UredalMvot
Schfflejjeva cesta Stev. 8,
na dvoriSču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* »
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri
popoldne. "
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
* M!
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravni&tvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2^10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 28.
Celje, v petek, dne 5. februarja 1909.
Leto I.
Zakon o socialnem zavarovanju in S. L. S.
Konec.
Tako je bilo pred volitvami. Po zmagoslavno končanih volitvah je „Slovenec" proglasil, da S. L. S. ni več stranka, ampak „organiziran slovenski narod na Kranjskem". Voditelji pa tega „organiziranega naroda" niso nič več nadlegovali z vsebino in pomenom vladnega načrta o socijalnem zavarovanja in tako je napočil dan tistega tako slovesno napovedanega „Kmečkega stanovskega shoda", za katerega je „Slovenec" obetal tako vestne in temeljite priprave. In prišli so vodeni in voditelji in zgodilo se je, da so ovčice vklenile pastirje in je gnale, kamor so one hotele in da so se ti slavni in mogočni pastirji dali brez ugovora, brez protesta zvezati in aroniti, kamor se je nekdaj tako pokorni in pohlevni čredi hotelo.
Dr. Šusteršič je koj spoznal mišljenje in razpoloženje zborovalcev ter se je on, vsemogočni in nekdaj tako oblastni vodja S. L. S. na mestu udal ter svoje „prepričanje" prilagodil
mB,03>B-H&WòTréÌrn-VòU i O v aloe r/
je pokorno;
„Mi smo ljudska .stranka, in za nas poslance ljudske stranke je mero-dajna ljudska volja. In v prvi vrsti naše ljudske stranke stoji kmet, in kar on hoče ali noče, to je za nas merodajno. Jaz vam povem, da ta vladna predloga, kakoršna je, po mojem prepričanju za naše kmečke razmere ni. In zato sem jaz zoperta vladni predlog kmečkega zavarovanja. Kajti jaz imam to prepričanje, da velika večina našega kmeta teh plačil ne zmore. To je moje mnenje. (Novembra je bilo to mnenje še čisto drugačno.) Če ste pa vi drugega mnenja, pa drugače sklenite; pa vas bodem
ubogal." Tako ponižno jn pokorno je govoril dr. šusteršič ia človek kar čuje iz te umetne in dobro igrane komedije prošnjo: ohranite mi svoje zaupanje in g-asove!
Kako temeljito je vodja S. L. S. razpravljal o vladnem načrtu starostnega zavarovanja, priča ta-le stavek: „Možje! Pomislite, da je pri tej predlogi sodeloval kmet, ki je bil takrat minister. To je češki kmet PràSek. Razumljivo je to, če pöUTtgrimo, da so kmečke razmere na Češkem, pa tudi na Moravskem, v Nižji in Gorenji Avstriji vse drugačne kakor pii nas. Tam utegnejo plačati prispevke, pri nas v mnogih krajih ne!"
To se pravi vender ljudi za norca imeti. Po vladnem načrtu so le oni samostojni, torej tudi kmetje, podvrženi zavarovanju, katerih letni dohodek ne znaša še 2400 K —, kmet, katerega letni dohodek je manjši kot to, je enako ubog na Češkem kakor na Kranjskem in tudi enako težko plačuje zavarovalnino tu in tam! Tako si je vodja S. L. S. prizadeval, da bi si bila, kakor je „Slovenec" v pozivu na ta shod obljubljal, „slovenska javnost do pičice na jasnem o tem epohalnem socialnem Rjavil Xòetu nase'arzave V
In ti zborovalci bi bili radi slišali kaj o vsebini vladnega načrta, saj je župan Stanovnik iz Horjula, kakor „Slovenec" poroča (vsi citati so iz „Slovenca"), izrazil željo, „naj poslanci pouče kmete, kakšna je nova vladna predloga v resnici. Ni prav, da se stvar zavrže kar prvi hip". No ti poslanci niso prav nič uvaževali te prošnje, sprejeli so brez vsega mnenje zbrane in nepoučene množice o najtežjem zakonodajskem vprašanju, kar jih je imel še kdaj naš parlame.it rešiti, ter so, da se „volivcem" prikupijo, predlog kratkomalo zavrgli z utemeljitvijo, da so ljudski poslanci in da izpolnjujejo samo voljo ljudstva!
Od kod je vzelo to ljudstvo svoje mnenje o socialnem zavarovanju, zakaj se je postavilo na odklanjajoče stališče? Shodov ni bilo, predavanj ne. klerikalni listi, izvzemši „Domoljuba", niso o tem načrtu pisali — in vprašanje je tako težavno, zakonski načrt tako obsežen, da ga je sam dr. Krek „študiral par mesecev." Kdo je torej zborovalce poučil o tem načrtu, če so poslanci in voditelji stranke in njih listi molčali? So li morda duhovniki po deželi storili ? Tudi ne, kajti dr. Krek je dejal : „Zato pravim, da o tej postavi ne morete dobiti po domačih duhovnikih pojasnil, in če ste to poskušali, se je lahko primerilo, da niste dobili pravih pojasnil."
S tem je torej priznano, da so prišli zborovalci popolnoma neinformirani na shod in da torej njih odločen odpor proti starostnemu zavarovanju nikakor ni stvarno utemeljen — a nikdo, ne Šusteršič ne Krek ne kdo drug ni niti poskusil vstreči želji župana Stanovnika ter „kmete poučiti, kakšna je nova vladna predloga v resnici." Ne, gospodje so se podvizali prilagoditi se ogromni večini in nje Bog ve od kod vz^emu „prepričanju" ter pokorno izjavi, da douo'pròti vladnemu načrtu!
Če to ni suh in gol lov za glasovi in mandati — če to ni demagogija, kaj naj bi to bilo. Kako naj pameten človek, ki ima še količkaj spoštovanja do samega sebe, še nadalje aaupa stranki, katere voditelji se niso potrudili, da bi ljudstvo o jedni najvažnejših in najtežjih gospodarskih in socialnih reform, katero vlada namerava, poučili, ki so pa, da si ohranijo naklonjenost nezavednih ali nevednih pristašev stranke, komodno prevzeli njih „mnenje ali prepričanje" in se dajo tej nepoučeni množici voditi, ko bi jo morali sami poučevati in ji kazati pot, ki vodi do splošne koristi. To ni popularno, ker bi bilo mnogokrat treba izpodbijati
predsodke in popravljati napačne nazore, kriva mnenja, tudi naporno je tako delo in predvsem nehvaležno. Sprejeti tuje mnenje, in če je še tako napačno, je mnogo komodnejše, če pa kak vel-mož, kakor Šusteršič in Krek, ukloni svoj tilnik pred „voljo ljudstva" se to našemu „dobremu in vernemu ljudstvu" posebno dobro zdi — in zaupanje v takega poslanca je neomajno. To voditelji S. L. S. dobro vedo — in potem se kot dobri — demagogi tudi ravnajo!
Politična hroniho.
v Iz parlamenta. Predsednik je ob 11. otvoril sejo, zbornica je jako dobro zasedena. Prečitajo se vloge, v zbornici je popolen mir. Prvi govori posi. Ma-saryk, ki izjavlja, da državni zbor ni kompetenten za ureditev jezikovnih razmer, katere spadajo v kompetenco deželnih zborov. Parlament ima pravico razpravljati o okvirnem zakonu za celo državo, podrobni^ zakoni spadajo pa v kompetenco deželnih zborov. Druga prekršitev ustave je načrt o omejitvi okrožij. Govornik govori o uradniškem in jezikovnem vprašanju ter graja vlado,
rta j« poaahiJ» na Moravsko in Šleskn
Čehi tndi ne marajo pozabiti na svoje rojake na Dunaju in na Nižje Avstrijskem. Kršč. socialci tirajo zakotno politiko, Dunaj ni le glavno mesto Nižje Avstrijskega ampak cele Avstrije, torej tndi Češkega, Moravskega in Šlezije. Zahtevamo torej, da se drugače postopa, kakor kršč. socialci hočejo s svojo lex Kolisko-Axmann in kakor poslanec Kunschak hoče, ki je v parlamenta izjavil: mi germaniziramo in bomo ger-manizirali. Masaryk graja določbo §31, ki daje namestniku pravico, jezikovno bolje kvalificirane uradnike bolje plačevati. S tem bi se dal namestniku nek dispozicijski fond na razpolago. Zakon o okrožnih vladah je za Čehe popolnoma nesprejemljiv, okrožne vlade brez
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 16
ò»8ki spisal Sratoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Res, daleč smo že prišli v Pragi! V rečno sramoto mesta si tu svetijo po ilicah ljudje res že z ročnimi sve-tiljkami kakor v kaki podzemeljski jami", je godrnjal gospod Brouček, toda v duhu se je veselil pojava živega bitja, s pomočjo katerega zve konečno ca ime ulice, prevažne za njegov skriti zaklad, in pohiti po najkrajšem potu do svojega doma, kajti zelo se mu je ie tožilo po njega veselem stanovanju.
Pospešil je torej korake proti poznemu, ali bolje povedano, proti zgodnjemu potniku. Toda ko sta se približala okoli- petdeset korakov drug drugemu, obstal je oni naenkrat in se je pazljivo zagledal v tmo, v isto smer, kjer se je tudi Brottček nehote ustavil.
Zadnjega je namreč presenetila ne-znančeva zunanjost, kolikor se je videla ob meglenem, tresočem se svitu ročne svetiljke.
„Kaj vraga!" je pomislil. „To je nekaka maškara. Odkod se je neki vzela? Saj vendar nimamo pusta v juliju. In slaven pogreb tudi ni minil, da bi bil to kak društveni zastavonoša, ki je zaostal v gostilni. Morda je pa to kak statist, ki je utekel iz gledališča s svojim pisanim kostumom?"
Medtem ko je naš junak tako premišljeval, je umeril mož z ročno sve-tiljko hitrih korakov pot na drugo stran nlice.
„Aha!" je pomislil gospod Brouček. „Najbrže ga je sram pred menoj v svoji komedijantski obleki, ali pa misli, da sem stražnik. O, kar tako se mi pa ne izmuzne!"
Zavil je tndi na drugo stran, tako da sta se morali povprečni poti obeh srečati pri nasprotni hiši. Toda predno je dospel tja, oprl se je že čudni potnik zadaj ob hišni zid in je dvignil roki proti gospodu Broučku in je
grozno kriknil: „Ako si pošten človek, stuoj!"
Gospod Brouček se je nehote umaknil, osupel vsled grozne kretnje in krika neznanca, kakor tndi vsled nenavadne njegove govorice, posebno vsled tega čudnega „stuoj!" Pomislil je, da ima možakar najbrže od pijanosti težek jezik. Opazil pa je tudi naglo v njegovi stegnjeni roki nekako ostro orožje, ki pa ni izgledalo kakor gledališko.
Pomaknil se je nekoliko dalje in je zaklical pol karajoče, pol mirno: „Morda vendar ne mislite, da sem kak potepuh, katerega mika vaša listnica. Le skrijte tisti nož in zahvalite boga, da ga še ni stražnik zagledal; kajti zelo dvomim, da vam je dovoljeno nositi tako nevarno igračo. Sicer nam res ne ostane drugega, kot da skrbimo sami za svojo varnost, ko trpi policija na ulicah tako le egiptovsko tmo, ki naravnost izpodbuja k vsem hudobijam. Ampak jaz sem pošten in miren meščan, ki sem vas hotel le vprašati, kje sem pravzaprav."
Med BronČkovim govorom se je ozrl mož s svetiljko nekolikokrat na desno in levo, kot bi iskal kakega skritega tovariša. Potem je nekoliko povesil bodalo, toda ni zmenil pozicije telesa in je govoril v staročeščini z glasom, ki ni zgubil mnogo prejšnje osornosti : *) „Komaj razumem, kaj blebetaš. .Ej, kaj se klati pošten meščan brez svetiljke po polnoči po mesta kakor tat ? Poberi svoja šila in kopita in pojdi hitro preč od mene!"
„O za božjo voljol" je pomislil gospod Brouček. „Ta izgovarja slabše nego kak slovaški stekleničar; gotovo ni prišel iz gostilne. Zdi se mi, da „društvo za povzdigo tujskega prometa" vendar začenja svoje delovanje. Ta-le je gotovo odkod daleč, najbrž iz Bosne ali iz Dalmacije. Tam tndi nosijo tako našemljeno obleko in govore tako skaženo slovanščino."
Dalje prih.
*) Avtor posnema ta starodefiöino.
vsake vrednosti. Govornik misli, da vlada pač ne more misliti na to, da bi ta zakon resno zagovarjala ali da bi ga celo hotela oktrojirati. Vladne predloge ne moremo smatrati za kaj drugega kot za sumo onih načel, na katerih bi se naj sklicala enketa, na kateri bi vse stranke izrazile svoje mne nje o teh važnih vprašanjih. V imenu nemških naprednjakov je govoril posi. Urban, ki pravi, da so vladne predloge za Nemce škodljive. Urban navaja že znane nemške zahteve, katerih jedro je raztrgati Češko na nemški in češki del in uzakonitev nadvlade Nemcev in nemškega jezika nad Čehi. Češki agrarec Bukvaj je govoril podobno ka kor Masaryk, nemški radikalec Pacher skoro tako kot Urban. Izjavil je, da so Nemci kljub vsem pomanjkljivostim načrtov za to, da se o njih razpravlja in da se prilagode nemškim zahtevam, ako se Nemcem ne vstreže, morajo pa zginiti. —
Poslanec Hribar povdarja potrebo, da se izvede sprava narodov v celi državi. Pravi, da nimamo v Avstriji državnega jezika in ga tudi ne bomo imeli Zahteva naj vlada izdela okvirni zakon za celo državo. Od naroda do naroda se ne bo dala nikdar uresničiti sprava. Pravi parlamentarizem bo še le mogoč, ko bode vlada izvedla spravo med narodi z oktrojiranjem primernega zakona. Hribar povdarja posebno potrebo narodne sprave na jugu monarhije, kjer se Slovencem odrekajo še vedno politične, jezikovne in kulturne pravice. Poslanec Kramäf pobija kom-petenco drž. zbora za vreditev jezikovnega vprašanja. Izdanje izvrše-valne naredbe k „poštnemu odloku" imenuje sleparstvo in lumparijo ter vpraša ministerskega predsednika, ali hoče to s svojim imenom pokrivati. Češki poštni uradniki so bili po zakonu opravičeni češko uradovati. Proti
Kranritrff Bö je "branil VOCTja irgOV. mi^ nisterstva sek. šef Mataja zelo razburjeno, pa malo srečno. Med njegovim govorom je navstal med Čehi precejšen nemir. Končal je svoj govor v splošnem trušču ter med klici: Abzug! zapustil dvorano. Glombinjski se v imenu Poljakov zavaruje proti kompe-tenci drž. zbora reševati jezikovno vprašanje, pravi pa, da bodo Poljaki izjemoma glasovali za to, da se ta predlog v parlamentu reši.
v Zakon o okrožnih vladah bode izzval največji odpor na češki strani Ta predlog je za Čehe kratko nesprejemljiv. Zakon uvaja narodnostno omejitev političnih okrožij ter dovršuje to, kar namerava tudi nova organizacija okrajnih sodišč, t. j. vstvaritev nemškega zaprtega ozemlja! Ta okrožja so vstvarjena z očito tendenco vstreči zahtevam Nemcev in vlada si je dobro zapomnila izrek nekega nemškega prvaka, da se bodo Čehi spustili sicer vboj zaje-zikovni zakon, da bodo pa okrožne vlade požrli. Tu bomo morali torej vse moči napeti. Razdelitev okrožij, ako je imela vstreči zahtevam zboljšane javne uprave, bi morala odgovarjati gospodarskimko-ri8tim in ne nacionalnim zahtevam Nemcev. To je češko stališče, temu pa vladne predloge kratkomalo ne odgovarjajo. Tudi nejednako raz-deleuje okrožij glede obsega in prebivalstva in davčne moči tvori predloe nesprejemljiv. Češki zahtevi je vstre-ženo v toliko, v kolikor so okrožja podrejena neposredni upravni kontroli namestništva.
a 0 jezikovnem zakonu piše „Čas": Vlada je izpolnila s tem vse možnosti obmejevaluega nemškega programa iu nemških zahtev, ker je poznala njih program in poznala tudi njih zahteve. Je li pa poznala tudi naš program in
naše zahteve? Imeli smo pač mini maini program. „Nàrodnf Listy od 3. t. m. kon8tatujejo, da sta od tega minimalnega programa, ki je bi dne 30. jan. t. 1. uročen češkemu ministru Žačku v vladnem načrtu izpol njeni dve zahtevi: 1. zakonito priznanje Stremayerjevih naredb (sprejemanje čeških vlog, češko reševanje istih in češko sodno obravnavanje v civilnih in kazenskih rečeh), 2. uvedba češčine kot notranjega uradnega jezika seveda z določitvijo drugačnih okrajev nego pa v Gautschovih naredbah. Načrt pa ne ustreza zahtevi, da odklanjamo vsako obmejitev, s katero bi se podpirali nemški načrti o raztrganju Češkega; ne ustreza tudi zahtevi, naj se v smislu veljavnih zakonov vpraša de želni zbor, da se izreče o ustanavlja nju novih okraj., oziroma okrožnih sodišč. Ni dvoma, da so vladni načrti o jezikovnem zakonu za nas nesprejemljivi; to pa ne pomeni še, da bi se o njih sploh ne imelo razpravljati, temveč da se morajo popraviti in pri lagoditi našim narodnim potrebam. Položaj češke delegacije je daues zelo težaven, bil bi pa še težji, ako bi a limine zavrgla jezikovno predlogo in bi bila vsled tega popolnoma osamljena, kajti s tem bi si nakopala odium, da sploh ne mara nič slišati o ureditvi jezikovnih razmer na Češkem; zato je dolžnost čeških poslancev, da rečejo ue samo svoj ne, ampak tudi svoj da t. j. da jasno izrazijo svoje pozitivne zahteve.
a Kriza. Vsled nerodnosti sekc. načelnika Mataje, ki je dejal, da je češko uradovanje „pripustno" mesto „opravičeno" je navstala velika napetost. Čehi zahtevajo zadoščenja, Nemci se temu upirajo, bati se je, da se bodo jutri odigrale burne scene v skupni seji zbornice.
v V ogrskem parlamentu se nadaljuje dubala 0 davčni reformi,	.
v Avtonomija za Rusko-Poljsko. Narodni Listy poročajo, da je notranje ministerstvo izdelalo zakonski načrt o autonomiji kraljevstva Poljskega. Načrt bo predložen v kratkem mini-sterskemu svetu, potem pa drž. dumi. Volilno pravico bodo imeli baje vsi državljani, ki plačujejo kak davek, če tudi samo občinski.
b Anton Rezek, češki zgodovinar in bivši minister, je dne 4. t. m. umrl v nekem sanatoriju v Pragi. Pokojnik je bil rojen v Jindfichovem Hradcu dne 13. januarja 1853. 1. Bil je profesor zgodovine na češkem vseučilišču v Pragi, pozneje se je spustil na politično polje in je bil nekaj časa češki minister rojak. Politika ga je iztrgala iz znanstvenega dela, kar je češki znanosti gotovo na veliko škodo.
5: Naročajte ,Jfar. pneVnik'! Kjer eden ne zmore naročnine, naj ji ga naroči Več Otipaj!
Dnevna kronika.
o Protesor dr. E. Haeckel bode o priliki slavnosti stoletnice rojstva Dar-wina dne 12. febr. govoril v jenskem ljudskem domu in vzel objednem slovo od javnosti.
o Zeppelin se misli dvigniti začetkom marca s svojim zrakoplovom „Zeppelin I." znova v zrak.
o Zdravnikov je bilo v Avstriji koncem leta 1908. inkluzivno Bosno in Hercegovino 12.278. Na Sp. in Zgor. Štajerskem jih je bilo 713 (v Gradcu 269), na Kranjskem 111 (v Ljubljani 47), na Koroškem 149 (v Celovcu 41), na Primorskem 378 (v Trstu 192) zdravnikov.
o „Venkov" se v svoji sredini številki pritožuje nad sprostaško pisavo
češkega klerikalnega dnevnika „Čecha", lista za — češko duhovništvo. — No, „Öech" je ponižna ovčica proti „Slovencu" in „Slov. Gosp." Da bi videli češki agrarci ta dva lista, ali bi se čudili, kako duševno hrano uživa slovenska „duhovščina".
o Analfabetski tečaji na Ogrskem so Slovakom, Rumunom in Srbom vsled posebne odredbe ministrov Andrassyja in Apponyja prepovedani. Ta protikul-turna prepoved je seveda vzbudila v narodnostnih krogih na Ogrskem veliko ogorčenje.
o Papež ne gre iz Vatikana. Nekateri listi, na čelu jim pariški ,Temps', so nedavno tega poročali, da je dobil papež ."mnogo pisem od angleških in amerikanskih katolikov, kateri so mu častitali k nakani, da je mislil iti v Mesino in k temu, "da je sedaj rešeno rimsko vprašanje. Nekateri listi so vedeli celo poročati, da je prišlo do ostrih prepirov med papežem in kardinalom Merry del Valom. Iz merodajne strani javljajo sedaj, da so bile vse to prazne kombinacije in da papež ni imel nikoli namena prestopiti praga vatikanske palače.
o Sporazumno delo hrvatskih in slovenskih zdravnikov. „Obzor" poroča, da se je udeležil redne mesečne skupščine društva hrv. zdravnikov v Zagrebu g. dr. V. Gregorič, predsednik kranj. društva zdravnikov v Ljubljani, na kateri se je dogovorilo, da bode odslej imel „Liečnički Vjestnik" (urednik dr. Florschütz) poseben slovenski oddelek in bo skupno glasilo hrv. in slov. zdravnikov. Slov. oddelek bo ure-doval Slovenec.
b Prvi doktorji živinozdravstva bodo jutri promovirani na dunajski živinozdravniški visoki šoli.
b Katoliška cerkev za vse narode. Po poročilih slovaških listov je dal znani madžarski katoliški škof Parvy sinvnžkpjrn gnpnika TV>naanca radi nje
gove odločne narodnosti odstaviti in zapreti v nek samostan. 18 duhovnikov iste škofije je objavilo protest, v katerem pravijo, da se proglašajo za solidarne s Tomancem.
b Nemškoštajerski trgovci so se izrekli proti baje previsokim zahtevam agrarcev pri sklenitvi trgovske po Rumunijo.
b Ruski veleposlanik v Parizu, Ne-lidov, je odstopil. Vzrok je afera s po-slaniškim svetnikom grofom Nosticem, ri ima Američanko za ženo. Ker je ameriški poslanik izjavil, da ne pride k soiréji k Nelidovu, če ta povabi tudi grofico Nostic, Nelidov Nostica ni povabil, ta pa ga je pozval na dvoboj. £er Nelidov ni hotel sprejeti, ga je Nostic atakiral.
b Obravnava o veleizdajniškem procesu v Zagrebu bode koncem tega meseca.
b Rusko-poljska sprava? Iz verodostojnih virov se poroča, da se pripravlja na Ruskem velik preobrat v odnošajih med Rusi in Poljaki. Na željo carja Nikolaja samega stori vlada prvi korak. Minist, predsednik Stolypin ima baje že zakonski načrt za samoupravo Poljske, s čimer se hoče ustvariti nek protiutež Avstro-Ogrski. Poljska dobi svoj deželni zbor. Volil bo vsak državljan, ki plača le toličkaj direktnega davka.
v Razpisane službe v Bosni. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino razpisuje več službenih mest zakladnih upraviteljev (Fondsverwalter). S temi mesti ni združena pravica do pokojnine. Plača 2200, 2400 in 2600 kron na leto; 'rošnje (kolkovane) na deželno vlado v Sarajevem do 20 febr. ti. Prosilci imajo izkazati: 1. da so avstrijski držav-jani; 2. da so z dobrim uspehom dovršili kako trgovsko akademijo ali višjo trgovsko šolo; 3. da so zmožni hrvat-
skega (srbskega) jezika v govoru in pisavi; 4) da so najmanje tri leta prak-ticirali pri kakem bančnem ali denarnem zavodu; 5. da so dobrega vedenja.
Zahtevajte ,]Yar. JneVnir po gostilnah, Barnab in dragih jasnih lokalih. 35
Štajerske novice.
o Celjsko društvo za varstvo otrok je imelo dosedaj sledeče slučaje: zanemarjen deček, potepuh, kaznovan zaradi tatvine, se spravi v primeren zavod, razun tega še trije fantje, deloma osiroteli, ki se društvo zanje pobriga. Enemu pritlikavcu se je preskrbela lepa služba, pohabljena deklica se bo učila šivati, drug pohabljenec se uči krojaštva, v evidenci ima društvo še i gluhoneme, enega slepega dečka in dve zanemarjeni deklici. Slučaji se vedno množijo. Različni obrtniki so se obrnili na društvo, da jim preskrbimo vajence. Zaupniki se prosijo, da nam tudi v tem oziru poročajo. Občine, denarni zavodi, posamezniki, podpirajte društvo, ki hoče tekom časa ustanoviti sirotišnico za Spodnji Štajer!
v „Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi v soboto, dne 6. svečana plesni venček v restavraciji „Skalna klet". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Svira godba na lok. — Celjski in okoliški Slovenci v soboto v „Skalno kiet".
o Občni zbor moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Celj u. Občni zbor obeh podružnic se je vršil včeraj zvečer v čitalnični sobi. Ker ti občni zbori niso nikakšna kro-karska omizja, je bila udeležba seveda, vkljub temu, da smo „na vročih celjskih tleh", vendarle sramotno mala. Predsednikjr. prof. dr. Dolar predstavi družbmčgžTpoTr nc. g. TreKršeESTnS kar prečita tajnica gdčua Melanija Sernečeva zapisnik zadnjega občnega zbora in poda tajniško poročilo. V tajniškem poročilu podaje nasvete za delovanje v prihodnjem društvenem letu: Podružnici naj priredite gledališke predstave v prid Ciril-Metodovi družbi. Prirejajo naj se predavanja kot priprave za bodoče ljudsko štetje, v Ga-berjih pa naj se ustanovi posebna podružnica. Poročilu gdčne tajnice je sledilo burno odobravanje. Iz nadalj-nih poročil predsednika, blagajnika R. Stermeckija in gdčne blagajničarke Mile Sernečeve posnemamo, da so se pobirali mesečni doneski. Ljudi treba navaditi, da darujejo tudi v malem. Priredilo se je kegljanje na dobitke v „Skalni kleti". Veselica na Ostrožnem je žalibog ponesrečila, vendar ni bilo izgube. Podružnici ste skrbeli za spe-cijeluo celjske namene, posebno sta se pobrigali za otroški vrtec v Gaberjih, kjer sta priredili lepo božičnico. Predavanja se doslej v Celju še niso obnesla, kajti „coljske razmere so na vsak način nekaj posebnega". Seveda! Blagajna moške podružnice je imela dohodkov 1603 K 19 v, med temi je 563 K 37 v ostanek v blagajni začetkom 1. 1908. Izdatki: Družbi 700 K, nekaj raznih stroškov, gotovine koncem 1. 1908. je 617 K 41 v. Čisti dohodek lanskega leta je torej 754 K 14 vin. Toliko, kakor zadnje leto — 700 K se še nobeno leto ni odposlalo družbi. Ženska podružnica: začetkom leta 1908 ostanek 223 K, udnina 221 K, obresti 12 K. Na družbo se je odposlalo 300 K. Razni stroški 5 kron, stanje 151 K. (Konec prihodnjič.)
d Za „narodni sk^td' je daroval g. Martin Šalamun 4 K v odgovor na napad v „Slov. Gospodarju". Živel in živeli nasledniki!
#
t Seja celjskega okr. pomožnega odbora za «blaženje pomanjkanja krme se vrši v nedeljo, dne 7. febr. ob 10 dupoi. v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva ? Celju. Namestnija namerava namreč oddati kmetovalcem, ki so prišli vsled suše v pretečenem letu glede krme v stisko, «pomladno setvino po znižani ceni. Več o tej zadevi jutri.
v Steklina se je dognala uradno pri nekem psu v Novicerkvi. Ker jima marsikateri posestnik po nepotrebnem več psov pri hiši, katerih ne more prav rediti in se s tem nevarnost za to jako nevarno kugo poviša, bi bilo pač naj boljše, ako bi se število psov omejilo samo na potrebo. Slučaji pasje stekline se posebno v zadnjem času množijo in imamo v kratkem kontumaco za celi politični okraj celjski pričakovati.
v V občini Luče se je pojavila pri več otrocih neka še ne dognana bolezen na očeh. Pristojne zdravstvene oblasti naj skrbe pravočasuo za varnostne odredbe proti razširjevanju.
d Kazen za razbijače. Okrožna sodnija v Kraljevem Gradcu na Češkem je obsodila več mladih nemških prete-pačev iz kraja Braunau, kateri so češkemu gostilničarju Bitnerju pobili šipe, na 2—6 mesecev težke ječe. Si bodo vsaj drugič premislili razbijati mirnim ljudem okna! Kaj pa smo videli v Celju? Difficile est —
d Posebno faro v trgu Planina imajo sedaj konečno od 1. febr. Prvi župnik je dosedanji provizor gosp. Fr. Gärtner.
d O ljudskem štetju, katero se vrši prih. leto, je že izpregovoril enkrat „Nar. Dnevnik". Kolike važnosti je, da se brigamo za ljudsko štetje, kaže primer iz Ogrskega: zasebno ljudsko štetje v peštanski veliki župa-niji je dognalo, da biva tamkaj 25.880 Slovakov, a uradno so jih našteli le 12.870, torej polovico manj.
d Vojaški konji 5. drag. polka in sicer 53 glav, se bodo oddali dne 1. marca v MariDoru na 6 let v zasebno porabo. Opozarjamo na to interesenta
d Prodaja kmetij na Štajerskem
L. 1905. je bilo na celem Štajerskem na dražbi prodanih 205 kmetij, od teh na Zgor. Štajerskem 14, na Sr. Št. 93, na SI. Štajerskem 96. Od teh je bilo največ prodanih v šmarskem okraju (22) potem v slovenjbistriškem (14). Vknjiženega dolga je bilo na prodanih posestvih 2,793.306 K, izkupilo pa se je za nje le 1,493.704 K.
d Šoštanj — zopet pridobljen za nemštvo, tako naznanja nemški „Schulverein" na posebnih letakih. Bil je izgubljen — a pridobila ga je zopet nemška šola. To menda dobesedno ne bode res, a Slovenci se lahko mnogokaj po tem naučimo!
d Sto let je dočakal pekovski mojster Hudler v Č. Budjejovicah, 30. jan. je pa nmrl.
d O vremenu. Včeraj je bilo pri nas na Sp. Štajerskem močno južno; popoldan so bile vse poti in ceste polne vode in blata. — Na Zg. Štajerskem, v Gradcu, ta Dunaju in drngod po severnih deželah je vlekel sila močen jug in je deževalo. Nastopile so hude povodnji v Travenski dolini, pri Lincu in pri Dunaju. Blizu Ausseeja na Zg. Štajerskem je plaz ustavil jutranji poitni vlak in vrgel stroj s tira. Nekaj ljudi je lahko ranjenih.
d Samomor vojaka. V sredo je umrl v mariborski vojaški bolnišnici 21 letni prostak 47. pešpolka Frauc Kumer iz mDietersdorfa na Sr. Štajerskem. Kak^- smo svoječasno poročali, se je Kummer 15. jan. s svojo službeno puško s samomorilnim namenom težko ranil, baje radi različnih sekatur, katere je mural pri 12. stotniji pretrpeti.
I Še na smrtni postelji je klical stotniku I naj ga pusti pri miru, on da se ne da dalje sekirati. Kummer je bil edina opora stare svoje matere. Čudno je vsekako, da je to pri dotični stotniji že 6. samomor, odkar ji zapoveduje sedanji poveljnik. Baje je zahteval stotnik-auditor preiskavo, a se je reklo, da je Kummer tako težko ranjen da ne more izpovedati in tako je šlo njegovo trpljenje z njim v grob, ne da bi se kaznovalo krivcev tega trpljenja. Malik misli zadevo spjaviti pred državni zbor.
d „Straža" trdi v št. 14. sledeče: „Dobro nam je namreč znano, da je eden izmed glavnih faktorjev trg. dr. agitiral okoli, da naj se nikar ne inserirà v „Stražo" pač pa v „Nar. Dn." Ker je to neresnično, pozivam uredništvo „Straže", oz. pisca dotične notice, naj mi naznani dotične osebe, proti Katerim sem se tako izrazil, sicer ga imenujem javno hudobnega lažnjivca.
V. Weixl. d Mariborski kl^r. listi ne sprejemajo naznanila nobenega narodnega društva. Zato ven z njimi! Naročujte v več izvodih naše časopisje kakor to delajo klerikalci, da ga ojačimo in zboljšamo.
d Zaprli so v Ptuju tata Dekavca, katerega je policija že 2 leti s tiralico zasledovala.
d Kmetijska podružnica v Šmarju pri Jelšah priredi dne 7. sveč. 1909 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Hab-jana občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika in tajnika. 2. Sprejem novih udov. 3. Slučajnosti.
d „Ptujski Sokol" je imel dne 31. jan. 1909 svoj občni zbor. Izvršn-jočih članov ima društvo danes 24, rednih podpornih 44 in enega ustanovnega. Novi odbor je sestavljen sledeče: dr. Dimnik, starosta, Vinko Wezjak, podstarosta, France Lenart, načelnik, I. Zelenik, blagajnik, Vinko Novak, tajnik, Kocmut, Breznik, Vrabl, Zupančič, odborniki, dr. Stuhec in Pollak namestnika, Senčar in Mahorič pregi e-dovalca računov.
d Ponesrečila se je na Svečnico gospa Mravljak iz znane narodne rodbine v Vuzenici. Konj se je bil splašil in njo je vrglo v ostrem ovinku tako nesrečno iz sani, da si je zlomila nogo.
d Zažgal je v Gruškovcu 4 letni sinček viničarice Jelene, kateri se je igral z vžigalicami, posteljo. Ljudje so še pravočasno rešili otroka in hišo.
d Burna ustanovitev jedne „Sftd-markine" podružnice. Včeraj zvečer so v Gradcu „pri divjem možu'* ustanavljali novo podružnico „Südmarke". Ustanovitve se je udeležilo tudi precej klerikalcev. Ker je govornik profesor Polzer povedal klerikalcem nekaj neljubih, so ti pričeli ugovarjati, na kar so se navalili na nje nemški burši v svetem narodnem navdušenju, katero je pivo še precej povišalo.
o Ponarejalci denarja. V Konjicah so aretirali posestnika in fotografa Tomšeta, ker ga sumijo, da je v zvezi z ono po celem Sp. Štajerskem razširjeno družbo pouarejalcev denarja, o kateri smo nedavno tega javili.
o Telefonske in brzojavne žice je poškodoval vihar in sneg na Sem-meringu tako, da smo včeraj ostali v Celju brez brzojavnih, oz. telefoničnih poročil. Sicer se tudi graškim večernim listom ni godilo nič bolje. Pozno popoldne je bila zveza z Dunajem zopet popravljena, a je bilo to za naš zelo zgodaj izhajajoči list že prepozno.
o Deželiiozborski kandidatje v Gradcu so po poročilu graškega „Tag-blatta" znani prof. Hofmann-Wellenhof, Avgust Eiuspinner, dr. pi. Kaan, prof. Kratter, učitelj Otter; šesti mandat bi naj pripadel umduištvu. „Tagespost" je priobčila listo, v kateri je
mesto Einspinnerja dosedanji dež. poslanec Krebs.
o Def. mesto učiteljice je razpisano pri Sv. Ani na Krembergu. Štiri-razrednica, 3. pl. razr., prošnje do 28. febr. 1909.
o Zvišanje odvetniških tarifov. Sporazumno z ostalimi odvetniškimi zbornicami je prediožil odbor dunajske odvetniške zbornice justičnemu roini-sterstvu spomenico, v kateri predlaga z ozirom na splošno draginjo, zvišane stroške in na zahtevane (seveda ne plačane!) višje plače nslužbencev, zvišanje odvetniških tarifov. — To bo morda vendar ozdravilo nekaj tako gostih naših pravdarjev.
o Brezplačno reklamo dela „M. Z." plesni veselici novoustanovljenega ptujskega „Sokola", ki se vrši jutri, v soboto zvečer v ptujskem „Narodnem domu".
o Gibanje za obrtniške in strojne zadruge je zelo živahno — seveda ne pri nas, temveč na nemškem Štajerskem. Za Gradcem ustanove tako zadrugo v Voitsbergu.
o Največja mesta v Avstriji. Koncem 1.1908 je štel Dunaj 2,042.426 prebivalcev, Praga s predmestji 470.906, Trst 218.072, Lvov 184.036, Gradec 158.358, Brno 120.612 in Krakov 106.961.
v „Slovenstvo" zvezarjev v ljutomerskem okr. zastopu. Iz Ljutomera nam pišejo: Pretekli teden je imel naš okr. zastop plenarno sejo, pri kateri je prišel zopet na vrsto predlog za podporo „Sokolu", je imel vsled slabega vremena o priliki blagosl. svoje zastave izgubo. Poročevalec je prav toplo priporočal „Sokola" v podporo, omenil važnost telovadbe za krepek in zdrav človeški naraščaj, omenil tudi, koliko je „Sokol" žrtvoval ravno za kmečke sinove, katere je poslal v Ljubljano, Zagreb in Prago. Nemški zastopnik. Strasser se je baje izrazil: „Kmečki fant dohaja v „štalo" iu na polje". (Slovenski fantje, zapomnite si ime Strasser!) Takega mnenja kakor ta ve-leučeni mesar, pa je bilo žalibog tudi nekaj — najbrž od gotove, nam dobro znane strani nahujskanih — „kmečkih" zastopnikov od Sv. Križa in tako je bil predlog po Nemcih s pomočjo Slovencev — če se nam dovoli, da! jih tako imenujemo — pokopan. — Mi pa pravimo: „Črna zemlja naj po-grezne tega, kdor odpada!" Da bi bil ta dan še bolj črno začrtan v zgodovini našega naroda, storili so ta-kozvani „naši" ljudje še korak dalje. — Imel je namreč sejo okr. šol. svet, kateri se je saj imenoma do danes popolnoma slovenski. Pri ti seji je bila na dnevnem redu prošnja znanega nemškega kričača učitelja Vollerja za podporo iz dež. šolskega fonda, katero prošnjo pa mora okr. šolski svet priporočati. Da ta gospod niso skromni v prošnjah, je razvidno iz tega, da rabijo kar 400 kron. Nemec je Nemec, njemu se mora dati in tako so priporočali prošnjo v podporo baje 200 kron. Kaj ne lepa svotica za gospoda, ki uporabi vsako priliko za napad na Slovence — pravijo da si je hodil tudi po lavo'ike v znani priliki v Celje! Če ima ta go-spodič za vse denarja d >volj, zakaj pa ga nima za svojo družino! — Ako imajo gospodje zvezarje v okr. šol. svetu tako rahločutno srce, naj ga pokažejo tudi za slovenske učitelje, naj ga pokažejo napram vdovi Vaudovi, ki ima skrbeti za devet nepreskrbljenih otrok!
d Občni zbor okrajnega odbora „Nar. stranke" za ljutomerski okraj
se je vršil minul praznik, na Svečnico, v Kukovčevi dvorani v Ljutomeru. Ker se je razvilo malo agitacije, je bila udeležba slaba; v lepem številu so prišli le Motčani in Cvenarji. Gosp. J.
Bajh je omenil dvoje shodov, katere je okrajni odbor stranke v minulem letu priredil in oddal na to besedo g. I. Lešničarju, kateri je v enournem govoru razpravljal o važnejših polit, dogodkih v minulem letu. Mnogo zanimanja je vzbudila nedoslednost km. zv. in klerikalcev na Slovenskem glede stališča napram važnim zadevam, ki zadevajo naše kmetijstvo: ogrska na-godba, odobrenje proračuna, trg. pogodba s Srbijo, gospodarska osamo-svoja Slovencev na Sp. Štajerskem, kompromis za deželnozb. volitve. Zbo-rovalci so prišli do prepričanja, da se tako veternjaški in vladi hlapčujoči stranki ne sme zaupati usoda slov. kmečkega ljudstva na Spod. Štajerskem. Glede domačih političnih bojev je priporočal g. Lešničar, da ne smemo na-predujaki nikoli poseči po istih sredstvih, katerih se poslužujejo v polit boju klerikalci; pridobivajmo si pristašev in somišljenikov z mirnim po-dučevanjem. zato podučujmo ueprestano sami sebe o vsakem polit, in gospodarsko važnem vprašanju; vsled terorizma in boja, kakor ga vrši brez vsakega pomisleka naša duhovščina, ne moremo povsod računati na široke vrste naroda, a tisti, ki so se politično osamosvojili, ki so naši, naj se odlikujejo od zvezarjev in njih duhovščine po izobrazbi, treznosti in poštenosti. To pomenja napredek — kateri more biti edini idealen cilj naše stranke. Kakor pa se ne more napredka nikoli ubiti, je tudi trud za uničenjem Nar. stranke brezuspešen ; nasprotno, stranka si je pridobila zvestih in načelnih pristašev med razumništvom in po premnogih krajih med kmečkim ljudstvom; ta krog se sicer počasi, a zvesto širi. Trdnejša je podlaga Nar. str. ko ona klerik. stranke, ker sloni na lastnem spoznanju in prepričanju, medtem ko „zvezarje" ustvarja terorizem in slepa vera. V debato so posegli gg. Mišja, Babic in Rus. Zlasti so zanimala izvajanja g. Mišja, ki je poročal o zborovanju podružnice km. družbe: svoječasno je razložil g. Mursa škodljive posledice ogrske nagodbe in so bili vsi zborovalci prepričani, da je ista škodljiva; ko pa je poročal dež. posi, g. dr. Benkovič, da so kmečki poslanci glasovali za njo, so rekli vsi, da je tako prav. To kaže pomanjkanje politične izobrazbe pri naših ljudeh. Treba je, da se bodemo o vsaki stvari natančno podučili in si ustvarili lastno sodbo, potem take stvari ne bodo več mogoče. Lepo in stvarno je predaval nato še g. Stibler o povzdigi vinske trgovine in o vinarski zadrugi v Mariboru, nakar se je sestanek zaključil.
Pozor!
Vse taiste, katerim smo poslali pole za nabiranje prispevkov povodom narodne zbirke, a nam istih še niso vrnili, prosimo, da to kar najhitreje store.
Klub slov- napr. akademikov, Celje.
Kranjske novice.
o Utrakvizacija ljubljanske realke. Kranjski deželni odbor je sklenil pozvati naučno ministerstvo, naj s šolskim letom 1909/10 prične z utra-kvizacijo ljubljanske realke.
o Klerikalna zadružna zveza t Ljubljani priredi od 16—18. t. m. poučen tečaj za voditelje živinorejskih zadrug.
o Dom za slovenska znanstvena društva se namerava zgraditi v Ljubljani.
o Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani si je izvolilo za predsednika g. dr. Maksa Pirca.
o Rudniški nad zdravnik dr. Štve rak v Idriji je ad personam pomak njen v VIII. činovni razred.
o Seja poštarjev. Dne 7. t. m. je v Ljnbljani seja deželne skupine osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola, v prvi vrsti zaradi regulacije plač.
o Dunajski detektivi so včeraj zapustili Ljubljano.
o V Dobu pri Ljubljani je umrJ včeraj posestnik in trgovec g. Martin Zarnik, star 28 let.
a Včerajšnji koncert „Glasbene Matice" je uspel zopet sijajno. Razprodani so bili vsi prostori.
a Kranjski dež. odbor je oddal različna tiskarska dela katoliški tiskarni; dosedaj jih je imela učiteljska tiskarna; pri razpisu so bile 3 cenejše ponudbe nego od katoliške tiskarne, med njimi tudi ponudba učit. tiskarne.
Koroške novice.
b Železniški most čez Dravo pri
Beljaku bo kmalu dozidan.
b Nemški nacijonalci po Koroškem
že pridno prirejajo volilne shode. Priprave za deželnozborske volitve!
b Požar v Vetrinju pri Celovcu. V
predilnici bratov Moro je včeraj iz bruhnil ogenj, kateri je uničil skladišče z vsemi zalogami. Ogenj je bil do 9. ure predpoldne pogašen. Škoda je precej velika.	____
Primorske novice.
v Istrski deželni zbor bo sklican, kakor se čuje, o veliki noči, ob času parlamentarnih počitnic, da se konšti-tuira. —
v Tržaška podružnica „Leere nazionale" ima 8000 članov in 100.000 K letnih dohodkov.
v Štrajk voznikov v Trstu se nadaljuje ob vzorni disciplini in velikem navdušenju. Gotovo je, da zmagajo.
Slovanski zapiski.
a Rusija in Slovani. 21. januarja je imelo društvo za slovansko kulturo v Petrogradu svojo skupščino, katere so se udeležili slovanski gosti, poljski časnikar in prof. Zdziechowski, krakovski odvetnik Dobošinski, urednik „Poljskega Kurirja" Stroševič in srbski arhimandrit Mihajlo. Na tej skupščini se je mnogo govorilo o slovanskem vprašanju. Poslanec ruske dume N. N. Lvov je razvil v glavnem sledeče misli o slovanski kulturi: Zapadni Slovani so globoko prežeti z zapadno evropej-skimi načeli: široki razvoj kulture, organizacija društvenih sil, osobna samozavest, vobče demokratični način življenja med Slovani, to je struja iz zapada. Na ta pot mora priti tudi Rusija, da razreši spor, kateri se je tekom zgodovine zapleL Ako hoče ona hoditi po drugih potih, bode dosegla to, da se bodo Slovani razdelili na vzhodne in zahodne. Zapadnim Slovanom preti germanizacija in ta nevarnost je prisilila slovanske narode, da si iščejo poti zjedinjenja. Tem narodom je treba ponuditi roko v pomoč, drugače se bo ustvarilo zapadno slovan-stvo, ki bo docela različno od vzhodnega. Izven takega zjedinjenja ne bode življenje v Rusiji evropejsko temveč azijatsko. Predvsem pa se mora rešiti rusko-poljsko vprašanje. Je sicer velik jez med Rusi in Poljaki, toda treba je odstraniti te ponajveč umetne zapreke, ki ne dopuščajo združitve obeh narodov. Toda še pred zbližanjem Rusov in Poljakov je treba združenja z zahodnim slovan8tvom. Poljak Stroševič je na to rekel, da se bodo sicer Rusi
in Poljaki združili, a za to je treba časa in dolgega napornega dela, da se uničijo sledovi sovraštva, katere je zase j ala nemila preteklost.
a Stolica za slovansko filologijo na Dunaju. Nemški časopisi z veliko jezo poročajo, da bo naslednik Jagiča vendar le Slovan, in ne kakor so hoteli Nemci, Nemec dr. Bernecker. Temu se je namreč zdelo preneumno tako dolgo čakati in je prevzel mesto v Vratislavi.
a Velika vseslovanska skupščina v Čikagi se je vršila dne 10. jan. Priredili so jo Čehi in prisostvovalo je nad 2000 ljudi. Ostro so zborovalci protestirali proti nečuvenemu zatiranju Slovanov v Avstro-Ogrski, proti nasilni aneksi ji Bosne in Hercegovine, in sklenilo se je podpirati avstro-ogrske Slovane v njih težkem boju.
a Obsojeni morilci. V Zlatarju na Hrvatskem so fantje, katerih nobeden še |ni nad 10 let star, umorili odvetnika dr. Tonkoviča. Obsojeni so bili: Sviben na 20 let, Pažič na 10 let, Rafaz na 12 in Vudjan na 15 let težke ječe, torej skupaj na 57 let.
a V Sarajevu je umrla mati podžupana dr. Nikole Mandiča, Ivana, stara 89 let.
a V Zagrebu je začel izhajati nov hrvatski dnevnik „Hrvatski glas".
a V Dalmaciji vlada huda lakota. V občini Vodica je prišlo okoli 500 žena z otroci na županstvo prosit podpore, ker nimajo živeža.
Po svetu.
o Švicarska narodna banka je znižala diskont od 31/2 na 3%•
o Silen vihar je divjal 4. t. m. na Dunaju. Povzročil je 59 požarjev iz dimnikov in je poškodoval mnogo hiš. Nekega 22 letnega moža je vrgel na železniško progo baš pred prihajajočo lokomotivo. Odrezalo mu je obe nogi.
a Velik požar v Carigradu. Včeraj jé požar upepelil veliko kavalerijsko
vojašnico v Carigradu.
a Zgorel je grad Pulice barona Kuhnevalda blizu Brna.
a „Iz dežele božjega strahu". Mnogo dijakov gimnazije v Meiningenu na Nemškem je zaradi nravnih prestopkov odpuščenih.
v Ustrelil se je Bonhoure, gover-ner Cochinchine, z revolverjem v glavo. Bil je neurastenik.
Najnovejša brzojavna in telefoničnajorociia.
Državni zbor zaključen.
o Dunaj, 5. jan. Pri otvoritvi današnje seje državnega zbora je prišlo zopet do velikanskih škandalov. Kmalu nato je predsednik prečital cesarjevo pismo, s katerim se zasedanje državnega zbora zaključi.
Sklep državnozborskega zasedanja.
o Dunaj, 5. jan. (Pos. brz. N. D.) Vsled včerajšnje izjave ministra Ma-;aje so nastopili danes vsi Čehi nepopisno hrupno proti ministerstvu in ga insilili zapustiti dvorano. Nato je proglasil predsednik zaključenje zasedanja. Poslanci so peli „Arbeiterlied", „Die Wacht am Rhein", „Kde domov mùj". Prišlo je do pretepa.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30 05, moka za prihodnji mesec 3015, moka za mare — junij 30*45, moka za maj — avgust 3075, pšenica za tekoči mesec 23'—, pšenica za prihodnji mesec 23*25, pšenica za mare — junij 23*35, pšenica za maj — avgust 2375, rž za tekoči mesec 16*60, rž za prihodnji mesec 16*60, rž za mare — junij 16*90 rž za maj — avgust 16*90.
Sladkor. Praga: surovi slad kor prompt K 22*50, za oktober — december K 21*95. Tendenca mirna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 291/2, za v dobavi K 291/4 do 301/2. Tendenca mirna.
Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 67, pšenica za oktober K 10*78, rž za april K 10*03, rž za oktober K 9*05, oves za april K 8*60, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*26, ogrščica za avgust K 13*95. Promet 8.000 met. st.
Budimpešta, 19. jan. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 19.636 kom.
Svinjskamast 138"—, namizna slanina 112*—.
Graška borza za kmetske pridelke: Pšenica 76/77 kg 13*70, 77/78 kg 13*60, 78/79 kg 13*80. 80 kg Tisa 14*30; rž 73 kg 10*70, 74 kg 10*90, 75 kg 11*10; koruza nova 820 do 8'50; cinqnantin nova 8*20 dp 8 50; cinquantin nov 9'50 do 9.80; oves 9*40 do 9*80, nezadacan.
Tedenski živinski sejem v Gradcu
4. febr.: Na sejm se je prignalo 870 glav (400 volov, 76 bikov, 330 krav in 64 telet.) Cene splošno neizpre-menjene. Cene so bile: Pitani voli 37—42 kron (izjemna cena 44 K), napol pitani voli 33—36 K, suhi voli 28—31 K, voli za pitanje 28—32 K; pitane krave 26—31 K, napol pitane krave 20—25 K, suhe krave 12—17 K, biki 28—35 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 27 do 31 K, starše dojnice 22—26 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Društvene vesti.
o Braslovče. „Divjega lovca" bodo igrali — kakor čujemo — vrli bra-slovški diletantje sredi tega meseca v Braslovčah. Vloge so dobro razdeljene. Prepričani smo, da bode „Divji lovec" vrlo dobro uspel. Našim diletantom pa kličemo: Le tako naprej, občinstvo vam je iz srca hvaležno, v dokaz vedno razprodana dvorana.
a Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, dne 11. svečana predpoldne ob 10. uri v Ljutomeru. Pol ure pozneje zboruje pri vsakem številu udeležencev. Na dnevnem redu je razun običajnih poročil, poročilo zastopnika v okr. šol. svetu in predavanje „Kako je usposabljati otroke, da prosto in v zvezi govore". Pričakujemo poinoštevilne udeležbe!
a Društvo „Domovina" v Gradcu
je priredilo dne 2. svečana t. 1. plesni venček vkljub vsemu nemškemu nasilju in „opreznosti" v dvorani Japlove pivovarne, tam kjer je imelo češko društvo „Praha" svoj lokal in bi imelo dne 30. jan. prirediti ples, a je nemško nasilje to preprečilo.
V. Izkaz narodne zbirke spodnjeétajor skih Slovencev:
Velika Nedelja: darovali so 1 K L. Kuharič T. Stotnik, Wernig; 60 h. M. Polak; 40 h. I. Stuhec, J. Kondrič. MeŠko I. Skopaj 4.80 K Planina: 5 K dr. Skaza, E Äauter, Treffner: 2 K P. Gärtner. K. Spar, M. Jazbinšek; 1 K E. Križman, Jurše. Skupaj 23 K. Rogateo: 6 K M. Berlisg; 3 K J. Tajnik; 2 F/B. Dragan, P. Ehrenlechner, P. Vuščič. F. Mikuš, Glingek. Trofenik, Berlisg, Nečitljiv; 1 K SotoSek, Senčar, Košar. Sekirnik. Vizovišek. J. Plevčak. Skupaj-30 K. Račje: 3 K I. Roglič, M. Grizold; 2 K Majerič, E. Grizold, Grizold L., J. Poljanec;
1	K V. Horvat, M. Grizold, Lašič, Rečnik. Verhovšek. Krainz, A. Sovrano. Hrastnik, Raz-boršek. M. Paulšek, Haberein, Viktor S., Ho-meter, J. Grobolšek. K. Verglez, Požegar, 20 k. Huttnik, Skupaj 30.20 K. Kozje. 5 K Nečitljiv;
2	K O. Golob, Skapin, dr. Zitter, F. Pečnik, L. Ulčar, Brovet, Kruhar. dr. Jankovič, Majzek. Vrkljan, Druškovič. Nečitljiv. Skupaj 29 K Kokarje: 2 K. Knaflič R., 1 K Praznik J., A. Krefelj, I. Cerne, J. Klemenčič, I. Milavc, F Petrin; 40 v Poznič A ; 30 v A. Čeplak, F. Deleja, F. Štavt; 20 v J.Tratnik. Skupaj 0.50 K. Maribor: 50 K Svoronov, 2 K Neakademik, V. Koprivnik. Skupaj 54 K. Ljubečno; darovali so: po 1 K M. Pilih, M. Fazarinc, po 40 v Andr. Goijanc. Svota 2.40 K. Lašk o: po 10 K: Balcer Konr., Elsbacher; po 5 K: Ko I Sek, Elsbacher Fr.; po 2 K: M. Kos, B. Tupanc, Novak, NeCitljiv; Po 1 K: Gerjevič, Neimenovan, Fr. Drolc, Sagadin, Neimenovan, A. Pališ, Bučar, Selič, Vodenik, Časi, Železnik. Neimenovan, Neimenovan. D. Drofenik, Pestevšek, Krašek, Faleskini. Bosina, Kranjc. Švota 57 K. Zidan-most: po 3 K: I. Logar, po 2 K: Vargazon. Keržič K.. Stefin, Jurko, I. Sterniša, Skoijanc; Po 1 K: A. Maselj. Ja> čar, Szillich, Tručl. — Svota 20 K. Vojnik: Posojilnica v Vojniku 20 K; Dr. Žižek 5 K. Vrečer 5 K; po 3 K A. Vodnik, A. Brezovnik; po 2 K: Serneo. Iv. Dr. Žižek. Exel; 1.50 K Adamič. 1.20 K Kvas; po 1 K. R. Brezovnik, D. Brezovnik, Olga Brezovnik. Cinglak. B. Plevnik. I. Uratnik. Svota fi0.70 K.Radgona: Po 5 K. Dr. Strelec, J. Skerlec star. po 2 K: Dr. Gorički; po 1 K: J. Sernec, Osv. Drevenšek. Leop. KarbaS, Fr. Menhart, A. Korošec; 60 v El. Fischer; 50 v A. Žigan, 40 v A. Ermenc. Svota 18.50 K Št. IIj: Po 2 K Thaler, 1 K Frajbam Fr. Svota 3 K. St. Jur: po 2 K. M. Kaučič. R. Kavčič, J. Uršič. I. Podgoršek. A. Sivka. Fr. Kartin; po 1 K Ant. Kavčič, J. Kavčič, M. Kavčič. Lojzka Kavčič. R. Dobovišek. Rud. Dobovišek, J. Cret-nik J. Marzidovšek, Nečitljiv, Sredenšek, Oret-nik, Holder, R. Gatej. Dr. Schwab, g. Dr. Schwabofa, Nečitljiv, Ipavic, Dr. J. Ipavic, Kartin, Fr. Ferlež. Zidanšek, Juršič. Reoelj, Jenšek; p > 1.10 K Iv. Kristom; 60 v L. Ratej; 40 v. Verbič. O. Kartin. Svota 38.50 K. Ruše: 7 K Vesela družba pri Serncu. 5 K I. Šošterič; 3 K Pahernik; 2 K D. Lesjak. Skerbinšek J., P. Skerbinšek, Lasbacher, Nečitljiv, I. Robič, Pogačnik; 1 K 2 Nečitljiva, Kosler Dragot., dr. F. Lašič, Rojko, Julčka N„ Glaser P. Bračič, R. Robnik, Robnik F., Jožef Ib., Al. Glaser, Bahovec, J. Boecio, Rak, B. Zafošnik. A. Čeme.. Harič, Klemensky, Fr. Glaser, Merčun. Nečitljiv, Lichtermann, Xapelnik, F. Robič, Pece). Hrašo-vec, KoloviC; 50 v Nečitljfv, n a t PÒmgmJi. 4o v. 4 Nečitljivi, Farkuž; 30 v I. Marin, J. Marin. 10 v Glaser. Skupaj 64.94 K.
Gospod dr. Lorber. c. kr. godni pristav v Brežicah in lovski najemnik v Globokem podaril je za tukajšne uboge otroke svoto 10 K za kateri blagodušni dar se mu na tem mestu v imenu obdarovanih otrok najtopleje zahvaljuje. Krajnl Šolski svet in Šolsko vodstvo Globoko
dne 4. februarja 1909. JL Fabinc načelnik. BI. Tornine nadičitelj.
Praktikant
absolviran šestcšolec se sprejme s I. marcem v lekarni M. PospišU v Konjicah. — Ponudbe na Ur. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah. »o -a
Tržne cene.
4. februarja» Dunajska borza za kmetijske pridelke: Promet se je danes dvignil. Cene rastejo.
Kava: Santos Good Average za mare 33 75, za maj 33*25, za september 31*75, za december 31*25. Tendenca mirna.
Plača se za enkratno objavo...... ..........60
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 n
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................IO n
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tud' v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika**.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
pomagač. posebno v podstavljanju In nalaganja sekir izurjen, se takoj sprejme pri Kari KrančanUf kovaški mojster, Fala ob koroški železnici « 33 9-1
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celja.
Odgovorni urednik Vekoslav S p i b d i e r.
Tisk Zvezne tiskarne t Cel jo.