nosom oditi. Takoj sem vse potrebno ukrenil. Princesi sem dal pripraviti salonski voz in sem mislil, bog ve kako modro sem storil. Pa saj bi bilo vse v redu, ko bi jaz ne imel svojega .konjička' — peklenskega hrošča iz vrste skarabejev.
Drugo jutro sem ob določeni uri stal v fraku in z belo ovratnico na postaji in sem hotel princeso celo spremiti do meje. Princesa je točno prišla, mi odzdravila milostno in stopila s svojim spremstvom, v salonski voz. Jaz sem sedel v zadnji oddelek, in odpeljali smo se.
Dve, tri postaje s petminutnim postankom smo imeli že za seboj in bližali smo se postaji P., kjer stoji vlak deset minut. Bil sem žejen pa sem brž skočil v restavracijo na pivo. Tam je že stal dolg suh gospod z zeleno škatlo, kakršne nosijo profesorji, ki zbirajo hrošče.
«Pavel, stari prijatelj, ali si res ti?» je zakričal. Bil je moj stari prijatelj Rudolf llajdek, profesor naravoslovja in velik .kebrolog'. «Dolfe, ti? I, kaj pa ti tukaj?® sem zaklical ves vesel.
«Hrošče sem iskal.®
«Pa ne našel, kajne?®
Zdajci se je zbudil moj .konjiček' — strast za zbiranje hroščev, čeprav sem jurist. Toda za svojega .konjička' si izbere človek po navadi to, kar ni v nobeni zvezi z njegovim poklicem.
»Da nisem nič našel? Hoho, prosim. Tu, na naših tleh sem dobil hrošče, ki so čisto sorodni egipčanskim skarabejem! Hočeš pogledati?®
Seveda sem hotel. Z največjim užitkom sem ogledoval hrošče in si naročil še eno pivo. Zunaj na peronu sem slišal zvonec — toda kaj mi mar železniških zvoncev, če imam sorodnika svetega egipčanskega skarabeja pred seboj.
Slednjič me je preplašil dolg, oster žvižg — pogledal sem na uro — tri sto rogatih! — bilo je že pet minut čez čas! Kakor da me je pičil skarabej, sem poskočil, dal Rudolfu roko in stekel na peron — — vlak s princeso jo je že popihal------komaj sem
ga še videl, kako je krenil za ovinkom.
»Mi smo mislili, da hočejo gospod svetnik tu ostati, pa smo spustili vlak po preteku odmerjenega časa naprej,® je odgovoril načelnik postaje na moje vprašanje.
No, saj sem zmeraj rekel, da se zgodi neumnost, če začno ljudje šele «misliti». Ampak povedati jim tega nisem utegnil. Hvala Bogu, da si zna vladni svetnik vedno pomagati — nekaj ostrih ukazov in čez pet minut sem že stal v fraku — površnik sem imel kajpak v salonskem vozu — zraven kurjača na lokomotivi, in smo se začeli hitro pomikati. V tistem trenutku pa priteče za nami načelnik postaje in nekaj kriči, česar nisem razumel. Zato sem samo zamahnil z roko in zaklical:	»Dobro, dobro!® Med
skrbmi za svoj vlak sem potem na to pozabil. Šele v bližini namembne postaje sem se spet spomnil in premišljal, kaj je bil mož neki hotel.
«Ali ste razumeli, kaj je rekel gospod načelnik, ko smo se odpeljali?® sem vprašal kurjača.
«1, sem, seveda sem razumel.®
«No, kaj je hotel?® s «Ha, vprašal je, kaj naj napravijo z vozom.®
«S kakšnim vozom?® sem vprašal nedolžno.
«1 no, s salonskim, ki so ga odklopili,® je prijazno pojasnil, mene pa se je polotila strašna slutnja.
»Salonski voz? Kateri salonski voz?®
«Tisti, ki so se z njim pripeljali gospod svetnik. Mislili so, da ga lahko odklopijo, če se gospod svetnik ne pelje dalje, in ga pustijo na postaji, dokler ne pride prihodnji vlak za nazaj.®
n n
rv\
»Moj Bog, kako pa naj zakrpam nogavice, če ni krpanca?® tarna obupana gospodinja, ko ji soseda pove, da v njeni trgovini ni nič več dobiti krpanca.
Predvsem je važno, da se ne zbegamo. Pomisliti moramo, da je naša generacija že enkrat preživela svetovno vojno, ki je trajala cela štiri leta. Tudi tedaj je primanjkovalo in sploh zmanjkalo tega ali onega, pa smo le ostali živi, in svet se ni podrl. Taki časi napravijo ljudi iznajdljive. Nova pota in nova sredstva nam pomagajo iz zadrege.
Danes bi se radi pomenili z vami o krpancu. Res je, krpanca primanjkuje. Toda to še ni najhujše! Odslej bomo na nogavice pazili in, kadar bodo postale popolnoma nerabne, jih bomo na zgornjem koncu odparali in nitko navili v klobčič. Tako bomo dobili naj-
Če bi vam rekel, da se ml Je začela kri strjati v žilah, bi bilo to veliko premalo povedano. Bil sem brez duše. Ti ljudje odklopijo salonski voz s princeso vred, pustijo vlak naprej, a mene z lokomotivo za njimi In zakaj, zakaj? Ker sedim v restavraciji, občudujem hrošče in zavidam svojega najboljšega prijatelja zaradi njih.
Ne bom vam popisoval duševnega stanja do konca tistega dneva. Skratka — zaradi tehničnih ovir sem moral čakati cele ure na doseženi postaji. In ko sem se slednjič spet vrnil v P., so še čisto ponosno javili, da se je salonski voz odpeljal s tovornim vlakom nazaj v prestolnico. Seveda s princeso vred. In jaz niti zmerjati nisem smel, ker sem bil jaz vsega kriv. Jaz? Ne, hrošček je bil kriv, in v tisti strašni uri sem preklinjal njega in vse rilč-karje, pa mi še ni odleglo.
Kakor moker psiček sem se vrnil v prestolnico. V svoji sobi sem že našel pismo prestolonaslednika. Glasilo se je:
»Spoštovani gospod vladni svetnik! Ker se je moja soproga nepričakovano hitro vrnila v moje naročje, se vam moram zahvaliti za previdnost in za veliki aparat, s katerim ste uprizorili princesino potovanje. Zaradi tega je moja soproga svoj prihod v morsko kopališče za en dan zakasnila in je tudi mnenja, da bi bila ta čas lahko bolje in koristneje prebila izven salonskega voza. Zato si vas dovoljujem prositi, da z nami pri naduljnjih potovanjih nikoli več ne ravnajte drugače kakor z drugimi potniki. To prošnjo podpirajo in opravičujejo dosedanje izkušnje.®
Adlersfeld-Ballestrem.
boljši in najtanjši krpanec! Tudi za barvo krpanca ne bomo v zadregi, ker nosimo navadno tanke svilene nogavice v isti barvi. Možu in otrokom pa zakrpamo nogavice z biserno prejico, ki je še povsod na prodaj. Običajne barve (rjavo, sivo) dobimo v raznih odtenkih. Biserna prejica je tudi dosti močnejša od krpanca, in krpanje gre hitro od rok.
Hraniti moramo tudi otroške in moške nogavice. Če se ne dajo več podplesti, jih razparamo in uporabimo za krpanje drugih, manj poškodovanih nogavic. Doslej smo iz starih nogavic šivale krpe, odslej pa jih moramo hraniti za krpanec. S tem je vprašanje o pomanjkanju krpanca rešeno. Ko se boste sami prepričali, da smo vam prav svetovali, vas pomanjkanje krpanca ne bo več razburjalo!
£#>> H\m:i
l%4 .if' Vi
4 V#. »■ fc&gfl
j$!k& lf
/|j|
t »Jim ,i<s'.«5'i'i|
k
n
smiinsna veze
H 6224. Blazina vezena s kelimskim vbodom. Če delamo vzorec na osnovi, pri kateri merijo tri križišča niti I cm, je blazina velika 40X53 cm. Narisek z vzorcem se dobi pod «Ultra» H 6224 za 12 dinarjev. (Narisek je na desni strani.)
H 6221. Lep okrogel prt v kelimskem vbodu. Prt ima v premeru 140 cm, če ga vezemo na osnovo, pri kateri merijo po tri križišča niti 1 cm. Narisek za vzorec, navodilo za delo in razpredelnica barv se dobi pod «Ultra» II 6221 in stane 12 dinarjev.
Slika rt 6221
H 6568. Preproga z izvirnim vzorcem, ki ga lahko vezemo s križnim ali pa s smiren-skim vbodom na kanevas z volno za preproge. Preproga je 2 m dolga in 153 cm široka. Narisek za cel vzorec, oznaka barv in pojasnilo, koliko volne potrebujemo od vsake barve, se dobi pod «Ultra» H 6568 za 24 dinarjev.
Slika H 6568
Slika H 6224
Narisek k blazini H 6224.
Znaki pomenijo:
1	= modra
2	= ramena
3	= rdeča
4	= siva
5	— golobjesiva
6	= peščenosiva
Slika H 5962
H 5962. Okrogel prt in prtiči iz tankega belega platna. Prt ima v premeru 180 cm, prtiči pa merijo 35X35 cm. Odlikanica za prt in za osem prtičev se dobi pod «Ultra» H 5962 za 72 dinarjev.
^3	A 5
H O D ER n E BLUZE
a !jg llm ue&erijem
Slika H 7026
H 7027. Preprosta bluza z ljubkimi vezenimi liki. Odlikanica «Ultra» II 7027 z vzorcem se dobi za 7 dinarjev.
H 7026. Elegantna bluza iz pralne svile bele ali pa kakršne koli nežne barve. Oba konca Zavratnika (šala) in zapestki so okrašeni z vezenimi liki. Odlikanica <Ultra» H 7026 z vzorcem se dobi za 7 dinarjev.
H 7025. Ljubka bluza z luknjičavim vezenjem. Odlikanica «Ultra» H 7025 z vzorcem se dobi za 7 dinarjev.
Slika H 7027
Slika H 7025
A S,II: ZAKAJ JE NEBO MODRO?
Janezkovi starši so sedeli nekega dne takole proti večeru z otrokom in nekim prijateljem na vrtu. Pili so kislo vodo in delali načrte za počitniško potovanje. Mati je sanjavo zrla proti nebu. Kar tako mimogrede je izgovorila opazko o modrem nebu. /
Takoj se je Janezek oglasil: «Mama, zakaj je nebo modro?*
'Naj ti očka to pojasnil*
'Očka, zakaj je nebo modro?*
Očku se je ravno zabaval s prijateljem. Nekoliko nejevoljen se je ozrl in rekel svoji ženi: 'Pojasni vendar otroku, zakaj je nebo modroI*
Mati je nekoliko premislila, potem pa je začela pripovedovati o angelčkih, ki imajo nalogo, da barvajo nebo modro.
Očka, ki je na pol poslušal, je bil skoraj jezen. Le kako je mogoče tako neumno pojasnjevati? Najbolj počet-na načela vzgojeslovja se na ta način podirajo. Štiriletnemu otroku je treba vendar dajati takšna pojasnila, ki so docela resnična.
«No, potem mu pa ti razložil* je rekla žena.
Očka se je odkašljal. 'Hm, torej, Janezek — nebo sestoji iz zraka — razumeš?*
«Neh je odločno odgovoril Janezek, nebo, to je nebeški šotor, in ta ni iz zraka.*
Očka je pogledal prijatelja in iskal pri njem pomoči: 'Kajne, Rudolf, nebo se pravi samo v pesmi nebeški šotor, v resnici pa .. .*
'Tvoja razlaga je napačna,* je mrmral Rudolf in gledal proti nebu.
'Potem pa ti razloži, zakaj je nebo modroI*
Stric Rudolf je rekel nato:	Pojdi
sem, Janezek! Vidiš, nebo je zelo, zelo daleč od tod, tako daleč, kakor morejo leteti aeroplani — veš, takšni pravi aeroplani s prav velikimi propelerji, ki dela jo rrrrrr skozi zrak. In drugi mesec, ko se boste vrnili s potovanja, te bom vzel s seboj na letališče, tam boš.. .*
Stric Rudolf se je že zadovoljno muzal. Bil je zelo ponosen na to, da zna otroke odvračati od neumnih in nerodnih vprašanj. Zdelo se je, da se Janezek že veseli na to, da pojde na letališče, vendar je kar nenadejano spet vprašal: «Stric Rudolf, zakaj je nebo modro?*
Zdaj se je muzal očka. Mati se je že glasno smejala.
Stricu Rudolfu se je nakremžil obraz. Sklenil je, da bo presenetil Janezka z znanstveno razlago.
«Torej, poslušaj, Janezek: atmosfera, to je iz zraka sestojcči plašč, ki zemljo ...*	j,
'Ti, povej no,t. je ugovarjal očka, ■ kakšen red si prav za prav imel v fiziki?»	* ;
«Dober red, ampak ti si imel gotovo slabega, zakaj vprašanje o barvi zraka ne spada v fiziko.*
*
Dve Uri nato.
Na mizi ležita dva snopiča leksikona in več šolskih knjig, ki jih je imel očka, ko je še hodil v šolo. In medtem ko očka vpije: «Atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika in 20 odstotkov žlahtnih plinov, vodene pare in ogljikove kisline...*, udari stric Rudolf s pestjo po mizi, da so se zamajali kozarci:
«To, kar ti praviš, to je tako imenovana troposfera, medlem ko je stratosfera predmet moje debate, in ko bi bil tudi jaz tako neveden kakor ti...*
*
V kotu sedi mama z Janezkom in po tihem razlaga:
«... in vsak večer, kadar gredo pridni otroci v posteljo, priletijo angelčki ven, ti imajo velike, velike lonce, polne barve, in velike, velike čopiče iz čistega zlata in gredo na delo ter pleskajo in pleskajo .. .*
Zdajci Janezek zazeha: 'Mama, jaz bi šel rad v posteljo .. .*
G. J. Schmidt: Študije otroških glavic
•:r
OTROŠHI SmEHLJAJ

Otroški smehljaj mi je danes razjasnil pust, meglen dan.
Hodila sem, zatopljena v misli, ki so me utrujale in žalostile. Golo drevje je molelo v meglo, nobeno ptičica se ni oglasila.
Ob poti pa se je igral otrok.
Z žlico je zajemal vodo iz deževne luže in jo zlival v majhno, pestro po-barvano vedrico.
Nesmiselno, brezkoristno početje, boste rekli.
Gotovo zu nas odrasle ljudi.
Otroku pa je bilo to važno, zelo važno.
lil kdo bi mogel reči, ali niso v srcu otroka, ki se je nesmiselno in brezkoristno udejstvoval, v tistem trenutku cvetela čustva, ki so bilo ostroumnej-ša in v nekem višjem smislu koristnejša, kot vse naše pehanje za zlatom in zakladi?
Toda modrujem, pa tega nisem hotela.
Hotela sem le povedati, da se je otrok hipoma, ko je čul moje bližajoče se korake, ozrl in se mi nasmehljal.
To se velikokrat zgodi in nič ne pomeni, bodo odgovorili tisti modri, ki vse vedo, le tega ne, kar je važno in odločilno, namreč vsega tega, kar zadeva srce, dušo.
Tn ta smehljaj je zadel srce, dušo.
Vzcvetel je kakor roža.
Zvenel je kakor tolažilni večerni zvon.
Otrok se mi je moral v tem trenutku nasmchljuti, čisto preprosto zato, ker sem bila žalostna, in ker me je hotel razveseliti.
Nič drugega na svetu bi me ne bilo moglo tisto uro razveseliti. Otroški smehljaj pa me je.
Pobožala sem otroka, in potem se je igral naprej.
Odhajala sem, skrivajoč otroški smehljaj kakor najlepši dragulj v zakladnici srca.	H. G.
Chirley Long, «Sunday Pictorial», London:
mmmJtaUSei* fra f/as
IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIII!I!!II!III!I!IIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIII!II!IIIIIIII!IIII!IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!IIIIIIIIIIIIIII!IIII!III!IIIIIIIIIIIIII!!i1iiT|||IIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIII|[||||||||I!III!III
Danes, ko se toliko govori o čisti rasi in o vprašanju dednosti, bo gotovo vsakogar zanimalo, kaj vse lahko otrok podeduje od svojih staršev. Dedično vprašanje igra ■danes veliko vlogo v proučevanju raznih bolezni.
Ocenite najprej samega sebe! Kdo Vam je pomagal, da ste postali to, kar ste? Kaj ste dosegli sami? Kaj lahko od Vas podedujejo Vaši otroci?
Z mnogimi zdravniki sem govoril o tem vprašanju. Knjiga «Podedovanje», ki jo je izdal znameniti profesor
J.	B. S. Haldan, daje odgovor na vprašanja, ki zanimajo vsakega roditelja.
Sin ali hčerka?
Spol otroka se določi že pri spočetju samem. Zavisi pa le od očeta in ne od matere. Otrok, ki mora postati deček, se v nobenem primeru ne spremeni v deklico ali obratno.
Navadno se misli, da se rodi več fantkov kakor deklic zato, ker so dečki močnejši in lahko laže prenašajo proces spočetja, kakor deklice. To pa je popolnoma zgrešeno.	\
Kajti dečki so po naravi dosti slabotnejši od deklic. Veda danes lahko dokaže, da se rodi več dečkov zato, ker jih je tudi več spočetih. Priroda stremi namreč za tem, da je na svetu število mož enako številu žen, in jih zato tudi ustvarja v večjem številu. Kajti v detinstvu umre dosti več dečkov kakor deklic,- zato je treba tudi ustvariti rezervo mož, da bi ljudski rod ne izumrl.
Čim sposobnejša je žena, da postane mati, tem več ima tudi možnosti, da rodi moško dete. Toda to se vnaprej nikakor ne more trditi. Umrljivost moških embrijev je skoraj za 50°/° večja od umrljivosti ženskih. Zaradi tega ima mati tem več možnosti, da rodi moško dete, čim bolj je zdrava.
Oči otrok.
Z nekaterimi izjemami lahko vsakdo že vnaprej določi barvo oči svojega še nerojenega otroka. Zato morate pregledati barvo svojih oči in oči svojega zakonskega druga, oči svojih in njegovih staršev in prav tako oči svojih otrok, če jih že imate.
Če ima žena temnorjave ali črne oči in ima temne oči tudi vsa njena rodbina, potem bo imel otrok temne oči ne glede na barvo oči njenega moža.
Če imata mož in žena temne oči in so v rodbini moža člani s svetlimi očmi, potem bo imel otrok verjetno rjave oči.
Če ima žena sive ali zelene oči, njen mož pa sive, zelene ali modre, bo imel otrok modre, sive ali zelene.
Ako imata oba roditelja modre oči, bo imel tudi otrok modre, samo nekoliko svetlejše.
Ima li eden izmed obeh staršev velike oči, bo imel take najbrže tudi otrbk. Če pa eden od roditeljev škili, ni treba, da bi škilil tudi otrok, razen če so tudi v rodbini zakonskega druga škilasti člani.
Ako ima eden izmed staršev dolge trepalnice, jih bo imel skorajda tudi otrok.
Barva las.
Če ima eden izmed roditeljev temne lase (črne ali ijave) in so tudi vsi člani rodbine temnolasi, bodo tudi otrokovi skoraj gotovo temni ne glede na barvo las drugega roditelja.
Če se mož ali žena temnih las poroči z osebo, ki ima isto barvo las, bodo tudi njuni otroci verjetno temnih las, pa čeprav so v njuni rodbini tudi svetlolasi člani.
Ako se mož rdečih les poroči z rdečelasko, bodo imeli njuni otroci bržkone rdeče lase.' Če se rdečelaska poroči s plavolascem, bo imel otrok lahko rdeče, svetlorjave ali plave lase. Vse tri barve so enako mogoče.
Če ima eden izmed roditeljev rdeče lase, drugi pa temne in so v njegovi rodbini tudi plavolasi, potem bo otrok temnih, rdečkasto rjavih ali rdečih las.
Ako so lasje enega izmed roditeljev temnoplavi, a drugega svetloplavi, bodo imeli tudi otroci verjetno svetlo-plave. Lahko pa se tudi zgodi, da bo otrok rdečelas, če so v rodbini enega izmed obeh staršev tudi rdečelasi člani.
Če sta oba roditelja svetloplavih las, bodo tudi otroci svetlolasi, vendar bo barva nekoliko temnejša.
Valoviti lasje.
Ako imate vi in člani vaše rodbine valovite lase, bg^lo tudi glavice vaših otrok kodrolase, ne glede na to, kakšni so lasje vašega zakonskega druga.
Izjema se lahko zgodi samo tedaj, če ima drugi roditelj čisto tanke, mehke in ravne lase, ki so večinoma redki.
Če imajo starši ravne lase, bodo imeli tudi otroci ravne.
Komu bo otrok podoben?
Na to vprašanje se ne more odgovoriti z nekoliko besedami. Imamo pa podobna pravila za poedine črte obraza in vi lahko te sami povežete s pravili, ki smo jih omenili za barvo las in oči.
Vzemimo na primer nos:
Če imata oba roditelja isti tip nosu, bo imel otrok, ko bo dorastel prav takega. Ako pa ima eden izmed staršev širok, dolg ali sploh izredno oblikovan nos, drugi pa navadnega, bo otrok podedoval izrednega.
Če se je v vaši rodbini med generacijami pojavljal isti tip nosu, potem bo s 50% verjetnosti imel tudi vaš otrok isti tip nosu.
Ako ima eden izmed roditeljev velika ušesa, bo gotovo imel taka ušesa tudi otrok. Isto lahko rečemo o debelih ustnicah.
Če so starši visoki, bodo takšni tudi otroci. Če pa je eden izmed njiju velik, drugi pa majhen, potem bo otrok najbrže majhne postave.
Lepota.
Še nekaj zanimivih podatkov o tem, kakšni so lahko vaši otroci.
Če imata mož in žena ravne, plave lase in modre oči, bodo imeli tudi njih otroci enake lase in oči.
Ako pa imata i mož i žena temne, valovita lase in temne oči, lahko otroci predstavljajo pet različnih tipov: od plavih las in modrih oči do modrih oči in ravnih, temnih las.
Če ste lepi in je tudi vaš mož lep, nikar ne mislite, da bodo tudi otroci lepi in bodo na lepotnih tekmovanjih dobivali nagrade!
Nasprotno, lahko so celo grdi.
Vzemimo sledeči primer: Oče je črn, kodrolas, velikih, temnih oči, lepo oblikovane brade in lepih ust, mati pa valovitih plavih las, modrih oči z dolgimi trepalnicami in lepih ust. Njun otrok bo imel ravne, medle, rjave lase, majhne, neprijetne, zelene oči in preveč razvite zobe.
8o
Kakor vidite, lahko prenesejo starši na otroka prav tiste poteze, ki njim manjkajo. Toda ne razburjajte se, saj to se ne zgodi vselej!
Dominantne poteze.
Če ste pazljivo prečitali vse, kar smo doslej povedali, boste videli, da je predvsem potrebno sledeče: ako želite spoznati, kakšen bo vaš otrok, potern morate dobro proučiti svojo rodbino in rodbino svojega zakonskega druga. To se pravi, najti morate v svoji rodbini dominantne lastnosti, kakor so na primer: temne oči, valoviti lasje, dolg nos itd.
Glede oči velja osnovno pravilo, da temne barve vedno prevladujejo svetle. Ljudje, ki imajo modre oči, ne smejo misliti, da bodo otroci podedovali barvo njihovih oči. Navadno namreč vse druge barve prevladujejo modro.
To pa je zato, ker so modre oči tako rekoč brez barve. Gornja -površina zenice sploh ni modra. Modra barva oči je le navadna iluzija, kakor je iluzija sinja barva
neba. To je samo posledica lomljenja svetlobe v drugih delih očesa.
Zaradi tega imajo tudi novorojenčki modre oči.
Kaj vse lahko otrok podeduje?
Kako morejo starši poteze svojega obraza in barvo oči in las prenesti na svojega otroka?
Vsako človeško bitje začne svoje življenje kot stanica, ki sestoji iz 48 neizmerno majhnih delcev, katere imenuje veda hromozome.
Tako oče kakor mati dasta otroku po 24 hromozomov. Vloga očeta pri spočetju otroka je samo v tem, da mu preda svojih 24 hromozomov.
In čeprav služi mati kakor neke 'vrste «inkubator», tudi ona ne more dati otroku več kakor oče.
Otrok ima torej 48 hromozomov, ki vsebujejo vse, kar more otrok podedovati. Vse drugo pa zavisi od otroka samega in od okolice, v kateri živi.
Foto Joj. Pogačnik
Srečen otrok
P O T D O
Dalo Čarnegie:
Ljudi je treba prepričati
(Nadaljevanje.)
Pusti, naj drugi sodeluje — in odločil Ali Vas ne veseli bolj, če sami kaj odkrijete, kakor če Vam kdo drug prinese dobro misel kar na krožniku? Ali ni veliko boljše, če drugemu samo nekaj predlagate in mu' potem prepustite, da si o tem sam ustvari svojo sodbo?
Nihče izmed nas nima rad, če mora venomer sprejemati predpise in navodila, kako naj ravna. Nasprotno — mi vsi želimo, da bi se nas vprašalo po naših željah. Hočemo, da ljudje, če hočejo kaj od nas, tudi upoštevajo naše želje in naše nazore.
V nekem velikem mestu so nameravali razširiti bolnišnico in opremiti z najnovejšo rentgensko napravo. Doktorja L., ki je načeloval rentgenskemu oddelku, je oblego-valo toliko prodajalcev rentgenovih aparatov, da mu je bilo to že mučno. Vsak je svojo napravo poveličeval in v zvezde koval.
Eden izmed njih pa je bil spretnejši od svojih kolegov. Vedel je namreč nekaj več o tem, kako je treba ljudi prav prijeti, kakor drugi. In ta mož je pisal doktorju L. pismo nekako fe-le vsebine:
Naša tovarna je šele nedavno izdelala novo vrsto rentgenove naprave. Naprava — to moram izrečno poudariti — še ni tako popolna, kakor bi jo mi radi imeli. Mi to dobro vemo in bi jo radi primemo preoblikovali. Bili bi Vam torej zelo hvaležni, če bi si Vi hoteli napravo o priložnosti ogledati in nam potem sporočiti, kako bi jo mogli za Vaše namene še izboljšati. Ker nam je znano, kako dragocen je Vaš čas, Vas prosimo, da bi Vam smeli poslati naš avto, ki Vam je vsak čas na razpolago.
«Bil sem nekoliko osupel, ko sem prejel to pismo,« nam je rekel doktor L. «Bil sem presenečen, hkrati pa mi je to godilo. V moji praksi se mi ni še nikoli zgodilo, da bi se bil kak fabrikant rentgenskih aparatov obrnil name za svet, in ne morem tajiti, da mi je to dobro delo. Takrat sem imel vsak dan obilo dela do poznega večera, pa sem se rajši odrekel nekemu sicer zelo lepemu povabilu, samo da sem si mogel ogledati tisto rentgensko napravo. Cim bolj sem jo študiral, tem bolj mi je ugajala. Nihče ni doslej poskusil, da bi mi takšno napravo prodal. Zato sem se sam čutil kupca — v imenu bolnišnice seveda. Bil sem sam tisti, ki se je prepričal o odlični kakovosti naprave in jo tudi naročil za bolnišnico.«
Nikomur ničesar ne vsiljujmo, temveč pustimo, naj vsak sam voli in izbira.
Pa še nekaj si zapomnitel Tisti drugi nima — recimo — prav, toda tega ne bo hotel uvideti. Nikar mu ne očitajte, da nima prav. Poskušajte ga razumeti. Drugi ima namreč zmerom svoje vzroke za svoje po-
USPEHA
čenjanje, in zaradi tega gre vedno samo za to, da izvemo te vzroke. Pošteno se vprašajmo: «Kaj bi jaz čutil, kako bi bilo meni, če bi bil na njegovem mestu?« Zakaj samo tako, da pridemo stvarem na dno, še izognemo zmotam in razočaranju.
Preden sodite ali kaj storite, pustite, da preteče medtem nekaj časa, da ste si potem čisto na jasnem, kako veliko je zanimanje v primeri z zanimanjem Sruge osebe na tujih zadevah. Pojasnite si, da čuti na vsem svetu vsak v tem oziru prav tako kakor Vi. Potem boste spoznali, da imamo pri ljudeh samo tedaj uspeh, če gledamo na stvari z njihovimi očmi.
Preden komu kaj očitamo, pomislimo, kako bi mi ravnali, če bi bili na njegovem mestu. Tri četrtine vseh ljudi, ki jih srečate v življenju, potrebujejo toplote in naklonjenosti. Privoščite jim toplo besedo in pokažite, da ste jim naklonjeni, pa Vas bodo radi imeli in Vam bodo za to hvaležni.
Slavnega pevca Saljapina morda vsi poznate. Nekoč je prirejal koncerte v Ame-Aki. Njegov impresarij (podjetnik in vodja koncertov, umetniških prireditev itd.) pripoveduje:
«Saljapin je bil kakor razvajen olrok; bil je pravi vrag v vsakem oziru, tako da je bilo težko z njim izhajati. Popoldne pred svojim nastopom v operi mi je telefoniral in mi dejal: .Počutim se strašno slabo. Moje
grlo je kakor strgalnik; čisto nemogoče je, da bi drevi pel.‘ Mislite, da me je to spravilo iz ravnotežja in da sem se takoj začel z njim pričkati in mu očitati? Nikakor ne, zakaj znal sem ravnati z umetniki. Takoj sem šel v Saljapinov hotel, da bi ga na vse mogoče načine tolažil. ,Kako mi je žal, kako me to boli,' sem mrmral žalostno. .Seveda ne morete peti. Predstavo moramo takoj odpovedati. To Vas bo sicer veljalo nekaj tisoč dolarjev, toda za človeka, ki je tako slaven kakor Vi, ni to niči'
In potem mi je Saljapin z vzdihom pripomnil, da bi bilo morda bolje, če bi se jaz pozneje še enkrat pri njem oglasil — morda ob petih, morebiti mu bo takrat že bolje.
Okrog petih sem se torej vrnil in sem ga spet globoko pomiloval. Spet sem hotel predstavo odpovedati, in spet mi je Saljapin začel tarnati, češ da bi bilo dobro, ako bi jaz prišel čez eno uro spet k njemu. In o pol osmih mi je dejal, da bo nastopil, toda samo pod pogojem, če stopim pred zaveso opere in oznanim občinstvu, da je Saljapin prehlajen in zaradi tega slabo pri glasu. Slovesno sem mu to obljubil, v resnici pa niti mislil nisem na to, saj sem dobro vedel, da lahko samo na ta način spravim velikega pevca na oder.«
Če hočete torej na druge ljudi vplivati, se vživite v njihove želje in storite, kakor do Vam je vse na tem, da bi jim le želje izpolnilil
(Se bo nadaljevalo.)
v
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
No morem si prav misliti, kaj jo »dolgčas*. Pojem »dolgčas* je znak pomanjkanja inteligence, in človeka, zlasti pa ženo, ki more pri vseh lepili nalogah lahko reči. da ji je dolgčas, lahko imenujemo strašno neomikano in neizobraženo. Nobeni ženi v pravem pomenu besede, pa naj bo intelektualka ali pu preprosta gospodinja in mati. ne more biti dolgčas, in če ji je vendarle in ne ve, kaj bi s časom, ter hodi po kavarnah in nadleguje znance z obiski, potem to ni prava žena, kakršnih danes potrebujemo, temveč mehkužno, polovično bitje. Da bo imelo naše življenje smisel in cilj, moramo imeti vsi svoje delo. Samo v delu lahko najdemo pravo zadovoljstvo in pozabo vsega,, kar nas v življenju boli. V delu imamo uspešno izrabo svojega časa, svojih zmožnosti in telesnih moči, le v delu pravilno preživljamo svoje življenje. Kaj bi bili brez dela P Kako pusto in prazno mora biti življenje komodne, lene žene, ki noče imeti nobenega delal Kako ponižujoč je na primer občutek žene, ki gledajo njenemu možu raztrgane nogavice iz čevljev! Ali ima žena, ki trdi. da nima doma nobenega dela, brezhibno zakrpane vse nogavice, ali ima vaša hčer-
ka čist ovratnik na obleki in vaš deček vse gumbe pri hlačah? Ali nimate doma nikjer perila z raztrganimi čipkami? Ali bi ne bilo treba presaditi cvetlic? Ali polikati obleke itd.? Ali bi ne bilo prav, če bi odgovorili na pisma, si prečitali časopis ali dobro knjigo, da bi si obogatili in razširili svoje duševno obzorje? No, vidite, takih in podobnih del se najde sto in sto. Vsaka marljiva žena hoče, da bi imel dan ne štiri in dvajset, ampak osem in štirideset ur, pa bo imela vedno dovolj dela, ker plete, šiva, kuha, pospravlja, se uči z otroki, in ko vse to opravi, si najde še zmeraj dovolj časa, da malo morda potelovadi, obišče razstavo ali predavanje, se pogovori z. možem o sodobnih dogodkih, gre z otroki na sprehod ali v gledališče in se izobražuje s čitanjem dobrih knjig.
In verjemite mi, da ima žena, ki vse to zmore, v resnici še dovolj prostega časa. ker je inteligentna žena, ki vidi v delu smoter življenja, ne pa oviro, in ki delati hoče. Samo tiste, ki pravijo iz gole kornodnosti. da za to in ono nimajo časa, sc pri vsem tem dolgočasijo in so slabe volje. To je razumljivo, zakaj samo od dela imamo lahko pruvo veselje, ki je hkrati veselje do življenja.	Sr.
Lepa vaza ali moderna svetilka sta lepo darilo za vsako nevesto.
gom ali barvo stanovanjske opreme in sobne slikarije. Tako moramo na primer, če nameravmo mlademu paru pokloniti preprogo, senčnik za svetilko ali posteljno pregrinjalo, prej natanko poizvedeti, kakšne barve bo slikarija sobe in kakšna bo oprema, da se bo darilo z njo ujemalo.
In končno, kaj pa naj prav za prav darujemo?! Tisto, kar ne bo našdga žepa preveč obremenilo in bo mlademu paru res koristilo in ju razveselilo. Teh reči je pa toliko, toliko. . . Naj jih nekaj naštejem? Samo nekaj . . .: dekorativna blazina za oto-mano ali kauč (seveda ročno delo), velika dekorativna stoječa svetilka, mizna svetilka ali svetilka za nočno omarico, lepi izdelki iz keramike, originalna slika, preproga, stojalo za cvetlice, lepa sobna cvetlica, električni sesalec za prah, električni kuhalnik, zavese, platno za posteljnino itd., itd.
Samo dobro premislite, preštudirajte vse možnosti, potem se šele odločite za nakup. Vselej pa dajte prednost praktični pred lepotno vrednostjo darila. Čas, v katerem živimo, to brezpogojno zapovedujel
Če je mlada gospa še nima, ji poklonile laklno lepo jedilno garnituro.
JčadaK
.SE DEHLE mOŽI
Kaj darujemo mladoporočencem
Nedavno sem obiskala neko «novopeče-no» gospo. Vsa ponosna mi je razkazala svoj domek. Ko mi je pokazala poročna darila, sem kar obstrmela nad kupom porcelana in stekla. Same najrazličnejše potrebne, manj potrebne in tudi zelo, zelo malokdaj potrebne jedilne garniture. Najmanj tri so bile menda za čaj, dve za črno kavo, pet za likerje, pa za vino, za pivo itd., itd.
«Za božjo voljo, saj imaš tega za celo trgovino. Kdo ti je pa toliko nanosil?«
«Sorodrtiki in prijateljice. Skoraj ne vem, kam bom vse to spravila in kdaj bom vse to rabila, tudi ne . . .»
Opazila sem, da mlademu paru manjka še to in ono. Koliko bolj bi bilo mladi ženi ustreženo, ko bi se bil kdo izmed darovalcev spomnil in bi ji namesto kavine garniture poklonil n. pr. stensko uro za kuhinjo ali pa morda električni likalnik, ki ga tudi še nima, kakor nima še nešteto drugih potrebnih reči.
Toda takšna je pri nas pač stara navada, da daruj,emo mladoporočencem najrajši kakšno kavino garnituro. Temu sicer ne ugovarjam, ker je kavina garnitura tudi potrebna, toda darujmo jo le, če trdno vemo, da je mladi par še nima ali jima ne misli kdo drug darovati. Če pa tega ne vemo ali nismo o tem popolnoma prepričani, se pa rajši odločimo za kakšno drugo praktično darilo. Najbolj pametno pa je, da se najprej vsi sorodniki in prijatelji mladega para med seboj dogovorijo, kaj misli kdo pokloniti. Le tako bodo mogli darila res praktično izbrati, s čimer bodo znatno razbremenili mladoporočenca, kar dandanes v teh tesnih razmerah, v katere nas je potisnil 'čas, ni majhna reč.
Pri kupovanju nekaterih daril moramo misliti tudi na to, da se bodo ujemala s slo-
		M	la smrl	tol	1 .	1	1	
1					Dsojeni			
	Maxence van der Meersch:							
hambry so je peljal v avtu po dolgem drevoredu, ol> katerem so stalo stare lipe, ki jih je bila pozlatila jesen. Na desni so so razprostirale njive. Na levi se je vlekel neskončni. mračni zid jetnišnice.
Pred velikanskimi, z železom okovanimi vrati je ustavil vozilo, izstopil in pozvonil. Odprlo se je okence, zamreženo z gosto jekleno rešetko. Nekaj belega, nerazločnemu obrazu podobnega se je prikazalo zadaj.
—	Odvetnik, je rekel Chambry.
Zaškripala so težka, tesna vratca. Vstopil je.
Dober dan. gospod, ga je pozdravil ječar in zapahnil železne durce, ki so zašklepetale ko čeljusti.
Chambry je stopil čez dvorišče, podobno temnemu vodnjaku med visokim, mrkim zidovjem. Prišel jedo druge rešetke in spet pozvonil. Na kraju dolgega hodnika se je prikazal drug stražar.) ki ga odvetnik ni poznal, in prišel bliže.
Odvetnik, je spet rekel (hambry skozi pregrajo.
—	H komu prihajate?
K Andriouxu.
K obsojencu na smrt? Ali imate dovoljenje za sestanek z njim?
Dal sem ga v vložišče. Obsojenčev zagovornik
sem.
Ne da bi odprl, je možakar odšel po dolgem hodniku proti vložišču. Cez eno minuto se je vrnil, brez besede odprl odvetniku in spet zapahnil vrata za njim.
*
—	No, kako je. ubogi prijatelj?
Tako. gospod. Bo že.
Še vedno pogumni?
Saj sem vam že povedal, da mi je vse skupaj kaj malo mar. Če človek nosi za svoje ideje kožo na trg, nima pravice tarnati. Hotel je pač tako.
Bila sta sama v tesni celici. Chambry je odložil svojo aktovko na mizo. Andrioux, anarhist, prekucnil in prevratnež, velik, Bled fant, upadlih lic in žarečih oči, je pohlepno vsrkaval dim cigarete, ki mu jo je poklonil njegov zagovornik.
Ta mladenič je ves gorel za idejo. Bil je eden izmed tistih navdušencev in privržencev, pri katerih sama teorija rodi dejanje.
Zapletel se je v političen atentat, ki se je tako posrečil, da je žrtev že naslednji dan umrla za posledicami dobljenih ran. In ker je sodišče hotelo ustrahovali nezadovoljneže, je kar vse obtožence vprek obsodilo na smrt, ne da bi kaj prida raziskovalo odgovornost in dejansko soudeležbo posameznikov.
\ndrioux je povzel:
Dolgo je že od tega, kar sem se vdal v svojo usodo. Zdaj tudi v prošnjo za pomiloščenje nimam nobenega upanja več...
Jaz pa nikakor še nisem obupal, o. tega pa ne!.. .
—	Najrajši bi videl, da bi se kar takoj končalo, gospod. Zlasti če se lahko uredi tista nenavadna zadeva z doktorjem Priemsom. To bi bilo... To bi bilo imenitno, čudovito! Ali imate nova sporočila?
Imam jih, je dejal Charnbry.
A V So dobra? Ugodna?
—	E. niso!
\ anarhistove poteze se je zarisala trpka osuplost.
—	Tepci! je zašepetal.
Zdaj je gledal, kako mu med prsti dogoreva cigareta, in mu ni bilo nič več mar, da bi jo kadil.
—	Zakaj so odklonili? je povzel.
I akoj vam povem, je odgovoril Chambry. Dok-lor Prierns, kajne, je takoj, ko je izvedel, da želite žrtvovati svoje življenje v korist in prospeh medicine, prihitel k meni. Na moj nasvet in z mojim sodelovanjem je potem pisal državnemu pravdniku ...
—	Da.
V svojem pismu je razložil, da ima mladega bolnika, ki bo kmalu umrl zaradi skrajne oslabelosti obistnih žlez. Prosil je, naj mu dovolijo, da bi vam. ker ste izrazili tako željo, živemu vzel eno vaših obistnih žlez in jo vcepil umirajočemu. S takim precep-1 jen jem iz živega telesa je znameniti kirurg upal doseči popoln uspeh. In ker ste se vi tako velikodušno sami ponudili...
Da! Da! Seveda! In kaj so na to odgovorili?
—	Državni pravdnik je sporočil, da je to kratko in malo nemogoče. Zakaj če bi se operacija čudežno posrečila in bi vi s tem rešili življenje mlademu človeku. bi postali nekakšen junak.... ki bi se ne mogel več kaznovati ...
Torej nikakor ne smem postati junak, je bridko končal anarhist.
Molčala sta nekaj časa. Andrioux je še bolj bledel, in roke so se mu tresle.
In tisti nesrečnež, je povzel, kateremu bi bil rešil življenje?
—	Kaj hočete!
—	Tega jim seveda še mar ni! Zanj to ni važno!
Saj bodo vzlic temu poskusili.
—	Kako?
—	Ne vem ... Doktor Prierns je rekel ... Morda . .. Morda kdaj pozneje ...
Zapletel se je. . .
—	Vas že razumem, je dejal Andrioux. Ko bom mrtev, kajne? Takoj potem, ko mi bodo odsekali glavo — bodo tvegali operacijo! E? Ali sem uganil?
—	O. vi mislite torej, da...
—	Seveda, gospod Chambry. saj sem vam že povedal, da sem vas razumel.
Skomignil je z rameni.
To je bedasto! Pa bi bilo Jahko tako lepo! Toda ne govoriva več o tem. Še eno cigareto vas prosim, gospod. Teh najbolj pogrešam tukaj. Pa hvala lepa kljub vsemu ...
*
K.o je ostal Andrioux čisto sam v svoji celici, je sedel na posteljno stranico in se razjokal.
Torej ne bo mogel uresničiti niti svojih poslednjih sanj, da bi bil koristen, da bi nekomu rešil življenje. Če pa ga bo vendar rešil, bo to le po njegovi smrti, bedasto, skoraj proti njegovi volji, kakor se to godi živalim, ki jih žrtvujejo, ne da bi se tega zavedale
<?mtlilktbyctekdomtc
-Mitfru AMitl Ztfa&M
Navadi ga pravočasno na SARGOV	Q 0 NT
proti zobnemu kamnu

in ne da bi mogle biti ponosne na svoje zasluge. Oskrunili bodo njegovo še toplo truplo in skušali potem storiti slabše iti z manjšini upanjem na uspeh, (oda brez sodelovanja njegove volje - samo to. kar jim je prostovoljno ponudil, naj opravijo ob njegovem živem telesu.
Nočejo, da bi bil junak!
V duši na smrt obsojenega se je zdaj vse zrušilo. Bil je bolj potrt kakor na dan obsodbe. Že tedne je črpal iz tega svojega nenavadnega in navdušujočega načrta duhovno hrano, neko sladko pomirjanje, nekakšno zavest odrešenja.
— In ubožec bo nemara zaradi tega celo umrl! je pomisl i I.
Čudno, trpel je za nesrečnika, za tega nepoznanega bolnega mladeniča, o katerem sicer ni vedel ničesar, samo svoje življenje mn je hotel žrtvovati in ga s tem rešiti gotove smrti.
Ubogi fant!
In njegove misli so se vrnile k operaciji, ki jo bodo izvršili navzlic vsemu po njegovi smrti. Ali se bo posrečila? Ali bo košček še napol živega mesa, pravkar iztrgan iz njegovega mrtvega trupla, mogel vrniti življenje umirajočemu bolniku?
To je sedaj bistveno, drugega nič. Prav to si je bil želel, to je bila prava vsebina njegove prošnje državnemu pravdništvu.
Biti koristen! No. to bo lahko kljub vsemu. Četudi ni vse po njegovi volji, koristen bo pa le! Kar nenadno je razumel vso ničemurnost in vso oholost, ki sta ga bili izpodbudili, da je ponudil svoje telo znanosti. Zdaj se ju je popolnoma otresel. Služil bo, kakor služi telo živali ne da bi to bilo po njegovi svobodni volji — dobro! Toda služil bo vendarle. Ali si je želel kaj več?
Prav v tem trenutku je Andrioux, ne da bi se tega zavedal, postal junak s tem da se je odpovedal junaštvu... Oddolžil se je človeški družbi, katere zakonov nikdar ni hotel priznati.
«Kakšna čudna žival je človek ... je rekel odvetnik gospod ( hambrv.
Prevedel d’Artagnan.
Ciarence Budington Kelland:
(Nadaljevanje.)
Odkrito moram povedati, da sploh nisem čutil, da se vozim. Bil sem tako zaposlen s premišl jan jem o naših poslih.»
«Da, da.* Sedel je. pritisnil na majhen vzvod pri pisalni mizi in rekel:	Naročil sem predjužnik v bun-
galovu Mr. Dodda.»
«Je pripravljen, je rekel oster glas.
«Ali ... ali imam. mislim, ali moram imeti bungalov?* je vprašal Atterbury.
<Seveda,: je odgovoril Quintain.
«Ampak jaz bi zares rajši... jaz sem navajen na pisarno. Jaz bi... mislim, da nočem bungalova.*
Mr. Quintain je nekoliko osupnil, pa je rajši preslišal Doddov protest. «Vaša privatna sprejemnica je takoj zraven,* ji- rekel. «Al i naj pogledava? Povabil sem nekoliko važnejših ljudi v vašem imenu na predjužnik.* Pogledal jo na zapestno uro, okrašeno z diamanti. «Cakajo že.*
Quintain je odvedel Dodela v najlepše prostore v celi hiši, ki naj bi bili njegovo stanovanje. Bilo je prelepo, toda ne pisarna. Tam ni bilo aktov, ne sešte-valnili strojev, ne knjigovodij na visokih vrtljivih stolih. Ničesar ni bilo. s čimer bi se dalo delati!
Še preden je utegnil zastaviti nekaj vprašanj % pojasnilo, se je znašel v jedilnici in bil predstavljen trem gospodom, ki so imeli vsi na sebi športne srajce in široke hlače. Ozračje je bilo, kakor v zabavišču ali v morskem kopališču, ne pa kakor v predsedniški sobi družbe, v katero je občinstvo investiralo milijone dolarjev.
«To je,* je predstavljal Quintain. Fuzzy Coe, odgovorni vodja naših B-filmov. Zraven Zanin Di Banta, o katerem se lahko reče, da je naj večji režiser na svetu, in ta z rdečimi lasmi je Tom Potts, naš svetovalec za družabne odnose. — Gospodje! Mr. Dodd!*
Vsi so bili vzhičeni, ko so ga videli. Vprašuli so ga, zakaj se ni peljal z letalom na obalo. Spraševali so o golfu in o tem, uli je bil Joe Louis res tako v formi, kakor so pisali časopisi. Na nobeno teh vprašanj ni znal odgovoriti.
«Ves teden sem razdelil za vas,* je rekel Potts veselo. cjutri popoldne boste igrali v Lakesidu golf z Di Banto in Raymohdom Poirotom in z novim, angleškim igralcem, ki smo ga pravkar dobili ... to je York Tudor.»
«Ampuk ... hm... jaz ne igram golfa,* je plašno odgovoril Atterbury.
Potts se za njegovo izpoved ni zmenil ter je nemoteno nadaljeval: «In jutri zvečer boste na večerji pri Thelmi Cheri; vam na čast priredi družabni večer. Prihodnje jutro pojdete ob osmih v Lunch-Club, toda ne bo vam treba imeti govorov; ob dvanajstih bo majhen zajtrk, prideta Mac Burk in Nora Newton. Popoldne se peljemo v Malibu ...
Atterbury ga je energično prekinil, cin kdaj naj delam?*
Morate se seznaniti z ljudmi — važnimi ljudmi,* je dejal Mr. Potts.
«Jaz moram delati,* je odgovoril Atterbury in gledal obupano okrog sebe. cNe vem, kako naj pridem tukaj do dela. Nisem prišel sem, da bi igral golf in hodil v zajtrkovalne klube. Jaz mislim, da v bungalovu ne morem delati. Navajen sem na pisarno. Študirati moram številke. Imeti moram knjige pri roki. Kje so knjige?*
«Poslovne knjige?* je vprašal Quintain. «Te bodo gori v upravnem poslopju, če niso v New Yorku. Vidite, nekaj reči imamo tukaj, nekaj jih je pa tam.»
cjaz moram imeti knjige pri sebi,* je rekel svoje-glavno Aiterbury. «Morda me niste čisto prav razumeli. Jaz sem tu za banko. Najti moram, kako je to, da denar izgubljate, namesto da bi denar služili; in pa - temu moram napraviti konec. Vidim ... hm .. . oprostite ... zdi se. da je tu strašna zmešnjava. Banka želi. da to uredim. Prav nič se mi ne ljubi gledati ljudi in hoditi v družbo. Jaz hočem revidirati knjige!*
cO filmskem poslu ne morete iz knjig prav ničesar izvedeti,* je dejal Mr. Di Banta.
cčisto gotovo lahko izvem, od kod prihaja denar in kje ostaja,* je rekel Atterburv. cMorebiti mi kdo izmed gospodov lahko pojasni, kako je to. da izgubljate denar.*
cVzrok mora biti kriza,* je dejal Fuzzy Coe.
«Povedal vam bom —,» je odločno izjavil Atterbury, «kako je s tem. Lani ste izgubili več milijonov. Moji banki dolgujete dvajset milijonov. Naših dvajset milijonov je treba ali plačati ali pa zavarovati in zajamčiti. Delničarji imajo pravico do svojih dividend. Za vsako svojo delnico so dali do sto dolarjev, zdaj pa stojijo na sedmih dolarjih.*
Razumem vaše stališče, kar se banke tiče,* je rekel Ouintain. cTodn publika je riskirala. Stavili so, da bodo zaslužili denar; če ga izgubijo, imajo pač smolo, c Vloga ni stava,* je odvrnil Atterbury.
Prav tako kakor življenjsko zavarovanje,* je ugovarjal Fuzzy. cStavite, da boste umrli, družba pa stavi, da boste živeli. Pri tem sem se nečesa domislil — mi moramo dobaviti film .Izgubljene duše*. Stoji na prodajnem seznamu za prodajalne družbe. Izpremenim torej naslov tega gangsterskega letalskega filma, ki ga ravno delamo, ,Umor v zraku*.»
«Ampak!* je rekel Atterbury osupel. «Ali je naslov .Izgubljene duše* primeren za zgodbo, ki se je imenovala ,Llmor v zraku* ?»
cPoslušajte,* je dejal Fuzzy, «v začetku leta prodamo prodajalnim družbam naših trideset, štirideset naslovov. Seveda filmi niso izdelani, kajne? Toda seznam se mora prodati. Torej moramo dobaviti naslove. Če se naslov ne ujema, si lahko odjemalci belijo glave, kje je smisel skrit.*
«1 o se mi ne zdi jasno,* je odvrnil Atterbury.
« I ako je treba pač delati,* je dejal Fuzzy.
«Toda mislite si: tovarna za konserve pošlje na primer svojega potnika na potovanje, in ta se dogovori, da bo dobavil toliko in toliko konserv lososu. Tovarna vendar ne more dobaviti tega števila konserv z vkuhanim fižolom znotraj in napisom ,losos* okrog in okrog!*
«Mogoče,» je odgovoril Fuzzy, «ampak to je losos. Mi kupčujemo s filmi.*
«Morala,» je rekel Atterbury resno, «je morala pri vsaki kupčiji.*
Di Banta je pogledal na zapestno uro. «Čheri bo vse razbila na drobne kosce, če ne pridem tja,» je rekel kar tako mimogrede in se nasmehnil Doddu. «Čeprav bi rad z vami kramljal, Mr. Dodd — vendar moram na žalost delati.* Odrinil je svoj stol. ((Privedi ga tja, k snemanju filma,* je rekel Pottsu. cMorebiti bo zanimivo. Plesni prizor napravimo danes popoldne.* c Jaz imam pa literaren razgovor —,* je pripomnil Quintain. «Macbetha hočemo napraviti, s Poirotoun v naslovni vlogi. Velika stvar. Od časa do časa moramo dati kaj takega, kar spada v višjo umetnost. Dobi priznanje od literarnih ženskih klubov.*
«Morebiti gremo zdaj. Mr. Dodd,» je silil Potts. (dinamo še veliko dela.»
cProsim,* je soglašal Atterbury. cRecite Thelmi Cheri, da računamo z njo,» je dejal Quintain z nenavadnim poudarkom.
*
Cheri ni bila posebno dobre volje, ko je prišla Di Banti in Pottsu nasproti, toda Potts je s skrivno, zapovedujočo gesto prestrigel vse besede, ki jih je že imela na ustnicah.	e
Potts ji ni dal priložnosti za kakršne koli izjave, preden ni doumela položaj.
«Miss Cheri.* je naglo rekel. — cMr. Dodd — kakor veste, novi gospodar Colossala.*
Cheri mu je ponudila roko, ljubeznivo, toda ne toplo, in rekla s pohlevnim, globokim glasom, z izrazom najčistejše aristokratske kulture: «Zelo me veseli. Mr .Dodd. Gotovo smo vsi prav veseli, da vas vidimo pri nas.*
cGotovo, gotovo,* je odgovoril Atterbury nekoliko brez zveze. «Brez dvoma. Mislim, hotel sem reči — mi smo seveda vzhičeni — hm. Vsekakor.*
Enkrat ne jesti je boljše, kakor enkrat preveč.
*
Zakurjena spalnica ni zdravju v prid.
*
Kdor si je pokvaril želodec, hvali zmernost.
*
Ne priporočaj svojini znancem nobenega zdravila.
*
Več ljudi umrje zaradi lenobe, kakor pa zaradi dela.
*
Občutek bolezni je znak, da smo sc zavedeli svojega notranjega ustroja; organi, ki jih čutimo, hočejo s tem svojega lastnika opozoriti.
*
Hrana bodi vedno delu primerna!
*
Notranja sreča poživlja in podaljšuje življenje.
*
Dihaj zlasti pozimi skozi nos, ne skozi usta.
Vraz**
Tega na pogled ni mogoCe uganiti!
Od zunaj tudi ni mogoče uganiti, ali imajo zrna žitne kave v sebi samo žgano škro-bovino ali praženi slad Ce je pripisano ime ..Kneippova", potem seveda kave ni treba natančneje preiskovati, ker smo lahko prepričani. da ima vsako zrnce v sebi dragoceno praženo sladno jedro, ki je tisto, kar daje kavi iz Kneippove visoko redilno moč, zrnati kavi podoben okus in polno aromo.
Kneippova|
HLADNA KAVA
Ni se zdrznila, temveč ga je začela obdelovati s spretnostjo dolgega izkustva. «Ne, poslušajte!)) je rekla nežno. «Vi bi ne smeli tičati v upravi! Res lie! Nisem slutila, da bankir... tako...» Obtičala je v ljubki zadregi. «Jaz delam zmeraj neumnosti s svojo strašno odkritosrčnostjo ampak zares! Po svoji zunanjosti bi morali nastopati v filmu!* Očarljivo se je smejala. «Prihodnjič bom zahtevala, da vas dobim za partnerja!*
Atterburyja je obšlo neko čudno vznemirjenje, ne neprijetno, pač pa tako, ki ga je nekoliko strašilo. Vsekakor je še pomislil in se zavedel, preden je svojemu obrazu dovolil, da se sme tako nekako nerazumevajoče nasmehniti.
«Moje sedanje dolžnosti,» je odgovoril slavnostno. «bi ne dovolile takega načrta, tudi če bi se mogel premagati in se postavati v filmu na ogled.
«He!» je prišel glas od tam, kjer je bila kamera. «Kaj če bi prišli sem? Ubogo dekle se tukaj že kuha in se bo zdaj zdaj zgrudilo!*
Za trenutek je Miss Cheri pozabila, da je potomka dolge vrste Velikih Dam. Oči so se ji zožile in ustnice stisnile. «Naj se kuha,* je zabevskala. «Za to je plačana.))
Spet se je obrnila k Dodelil in ga na pol od strani (»mamljivo pogledala. «Na žalost moram res na delo,* je rekla. «Bova že še govorila o tem, kajne? Priredim družabni večer za vas. Toda bom že tako uredila, da bova lahko dolgo kramljala.
«Nikakor ne morem... je začel Atterbury.
« J utri zvečer, kajne? je vprašala, obrnivši se k Pottsu in nato k Doddu. Iztegnila je ozko roko, ki ni še nikoli opravljala niti najmanjšega dela. «Odkar sem se osebno seznanila z vami. je dejala, komaj čakam, da boste jutri prišli. Saj me vendar m- boste pustili na cedilu?*
«Res bom... bom,* in hipoma so se raztopili njegovi trdni sklepi pod žarom lepih oči. «Zares,» je dejal, «z veseljem sprejemam vaše povabilo.*
<>Krasno!* je rekla in se odzibala na podmornico, ki je tvorila prizorišče.
Videl je, kako je zavzela prostor, ki ga je bila držala zanjo Lester Plumm	-ni voj niča >, ki ji je bila po-
vršno podobna. Seveda ni imela njene eksotične lepote. pa vendar nekaj od nje. Miss Plumm je vzdihnila. odšla čez zvijajoče se kače, se zgrudila na stol in si brisala obraz. Bila je samo nekaj korakov oddaljena od D odda. Nekaj, menda vljudnost, ga je nagnilo, da je stopil k njej.
«Dober dan, Miss Plumm,» jo je pozdravil.
Dvignila je obraz in ga vprašujoče gledala izpod obrvi.
«Opazovala sem. je rekla zaupljivo. «Cheri je čisti med. Izbrali so jo, da bi vam pomagala na noge.)
"Ne razumem popolnoma.... je dejal, pošteno osupel.
Vam bo že razjasnila!* je rekla.
TV.
O petih je bilo, ko je Mr. Potts oddal Atterburya v njegov bungalov. Malokdaj je bil kak mlad mož bolj začuden..Čutil je, kakor da je prepotoval milje in milje; toliko novih vtisov in čudnih prikazni se je zgrnilo nanj tako naglo, da so tvorili v njegovih možganih neprebavljeno kepo. Na prizorišču, kjer je troje igralcev kazalo ljudstvu svojo umetnost, je Atterbury naštel tri in sedemdeset drugih ljudi, ki so očitno nezaposleni stali naokrog, vsi na plačilnem seznamu družbe Colossal. Režiser, seveda režijski asistent, tako imenovana «skript-girl», ki ji je bila menda glavna naloga to, da je pazila, da ni danes noben igralec nosil drugačne kravate, kakor jo je bil imel včeraj. Tam so bili elektriki, tesarji, Specialisti za mikrofon, pomožni igralci in bog ve kdo šc vse. Čedno
jCaJLlclacu.	|
Od zdravnikov priporočena zobna krema
vsebuie 0'0075% organskega joda. 0'000035 g tega joda se pri čiščenju zob resorbira od dlesne in s tem porazdeli na notranje organe telesa.
JodOCalUdaca. je prijetno se peneča zobna krema najboljše kakovosti (brez kali-jevega klorata!), zelo slastnega in osvežujočega vonja. Minimalna količina organskega joda zadostuje za dolgotrajno desinfekcijo ustne votline (znanstveno dokazano!) in zaščitenje zob in dlesne pred obolenji, zlasti tudi pred paradentozo, ki je razširjena po vsem svetu. ^
Dalje je 3ad>\KaUkloca zdravniško priznana kot profilaktikum zoper prehlad, starostne pojave (arteriosklerozo) in kot izpodbudilo za vse telesne funkcije.	*
Queisser&Co., Hamburg 19. Zaloga za Jugoslavijo: Drogerijo GREGORIČ Ljubljana, Prešernova5
zdravstvena zobna krema!
te	TjHT	^
1
število občinstva, in vsi so dobivali plačo. Bodlo ga je v srce, ki je bilo gospodarno in trgovsko poslovno. Videl je predmete, vredne stotisoče dolarjev, trdne zgradbe in masivne kulise in še nešteto drugih reči. kar na kupu in brez uporabe. l)odd je.bil navajen na dobro organizirane in natanko razdel jene delavnice in tovarne, kjer je bil stalno izrabljen vsak košček prostora in vsaka poedina konjska sila. in ni mogel takih nesmiselnosti razumeti.
«Saj to vendar ni tovarna,» je rekel Potts bog ve kolikokrat. «To ni kupčijski posel, kakor si ga vi mislite. To je zabavno podjetje.*
To, da nekaj služi zabavi, je menda vse pojasnilo in vse opravičilo.
Potts je telefoniral Quintainu ter mu sporočil, da se je Atterbury vrnil. Skoraj v trenutku nato je prišel Quintain z orjaškim možem, ki je imel na sebi športno srajco. Atterburyu je zaradi tega kar nekako odleglo. Mož. ki je spremljal Quintaina, ni bil samo velik, temveč tildi širok in debel, s poštenim podbradkom in kar napihnjenimi lici. Imel je lahno nakodrane brke in je bil videti kakor velikan iz pravljice, ki ga je oblekel zelo drag krojač.
«Mr. Dodd, je dejal Mr. Quintain. «Mr. Nassau!»
«Dober dan!* je rekel Atterbury.
cOdidi, Potts! » je dejal Quintain in pomignil z glavo proti vratom. Potts se je hitro in s spoštljivim izrazom v obličju oddaljil.
Vi seveda poznate mr. Nassaua po tein, kar ste slišali o njem,» je pripomnil Quintain.
(Nassau,* je ugibal Atterburv mr. Nassau. Aha! — Nassau!»
Ali je mogoče?* je rekel mr. Nassau, in zdelo si' je. da kar kipi od upravičene užaljenosti. «Pravim vam. Quintain, po resnici: o meni še ni nikoli slišal.
«Nemogoče,» je odgovoril Qnintain.
«Ncumevno ampak tukaj postane iz tega dogodek —,» je dejal mr. Nassau. Morda je neverjetno, toda dogajajo sc pač neverjetne stvari.*
Po tem strašno globokem premišljevanju se je mr. Nassau zgrudil na stol. in zdelo se je, da je postal spet dobre volje. «MisIim, da bi mu bilo dobro namigniti. s kom govori,* je rekel malone prijazno. «Clovek bi včasih skoraj ne mogel misliti, da je mogoče, da mnogi ljudje toliko stvari ne vedo; devet ljudi pa izmed desetih nič ne ve.»
«Mr. Nassau,* je dejal Quintain zelo spoštljivo, «je najvažnejši pojav v filmskem svetu. On je ...»
«To zadostuje za začetek,* je pripomnil Nassau. «Prišli ste semkaj za banko, mr. Dodd, da postavite družbo Colossal na noge, kajne? Mislim, da ste to opravili, ko ste prebili tukaj danes popoldne tri, štiri ure?* Strašno se je smejal svojemu dovtipu. «Vi delate v banki; stavil bi, da ste praktični. Vaša glava je gotovo polna praktičnih predlogov. Stavim tudi. da ste eden izmed tistih kakšen izraz ste že uporabili za to, Quintain?»
((Realist,* je pripomnil Quintain.
«Da, stavim torej, da spadate med tiste realiste, ki gledajo stvari tako, kakor bi res morale biti. ne pa kakor fantastične prevare. Tak poseben izraz vam je v očeh. nekak jeklen pogled.*
(Dalje prihodnjič.)
mflLEnHDSTI
O VELIKIH LJUDEH
Caruso.
Neki gledališki ravnatelj je pridobil slavnega italijanskega tenorista Carusa za nekolikokratno gostovanje. Že po'premieri pa se je Caruso prehladil in ni mogel nastopiti.
Ravnatelj je kar besnel:
«Kaj naj zdaj počnem? Ne razumem, kako ste se mogli prehladiti!* «To so posledice premiere,* je reke! tenor. «Na odru mi je pihal nasproti vihar navdušenja, potem me je zajela
nevihta častilk, prišel sem domov ves razgret, in drugi dan me je kritika polila z mrzlo prho. Kako bi se potem človek ne prehladil?*
Lincolnova žena.
Ameriški prezident Lincoln je bil velik mislec, odličen državnik in v vseh pogledih junak v življenju, le svoje žene se je hudo bal. Kot politik je imel pogosto toliko delu, da ni vedel, kje se ga glava drži. Zato je seveda prihajal večkrat pozno domov, kur pa njegovi ženi ni bilo všeč. Ker vse njene pridige niso nič pomagale, mu je slednjič zapretila: «Kadar ne boš do desetih doma, bom zaklenila vrata in ne prideš v hišo.*
I oda že prvi večer je prekoračil dovoljenje zn celo uro. Prišel' je o)> enajstih domov, trkal, prosil, pa vse zaman, žena mu ni odprla. Naposled je zaklical v okno:
«Veselo novico ti prinašam!*
«Kakšno neki?*
«I z v o 1 i 1 i so me za predsednika Zedinjenih držav.*
Žena pa mu je odvrnila:
«Da nisi dosti prida, sem vedela, ampak vsaj pijanec nisi bil doslej. Zdaj pa govori iz tebe vino, pri zdravi pameti bi ne gobezdal takih neumnosti. Zastonj čakaš, ne bom ti odprlub In novoizvoljeni prezident je moral prvo noč prespati izven doma.
A. Parker („Torontu Star Weekly‘N Toronto):	Jj gg	gi g g
Q	^
Eden izmed vzrokov, da je danes toliko malodušnih, slabovoljnih in razdražljivih ljudi, je tudi ta, da današnji človek preveč dela z glavo in premalo z rokami. Bog nam je dal roke, da z njimi delamo,- če pa človek pusti, da mu brezkoristno in mlahavo vise ob telesu, dela proti naravi. Zato je nervozen.
Nedavno sem obiskal znanega trgovca. Ko sem stopil v njegovo trgovino, je ravno telefoniral, in medtem ko je govoril, je risal krive črte po papirju. V roki je krčevito stiskal svinčnik. Ko je odložil slušalko, sem si ogledal njegove vijuge in nesmiselne kroge ter ga vprašal, kaj pomenijo. «Ne vem*, mi je odgovoril; «to so živci, nekaj moram delati, da se osvobodim pritiska.*
Nesreča je v tem, da misli ta človek, kakor tudi milijoni drugih ljudi, da je mogoče živeti samo z delom možgan.
Pred tremi leti je moj prijatelj advokat spoznal, da pričenja otopevati. Čutil je, da mu nekaj manjka, pa ni vedel kaj. Nekega dne se je spomnil, da bi v svoji sobi napravil majhno mizo. Prvi večer je delal do polnoči.
«Z menoj se je nekaj godilo,* mi je pravil. «Ko je brezoblični les dobil pod mojimi rokami novo obliko, sem prvikrat občutil, da sem res nekaj storil. Ko sem strugal kos lesa, sem opazil na njem čudovite lise in vijuge. Namazal sem jih z oljem. In ko je potem les dobil neki poseben sijaj, sem spoznal, da sem nekaj lepega napravil. Zadovoljstvo, ki sem ga občutil takrat, je bilo večje od zadovoljstva po prvi dobljeni pravdi.*
V svoji kleti ima advokat sedaj mizarsko delavnico in dela tam 5—6 ur na teden.
«Kadar sem v svoji delavnici,* mi je rekel pred kratkim, «pozabim na vse skrbi, in duh. mi postane čist in jasen, kakor zrak po nevihti. Vem. da se neumno sliši, toda kadar naredim nekaj posebno lepega, me prevzame občutek, ki ga je imel najbrže tudi Leonardo da Vinci, ko je gledal svojo dovršeno Mono Liso.*
To ni prav nič neumno. Psihološko je čisto zdravo. Vsak stvaritelj občuti enako zadovoljstvo v delu. In vseeno je, če je to navadna kuhinjska miza ali pa gotska katedrala. Glavno je to, kar človek sam vdahne svojemu delu, ne to, kar svet misli o delu.
Zelo nevarno je, če roke ne delajo. Izkušnje nevrologov so pokazale, da rastejo duševne sposobnosti vzporedno s sposobnostmi rok. Ročno delo prisili človeka, da hitro in samostojno misli. Velikokrat se da duševna nesamostoj-
nost popraviti s tem, da se bolnik nauči uporabljati lastne roke. Pred nekaj leti mi je znan nevrolog povedal zanimiv primer neke svoje pacientke, 27 letne mladenke. «Zdelo se mi je, da je njen primer brezupen. Odločil sem se, da obiščem mlado damo. S seboj sem nesel kos gline za modeliranje. Dekle je bilo bledo, oči so ji brezizrazno strmele v praznino. Bila je zelo molčeča. Zdajci sem izvlekel glino iz žepa. «Glejte,* sem rekel in pričel na grobo modelirati človeško glavo. Ona je gledala. «Prosim še enkrat,* je rekla kakor otrok. Modeliral sem še en obraz. Pacientka je pazljivo ogledovala moje delo. «Zdaj pa meni dajte!* je rekla in mi vzela glino iz roke. Ostal sem celo uro pri njej in ji kazal, kako se modelirajo človeški obrazi.
Skozi leto dni sem po enkrat na teden obiskoval to dekle. Modelirala sva človeške postave in obraze. Prsti so ji postali spretni in, kar je še bolj važno, s povečanjem smisla za delo se ji je obraz vedril in jasnil. Konec leta je šlo dekle zdravo iz bolnice. Danes z uspehom razstavlja svoja dela. Povsem se je prilagodila življenju in je srečna, da je odkrila v sebi stvariteljsko moč, s katero lahko razvija svoj talent in izraža svojo osebnost.*
Ta sprememba nas ne sme. iznenaditi. Jaz sem na primer prepričan, da se v vsakem človeku skriva stvariteljski nagon, da bi napravil nekaj lepega, in ta nagon se lahko usmeri v koristno delavnost. Če se pa ta nagon zanemarja, se človek težko znajde v življenju.
V času svojega dvanajstletnega dela nisem sreča! niti enega učenca, ki bi mu ne bil prirojen neki stvariteljski instinkt.
Ne svetujem vsakemu človeku, naj posveti svoje življenje umetnosti, toda vsakdo bi moral 5—6 ur na teden preživeti pri kakem stvariteljeskem delu. Meni je prav vseeno, kaj delam, mora pa biti to neka zaposlitev z rokami, ki se ji ves predam.
Vrtnarstvo, lončarstvo, modeliranje, montiranje radia, strojarstvo in še nešteto drugih fizičnih del osvobojuje človeka živčne napetosti in mu krepi značaj. Nikdar ni prepozno začeti. Ročno stvariteljsko delo je zdaj bolj potrebno kakor kdaj koli prej. Stroj mehanizira naše delo. V človeku zbuja občutek, da je odvečen, in ustvarja ekonomski sistem, v katerem se zdijo osebna stremljenja brezpomembna. Potreben nam je občutek samozaupanja, ki ga zbudi fizično delo, ko daje človek materiji obliko, ki si jo sam zaželi.
— <Jča.(cšm w.s Aoc&p imeti —
\ obče se govori. rl;i se moški ne ženijo radi z razumno ženo. vsaj ne z bolj razumno, kakor so sami. Kratko in malo jim ni všeč, če jih njihova draga boljša polovica prekaša. Morda je to tudi čisto prav; mož ne sme v svoji inteligenci šepati za svojo ženo. Saj mora biti mučno, če jo trebu ženi misliti zn moža. vse opravljati namesto njega in ga morebiti celo poučevati. Žene to same čutijo in se zato nerade poročijo z možem, ki duševno daleč za njimi zaostaja. To nam tudi pojasnjuje, zakaj se nekatere sploh neomo-že; čakale so na duševno sorodnega moža, pa ga niso pričakale. Rajši kakor zakon z možem, ki bi jim po inteligenci ne bil enak. so si izbrale samski stan.
Včasih gre v zakonu samo za malenkost, in že je mož nejevoljen. Nekoč ni mogel zelo inteligenten mož hitro najti znanega romana slovečega pisatelja... ne morebiti v knjižnici, ampak pri reševanju križanke! To se lahko zgodi komur koli izmed nas, človek ne nosi vsegu v glavi. Njegova žena mu je prihitela na pomoč ter uganila pravo ime. In moža je to kar ujezilo! Kako naj potem prenašajo možje ženino razumnost v važnih, resnih rečeh?
Neumna žena je baje blagoslov božji, je rekel neki star cinik. Dobro, gospodom je menda to bolj komodno. ker jim ni treba preveč napenjati možganov in še stojijo nad njo v namišljeni izobraženosti. Toda ali naj se pametna žena dela nalašč neumno samo zato. da bi se omožila? Ko bi svoje razumnosti ne skrivala, bi morda niti ne našla moža?
Včasih se pa le najde takšen beli vran, mož, ki hoče imeti inteligentno ženo. Nedavno sem brala nekaj zanimivega. Neki učitelj se je sam, čisto sam dolgočasil v majhni vasi daleč v gorah. Ker pa človeku ni dobro samemu biti in ker v tamošnjih krajih
ni našel primerne žene, je dal ženitno ponudbo v časopis. Prejel je sedem pisem. Skrbno jih je proučil po slogu in pisavi ter skušal kot grafolog skic pati na značaj. Slednjič se je odločil za ponudbo v dovršenem slogu; pisava je razodevala intelektualko.
Napisal ji je, odgovorila je. in dopisovala sta si celih deset mesecev. Učitelj je bil zdaj srečen, nič več ni bil tako sam. Naposled je sklenil, da se bo tudi osebno z njo seznanil, in se je odpeljal k njej. Pričakovalo ga je na postaji v spremstvu svoje sestre učiteljice. Rila je prav lepa, prijetna, in učitelj jo je še tisti dan p rosi 1 za roko. Privolila je. Kmalu je bila poroka. Toda že čez osem dni se je kesal: žena je bila nagle jeze, razdražljiva, njena inteligenca podpovprečna in njen književni okus strašen. Učitelja je bilo strah bodočnosti, spoznal je, da te žene ne ljubi. Hotel ji je to že povedati, zdajci pa je prejela pismo svoje sestre učiteljice. Zagledal je pisavo in prebledevul. To pisavo je poznal že deset mesecev. Zahteval je po-
jasnilo, in žena je priznala: «Da, to je pisala moja sestra, ampak vselej sem ji jaz prej napisala osnutek . . ..
Tega ni verjel, pisal je svoji svakinji. Takoj mu je odgovorila: «Da, jaz sem kriva; vsakokrat sem izpremenila sestrine osnutke, da bi prikrila njen nemogoči značaj.*
Sledila je ločitev. Za razlog je navedel «podtaknitev osebe*. Pravijo, da takega razloga pri ločitvi zakona še ni bilo!
Primer je zanimiv, ker je bil to slednjič mož, ki je hotel pametno in razumno ženo, pa je še imel smolo in našel... neumno!
Idealno bi bilo seveda za zakon, če bi se našla dva človeka enakih možganskih sposobnosti. Potem bi ne bilo treba drug drugega o ničemer poučevati in tistemu drugemu bi se ne bilo treba čutiti osramočenega in ponižanega. Ampak težko, pretežko je najti take ljudi! Nič ne more biti lepšega, kakor če se dva skladata v razumnem prijateljstvu, zakaj samo prijateljstvo drži zakon skupaj, ko ljubezen obledi.
ir	«	1
V,q.0UDh
I
I
Nekateri ljudje ne morejo strpeti, da bi poslušali drugega, kadar pripoveduje o tem, ali onem. Takoj imajo pripravljeno drugačno mnenje, ugovor, ki ga pa kajpak tudi tako povedo. Ne morejo si kaj, da bi ne ugovarjali, popravljali — po večini brez vzroka in osnove, in povrh še pogosto v prav žalečem tonu. Prav lahko si mislimo, da doživljala dva človeka isto potovanje ali isto knjigo docela različno in jo tudi različno presojata, ker je različen njun značaj. Prav tako bo vsakdo razumel, če med po-
govorom rečemo, da smo imeli o tem in onem drugačen vtis. Toda vselej bo neprijetno, če kdo v svojeglavem ali celo razdraženem tonu ugovarja mnen/u drugega. Cesto kažejo že otroci v zgodnji mladosti nagnjenje, da hočejo neprestano ugovarjati. Zato ne moremo staršem nikoli dovolj svetovati, naj to svojeglavo ugovarjanje pri svojih otrocih že kolikor mogoče zgodaj zatirajo. Če imajo otroci smisel za to, kaj je prav in kaj ni, bodo pozneje svojim vzgojiteljem samo hvaležni.

KLIŠEJE
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGRQFIKQ
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23
SEJEM RAJHA V LEIPZIGU
se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca
60% popusta na nemških državnih železnicah.—
25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje/ najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku-
V	Ljubljani: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, Telefon 27-62
V	Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, Telefon 25-97
V	Beogradu: Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu,
Knez Mihajlova 33
Ljubosumnost.
«Veš kaj, mož, sram te bodi! Taka sramota! Pripeljal te je stražnik, ki te je našel ob štirih pred hišo, ko si objemal cestno svetilko!*
»Ampak, ženka, nazadnje boš celo na svetilko ljubosumna?*
Težak nasvet.
»Kaj naj storim, gospod doktor, jaz imam zmeraj mrzle noge?!*
«Dajte si vsak večer vročo opeko v posteljo! — —• —»
»Gospod doktor, ta opeka sploh ne pomaga!*
«Pa si jo dajete vročo vsak večer?*
«Da!»
«In polagate nanjo noge, dokler je topla?*
«Ne — ne morem — jaz sem namreč nočni čuvaj!*
Primera.
O gospodu Liscu je znano, da ima zelo rad ženske, oženiti pa se noče.
»Poslušajte, dragi prijatelj,* ga je ondan vprašal tovariš, »če imate ženske tako radi, zakaj se potem ne oženite?*
Gospod Lisec se je nasmehnil:
«Ali mora mar vsak, kdor ima rad cvetlice, takoj postati vrtnar?*
Narava in znanost.
Gospod doktor je dejal bolniku, ki je že prestal krizo:
»Lahko govorite o sreči, da ste spet na nogah. Odkrito vam povem, da sam tega nisem verjel.*
»No vidite, gospod doktor, proti moji naturi še znanost nič ne opravi.*
Narodna stolica
upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Mnifesmu
Tuje besede.
V nedeljo popoldne se je v kasarni gospod narednik lepo obril,_ se oblekel, kolikor je mogel najlepše, in je ravno najskrbneje urejal na sebi še zadnje, kar se mu je zdelo potrebno, da bo delal v mestu najboljši vtis. Zdajci vstopi vojak-dijak in pravi:
«Gospod narednik, vi ste pa res idiot!*
Naredniku ta beseda ni bila znana; mislil je, da ga dijak hvali, kako je lep. Zato je rekel:
»Kaj mi to 'pomaga, ko pa nimam denarja?!*
Mož dela.
«Na kateri dan ste se rodili, gospod tovarnar?*
»V nedeljo, ob delavnikih nimam nikoli časa.*
Predujem.
«Zakaj pa tega fantka tako tepete?*
»Eh, jutri bo prinesel šolsko spričevalo domov, jaz pa moram zgodaj zjutraj odpotovati!*
Pičila jo je osa.
»Verica, zakaj prihajaš tako pozno domov?*
»Osa me je pičila.*
»Kam pa?»
»Tega ne morem povedati.*
»Pa vsaj sedi!*
»Tega tudi ne morem.*
Moderna deklica.
»Kaj ti je šepetal ta mladenič na uho, Tončka?*
»Ah, to ni nič več za tebe, stara mama!*
Moderna punčka.
«Stara mamica, koliko let si že stara?*
«Ah, moj Bog, ne vem že več.*
«Ampak stara mamica, tebi vendar tega ni treba več prikrivati!*
Tudi res.
Učitelj: «Janezek, kaj je to samoobramba?*
Učenec: «To je... no, na primer, če sam podpišem očeta na šolski ukor.*
Glavnik.
»Zakaj hodiš v šolo tako razkuštran? Kaj se ne moreš doma lepo počesati?*
«Prosim, nimam glavnika.*
»Pa si ga izposodi od očeta!*
»Prosim, ta niti las nima.*
Stroški so postranska stvar.
Žena vojnega dobičkarja je prišla v privatno šolo za tuje jezike. Profesor jo vpraša:
»In katerega jezika naj bi se učil vaš sinko?*
«Kakšnega hudo tujega,* je rekla gospa. »Čeprav več stane.*
N a j I e p š i okras sobe je
z lepo in okusno
veza nimi
knjigami. Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam pa oskrbi
knjigoveznica
Jože Žabjek
Ljubljana, Dalmatinova 10
Telefon 24-87
Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del.
Lastni črtalni stroj
«PRIJATELJ» izhaja vsakega 15. v mesecu. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina je: letno 12 številk- revije «PRIJATELJ» in priloga «Za pridne roke» din 68.—. Če se plačuje v obrokih, je četrtletna naročnina din 18.—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8/I. Telefon 21-32. — Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. — Za založbo in tiskarno odgovoren Emil Podkrajšek v Ljubljani.
Bt ll-t	Bel iakard prt
z belim	vtkanim koc-
kas tim	vzorcem, vel.
140 X 140 cm.	
	kom. din 68.—
Bt 11-2 Bel iakard prt z vtkanimi belimi kockami, vel. 120 X 120 cm. komad din 46—
Bt 11-3 Bel damaatov prt z belimi vtkanimi viorci, velikost 140 X 150 cm.
komad din 115.—
t	rčT^T^*^ ,
i
;V«U>	* T « j 1	M t ’

Bt 11-8 Krepov prt, bel
z. večbarvnim vzorcem, odličen za pranje, velikost cea 130 X 130 cm, ' kom. din 95.—
| Bt 11-5 Vrtni prt,.
bel z rdečeonodrim, 'vzorcem, vel. 140, X 140 cm, izred-’ na priložnost, samo din 49— v raznih barvah.
Bt 11-9 Bridž prt,	naj-
novejši vzorci, iz	od-
lične krep-tkanine.	ve-
likost 110 X 110	cm,
komad din	80—
Bt 11-10 Bridž prt, bela ali drap osnova z izredno lepimi vzorci, velikost cca 90 X 90 cm. komad din 53.—


^ &
m*
l5®	8?
8r
				
Bt 11-4 Živahno vzor-čaat prt, rdeč, moder ali rdečemoder vzorec, velikost 140 X '140 cm. komad din 49—	\§Ir	Bt 11-7 Desertni prt v modernih temnih barvah, s široko bor-duro, velikost 120 X 130 cm, prilika, ki je ne zamudite, komad din 65—		Bt 11-11 Prt za verando, težka krep tkanina s cvetličnimi vzorci, velikost 125 X 180 cm, ,	komad din 110— —--
Str« Seli TEPEM
edinstvena priložnost, da se v času draginje poceni preskrbite z blagom. Zahtevajte takoj
brezplačni katalog