PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 169 (13.999) Trst, nedelja, 1. septembra 1991 V napetosti in z vrsto incidentov je včeraj potekel zadnji dan pred Tudjmanovim ultimatom Na zagrebškem letališču lovci JA prisilili k pristanku letalo z orožjem Ugandski boeing naj bi bil namenjen na Brnik, orožje pa je bilo za HDZ Hrvaška vlada sprejela poseben načrt za osvoboditev zasedenih območij Srbski generali se niso odzvali na klic miru hrvaških mater Srbija le delno popustila ES BEOGRAD — Le nekaj ur pred zapadem roka, ki ga je evropska dvanajsterica postavila za sprejem njenega predloga o reševanju jugoslovanske krize, je svoj sicer nekoliko okrnjen pristanek posredovala tudi srbska vlada. Minister za notranje zadeve Jovanovič je za beograjsko televizijo sinoči izjavil, da je osnovni element deklaracije ES za Srbijo sprejemljiv in da njegova republika ni nikoli načelno nasprotovala zamisli o tujih opazovalcih, vendar izključno civilnih. Pač pa je Jovanovič odklonil prvi del deklaracije in še zlasti obtožbe na račun srbskega prebivalstva na Hrvaškem, ki da so popolnoma neresnične in za Srbijo nesprejemljive. Tudi Miloševičev dvor je bil torej v zadnjem trenutku prisiljen izbrati pot, ki jo je nakazala Evropa, saj je najbrž ocenil, da se mu še večja mednarodna osamitev, tudi ekonomska, ne bi obrestovala. Odločno nasprotovanje tej »kapitulaciji« pa je včeraj že izrazila srbska radikalna stranka. ZAGREB — Zgodaj zjutraj so se iz Beograda v Zagreb in druge hrvaške kraje vrnile matere sinov, ki še vedno služijo vojaški rok v JA. Matere se niso uspele srečati z Veljkom Kadijevičem in Blagojem Adžičem. Ob mnogo težavah na poti v Beograd, so jih napotili v Dom Garde na Banjici. Tam so se pogovarjale z generalpolkovnikom Markom Negovanovičem in zaman čakale, da jim bodo dovolili odhod pred stavbo Zveznega ministrstva za ljudsko obrambo v Ulici Kneza Miloša. Po trideseturnem čakanju na Banjici so nato zapustile Beograd in se vrnile v Zagreb, kjer jih je pričakalo na desetine tisočev ljudi, ki so brez prestanka protestirali pred zgradbo poveljstva petega vojaškega območja. Med materami iz Hrvaške je bilo veliko tudi mater vojaških obveznikov iz BiH in Makedonije. Njihove zahteve pa so se razlikovale, saj so na primer hrvaške matere zahtevale, da se iz JA izpustijo vsi fantje, matere iz BiH so hotele, da se izpusti generacijo avgusta 1990, ostale pa se napoti na služenje vojaškega roka v lastne republike. Makedonske matere pa so zahtevale, da se fante premesti na doslužitev v Makedonijo. Predstavniki JA v Dom Garde niso dovolili vstopa vsem novinarjem in dopisnikom. Dovolilnice so dobili poročevalci beograjskih dnevnikov, radia in televizije in nihče drug, kar je sprožilo veliko nezadovoljstva. Akcija Okop ljubezni se nadaljuje. Delegacija hrvaških mater vojakov JA bo v kratkem času odpotovala v Bruselj in tam pred stavbo Evropske skupnosti protestirala proti JA. ZAGREB — Lovska letala Jugoslovanske armade so včeraj dopoldne na zagrebškem letališču Plešo prisilila na Pristanek dve tuji letali, za kateri so sumili, da prevažata orožje. Prvo, letajo romunske kompanije Tarom, ki ga je najela ljubljanska družba Adria Air-ways, je po pregledu lahko ponovno vzletelo, medtem ko so v boeingu 707 ugandske kompanije Uganda Airlines našli okrog 19 ton orožja, pušk, nabojev in min. Vrednost tega tovora, ki je Pdhajal iz Južnoafriške republike, ocenjujejo na okrog 700 tisoč dolarjev. V upravi zagrebškega letališča so Povedali, da je bilo letalo z orožjem rramenjeno na Brnik, v njegovi tovorni lsbni pa je pisalo, da prevaža »tehnično opremo«. Hrvaška milica je med-,ern zaprla vse dohode do letališča, s j^terega je bilo slišati tudi streljanje. °ložaj je bil vsekakor vseskozi zelo naPet, zgodaj popoldne pa je prišla Vest, da so zvezne vojaške oblasti za-Prle zračni prostor tako nad Zagrebom jot nad Ljubljano. Direktor brniškega o tališča je vest potrdil in pristavil, da Po njegovih informacijah ugandsko le-a 0 ni bilo namenjeno na Brnik. Zvezni sekretariat za obrambo pa je ceraj potrdil, da je bilo letalo z orožji11 namenjeno na Brnik, kjer naj bi vor prevzel predstavnik hrvaške vla-e Pošiljko je priskrbel Anton Kikas, o rodu Hrvat, a kanadski državljan, J e predsednik društva hrvaških po-ovnežev in intelektualcev v Torontu, ku S° zbrab 880 tisoč dolarjev za na-jjP orožja, za vso akcijo pa naj bi bila ''aška demokratske skupnost. veerajšnji zadnji dan pred Zapata ultimata na Hrvaškem ni minil 0 z zrtev. Kljub pozivom k ustavitvi jg la’ ki so prišli tudi iz VVashingtona, sela6 obm°čju Vukovarja, Borovega Pa « m P1'tvic še naprej pokalo, govori o štf u treb žrtvah na hravški strani in s0 ri“ ;v vrstah JA. V noči na soboto s^o artičevci napadli hrvaško policij-Uad7P°Stajo na PUtvicah in prevzeli or nad slovitim območjem jezer. Ua^rf ,rna.ni napeto ni bilo včeraj niti man • “tični ravni. Predsednik Tudj-sPlošne kuže opustil zamisel o Pa ie 1 m.°Mlizaciji, zagrebška vlada siCgr Prejela načrt v šestih točkah. Ni toda n nan.0, kaj ta načrt predvideva, bo Hrv-u*61- Gregurič je zagotovil, da 0sVobnaS» Uvedla aktivne ukrepe za in r>n , ev sv°jih zasednih območij °kunaf„enil zvezno vojsko označil za Prav ter/*0' Nieni generali pa so Za mjr a^ ,v Zagrebu, da je JA porok jevič dnHe?tem ko je general Aksenti-v kasarn' ?a se v°jska ne bo vrnila zvezno r)Ld°jIer b' te9a ne ukaže rU nanari d®ebstvo in da bo v prime-°stala krit od9°vorila. »Gotovo ne bo Sl0veniji,;ij™prr°buk0t se ie zgodil°v Včeraj proglasili neodvisnost tudi Uzbekistan in Kirgizija Sla po neodvisnosti se širi tudi po azijskih republikah MOSKVA - Medtem ko sta še drugi dve republiki proglasili svojo neodvisnost (tokrat gre za Uzbekistan in Kirgizijo), se je v Moskvi zaključilo izredno zasedanje vrhovnega sovjeta, ki je bilo posvečeno ukrepom, ki jih je treba sprejeti v zvezi s spodletelim golpejem. 542 članov parlamenta je sprejelo v teku tega zasedanja zgodovinsko odločitev, da suspendira dejavnost sovjetske komunistične partije na vsem ozemlju SZ. Ob koncu tega zasedanja Sovjetska zveza ni več tisto, kar je bila do 19. avgusta, ko so se Janajev in njegovi tovariši skušali polastiti oblasti. Razpust partije je bila posledica golpeja in dejstva, da so vanj bili vpleteni naj višji predstavniki armade in KGB ter komunistične partije, ki so tako izdali svojega tajnika in predsednika ZSSR Mihaila Gorbačova. Tudi predsednik parlamenta Lukja-nov je bil baje vpleten v golpe, čeprav ni bil v ožjem osemčlanskem odboru. Zato je najprej odstopil, nato so mu odvzeli parlamentarno imuniteto in končno so ga aretirali. Pri tem je treba dodati, da je Lukjanov imel možnost, da se zagovarja pred parlamentom, ni pa prepričal svojih nekdanjih kolegov. S proglasitvijo neodvisnosti Kirgizije in Uzbekistana je do včeraj proglasilo svojo neodvisnost že 8 republik: Estonija, Latvija, Litva, Gruzija, Ukrajina, Belorusija, Moldova in Azerbajdžan. Sredobežni proces je videti nezadržen, vendar mnogi se začenjajo zavedati, da se lahko tudi konča v krvavi vojni med republikami. Morda bo prav ta bojazen utrdila položaj Mihaila Gorbačova, ki je sicer videti vedno bolj osamljen. Včeraj so v Moskvi spo- ročili, da je predsednik ruske vlade Ivan Silajev zavrnil predlog predsednika Gorbačova, da bi postal predsednik zvezne vlade. Predvčerajšnjim pa je zavrnil ponujeni položaj zunanjega ministra Jakovljev, ki je sicer eden od najzvestejših pristašev Gorbačova. Naraščanje vpliva ruske federacija znotraj SZ pa je že povzročilo negodovanje v azijskih republikah in proglasitev neodvisnosti Kirgizije in Uzbekistana je najbrž tudi reakcija na Jelcinovo premoč. Uzbeški predsednik Karimov mu očita, da je preveč »rusi-ficiral« oblast v Sovjetski zvezi. Pismo Italijanske Unije za Istro in Reko LJUBLJANA — Italijanska unija za Istro in Reko je v zvezi z dramatičnim položajem na Hrvaškem, položajem, ki bi lahko imel daljnosežne posledice za obstoj italijanske manjšine, poslala pismo z javno izjavo predsedniku Francescu Cossigi, Giu-liu Andreottiju in Gianniju De Michelisu . Javno izjavo sta podpisala predsednika odbora Unije Mau-rizio Tremul in njene skupščine Antonio Borme, v njej izražajo Italijani, ki živijo v Jugoslaviji, zadovoljstvo glede Deklaracije Evropske skupnosti o Jugoslaviji ter aktivno zavzemanje italijanskega zunanjega ministra za položaj manjšine. »Unija Italijanov popolnoma solidarizira z vsemi materami, ki so izrazile protest proti temu, da bi njihovi sinovi iz njim nerazumljivih razlogov postali topovska hrana,« je rečeno v Izjavi. Zaupni okrožnici nekdanjih vladnih komisarjev o uporabi slovenščine NA 4. STRANI Na željo družine je bil pogreb v laični in neuradni obliki, brez običajne retorike V Palermu pokopali Libera Grassija PALERMO — S strogo laičnim in neuradnim pogrebnim obredom so včeraj v Palermu pokopali industrij ca Libera Grassija, ki je v četrtek padel pod streli mafijskih eksekutorjev. Predsednika republike je na pogrebu zastopal predsednik senata Spadolini, rimsko vlado minister za Jug Manni-no, medtem ko so deželne in krajevne oblasti zastopali njihovi najvišji predstavniki. Pogreba sta se udeležila tudi tajnik republikanske stranke, v katero je bil Grassi včlanjen, La Malfa, in tajnik MSI-DN Fini, veliko pa je bilo zlasti Grassijevih kolegov podjetnikov, predstavnikov najrazličnejših združenj, sindikalnih in kulturnih krogov. Od ubitega tovarnarja so se v polnem številu poslovili njegovi ganjeni uslužbenci in delavci, medtem ko je bilo palermskih meščanov mnogo manj, kot je bilo pričakovati. Pogreb se je na željo pokojnikove družine končal brez vsakega govora, pač pa so svojci objavili sporočilo, v katerem pravijo, da so za njih ta država, mnogi njeni voditelji in številne strukture korumpirani in neučinkoviti. Med pogrebci je bilo tudi nekaj takih, ki bi bili storili bolje, če bi ostali doma. To še zlasti velja za kompromitiranega bivšega poslanca PRI Aristi-da Gunnello, ki ga je pred začetkom pogreba množica najprej izžvižgala, nato pa ga je obkrožila skupina oseb -baje je šlo za Orlandove pristaše - in mu preprečila udeležbo v sprevodu. Na sliki (telefoto AP): skupina pogrebcev odganja Aristida Gunnello. Še posebno po petkovih kritikah predsednika KD De Mite Occhetto zavrača polemike o doslednosti stalisč DSL RIM — Occhetto ve izjave ob odprtju vsedržavnega praznika Unita oziroma DSL v Bologni so tudi včeraj dobile več odmevov. Če je večina politikov pozdravila njegovo potrditev, da je komunizem mrtev, pa mu nekateri vztrajno očitajo nedoslednost pri nekaterih obrobnejših problemih. Današnja številka glasila PSDI na primer zavrača Occhettovo trditev, da je zahteva po odstranitvi starega znaka KPI iz simbola DSL provincialna: odstranitev srpa in kladiva - piše rUmanita - je nasprotno izraz potrebe po politični jasnosti. Ta znak se je po oktobrski revoluciji spremenil v emblem komunistične internacionale in v podreditev posameznih komunističnih partij Moskvi. Kje je torej provincializem - se prašuje glasilo PSDI - če se postavlja zahteva po prilagoditvi simbola DSL novi politični stvarnosti, ki jo želi ta stranka predstavljati? In končno - za- ključuje rUmanita - če je Occhetto komunizmu pripisal odgovornost za kontinuirano »izdajo« na škodo delovnega ljudstva, potem srp in kladivo pomenita simbol te izdaje. Ali tajnik DSL na to ni pomislil? Glasnik socialističnega tajništva Ugo Intini pa se je včeraj obregnil ob dejstvo, da kljub padcu komunizma stari »katokomunizem« še živi. Do zbližanja med DSL in Comunione e Liberazione, ki ga je bilo videti v Riminiju - je izjavil - je prišlo ob skupnem boju proti vojni v Zalivu in proti (kot je dejal D'Alema) »intervencijskim in vojnim stališčem«. Neverjetno je - je zaključil glasnik PSI - da med polemikami proti ministru De Michelisu, protizahodnimi mistifika-cijami in onesnaženim pacifizmom tradicionalne sestavine starega kato-komunizma preživljajo nad samim komunizmom. Occhetto pa se je včeraj odzval na kritike, ki mu jih je v petek naslovil predsednik KD De Mita. Tajnika DSL je posebno zbodla De Mitova trditev, da Occhetto ne uspe dva dni zapored ponoviti isto stvar. Neverjetno se mi zdi - mu odgovarja Occhetto - da si De Mita dovoli tako izjavo, ko pa sem v teku sovjetske krize zavzel neizpodbitno dosledna stališča. Z več strani so prišle pohvale za poglobljenost naše analize - dodaja tajnik DSL - ki pa bi se je De Mita le težko poslužil glede na omejenost svoje provincialne kulture... Vzporedno z vsedržavnim poteka tudi pokrajinski praznik Unita v Milanu, kjer je včeraj nastopila Nilde Jotti. Predsednica poslanske zbornice je pohvalila zadržanje svoje stranke ob sovjetski krizi in pritegnila Oc-chettovi etiketi provincializma za vse, ki ob njej špekulirajo. Dotaknila se je tudi jugoslovanske krize in jo označila kot pravo pravcato vojno, ki jo Evropa spremlja preveč pasivno. Trdi časi za Lenina Tudi v Kijevu bodo kmalu odstranili kip očeta Sovjetske zveze. Pripravljalna dela za odstranitev Leninovega kipa so v ukrajinskem glavnem delu začeli le en dan potem ko so razpustili KP v vsej SZ (Telefoto AP) Minister Rupel v Sovjetski zvezi LJUBLJANA — Danes zvečer bo zunanji minister Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Obiskal bo Rusko federacijo, Litvo, Latvijo in Estonijo. V Moskvi se bo srečal z namestnikom predsednika Jelcina in ruskim zunanjim ministrom Kozirevom. Srečanje z Borisom Jelcinom verjetno ne bo mogoče zaradi prezaposlenosti. Minister Rupel je v telefonskem razgovoru za STA izjavil, da pričakuje spremembo togih stališč Sovjetske zveze do Jugoslavije in položaja Slovenije v njej, saj si je po spodletelem vojaškem udaru liberalna Jelcinova politika pridobila dosti večji vpliv. Jelcin je bil tudi prvi sovjetski politik, ki je priznal pravico baltskih narodov do samoodločbe. (STA) Umor zaradi kraje grozdja BARI — Nezakonito obiranje grozdja je stalo življenje 24-letnega Nicolo Lopeza iz Triggiana, sicer znanega kot uživalca mamil, medtem ko njegov 10-letni nečak Vito Lojacono, ki mu je pri kraji pomagal, leži v bolnišnici s pridržano prognozo. 24 ur po krvavem dogodku so karabinjerji prijeli domnevnega morilca, 59-letnega lastnika vinograda Pietra Crudeleja. Le-ta dejanje odločno zanika, karabinjerjem pa kljub temu, da so prečesali vso okolico kraja tragičnega dogodka, ni uspelo izslediti lovske puške, iz katere so po mnenju preiskovalcev počili smrtonosni streli. Lopez, ki je bil že zaprt zaradi razpečevanja mamil, se je z nečakom do vinograda pripeljal na vespi. Očitno so ju sladki grozdi zvabili h kraji, tisti, ki ju je videl, pa si je zamislil res okrutno kazen. V začetku so preiskovalci pomislili na umor, ki naj bi se porodil v krogih prekupčevalcev z mamili, vendar so to možnost kasneje izključili. Kljub temu, da dejanje vztrajno zanika, ostaja glavni osumljenec prav lastnik okradenega vinograda. Bruseljske težave z Beogradom Danes naj bi bilo vse jasno. Evropska skupnost je s svojo bruseljsko deklaracijo o Jugoslaviji določila 1. september kot dan, do katerega morajo sprte strani v Hrvaški in vsej Jugoslaviji doseči sporazum o prekinitvi ognja, o tujem nadzoru in o mednarodni mirovni konferenci, ki vključuje tudi tujo arbitražo. Le malokdo pa verjame, da je to izvedljivo. Slovenija in Hrvaška sta privolili v zahteve bruseljske deklaracije Evropske skupnosti, Hrvaška praktično brez pridržkov, Slovenija z dodatkom, da podpora bruseljski deklaraciji o Jugoslaviji nikakor ne pomeni, da se slovenska država odreka svoji samostojnosti. Takšna pripomba je nastala zaradi nekaterih določb bruseljske deklaracije, ki še zmeraj omenjajo Jugoslavijo in vlogo zveznih organov, kar slovenskemu parlamentu ni ustrezalo, saj na drugi strani deklaracija ne govori o samostojnosti republiških držav. Večji zapleti se v zvezi z bruseljsko deklaracijo pojavljajo v Srbiji. Prvi odmevi iz te republike so bolj ali manj negativni. Bruseljska deklaracija namreč prvič s prstom pokaže na enote zvezne vojske in Srbijo kot poglavitna krivca za vojno v Hrvaški. Deklaracija spominja na Stalinov napad na Jugoslavijo 1948. leta, zdaj pravijo v Srbiji. Razen tega Srbija sploh ni vpletena v vojno v Hrvaški, še vedno zatrjujejo v Beogradu. Celo srbski predsednik Slobodan Miloševič je po obisku pri francoskem predsedniku Mitterrandu izjavljal, da se Srbija ne vojskuje na Hrvaškem, le tamkajšnji Srbi se branijo pred Hrvati. In če Hrvati želijo oditi iz Jugoslavije, naj kar gredo, le hrvaške Srbe (z ozemljem vred) naj pustijo v Jugoslaviji, je njegovo znano stališče. Po njegovem mnenju to ni nikakršen problem, saj so meje med jugoslovanskimi republikami zgolj upravne in jih nikakor ne bo težko spremeniti. In tu je pravi zaplet. Srbske oborožene enote na Hrvaškem delujejo po čedalje večjem delu hrvaškega ozemlja, pri čemer se zvezne vojaške enote pogosto postavijo na njihovo stran. Tako se vsak. dan širi območje znotraj hrvaške republike, ki je pod srbskim nadzorom. Srbi so na Hrvaškem ustanovili tudi dve avtonomni pokrajini, v katerih vzpostavljajo svojo oblast. Poskrbeli so, da tamkajšnje prebivalstvo ne gleda več hrvaške televizije, temveč beograjsko. Motijo celo zagrebške radijske programe, tako da v kninski Krajini in delih vzhodne Slavonije s srbsko lokalno vlado praktično ni več hrvaškega vpliva. Ozadje spora je v bistvu preprosto. Hrvaška zahteva, da postanejo dosedanje meje med republikami meje med prihodnjimi samostojnimi državami. Najnovejša bruseljska deklaracija o Jugoslaviji pa celo gradi vse svoje zahteve in rešitve na nespremenljivosti meja med republikami. Za Srbijo je to še vedno jugoslovansko notra- nje vprašanje. Drugače rečeno, možno pravno načelo "uti possede-tis" si večina republik razlaga kot določilo, da so medrepubliške meje poslej meddržavne. Srbija ob podpori Črne gore pa meni, da so to zgolj administrativne mejne črte, ki jih je mogoče zlahka spremeniti. Pri tem uporablja oboroženo nasilje in bi bila po vsej verjetnosti pripravljena sprejeti tuje mirovne opazovalce kvečjemu na razmejitveno črto, ki bi delila sprte strani na sedanjih točkah, to pa je globoko na hrvaškem ozemlju. In ta razmejitvena črta naj bi postala nova meja med Hrvaško in ostankom Jugoslavije ali Veliko Srbijo. Tako je srbski "uti possedetis" podoben rešitvam po spopadih med državami, ko se razmejitvena črta ob premirju med vojskujočimi se stranmi spremeni v stalno meddržavno mejo. Evropska skupnost v to ne bo privolila, tako vsaj pravi bruseljska deklaracija. Srbija pa bo le stežka privolila v veljavne meje, razen tega ne bo kar tako pogoltnila očitka, da je med poglavitnimi krivci za vojno v Hrvaški, še težje pa bo privolila v tuje posrednike. Tamkajšnje razumevanje suverenosti naroda in države je arhaično strogo. Tuji veleposlanik je skorajda največ, kar še ne ogroža suverenosti in neodvisnosti. Takšna je pač tamkajšnja miselnost in ni izključeno, da bo srbska politika uporabila takšen pogled srbskega naroda na samostojnost kot učinkovito psihološko orožje. V takšnem primeru bo Evropa hočeš nočeš morala osamiti Srbijo in z njo bržkone tudi Črno goro. Tako tudi napoveduje v bruseljski deklaraciji. Sklicala bo mirovno konferenco samo s tistimi republikami, ki sprejemajo njene zahteve. Ali pa bo res tudi priznala državno samostojnost republik, ki to želijo, obenem gospodarsko in politično kaznovala Srbijo, to se bo pokazalo že prihodnji teden, ko se bodo zunanji ministri Evropske skupnosti znova sestali in ocenili, kako se uresničuje bruseljska deklaracija. Če bo Evropa ostro nastopila proti Srbiji kot "motečemu dejavniku" v kolikor toliko urejeni Evropi, trenutni učinek najbrž ne bo pretirano velik. Srbi so bojevniki in preveč mitično zazrti v svojo preteklost, da bi se zlahka in takoj uklonili. Razen tega je Evropa precej zbegana tudi zaradi razpadanja Sovjetske zveze in ozemeljskih sporov med tamkajšnjimi republikami. Evropska arhitektura, postavljena s helsinško in pariško listino, ki izrecno govorita o nespremenljivosti meja med državami, se sesuva v vzhodni in srednji Evropi. Začeti bo treba znova. Evropa se bo najbrž trudila, da bi to izvedla brez krvi. Nekateri narodi pa menijo, da si lahko uredijo življenje po novem samo z vojno. In zdi se, da bo zelo težko najti srednjo pot. BOŽO KOVAČ Prispela skupina Italijanov ki so doživeli brodolom v Aziji MILAN — Včeraj zjutraj se je vrnilo v Milan šest italijanskih turistov, ki so doživeli na Filipinih brodolom, v katerem je umrlo drugih devet članov skupine. Vrnili so se z letalom, ki ga je najela zavarovalnica, pri kateri so bili zavarovani. Nihče ni hotel povedati nič o nesreči, vendar se ve, da so se Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG odločili za izlet z dotrajanim čolnom, na katerega je lastnik natrpal kar devetnajst turistov, od katerih marsikdo ni sploh znal plavati. Zdravnik, ki jih je po nalogu zavarovalnice prevzel že na Filipinih je povedal, da so sicer vsi zdravi, razen tega, da so nekoliko potolčeni in da so zadobili nekaj odrgnin, vendar pa da so duševno čisto na tleh. Prav od njega so novinarji izvedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Čoln je zajela nevihta, ko je plul praktično v neposredni bližini obale. Skupina turistov pa se ni mogla približati obali zaradi razbesnelih valov, ki bi jih lahko raztreščili ob skale. Tako so ostali v vodi približno 12 ur. Povedali so mu tudi nekatere epizode. Tako je na primer Luigi An-drusani, ki je vodil skupino, umrl medtem ko je skušal priplavati do obale. Neki mladenič se je utopil, ker je ostal pri svoji zaročenki, ki ni znala plavati. Ko so končno dosegli obalo so pešačili nekaj ur pod dežjem in v vetru, da so se skozi džunglo prebili do majhnega naselja, kjer so jim nudili prvo pomoč in zavetišče. Emanuela Fantoni je prinesla s Filipinov uro Massima Maija. Uro so našli na obali in to daje Massimovim svojcem nekaj upanja, čeprav so fanta proglasili za pogrešanega. V prihodnjih dneh bodo v Italijo pripeljali trupla ponesrečencev. Do tega prihaja v izredno kratkem času, kar gre pripisati učinkovitemu delu italijanskega veleposlaništva v Manili, ki si je prizadevalo, da bi filipinske oblasti, sicer dokaj počasne, opravile vse v najkrajšem možnem roku. Več mrtvih v porušenem poslopju v Manili MANILA — V trgovskem središču Manile se je včeraj nenadoma zrušilo devetnadstropno poslopje, ki bi ga morali v teh dneh podreti. Pri tem je umrlo več ljudi, oblasti še ne vedo povedati koliko, ker se ne ve, če ni kdo šel mimo prav takrat. Na delu so reševalne skupine, ki skušajo povleči izpod ruševin (na sliki AP) ljudi, ki so ostali vklenjeni. Eden od delavcev, ki so ta čas delali v poslopju, je povedal, da je bil v šestem nadstropju, ko se je poslopj® kar zlepa sesulo: »Naenkrat sem vl" del pod, ki se je udrl, pravi, in tolik0, da mi je uspelo povleči mojega brata vstran, ko se je vse začelo rušiti. Se sam ne vem, kako nama je uspelo priti na ulico. Na srečo sva ostala oba nepoškodovana.« Reševalci so mnenja, da je pod ruševinami poslopja še nekaj živih lju' di, saj so čuli dva delavca, ki sta s® pogovrjala pod ruševinami. Plaz na Veneri NEW YORK — Vesoljska sonda Magelan je zabeležila izreden dog® dek na planetu Veneri: fotografira je namreč zemeljski plaz, ki ga J bržkone povzročil potres. Plaz je P ocenah znanstvenikov NASA sir tri kilometre, dolg pa 7,5 kilorne Na posnetkih, ki jih Magelan poSIN pred dvema letoma, ko je za' q^-preletel Venero, plazu ni bilo. . kritje je pomembno, ker so do mislili, da je Venera »mrtev« p|a ' na katerem se ne dogaja nič, niti 9 ^ otoški fenomeni. Slike so Posneor0-radarjem, ker svetloba ne more P dreti skozi goste plasti oblako . obdajajo planet. Slavnostna seja sežanskega občinskega sveta ob občinskem prazniku Vztrajno razvijati vse pobude usmerjene v gospodarski razvoj Slavnostna seja sežanskega občinskega sveta (Foto Magajna) Sežanska občina praznuje svoj vsakoletni praznik ob zavesti, da je treba tudi v sedanjih, zlasti za gospodarstvo neugodnih razmerah vztrajati pri vseh 'pomembnih pobudah, ki so usmerjene v razvoj. Pridobitve, ki so bile z vztrajnim delom dosežene v zadnjem desetletju na številnih področjih, bo treba ohraniti in jih tudi ob težavah krepiti, da se uveljavi vloga občinskih krajevnih skupnosti kot pomčmbenih dejavnikov razvoja in sodelovanja ob meji. Občina je v preteklih letih mnogo vlagala v infrastrukturne objekte, za kar si je prislužila tudi kritične pripombe, vendar te usmeritve danes kažejo svoj učinek, ker bo ravno izboljšana infrastruktura okrepila gospodarstvu razvojne možnosti tudi v obdobju recesije in omogočala sežanskemu gospodarstvu vključevanje v mednarodne tokove. Sicer pa se sežanska občina, podobno kot druga območja v Sloveniji, spopada z nemajhnimi problemi, zlasti na področju zaposlitvene ravni, ki je ob potrebni prestrukturaciji gospodarstva neizbežno prizadeta. Teh in še drugih vprašanj se je v slavnostnem nagovoru na včerajšnjem zasedanju zborov skupščine občine Sežana dotaknil župan Ivan Vodopivec, ki je obenem podčrtal pomen občinskega praznika ob spominskem datumu upora proti nacifa-šizmu. Ta je bil na Primorskem strnjen in je prišel še pred partizanskim gibanjem do izraza s pogumnimi akcijami Tigrovcev, Sežana pa je tudi po letošnjem 26. juniju odločno bra- nila plebiscitno odločitev slovenskega naroda. Sledilo je podeljevanje nagrad »28.avgust«, ki se ob občinskem prazniku podeljujejo zazlužnim občanom na področjih gospodarstva, kulture, znanosti in zdravstva. Nagrade so prejeli: Iztok Bandelj, za zasluge pri delu upravnih organov in izvršnega sveta ter pri organiziranju odpora ob napadu na Slovenijo; Boris Gradič, za dolgoletne zasluge pri delu organov za notranje zadeve in njihovem vodenju ob napadu na Slovenijo; Jože Tipanje, upravnik se- žanske carinarnice, za dolgoletne zasluge pri vodenju te ustanove, še zlasti ob nedavni vojaški agresiji; Miran Vodopivec, priznani enolog, za zasluge na področju vinogradništva, za modernizacijo proizvodnje in dvig kakovosti kraškega terana. Plaketo Srečka Kosovela pa je prejel župnik Milan Prelc, za zasluge pri obnovi sakralnih spomenikov v župnijah Vreme in Vatovlje. Praznik se bo s pestrim programom nadaljeval danes, nakar se bo v sredo začela mednarodna literarna manifestacija Vilenica 91. V Torontu se je udeležil otvoritve dveh seminarjev ZSl Francescutto o prispevku slovenskih izseljencev TORONTO - Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine se vse bolj uveljavlja s svojo dinamično prisotnostjo v vseh državah, kjer delujejo slovenski zdomci. V petek so tako v kanadskem mestu Toronto odprli kulturni seminar, ki je namenjen predvsem sinovom izseljencev. Istočasno pa otvorili tudi simpozij, ki je namenjen, predvsem podjetnikom, članom zveze, o »Novi vlogi Furlanije - Julijske krajine v Evropi, ki se spreminja«. S svojim delovanjem tako v Furlaniji-Julijski krajini kot tudi v tujini Zveza izseljencev povezuje emigrante z rodnimi kraji. Pri tem seveda skrbi za ohranitev ter utrjevanje kulturne in narodnostne istovetnosti svojih članov in njihovih sinov, obenem pa ustvarja tudi možnosti za navezavo poslovnih stikov med emigranti in deželo. Ti stiki krepijo narodnostno skupnost in izseljence, obenem pa so tudi prispevek manjšine k gospodarski rasti dežele. O pomenu obeh seminarjev priča dejstvo, da se je otvoritvene slo-vensosti udeležil tudi podpredsednik deželne vlade Gioacchino Francescutto, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru zahvalil predsedniku. Zveze slovenskih izseljencev Ferrucciu Clavori za delo, ki ga je organizacija opravila. Predvsem pa je bil Francescutto zadovoljen, ker se je v svojem simpoziju Zveza izseljencev opredelila za obravnavanje vprašanja, ki je eno od temeljnih vodil deželne politike. Podpredsednik deželnega odbora je čestital izseljencem, ki so si s svojim delom, marljivostjo, resnostjo in prizadevnostjo pridobili znaten ugled v svetu. »Za razliko od preteklosti,« je dejal Francescutto, » je danes med izseljenci iz Furla-nije-Julijske krajine veliko podjetniških, intelektualnih in tehničnih moči. Na ta način izseljenci prispevajo k promociji Furlanije-J ulij ske krajine na tujem, s tem pa tudi k njenemu razvoju.« V pozdravnem nagovoru je nato podpredsednik deželnega sveta načel tudi vprašanje dramatične krize v Jugoslaviji, v tem okviru pa je obravnaval tudi problem Republike Slovenije. Po Francescuttovi oceni bo samo s strpnostjo, miroljubnim soočanjem in dialogom mogoče najti rešitev, poleg tega pa so ravno te vrednote tiste, na katerih bi moral temeljiti skupni evropski dom. Te vrednote pa ravno svet izseljenstva lahko uveljavi kot svoj prispevek razvoju domovine. »Evropska integracija bo lažja,« je poudaril podpredsednik deželnega odbora, »če bodo ovrednotene narodnostne skupnosti in vloga dežel, ki niso dejavnik razpadanja, pač pa bogatitve in vzajemnega spoznavanja.« Ob koncu je Francescutto še poudaril zavzetost dežele za uveljavitev vloge Furlanije-Julijske krajine v odnosih s hitro spreminjajoče se Vzhodno Evropo. Ta vloga bo tem lažja, če se bo uveljavil duh enotnosti deželnega prostora. Slovenci v PSI: Večja mednarodna angažiranost za krizo v Jugoslaviji Dramatični dogodki na Hrvaškem, kjer je doslej umrlo že na stotine oseb, opozarjajo na izredno zapletenost jugoslovanskega vprašanja in odnosa toed jugoslovanskimi narodi. Tako je rečeno v tiskovnem poročijo deželne komisije slovenskih socialistov, ki ugotavljajo, da postaja vse oolj očitno, da si za rešitev zapletene-9a jugoslovanskega vozla mora prizadevati celotna svetovna skupnost. Nedopustno bi namreč bilo, menijo slovenski socialisti, da bi se srbsko-hrvaški sPori reševali z orožjem in nasiljem. Zaradi tega slovenski socialisti iz Eurlanije-Julijske krajine pozivajo vodstvo svoje stranke in sploh vse odgovorne dejavnike v državi, naj si z vsemi močmi prizadevajo, da bi se jugoslovanska kriza rešila po mirni poti. Za uresničitev tega cilja, poudarja sporočilo, pa je potreben prispevek Vseh obstoječih mednarodnih teles, ki morajo dati svoj prispevek tudi kar zadeva uresničitev suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije. POMOČ SLOVENIJI Ponovno objavljamo seznam pridevkov za solidarnostno nabirko ornoč Sloveniji 91, za katero je o. Pobudo solidarnostni odbor ovencev v Italiji, v katerem sode-lejo SKGZ, SSO, SSk, slovenska .°mPorienta DSL, slovenska komi-]a PSI, slovenska skupina GKO in Pokr'nSkH organizacije v videmski Tržaška kreditna banka - VII. sn^nam: Irene Stefani 100.00, V pomin na sestro Silvijo Ukmar-Co-An/n njene9a sina Nereja darujejo Ji]=tCa^,Vlasta in Armido 300.000, ^'kfeoo50 "00' Llda ln °lavko SKUPNO VII. SEZNAM 550.000 9fl1U86.og°4 ff*ANA SREDSTVA ftttvrsasrsvsi a Špacapan 500.000, zbra Precejšnje težave za uporabo furlanščine v občinskih svetih VIDEM Odločitev videmskega pokrajinskega nadzornega odbora, ki je zavrnil rabo furlanskega jezika v poslovanju občin Forni Avoltri, Rigolato in Dignano, je sprožila val negodovanja in razburjenja med predstavniki nekaterih strank z Videmskega, predvsem pa med člani gibanja Movimento Friuli, ki je s tem v zvezi sklical srečanje deželnih predstavnikov vseh strank. Srečanja so se udeležili predstavniki PDS, PSI, PSDI, SSk, MF in Zeleni, odsotni so bili predstavniki PRI (načelno nasprotujejo rabi furlanščine) in KD, kar so nekateri ocenili kot zaskrbljujoč signal, češ da se večinska stranka ni v bistvu opredelila v korist rabe furlanskega jezika v občinskih in pokrajinskih svetih. Na srečanju so sklenili, da bodo zaprosili posredovanje predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, da bi preprečil takšno zaprtost pokrajinskega nadzornega odbora. Večina od prisotnih predstavnikov strank je bila namreč mnenja, da je vprašanje predvsem politično in da ga je zato treba rešiti na politični ravni. Pri sestavljanju občinskih statutov je velika večina občin na Videmskem vključila možnost rabe furlanskega jezika na sejah občinskega odbora, sveta in komisij. Kar 70 občinskih svetov je namreč v svoje statute vključilo rabo furlanščine in med temi tudi Občina Videm. Sklep pokrajinskega nadzornega odbora, ki je to možnost odvzel trem omenjenim občinam, pa bi znal sprožiti verižno reakcijo, s čimer bi bila furlanščina prepovedana v javnih upravah. Vse bolj očitna postaja tudi ugotovitev, da je končno napočil čas, da bi rimska vladna oblast končno uredila to vprašanje v sklopu zaščitnega zakona kakor tudi (kar zadeva rabo furlanščine) v zvezi z zakonskim predlogom o jezikovnih manjšinah. Izglasovanje takšnih zakonov bi namreč preprečilo vsakršno nasprotovanje nadzornih odborov pri ocenjevanju občinskih in pokrajinskih statutov. V zvezi s tem vprašanjem pa je predsednik Biasutti poudaril, da je po njegovem mnenju uporaba furlanskega jezika, kot je bila predvidena v statutih, pravilno in tudi potrebno, ker se na ta način anticipira vsedržavni zakon. Gre za prvi korak za ohranjanje furlanščine s pomočjo ustanov. Prihodnji teden se bodo zbrali nadzorni odbori za skupno obravnavanje vprašanja. Dodal je tudi, da se deželni odbor ne bo vmešaval v delo nadzornih odborov, zdelo pa se mu je primerno, da se poudari stališče, ki je povsem v skladu z bitko za zaščito furlanščine. Po podatkih občinskih uradov V Špetru pozitivno demografsko gibanje ŠPETER SLOVENOV — Prizadevanje občinske uprave v Špetru Slovenov za nove stanovanjske gradnje in splošni gospodarski razvoj občine, pa tudi za ureditev vasi in izboljšanje infrastruktur daje prve rezultate. Sadovi opravljenega dela se še najboljše izkajujejo v pozitivnem demografskem gibanju, saj število prebivalcev v občini iz leta v leto narašča. V špeterski občini se je namreč v zadnjih šestih letih število prebivalcev povečalo za 200 enot, kar predstavlja izredno pozitiven rezultat, če pomislimo, da so prav Nediš-ke doline med tistimi območji, kjer je odseljevanje prebivalstva še vedno izrazito prisotno. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je rodilo 11 otrok (5 fantkov in 6 dekletc), umrlo pa je 20 oseb. V Špeter pa se je v tem času priselilo 44 oseb (32 moških in 12 žensk), izselilo pa se jih je 14. Konec junija je v Špetru Slovenov živelo 1.107 moških in 1.128 žensk, kar skupaj znaša 2.235, to je 30 oseb več kot decembra leta 1990. Na podlagi podatkov, ki nam jih je posredovala občinska uprava, 277 oseb, vpisanih v špetrske občinske sezname, živi v tujini. V prvi polovici leta so zabeležili 8 porok, družinskih enot pa je bilo konec junija 957. r. PAVŠIČ na večeru zbora Rupa Peč 150.000, Europaper SpA 500.000. SKUPNO VII. SEZNAM 1.450.000 lir SKUPNO ZBRANA SREDSTVA 53.301.945 lir Hranilnica in posojilnica na Opčinah - VII. seznam: Sonja in Stevo Zahar 100.000, Silva in Livio Valenčič 100.000, Renata in Franco Pečar 100.000, Veronica in Stojan Sossi 100.000, Riccardo Rebula 100.000, Janko Škabar 500.000, Mirjam in Aldo Strain 100.000, Martina in Lorenza Strain 100.000, Marcon-Risegari 200.000. SKUPNO VII. SEZNAM 1.500.000 lir SKUPNO ZBRANA SREDSTVA 36.750.000 lir. Hranilnica in posojilnica v Nabrežini - VII. seznam: Neva Adamič 100.000, N.N. 50.000, družina Miroslav Franceschini 200.000, Ana in Ivan Pertot 100.000. SKUPNO VII. SEZNAM 450.000 lir. SKUPNO ZBRANA SREDSTVA 17.107.400 lir. SKUPNO ZBRANA SREDSTVA NA VSEH TEKOČIH RAČUNIH 207.625.439 lir. Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji, pobudnik zgoraj navedene nabiralne akcije ima svoj sedež v prostorih SKGZ in odgovarja v jutranjih urah na tel. št. (040) 368-094 / fax (040) 368-158. Prihodnja seja solidarnostnega odbora bo jutri, 32. septembra ob 10.30. Krstni nastop skupine Vox nova pod vodstvom Mirka Slosarja Glasba S četrtkovim koncertom v dvorani koprskega Pokrajinskega muzeja je na glasbeno prizorišče stopila nova vokalna skupina - .Vox nova, ki od letos deluje pod okriljem koprske ZKO. Sestavlja jo osem mladih pevcev s Primorske (Tanja Grlica, Ljuba Šušanj, Nives Košuta, Dolores Sturman, Ivo Lešnik, Milan Rejec, Igor Smolnik in Tomaž Bizajl). Kot pojasnjuje tudi koncertni list zasedbo po potrebi dopolnjujejo instrumentalni solisti in ansambli. Ustanovitelj in umetniški vodja Vox nove je mag. Mirko Slosar, priznani slovenski glasbenik, ki se s svojo sposobnostjo uveljavlja na zborovskem področju. Po prvem koncertu, »posvečenem« ožjemu občinstvu in uglednim gostom (med temi predsednik ZKOS Franček Rudolf in kulturni minister Andrej Capuder), se je skupina v petek in sinoči predstavila tudi v piranskem Križnem hodniku in ponovno v koprskem muzeju. Mimo nadvse pohvale vrednega dejstva, da se na obzorju slovenskega poustvarjanja sedaj pojavlja nova, po zasnovi »sodobnejša« vokalno-instru-mentalna zasedba, kot eno izmed poglavitnih programskih značilnosti Vox nove izstopa predvsem namen skupine, da oživi skladbe iz vseh stilnih obdobij, ki jih pevski zbori ne vključujejo v svoje programe. Na ta način se pravzaprav ustvarja priložnost - tako izvajalcu kot poslušalcu, da se zapolnijo nekatere vrzeli v slovenski zbo- mimo običajnosti Mirko Slosar rovski ponudbi. Slosarjeva skupina je to dokazala že s svojim krstnim nastopom, s koncertnim programom, ki odstopa od običajnih, tradicionalnih shem in v zameno ponuja »novo« glasbo. Tudi uvodni sklop Gallusovih motelov je učinkoval v tem smislu: kljub vseprisotnosti slovenskega renesančnega mojstra zborovske glasbe je Gallus Vox nove prinašal novosti, predvsem v pristopu do podajanja njegovega zvočnega bogastva. Tako nismo prisluhnili »običajnemu« (zato pa nič manj lepemu!) petju izbranih mo- tetov, temveč zgolj njihovi glasbeni vsebini, torej glasbi in ne besedam, ki so jih zamenjali nepomembni zlogi. Doseženi učinek je bil vsekakor zahtevnejši tudi za poslušalce. Drugi del koncertnega triptiha je ponudil pravi užitek ob Brittnovem delu A Ceremony O/ Carols, nizu enajstih drobnih glasbenih utrinkov iz božičnega časa. Delo je sicer v izvirniku za ženske glasove in harfo ali klavir. Sodoben, presenetljiv in samonikel glasbeni izraz tega angleškega skladatelja pa je prišel na dan tudi v Harrisonovi priredbi za mešano pevsko zasedbo, ob spremljavi harfe (igral jo je Dalibor Bernatovič) morda še nežnejši. Koncert je kronala ljudska božična drama Navidad nuestra Ariela Ramireza: v njej se je zrcalila vsa razkošnost in toplina južnoameriške glasbe. V vsakem izmed sedmih stavkov kantate se je ta sodobni skladatelj oprl na tradicijo, ritem in melodiko Latinske Amerike, jih ob petju še ovrednotil z instrumentalno glasbo. Harmoniko in synthesizer je igral Corrado Rojac, tolkala Aljoša Jerič in Edi Petrovič, kitaro pa Ivo Evetovič. Ob navdušenju občinstva spodbudno zvenijo besede slovenskega ministra Capudra, ki je izrazil svoje zadovoljstvo ob predstavljenem koncertu, »biserčku kulturne Slovenije« in veselje, da tako kakovostne pobude nastajajo tudi izven ljubljanskega središča. DAMIANA OTA Pomembna dokumenta je po vztrajnem raziskovanju našel prof, Samo Pahor Zaupni okrožnici v prid javne rabe slovenščine ki sta ju izdala prefekta Palamara in Cappellini Z včerajšnje tiskovne konference Poziv sindikatov za prekinitev ognja v Hrvatski /59" Cs'0 .HIe aiszBv.vgiaGiriA 35330KAI3 Appartaaecti al_grap?» ettico ai-oveno : rapporti. con Ta Autoriii. . 41 Birettori e Capi Ciiieio del *" ' Conti-ssar lat o- Generale 'tiel'Govarao1"" . :* /fiiSSSt" "Al Vice" 2reietto" ■ "■ ....... ‘ ' ■ ■ ' - Birlssata da Prelatiara - Servisi .ter .-vi-"-- ■ -.•p-e-a,..-«;- ■ Al Queatore dl -r-.e . ■ 47/a MEW^° ANGL EŠČtNA? % OJ š ca I Tečaji angleščine vseh stopenj? Poklicni učitelji stalno prisotni? Brezplačna ponovitev zamujenih lekcij? Plačilo tudi v šestih mesecih brez obresti? CLUB PASS - Prost vstop v knjižnice, čitalnice, jezikovne laboratorije, videoteke, didaktični kompjuter in softvvare v vseh sedežih F.-J.K.? Priznana od Ministrstva za Šolstvo? V V Trstu v Ulici Torrebianca 18, telefon 369.369 4>| BRITISH SCHOOL mr--------------------- ŠOLE ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ENCIP RAVNATELJSTVO IN GLAVNO TAJNIŠTVO: UL. MAZZINI 32 — TELEFON 638846 Urnik tajništva: 9.00-12.30 in 16.00-20.00 ŠOLSKO LETO 1991-92 Tečaji za uradnike — Tajništvo — Administracija — Stenografija — Strojepisje — Operaterji osebnih računalnikov Tečaji za upravljanje podjetij — Podjetniško in kompjuterizirano knjigovodstvo — Plače in dajatve, zavarovalne in fiskalne Tečaji informatike — Operaterji P.C. — Programerji Cobol/Basic — Registracija podatkov — Uporabni Softvvare — Data Base — Lotus — VVord Processing — Upravljanje podjetij Tečaji estetike in modnega kreatrstva — Krojenje in šivanje — Esteti stke — Nega obraza — Masaža — Manikerstvo — Pedikerstvo — Fitokozmetika — Limfodrenaža —- Estetična telovadba — Športna masaža — Shiatsu — Plantarna refleksologija — Maguillage Tečaji risanja — Začetni in nadaljevalni tečaji — Prosto risanje človeških likov VPISOVANJE DO 20. SEPTEMBRA 'jj E. Fermi E. Fermi 'g ,? I Jezikovni licej URADNO PRIZNAN Sedež državnih izpitov, uradno priznan od Ministrstva za šolstvo, 17.5.1976. — I Tehnični zavod P I RAČUNOVODJA IN TRGOVSKI IZVEDENEC £ ■ Z UPRAVNO USMERITVIJO -T M URADNO PRIZNAN Sedež državnih izpitov, uradno priznanih vseh pet razredov (D.M. 2.5.87/17.5.88). i o IL Nadoknadenje izgubljenih let ZNANSTVENI - KLASIČNI LICEJ Tehnični zavod za RAČUNOVODJE Tehnični zavod za GEOMETRE UČITELJIŠČE TRST - ULICA LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL 307440-307416 - URNIK 8.3°-13 • 16-19.30 Nocoj še zadnji nastopi folklornih skupin s štirih celin Danes pa radoživi sprevod noš po mestnih ulicah do Travnika Pričevanje o zadnjih dneh Cvetka Gravnerja Zapis iz taborišča smrti o vojaku iz Števerjana Folklorni festival se je že odločno prevesil v zadnji del, a nam ponuja danes s sprevodom in zaključkom še tisto najbolj spektakularno plat, ki bo pritegnila največ občinstva. Folklorno vzdušje je že v zadnjih dneh zajelo mesto, še posebno ob kratkih nastopih skupin v ljudskem vrtu. Nedeljski sprevod pa tudi zaradi prazničnega dne pritegne mnogo »turističnih« gledalcev, da festival s skupinami, plesom, petjem in gosti zares prevzame prebivalce in postane del mesta. V bistvu so se vse »tajne« razkrile že v petek zvečer, ko so po plesnem pozdravu skupine iz Lečnika nastopile skupine iz Avstrije, Madžarske, Šri Lanke, Alžirije in Bosne. Skupini Wa-gram ob der Traisen iz Hollenburga (Avstrija) in Biotherhood Folkdance Group iz Soprona (Madžarska) nista ponudili nobenega večjega presenečenja, čeprav smo v preteklosti videli že boljše avstrijske skupine in slabše madžarske. Obe sta imeli precej grobo stilizirane noše, Madžari pa so se lahko vsaj ponašali z dobro plesno in pevsko izvedbo ter z odličnimi godci. Pri občinstvu je žela največ uspeha skupina Sama Ballet iz Colomba (Šri Lanka), ki se je predstavila z odličnimi plesalci (ples je včasih dosegel raven akrobatstva) in s še boljšimi bobnarji. Pri takih skupinah je včasih težko ocenjevati izvirnost plesov, a prav tako težko se je izogniti čaru ekzotike. Alžirka skupina Beni Ameur iz Sidi-Bel-Abbesa (Alžirija) je nastopala v izključno moški postavi, ker ženskam ne bi dovolili, da nastopajo z odkritim obrazom. Tudi ta skupina se je predstavila s skupino res dobrih mladih Cvetko Gravnar je končal svoje mlado življenje tako kot drugih 900 italijanskih vojakov, ki so jih deportiran v taborišče Zeithaim v bivši Nemški demokratični republiki, tam nekje na meji s Poljsko. Oktobra bodo njihove ostanke prenesli najprej v Redi-puglio, nato pa v Bari, če družine ne bodo želele kako drugače. Dragoceno pričevanje o mladem vojaku iz Števerjana nam prinaša Luca Ajroldi, duhovnik, ki je njemu in drugim vojakom skušal lajšati trpljenje v taborišču. Vrsto podatkov je zbral že leta 1948, na predlog Rdečega križa, in jih objavil v knjigi Zeithaim - tabor smrti. To pa še zdaleč niso samo podatki, prej bi lahko rekli, da je dnevnik nečloveškega trpljenja in trpinčenja. Gravnerjevo ime se pojavlja na strani 301 v seznamu umrlih februarja 1945. Cvetko se je rodil v Ljubljani 17. februarja 1919, živel pa je v Števerjanu, takrat v občini Kojsko. Umrl je ob 14.40 dne 18. februarja, ko je bil star samo 26 let. Označen je tudi njegov odred Nizza, številka, ki je je bil deležen kot zapornik - 239157 LV/B, vzrok smrti - tbc in številka groba - 696. Duhovnik je pripisal: »Sem je prišel že februarja 1944 iz Bohlena. Odličen fant! Naredil je vse, da bi se lahko vrnil, a je obupal in je hotel pravočasno sakramente. Pogosto se je spomnil svojih v molitvi in trpljenju.« Na strani 323 je med drugimi tudi Gravnerje-va slika. Iz taboriščnega pekla nam prihaja še drugo pričevanje, o katerem zna povedati Ester De Colle. Ona je namreč skrbela do smrti za Carolino plesalcev (v »dvomljivih« nošah) in z odličnimi godci, med katerimi so se še posebej odlikovali bobnarji in godec na dude in razne frule. Petkov večer je zaključila bosanska skupina Miljenko Cvitkovič iz Sarajeva, ki je predstavila plese iz Rugova in iz Makedonije. Ob dovolj korektni izvedbi in dostojnih nošah (čeprav so zaradi skrbi ob vojnih dogodkih pozabili doma opanke!) bi skupini oporekali predvsem izbiro plesov, glede na bogastvo ljudskega izročila, s katerim se lahko ponaša Bosna. Sinoči so se ponovno predstavile vse skupine, nekatere z delno spremenjenim sporedom, a bistvenih presenečenj večer ni poklonil. DANAŠNJI SPORED: — ob 10.30: koncert Godbe na pihala iz Metlike in nastop skupine Gli sbandieratori Rione Bianco iz Fa-enze; — ob 16. uri: 26. sprevod 11 nastopajočih skupin, Godbe iz Metlike in 13 domačih skupin (po Korzu Italia, Korzu Verdi in Ul. Oberdan do Travnika); — ob 18. uri: zaključek na Travniku in podelitev trofeje Castello di Go-rizia; — ob 20.30: gala predstava z vsemi skupinami ob plesnem pozdravu skupine Chino Ermacora. Furlani, goriško sestro RK, ki so jo zajeli v Grčiji in odpeljali nato v Zeithaim, kjer je še naprej skrbela za ujetnike, goriški »sosed« pa ji je bil posebno pri srcu. »Carolina mi je pogosto pripovedovala o vojakih, ki jih je srečala v koncentracijskem taborišču,« pravi Ester De Colle, »posebno o tistih, ki so prihajali iz naših krajev. Pogosto je omenjala Floriana (Cvetka), z velikim spoštovanjem in občudovanjem.« Bivša NDR odpira sedaj svoja vojna pokopališča in dovoljuje, da se ostanki žrtev iz taborišč vrnejo v domačo zemljo. Vse to nam nudi možnost, da se spet spomnimo zgodovinskih trenutkov, na katere mnogi, tudi v Italiji, hote pozabljajo. Čeprav ta zgodovinski utrinek ne more zares potolažiti Gravnerjeve družine, je lahko zgodba o prezgodnji smrti nekega slovenskega vojaka v italijanski vojski drobcen prispevek k poznavanju preteklosti. ŠKRAT V GORICI KATOLIŠKA_____ _____KNJIGARNA Prihodnjo nedeljo 6. Soška regata Prihodnjo nedeljo, 8. septembra, prirejata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice 6. soško regato, na katero so množično vabljeni vsi ljubitelji kajak -kanu športa. Manifestacijo so predsinoči predstavili na sedežu KD Paglavec v Podgori. V imenu ZSŠDI je pozdravil predsednik za Goriško Marko Lutman, teh-nično-organizacijski vodja Aldo Rupel pa je prikazal značilnosit letošnje regate. Pozdravili so še razni ugledni gostje, pokrajinski in goriški občinski odbornik za šport Ermes Dosso in Rodolfo Žiberna, predsednik CONI Elvio Ferigo, predsednik Športne zveze v Novi Gorici Viljem De Brea in predsednik podgorskega rajonskega sveta Edi Maligoj. Vsi so pozdravili to manifestacijo in se zavzeli za to, da bi jo v bodoče s pokroviteljstvom javnih uprav še razširili. Štart nedeljske regate bo ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod novim jezom), cilj približno 8-kilometrskega spusta pa bo kot že v prejšnjih letih med železniškim in cestnim mostom pri Podgori. Prihod kajakašev do cilja je predviden okrog 13. ure. Prijave vseh, ki tega že niso storili doslej, bodo organizatorji sprejemali neposredno pred startom od 10. ure dalje. Vpisnina je 6 tisoč lir. Vsem bodo na cilju nudili topel obrok in spominsko kolajno, organizirane skupine z najmanj 7 udeleženci pa bodo prejele pokal. Kogojevi dnevi posvečeni slovenski kulturi v svetu V Kanalu so se predsinoči z govorom akademika dr. Janeza Milčinskega začeli letošnji Kogojevi dnevi, ki bodo tja do začetka oktobra ponudili bogat niz koncertov vrhunskih slovenskih vokalnih in komornih sestavov, zaključili pa se bodo s koncertoma simfonikov RTV v Novi Gorici in Ljubljani. Ob tem ponuja letošnja izvedba prireditve posvečene skladatelju Mariju Kogoju še marsikaj. V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je na ogled razstava slikarja Rajka Slapernika, čigar opus doslej še ni bil strokovno obdelan in predstavljen. Še pred uradnim odprtjem Kogojevih dni pa je bilo v petek popoldne tradicionalno srečanje primorskih kulturnih delavcev, ki so tokrat s Cirilom Zlobcem v vlogi moderatorja razvili zanimiva vprašanja okrog teme Primorska kulturna ustvarjalnost v svetu. Z izbiro te teme in tudi z izborom koncertnih programov, ki bodo ponudili kot absolutne novosti izvedbe skladb nekaterih slovenskih glasbenih ustvarjalcev po svetu, so se organizatorji želeli vključiti v delo letošnjega Svetovnega slovenskega kongresa in tokove skupnega slovenskega kulturnega prostora. Po uvodnem koncertu vokalne skupine Ave in sinočnjem večeru poezije pesnice Lili Novy se bodo Kogojevi dnevi '91 v naslednjih tednih nadaljevali s sobotonimi koncertnimi večeri. Prvi bo 7. t.m. ob 20.30 v dekanijski cerkvi v Kanalu v izvedbi komornega orkestra RTV Slovenija (dir. Nada Matoševič). Sledili bodo še koncerti Slovenskega komornega zbora (14.9.), Komorni koncert Zgodba o vojaku (21.9.), nastop Tržaškega okteta (27.9.), Novega ljubljanskega godalnega kvarteta (28.9.) in dva koncerta simfo-Akademik dr. Janez Milčinski nikov RTV. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo na sedežu šole potekalo vpisovanje za šolsko leto 1991/92 od 2. do 13. septembra vsak delavnik od ponedeljeka do petka od 10. do 14. ure. Vsa pojasnila in informacije lahko dobite na sedežu šole v Ulici Croce 3 (tel. 531508). Potek vpisovanja po podružnicah bomo javili naknadno. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 na Goriškem sledeče tečaje: 1. za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur) - 2. letnik 2. za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur) - 1. letnik 3. začetniški tečaj angleščine (120 ur) 4. personal computing (90 ur) 5. začetniški tečaj italijanščine (60 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra na sedežu zavoda v Gorici, Ul. de Ha Croce 3 (tel. 81826), vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure. w V Števerjanu danes finalni del festivala narodnozabavne glasbe Med borovci v Števerjanu se je sinoči začel 21. festival narodnozabavne glasbe Števerjan 91. Na odru so se v včerajšnjem prvem delu zvrstili vsi prijavljeni ansambli, ki so zaigrali po dve skladbi, eno iz bogate zakladnice tovrstne glasbe, izbira druge pa je bila prosta. Prireditev se bo nadaljevala danes popoldne ob 17. uri, najprej z igranjem godbe na pihala in sprevodom nastopajočih, nato pa z nastopom ansamblov, ki so si priborili mesto v finalu. Del izkupička bodo organizatorji prispevali za pomoč Sloveniji pri odpravljanju vojne škode. Prihodnjo nedeljo ob 50-letnici OF in vstaje primorskega ljudstva Srečanje borcev v Opatjem selu Ob 50. letnici ustanovitve OF in vstaje primorskega ljudstva bo prihodnjo nedeljo (8. septembra, ob 15. uri) v Opatjem selu na Krasu srečanje borcev NOV, aktivistov OF in občanov Primorske. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, član predsedstva republike Slovenije. V kulturnem programu bo sodeloval Tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič pod vostvom Oskarja Kjudra. Srečanje bo posvečeno tudi občinskemu prazniku v Novi Gorici. - Jz Istre so na čolnu pripluli do Fossalona Prijeli šestnajst Filipincev Pri Fossalonu so karabinjerji včeraj v prvih popoldanskih urah ustavili skupino 16 Filipincev, ki so se ob zori izkrcali pri Fossalonu. Spremljevalec jih je ob zori pospremil s čolnom z istrske obale, kamor so prišli iz Sarajeva. Štirje moški in 12 žensk, Vsi so stari okrog 25 let, so za prevoz plačali po 1.000-1.500 dolarjev vsak, na italijnaski obali pa niso našli obljubljenega spremljevalca, s katerim naj bi nadaljevali pot. Več ur so tavali v blatu in pesku in nato po poljih pri Fosalonu, dokler jih niso zajeli karabinjerji na cesti Tržič-Gradež. Najprej so jim v kasarni ponudili topel obrok, nato pa so jih pospremili na^goriško kvesturo in od tod spet čez mejo v Jugoslavijo. koncerti Nocoj, 1. septembra, ob 21. uri, v Vili Codelli v Mošu: koncert violinista Alfreda Marcosiga in organista Huberta Berganta. Jutri, 2. septembra, ob 21. uri, na go-riškem gradu v Gledališču pod šotorom: Castelrock s skupinami Vice and Danger Sex, Tvvin Pigs & Co. in Heilal. __________prispevki______________ V počastitev spomina pokojnega Franca Gravnarja darujejo Sergej, Milena, Elda, Magda in Lidija 100 tisoč lir za KŠD Naš prapor v Pevmi. Namesto cvetja na grob dr. Iva Kom-janca darujejejo Saverij, David in Livio Rožič 200.000 lir za cerkev v Števerjanu. | včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 25. do 31. avgusta 1991: RODILI SO SE: Laura Franco, Martina Caudi, Debora Boaro, Giulia Esposito. UMRLI SO: 71-letna upokojenka Nata-lina Peloi, 76-letni upokojenec Valentin Mikulus, 80-letna upokojenka Ema Kra-mos por. Stopar, 50-letni kovinar Alfredo Valerio Tognon, 87-letna gospodinja Irma Manera vd. Fuchs, 69-letni upokojenec Antonio Danelli, 77-letna nuna Maria Lulik, 84-letni upokojenec Antonio Pegoraro, 77-letni upokojenec Fran-cesco Baricelli, 81-letni Antonio Sturm, 69-letna gospodinja Cornelia Zava por. Marchioro, 69-letni upokojenec Mario Ferfoglia. OKLICI: lekarnar Roberto Dogani in tehnik blagoznanstva Federica Sergo, trgovski zastopnik Paolo Locardi in policijski agent Grazia Miani. POROKE: uradnik Guerrino Romanin in socialna asistentka Daniela Štern. razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da je treba do 6. septembra prijaviti zaloge vina v kleteh na dan 31. avgusta opolnoči. Društvo slovenskih upokojencev prireja v soboto, 6. septembra, na balinišču v Sovodnjah ekipno tekmovanje za memorial Janko Cotič. Društvo obvešča upokojence občine Sovodnje, da bo ob 16. uri srečanje članov društva v dvorani in na igrišču. Vabljeni so vsi upokojenci- Radio Trst A bo danes ob 12. uri v oddaji Na počitnice predstavil pogovor z voditelji in člani najmlajše veje goriške skavtske organizacije. Ponovitev bo v sredo ob 8.10. Doberdobska občinska knjižnica bo od 1. septembra delovala vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure in samo ob petkih tudi od 9.30 do 11.30. Družba se dobi v torek, 3. t.m., o*3 19.30 na Placuti. Šola Ivan Trinko sporoča, da je rok za vpis v tečaj 150 ur podaljšan za nedoločen čas. Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič - Gorica sporoča vsem zainteresiranim učencem, dijakom in študentom, da poteka reden vpis ali potrditev za redne in zunanje gojence za šolsko let0 1991/92. Za vsako informacijo se lahk? javite v Ul. Montesanto 84, tel. 533490. vsak dan med 10. in 13. uro. izleti Upokojenci in sekcija VZPI iz Doberdoba prirejajo 3-dnevni izlet v Salzburg. Dachau, Mimchen. Odhod 27. septembr • Prijave in pojasnila do petka, 6. septeD1 bra, pri Mili. kino 3 Gorica CORSO 16.00-22.00 »Un bacio prima d* morire«, i. Matt Dillon, Sean Jung: Pr povedan mladini pod 14. letom. VERDI 16.00-22.00 »Apache - Pioggia dl fuoco«. VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo sensazi^' ni«; prepovedan mladini pod 18. let Nova Gorica 20.3° SOČA (Kulturni dom) 18.30 in »RockToll detektiv«. DESKLE 18.00 »Želve Ninje«, 20.00 »S° kol in snežni človek«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 531443-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU, Alla Salute, Ul. Cosulich U7, 711315. ZAHVALA ki 50 Iskreno se zahvaljujemo vsem, - z na katerikoli način sočustvova nami ob izgubi našega dragega Valentina Mikulusa dr11' Žalujoča Iva, brat in sestre žinami Pevma, 1. septembra 1991 Otvoritvene slovesnosti bodo v petek, 6., in soboto, 7. septembra V lepo obnovljenem gradu na Dobrovem tudi galerija del slikarja Zorana Mušiča Jutri popravni izpiti Na Dobrovem v Goriških Brdih je vse pripravljeno na dvoje pomembnih dogodkov, ki vzbujata zanimanje slovenske in mednarodne javnosti. Tam bodo namreč v petek, 6. septembra, v okviru slovesnosti ob prazniku novogoriške občine^ odprli obnovljen grad in v njem galerijo del znanega, slovitega slovenskega slikarja (sicer rojaka iz Brd) Zorana Mušiča. Priprave na oba dogodka trajajo že dalj časa, pri čimer so zlasti aktivni bivši predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, ki je tudi predsednik Odbora za ureditev Galerije Zorana Mušiča, umetnostna zgodovinarka Nelida Silič-Nemec, ki je tudi v stalnih stikih z uglednim slikarjem, ter sodelavci Goriškega muzeja, zlasti ravnateljica Slavica Plahuta in Višji kustos prof. Marko Vuk. Naši bralci vedo, da bi slovesnosti na Dobrovem po prvotnem programu morale biti v dneh od 28. do 30 junija, a jih je vojna v Sloveniji preprečila. Zdaj bodo nekoliko spremenjen oziroma skrčen program izvedli v petek 6. in v soboto 7. septembra. Slovesnosti bodo sodile, kot omenjeno, k praznovanjem praznika novogoriške občine, a bodo pod pokroviteljstvom Predsedstva Republike Slovenije. Osrednji govornik ob otvoritvi obnovljenega gradu in Galerije Zorana Mušiča, bo predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan. V pripravah na to kulturno-politič-no prireditev gre poudariti, da je grad na Dobrovem v celoti obnovljen in v njem, kot smo že poročali, že deluje nova moderna restavracija. Zgodovino tega grajskega kompleksa sistematično preučuje prof. Marko Vuk iz Goriškega muzeja. O gradu je objavil strokovno študijo v glasilu Goriškega muzeja, Naš letnik, o njem pa napisal tudi posebno brošuro, ki pa je že razprodana. Pred bližnjo otvoritvijo obnovljenega kompleksa prof. Marko Vuk poudarja, "da so sedaj popolnoma dokazane domneve, da je na mestu sedanjega že stal starejši grad oziroma trdna zidana stavba, pri čimer je ob koncu 18. stoletja postala lastnik gra- du družina De Catterini-Erzberg iz Gorice". Goriški muzej pa je v obdobju pred slovesnostjo na Dobrovem izdal Katalog o Zoranu Mušiču, ki izhaja iz Goriških Brd in je bil pred leti imenovan za častnega občana mesta Gorica. Katalog je v marsičem izvirna in pomembna publikacija, ki je glede na vsebino prva take vrste v Sloveniji, v počastitev likovnega umetnika, ki sta ga politika in ideologija v njegovi matični domovini v povojnem obdobju zavrgli in poskušali onemogočiti. Vendar pa se je Zoran Mušič pred leti začel vračati v domovino. Umetnik je Goriškim Brdom daroval 134 svojih grafik. Ta dela bodo skupaj z drugimi grafikami oziroma likovnimi stvaritvami, ki jih bo morda še prispeval, predstavljena v slikarjevi Galeriji, urejeni v obnovljenem srednjeveškem gradu na Dobrovem. Veliko zaslug za izid Kataloga ima Nelida Silič-Nemec, ki je v njem napisala tudi enega od osrednjih sestavkov. Med avtorji omenjamo tudi umetnostnega zgodovinarja in strokovnjaka Naceta Šumija, ki v Katalogu objavlja poglobljeno razmišljanje o Zoranu Mušiču in slovenskem slikarstvu. Pri tem tudi opozarja, "da so Zorana Mušiča po svetu redno predstavljali in ga še zmeraj predstavljajo kot italijanskega slikarja in grafika, čeravno seveda nikoli niso ne on sam in ne prireditelji raznih razstav tajili njegovega slovenskega porekla". Grad na Dobrovem, z vsemi zbirkami in restavracijo v njem, bo upravljala Mednarodna družba DOM. Slednjo tvorijo Kmetijska zadruga v Goriških Brdih, Gostinsko in turistično podjetje HIT iz Nove Gorice ter družba za izdelavo opeke iz Manzana v Furlaniji. Družba DOM je vložila okrog 3 milijarde lir v obnovitvena dela in v druge posege v gradu Dobrovo, med katerimi je tudi ureditev Galerije del slikarja Zorana Mušiča. Marjan Drobež Na sliki (foto Klemše) pogled na obnovljeni grajski kompleks na Dobrovem Enaindevetdeset dijakov slovenskih višjih srednjih šol se bo jutri, seveda če se bodo vsi predstavili, vrnilo v šolske klopi, da se na popravnih izpitih ponovno spopadejo s predmeti, ki so v minulem šolskem letu bili zanje najtrši oreh. Začetek prvih pisnih preiskušenj bo jutri ob 8.30 in to kar na dosedanjih sedežih šol, saj se bo selitev v novo šolsko središče, kot smo poročali, začela tik po koncu popravnih izpitov. Po vseh naših šolah bodo prvi trije ali štirje dnevi izpitov posvečeni pisnim nalogam, nato pa se bodo do konca tedna zvrstili še ustni razgovori v dokaz med poletjem izpopolnjenega znanja. Izidi bodo večinoma znani do konca tedna ali naslednji ponedeljek, 9. septembra. Največ dijakov bo nezadostni učni uspeh popravljalo na dveh trgovskih zavodih: 36 jih bo na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in 22 na strokovnem trgovskem zavodu Ivan Cankar. V slovenski sekciji industrijskega zavoda Galileo Galilei bo popravljalo 15 dijakov, na učiteljišču Simon Gregorčič 11 in na gimnazi-ji-liceju Primož Trubar 7. Popravnim izpitom bodo po naših šolah sledili še vstopni izpiti (iz italijanščine) za dijake iz Slovenije, ki so se letos vpisali v tukajšnje slovenske višje srednje šole. Zanimivo odkritje goriških jamarjev na Monte Cavallo Društvo A.F. Lindner, ki ima sedež v Foljanu in ki se bavi pretežno z znanstvenimi raziskavami različnih Pojavov v jamah, je pred kratkim prišlo do nove, zanimive ugotovitve. V jami, ki je skoraj dva tisoč metrov visoko, na območju Monte Cavallo nad Mokrinami, so ugotovili sesedanje atavca, oziroma krede. Jamo, ki je do zdaj raziskana le do globine kakih sto metrov, je odkril zdaj že pokojni član društva Moreno Miani. Vodja znanstvenega odseka društva dt- Graziano Cancian, sicer priznan strokovnjak s področja preučevanja Krasa in kraških pojavov, ugotavlja, o® je prisotnost krede na tem območju ln na taki nadmorski višini redkost. Po Navadi se ta snov (sestavljena iz ap-nenca in žvepla) izloča na območjih, Ner so prisotne kamnine, ki vsebujejo Precej žveplenih spojin, ali pa v jamah JJa območju, kjer so prisotne plasti krede. Vsekakor je ta pojav bil doslej zabe-*6žen v jamah, ki ležijo na razmeroma skromni nadmorski višini. Nahajališče na Monte Cavallo pred-stavlja zanimivo izjemo. Izdala jo je jamarska skupina Bertarelli pri Caiu Knjiga o kraških jamah V zasnovi je bil skromen priročnik, rodila pa se je elegantna knjižica, po kateri ni težko pobrskati, a je istočasno prijetna tudi v podrobnostih. Knjižico (150 strani in veliko fotografij) z naslovom 30 jam na goriškem Krasu (30 grotte del Carso goriziano) je izdala jamarska skupina Bertarelli pri goriškem Caiu. Čeprav ta del Krasa v speleološkem smislu ni »slaven«, je s to knjižico bil deležen pozornosti, ki mu pri tiče, saj ponuja dovolj zanimivosti: nekaj zahtevnih spustov, jame, ki so zanimive iz znanstvenega ali naravnega vidika, nekaj zgodovinskih posebnosti, saj so jame uporabljali med prvo svetovno vojno tudi vojaki ene in druge vojske. Knjiga lahko zadovolji vsako jamarsko radovednost, primerna pa je tudi za navadnega izletnika. Vsaki jami posveča poglavje, ki prinaša vse potrebne podatke: zemljevid, oznako stez, tehnične podrobnosti, značilnosti spusta. Podatke dopolnjuje spis dr. Graziana Canciana o geoloških in mineraloških značilnostih goriškega Krasa, kar nudi zanimiv pregled tehničnih terminov. Jame, ki so bile doslej samo številka na deželnem katastru in ki so jih poznali le »strokovnjaki«, postanejo tako zanimivost tudi za navadnega radovedneža. Knjiga predstavlja dejansko valorizacijo tega našega ozemlja, zanimivo pa je tudi, da je izšla prav v trenutku, ko se veliko govori o kulturni rasti tega mesta: izdala jo je skupina mladih, brez velike pomoči »odraslih« ali-institucij. Uredniški odbor so sestavljali člani skupine Bertarelli - Davide Brandolin, Luigi in Marco Mila-nese, Walter Turus, pri pisanju tekstov, koordinaciji in oblikovanju je' pomagala Martina Luciani. Fotografije so oskrbeli drugi člani skupine. Predstavitev knjige bo septembra. ■ Uprava goriške državne knjižnice v Ul. Mameli obvešča, da bodo jutri spet odprli mladinski oddelek knjižnice. V njem bodo učenci osnovnih in dijaki nižjih srednjih šol s pomočjo strokovnega osebja segali po njim namenjenih enciklopedijah in monografskih knjigah. Oddelek deluje od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. Enake storitve nudijo tudi v podružni-ucah v Ločniku, Stražicah in na Roj-cah. Člani društva upokojencev so bili na izletu v Karniji Poln avtobus članov Društva slovenskih upokojencev z Goriškega se je pred dvema nedeljama podal na izlet v Karnijo. Na poti so se ustavili v Huminu in Pušji vasi ter si ogledali zanimivosti krajev, ki so jih po potresu v celoti in lepo obnovili. Po kosilu v Tolmeču so nadaljevali do Ravas-cletta, kjer so se ob razstavi obrti, okusnih jedeh in domačih vižah zabavali na tradicionalnem poletnem prazniku. (Na sliki: izletniki v Huminu). SKPD F. B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA vabi na 21. FESTIVAL DOMAČE GLASBE ki bo še danes med borovci v Števerjanu DANES, 1. SEPTEMBRA: nastop finalistov ob 17. uri TOPLO VABLJENI! ^a^Goriziana sn ŠPEDICIJA in mednarodni prevozi Sedež in uprava Ul. Duca d'Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 Pripravlja jo fotograf Albano Guatti za Konzorcij ljudskih bank Fotoknjiga krajin iz dežel Alpe Jadran Po uspehu, ki ga je lani doživela knjiga fotografij Furlanija-Julijska krajina Albana Guattija, je Konzorcij ljudskih bank v Furlaniji-Julijski krajini (med njimi je tudi goriška Kmečka banka) sklenil, da ponovi podvig z nekoliko razširjenim zornim kotom in izda knjigo Alpe Adria istega avtorja. Izbira območja Alpe Jadran želi uokviriti našo deželo v širši zgodovinski kontekst in v nove perspektive, izbira avtorja pa teži za ovrednotenjem tistih domačih avtorjev, ki so ta tre-nutk najzanimivejši in inovativni. Ali kot pravi predsednik Konzorcija Nello Frattolin: »Ustvarjati kulturo ne pomeni samo gledati v preteklost, temveč omogočati spoznavanje - v naši deželi in izven nje - tistih stvarnosti, tistih sodobnih avtorjev, torej protagonistov kulture, ki oživljajo današnjo kulturo z različnimi izraznimi sredstvi, v tem primeru s fotografijo.« Albano Guatti, ki že nekaj mesecev zbira posnetke v Sloveniji in na Koroškem, pa seveda tudi v naši deželi, spada med svetovno priznane fotografe. Štirideset let star, freelance, se od leta 1987 giblje med New Vorkom, kjer živi, in Vidmom, kjer se je rodil. S fotografijo sega na več področij, od mode do reklame, od industrijskih posnetkov do založniških načrtov. Izdal je več monografskih knjig, kot so Mehika, Egipt, Brazilija, pogosto pripravlja tudi razstave. Lanska knjiga Friuli-Venezia Giulia predstavlja precejšnjo novost. Guatti je namreč prehodil neobičajno pot, kot opozarja kritik Italo Zannier, saj poudarja arhitekturo in krajevnost in istočasno zapostavi človeka, ki je skoraj popolnoma odsoten na njegovih posnetkih. Ta odnos predstavlja nov način dojemanja krajine. Knjiga Alpe Adria je že v tisku, predstavili pa jo bodo decembra. Izlet na Koroško V nedeljo, 11. avgusta, je izpred Sirkove domačije v Podgori odpeljal poln avtobus razigranih izletnikov, namenjenih" na Koroško. Izlet je vodil Natko Antonič, ki je izletnike popeljal mimo Beljaka in Vrbskega jezera do Celovca, kjer so si ogledali Minimun-dus. Pristno koroško kosilo je bilo pri Ravnjaku v Rutah, ki se ukvarja s kmečkim turizmom na 800 m nadmorske višine. Kosilu je sledil sprehod po gozdu, kjer so se kar same ponujale gobe in borovnice. Izletniki so si privoščili še nekaj vrčkov piva na vrhu hriba, kjer je postanek trajal skoraj do večera, nato je bilo treba domov, seveda s namenom, da je prijetna Koroška vredna ponovnega izleta. Misli ob zaključku mednarodnega zborovskega festivala V Arezzu tudi slovenski glas Oblike človeškega združevanja so danes brez števila. Človek je namreč v teku svojega razvoja iznašel vedno nove, vedno bolj razvejane ter — kot posledico — čedalje ožje specializirane načine, ki odsevajo čisto specifične človeške potrebe in situacije. Res je, da je še vedno mogoče dokaj razločno opaziti prapoteze, neke vrste rimsko cesto v množici več ali manj enako blestečih se zvezd. Toda osnovne in primitivne poteze v množici prefinjenih - - kakor delčki vrača v današnjem zdravniku, psihologu, duhovniku, sodniku itn. — so očitno zgolj prva pomoč pri razumevanju tega široko razvejanega socialnega tkiva posameznih oblik človeškega združevanja. Zborovsko petje je samo ena takih oblik, toda sega daleč v zgodovino, v same začetke človeškega duha. Še danes je zelo težko razločevati znotraj enotnega pojava »prepevati skupaj« posamezne funkcije tega početja. Prepevati iz religioznih, sakralno ali profano obrednih, političnih, kulturnih, terapevtskih in podobnih potreb je samo delček tega v prazgodovino segajočega pojava. Kljub nezaslišanemu razvoju glasbe, predvsem instrumentalne, je petje še vedno najbolj intimna in pristna oblika človekovega skupinskega globinskega izražanja. Slovenci, brez dvoma, vemo nekaj o tem že po naravi. Od vedno konfliktni odnos jaz-nadjaz je v skupinskem petju živo prisoten. Še več, peti skupaj je »telovadnica«, kjer si lahko naš jaz krepča zaupanje v lastne sposobnosti, jih neguje in razvija, si lahko izostruje čut za nevidne in krhke nitke medčloveških vezi, ki tvorijo družbeno harmonijo, čut za tista nepisana pravila in zakone, ki so stalno nad nami — z ato ime nadjaz. V skupnem, lahko tudi zborovskem petju, se to dvoje skrivnostno in usodno prepleta. V primeru, ko gre za organizirani zbor, je vloga zborovodje zelo zahtevna in zadobi svoj polni smisel ravno v tej rahločutni točki, kjer se jaz in nadjaz stikata. So-pevcem naj bi posredoval »znanje« stilistično zgodovinskih spoznanj, ker naj bi se pač v tej smeri izobrazil. Nadalje, ko je prvo opravil, naj bi vodil vsakega pevca po »skritih kamricah srca« te ali one skladbe, tega ali onega skladatelja, te ali one dobe. Bratstvo v glasbi je namreč veliko trdnejše od krvnega. Toda to vodenje po labirintih človekovega duha mora biti iskreno in spoštljivo, toplo in diskretno. Vlivati mora medsebojno zaupanje in samopodeljevanje. Človeški glas in vse kar je v njem intimno skrito, je dragoceni dar, ki nam ga uspe izročiti samo tistim, ki nas cenijo, spoštujejo, ljubijo. Vse te misli so se same po sebi vsiljevale poslušalcu v Arezzu med tekmovalnim bojem (tem nujnim poustvarjalnim zlom) tridesetih zborov iz štirinajstih držav. Letos je bilo namreč že devetintrideseto znamenito »Mednarodno tekmovanje zborov v polifonični glasbi«. Absolutni zmagovalec Arezza 91, zbor »lnsieme Bach di Kettwig« iz Essna v Nemčiji, vsebuje dobršen del omenjenih vrednot. Pravim zbor, kajti celo mladi dirigent je bil tako poenoten z zborom, da si ga je bilo težko zamisliti drugače. Skupaj prepevajo šele eno leto. Na tekmovanje so prišli brez vsakih upov na zmago. Zelo jih je bilo strah množice slovitih sovjetskih zborov, strah podoben onemu, ki ga vsi čutimo v trenutku globoke izpovedi nekomu: »Nas bo razumel?«, je črv v naši duši. Ključ do njihove zaslužene zmage vidim zato samo v tem širokem sobivanju tolikerih prvin: od pravkar omenjenih splošno človeških pa vse do čisto specifično glasbenih. Vsi smo opazili, da bo zboru in zborovodji še potrebna rast in dozorevanje do takoimenovane «brezhibnosti«. Toda temelji, če jim bodo ostali zvesti, so čvrsto postavljeni. Podobno razodevajoč je bil sobotni večerni (ne-tekmovalni) koncert »Tolzer Knabenchor« iz Miin-chna. Zbor je sad več kot dvajsetletnega dela cele šole, v kateri se zavestno stikata obe komponenti, človeška in specifično glasbena, v polnem ravnovesju. Temeljito učenje pevcev, skrbni in specializirani učitelji, ki sodelujejo meddisciplinsko, ustvarjajo delovne pogoje, ki ne morejo drugače kot roditi nekaj živega, veselega. Uspeh je zato posledica, ne pa cilj. Ni bilo težko opaziti temeljev, na katerih počivajo posamezne nacionalne zborovske šole: ljudsko dehteča ruska in argentinska zvočnost, nadalje šola kot sad discipline in dela, kar je (že dolgo časa) vidno pri madžarskih, baltskih in letos manjkajočih skandinavskih zborih. K slednji ugotovitvi lahko pritegnemo še zvočnost baskovskega zbora iz Španije. Latinsko tendenco k solističnemu petju italijanskih, francoskih in anglosaških udeležencev je bilo zlahka opaziti celo pri amaterskih zborih. V tem oziru je presenetil japonski zbor, ki mu je uspelo vzpostaviti dokajšnje ravnotežje med solistično (žal preveč tremolo) tehniko vcepljeno v zborovski »mi«. Solistična komponenta je pri japonskem zboru »Soka« iz Tokia pojmovana zgolj kot vidik osebne rasti v odnosu do zborovske celote in ne kot študij solopetja pojmovan kot priprava na ariozno operno soliranje, koncept, ki je še vedno prevladujoč v Italiji in do neke mere tudi pri nas. Ravno od tega zbora se lahko evropski zbori naučijo sledeče: ni družbe brez posameznika in ni posameznika brez družbe, če parafraziramo znano socio-psihološko dilemo. Smo pač na taki stopnji razvoja, ko je nujno potrebno svobodno meddisciplinarno sodelovanje ravejanih disciplin istega debla. Tudi v zborovski glasbi. Besedi »nujno« in »svobodno« sta si samo v navideznem nasprotju. Obdobje enciklopedistov je tudi v zborovski glasbi mimo. Japonci so tako nehote postali Evropejcem neke vrste ogledalo nas samih, kajti tudi na tem področju jim je uspelo nabrati to, kar je pri nas hajdragocenejša z njim lastno natančnostjo. Tekmovanja se je udeležil tudi slovenski zbor— »Ljubljanski madrigalisti« pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. V dokaj hudi konkurenci, z ozirom na precej izenačeno kakovost finalistov, mu je uspelo zasesti šesto mesto. Po dolgem času torej v Arezzu spet slovenski zbor, ki mu je uspelo priti v finale. V skupni razvrstitvi bi si zbor zaslužil kakšno mesto višje. Tako bi bilo zadoščeno tekmovalni pravičnosti — smo pač v ringu, čeprav svojevrstnem in narava tekmovanja je po notranji zakonitosti taka. Toda bolj kot sorazmerna relativnost točk (kvantifikacija prepotrebnih, ne pa bistvenih poustvarjalnih dejavnikov, ki je vedno odraz tega ali onega estetskega nazora sodnikov) je za nas bolj pomembno premisliti vtis, ki ga je zbor pustil za sabo. Ker gre očitno za zbor določenih ambicij (udeležba na tekmovanju!), morajo pač biti kriteriji temu primerni. Mirno lahko rečemo, da je nastop »Ljubljanskih madrigalistov« dokaj zadovoljivo in dostojno predstavil naše slovensko zborovstvo na mednarodni sceni tekmovanja v Arezzu. Tržaški zborovodja Matjaž Šček je na finalnem nastopu svoje delo opravil zelo dobro. V dobrem dnevu in pol mu je uspelo popraviti nekatere hibe, ki so bile še dokaj opazne na predtekmovalnem nastopu (trema?). To dejstvo kaže, da ima zborovodja Matjaž Šček v rokah kakovostne in izobražene pevce, sodeč po prožnosti, ki so jo pokazali v teh dneh tekmovanja. Take vrste »zaklad« postane nekaj zavezujočega in odgovornega do sebe, pevcev in skupne rasti in to še zlasti v tem zgodovinskem trenutku. Program je bil izredno obsežno zastavljen, tako časovno kakor stilistično. Morda celo preobsežno: polurni nastop z ozirom na predpisanih petnajst minut. To je nehote namnožilo negativne točke (R. V. Williams?), ki so si jih zbori s krajšim programom prištedili. Dve stilno dokaj lepo podani osemglasni Gallusovi skladbi (Ave verum corpus in Pater nos-ter) sta tvorili uvod tako v obvezni kot v prosti del programa. Posebna zanimivost je bila prepričljivo in izredno doživeto posredovana zaključna skladba mladega in pronicljivo rahločutnega slovenskega skladatelja Alda Kumarja, ki se je lahko tako predstavil mednarodnemu občinstvu. Moderno zasnovana zvočnost in izrazito barvna slikovitost skladbe je prijetno izstopila iz ostalega programskega nivoja festivala v celoti ter tako čisto nevsiljivo opozorila nase. Zadnji smisel pa nikakor niso tekmovalni uspehi. Na takšnih prireditvah je veliko vredno predvsem sodelovanje samo na sebi. Izredna študijska in izkustvena priložnost so. Pet tekmovalnih kategorij (mešani zbori, zbori z enakimi glasovi, manjše vokalne skupine, otroški zbori, gregorjansko in ostalo bogoslužno petje in za nameček še festival ljudske glasbe) izčrpajo vse izrazne možnosti človeškega glasu. Tekmovalno vzdušje dejansko povzroči, pa naj se sliši še tako protislovno, takšno koncentracijo sil, ki jo zbori kljub tremi drugače le redko dosegajo. Za duhovno rast zbora in zborovodje je zato vsako takšno tekmovanje trd, toda izredno hranljiv kruh. IVAN FLORJANC V sredo Vilenica S prihodom udeležencev se bo v sredo začela letošnja prireditev Vilenica 91. Nekoliko drugačna bo od prejšnjih, saj se je v obdobju od lanske zvrstilo toliko pretresljivih, pomembnih, zgodovinskih stvari, da je komaj mogoče slediti toku dogajanja. Prav zaradi tega z zanimanjem pričakujemo letošnje dogajanje, katerega spored je določen, a se kljub temu še ne ve, kako se bo natančno odvijal, vsaj po številu udeležencev ne, saj mnogi ne morejo na naš Kras, veliko pa jih bo najbrž tudi takih, ki bodo svojo udeležbo odpovedali zaradi vojnih dogodkov. No, kljub temu ostaja Vilenica predvsem (tako naj bi vsaj bilo!) srečanje književnikov, ki razpravljajo o književnosti. Spored Vilenice 91’ pa naj bi bil tak: v sredo bodo udeleženci prišli v lipiški hotel Klub, kjer bo zanje ob 21. uri tudi sprejem. V četrtek se bo ob 10. uri v sežanskem kulturnem domu Srečko Kosovel začel disput z naslovom »...čemu pesniki v tem ubožnem času?«, nakar bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov za priznanje Kristal Vilenice 91 za najboljši prispevek, objavljen v publikaciji Vilenica 91. V Sežani bo ob 19. uri tudi srednjeevropski literarni večer. V petek, 6. t.m., bo ob 11. uri tradicionalna tiskovna konferenca s predstavitvijo letošnjega nagrajenca Vilenice 91. Naj že sedaj odkrijemo, da bo letošnjo mednarodno literarno nagrado prejel poljski pesnik Zbignievv Herbert. Popoldan se bodo udeleženci selili v zamejstvo, natačneje v Repen, kjer bo ob 20. uri srednjeevropski literarni večer. Zadnji dan (sobota) letošnje Vilenice se bo začel v Štanjelu ob 11. uri, ko bo na sporedu srednjeevropska literarna matineja in predstavitev slovenskega prevoda lanskoletnega nagrajenca Tomasa Venclove. Mednarodna žirija bo podelila tudi Kristal Vilenice 91. V lipiškem hotelu Klub bodo ob 17. uri slovenski založniki predstavili nove knjige, ob 19. uri pa bo v jami tradicionalna podelitev nagrade Vilenica 91. Ferdo Gestrin: Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem - Ljubljana - Slovenska, 1991 Že na prehodu iz srednjega v novi vek se je porušilo srednjeveško politično ravnotežje sil v zahodni in jugozahodni Evropi, kar je pripeljalo (najprej v Italiji), do mnogih nasprotij in spopadov. Sledila je začasna prevlada Habsburžanov in nato nastopov novih sil proti koncu 16. stoletja, ki je potekalo v znamenju nasprotij med umikajočimi se strukturami in institucijami srednjega veka in nastopajočo moderno dobo. Razprava dr. Ferda Gestrina sloni na obsežnem gradivu iz slovenskih, avstrijskih in italijanskih arhivov ter odkriva mnoga doslej neznana dejstva. S prikazom sočasnih kulturnih in duhovnih stikov, je avtor razkril, da slovenske dežele v 16. stoletju niso bile zavezane le duhovnim in kulturnozgodovinskim tokovom nemškega severa, temveč tudi Sredozemlja in posebej Italije. Po končani gospodarski in populacijski krizi poznega srednjega veka je v velikem delu Evrope sledil v tem stoletju velik vzgon. Najpomembnejše izhodišče temu je bila Italija, ki je bila tedaj pred vsemi drugimi deželami. Poleg poljedelstva, o katerem je zgodovinar F. Braudel dejal, da je bilo dolga tisočletja največja človeška "industrija", in cehovske obrti, so se tedaj uveljavile številne nove panoge ter tudi nove oblike neagrarne proizvodnje, založništvo in manufaktura. Zadnji oziroma najvidnejši odsev številnih dogajanj, spočetih v omenjenem stoletju, je vsekakor t.i. tridesetletna vojna (1618-1648), ki jo Ferdo Gestrin označuje kot zadnjo versko vojno v Evropi in hkrati kot prvo veliko vojno v evropskem prostoru (bellum omnium contra omnes), s katero se je v tem prostoru ponovno za daljši čas uveljavilo politično ravnotežje. Tudi slovenske dežele so se vključevale v označeni tok zgodovine. Neposredna bližina tedaj v Evropi najbolj razvitih italijanskih dežel in tudi številne povezave z njimi na mnogih področjih, čeprav so bile politično vključene v nemško carstvo in duhovno pretežno v nemško sredino, so vplivali na razvoj v slovenskih deželah. Ob začetku obravnavanega obdobja je bilo prvotno poselitveno ozemlje Slovencev, predvsem kot posledica nemške kolonizacije in germanizacije, že bistveno okrnjeno. Na zahodu proti romanskemu svetu je meja v 16. stoletju tekla nespremenjena glede na poselitveno ozemlje od ustja Timava zahodno od Doberdoba na Sočo, po njej do Štandreža pri Gorici, nato pa v smeri proti severozahodu nad Krminom, Čedadom, Nemarni in Tarčentom, kjer je nato v velikem vzhodnem loku obšla dolino reke Bele in njenih pritokov ter tekla po avstrijsko-beneški meji do Pontablja. Čez Istro je šla meja med Slovenci in Hrvati od Snežnika do ustja reke Dragonje oziroma do Strunjanskega polotoka. Ob istrski obali so Slovenci sicer prevladovali predvsem v neposredni okolici obmorskih mest od Trsta do Pirana. Vendar so bile tudi v njih v 16. stoletju zelo močne kolonije slovenskega življa med prevladujočo romansko (italijansko) večino. V ostalih mestih je bilo stanje dokaj specifično. V mestih v notranjosti slovenskega ozemlja so bili ponekod, zlasti v manjših naselbinah, prebivalci po večini slovenski, ponekod pa so močno O zgodnjem kapitalizmu v slovenskih pokrajinah prevladovali nemški meščani (npr. Beljak, Maribor). Približno okoli leta 1500 se je ob naglem vzponu trgovine in neagrarne proizvodnje začenjal večji priliv italijanskih poslovnežev v slovenske dežele. Le-ti so prihajali predvsem iz beneškega ozemlja, zlasti iz območja Bergama in Brescie, bili pa so tudi iz Mark. Do začetka 16. stoletja se je z manjšimi izjemami in poznejšimi spremembami ustalila politična pripadnost slovenskega ozemlja, ki je bilo poslej za dalj časa razdeljeno med tri države. Za slovenske dežele je bil večji del tega stoletja čas precejšnjega gospodarskega razcveta. To je bilo obdobje relativnega porasta proizvodnih sil, povečane družbene delitve dela ter denarnega in blagovnega obtoka in hkrati uveljavljanja elementov zgodnjega kapitalizma. Tudi posledice turških pustošenj in uničevanj (ponehali so šele po bitki pri Sisku 1593 in po t.i. dolgi vojni, ki se je zaključila 1606. leta) so se razmeroma hitro popravljale. V Neag-rarni proizvodnji so se tedaj uveljavljali elementi zgodnjega kapitalizma v posameznih gospodarskih vejah. Tak razvoj je bil v veliki meri povezan z dvigom domače proizvodnje, tudi rudarstva in fužinarstva. Notranjeavstrijske dežele s slovenskim ozemljem so bile važno območje železarstva, ki je v veliki meri delalo za izvoz. V tem kontekstu velja omeniti idrijski živosrebrni rudnik, ki so ga po letu 1490 dalje, uvrščali med največja evropska zgodnjekapitalistična podjetja. Dežele na obeh straneh Jadranskega morja so bile stoletja povezane z gospodarskimi in drugimi vezmi. Tudi iz slovenskih dežel se je od srednjega veka dalje obojestransko pretakal trgovski in pomorski promet, ki je le občasno včasih zastal. V mesta in na podeželje Italije je odtekala tudi odvečna delovna sila iz slovenskih dežel (Benetke, Videm, Marke, Furlanska nižina). Ob družbeno političnih dogajanjih porušena razmerja med vse bolj nasprotnimi razredi in političnimi silami (deželni knez - plemstvo oz. stanovi), so tudi na Slovenskem, podobno kakor v srednjeevropskih deželah, pripeljala do velikih družbenih gibanj: kmečkih uporov in reformacije. Z obema je slovensko ljudstvo z vso elementarno silo po dolgih stoletjih nedejavnosti in vdanosti v usodo manifestiralo svojo samobitnost in spremenilo potek svoje življenjske usode. Reformacijsko gibanje na Slovenskem je izšlo iz evropske, predvsem nemške reformacije, vendar je dobila z delom Primoža Trubarja in drugih slovenskih reformatorjev svojstvene črte. Z reformacijo smo se Slovenci vključili v kulturno življenje Evrope, stopili v krog kulturnih ljudstev, z začetki slovenske književnosti in utemeljitvijo knjižnega jezika pa se spet pojavili v zgodovini. S književnostjo in knjižnim jezikom je bila po dolgih stoletjih spet vzpostavljena pomembna vez, ki je združevala vse slovensko ljudstvo. Hkrati z reformacijo in drugimi vplivi so tedaj naslovenskih tleh s kulturnim življenjem nastajale razne ustanove in dejavnosti (npr. osnovne šole). Neprimerno hitrejše širjenje znanja in knjig, kije sledilo iznajdbi tiska, je reformacija v veliki meri pospeševala in to je bilo opazno tudi na slovenskih tleh, kjer so se ohranili številni zgodnji tiski - inkunabule; v času reformacije pa so se v plemiških in meščanskih hišah oblikovale tudi prve knjižnice. Pod vplivom Italije se je tedaj uveljavljala tudi renesančna umetnost in glasba, vendar mnogo manj v notranjosti kakor v Primorju. Zmaga protireformacije, ki se je zaključila leta 1682 z izgonom protestantskega plemstva, je zavrla cvetoči kulturni razvoj slovenskega ljudstva, ki se je ponovno postavilo na svoje noge šele 150 let pozneje, v gasu narodne prebuje. Stagnirala je tudi književna dejavnost in v naslednjem poldrugem stoletju je iz vrst katoliških krogov izšlo le nekaj slovenskih knjig, čeprav se je uporaba slovenščine v javnem in privatnem življenju celo povečala. Najhuje pa je bilo dejstvo, da je bilo uničeno protestantsko šolstvo in slovenska cerkvena organizacija. Poleg tega pa je bila z izgonom šolnikov in predikantov izgubljena komaj nastala plast maloštevilne slovenske inteligence. Kljub vsemu temu so se v tem obdobju Slovenci dokaj močno povezali z evropskim prostorom. Postali so vsaj deloma odprti za idejne tokove tedanjega časa, pa tudi za kulturno in gospodarsko dogajanje v njem, jih sprejemali in prilagajali. V zadnjih desetletjih 16. stoletja pa je začel razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma plahneti. Upočasnil in zmanjšal se je proces nastajanja trgovskega kapitala in ponehale so začasne naložbe v neagrarno proizvodnjo. Izguba pretežnega dela prehodne trgovine, ki je prešla v roke italijanskih poslovnežev, je prizadela tudi najvažnejše panoge izvozne trgovine. Do take situacije v prehodni in izvozni trgovini v odnosu do domačih trgovcev je pripomogla tudi deželnoknežja fiskalna politika. Vzroke za zastoj in upad v gospodarskem razvoju na Slovenskem je po mnenju Ferda Gestrina možno povezovati tudi z bankroti južnonemških trgovskih hiš in opaznim upadanjem Benetk, čeprav se je začasno beneški kapital na Slovenskem celo okrepil. Trgovina na velike razdalje je na prehodu v 17. stoletje in dalje upadala tudi zavoljo protiturških bojev ob hrvaških in ogrskih mejah (dolga vojna 1593-1606 in uskoška vojna 1615-1617). Negativno je na gospodarski razvoj tega časa v slovenskih deželah delovala tudi revolucija cen, katere znaki so se začeli kazati po sredi stoletja. Ta pojav je bil sicer del evropskega razvoja in posledica padca vred- nosti srebra. Cene so se močno dvignile, celo od 100 do 200%, zlasti posameznim zvrstem blaga, kamor so spadala tudi živila. Cene v srebru so dosegle vrhunec ob koncu 16. in v začetku 17-stoletja. Mezde pa, čeprav so tudi rasle, niso več dohajale dviga cen. Na upad gospodarstva v slovenskih deželah je nedvomno vplival tudi izgon protestantskih meščanov v času rekatolizacije. Razvoj je šel v tem času upadanja gospodarstva oziroma njegove krize v naslednjih smereh: številčno razmerje med trgovci in obrtniki v mestih se je vedno bolj obračalo v korist slednjih; predvsem v manjših mestih in trgih je postajala kmetijska proizvodnja tudi za meščane in tržane vse bolj pomembna. Mesta v slovenskih deželah so tedaj opustela, saj se je zaradi kmečke trgovine in vključevanja podložnikov v neagrarno proizvodnjo, le malo ljudi s podeželja naseljevalo v mesta, ki so še vse do začetka 18. stoletja v glavnem ostajala na ravni srednjeveškega števila populacije. Seveda pa moramo iz te posplošene ugotovitve izvzeti naj' večja, oziroma gospodarsko najbolj razvita uveljavljena mesta. Na prvem mestu velja omeniti Ptuj, ki je ostal še vedno eno izmed P°' membnih središč trgovine na velike razdalje v notranjeavstrijskih deželah (posredovalno središče v prehodni trgovini med Ogrsko in Italij°r Ljubljana s svojimi trgovci je sicer izgubila vlogo središča prehodne trgovine, toda še vedno je ostala prehodna točka prvega reda na tej trgovJ ski smeri. Obdržala je tudi velik delež v izvozni trgovini proti Italiji. Ob koncu stoletja je postajala za Ljubljano gospodarsko pomembna tudi dejavnost v zvezi z oskrbo hrvaškega dela Vojne krajine s središčem v Karlovcu, ki je odpadla na Kranjsko in Koroško. Vojna krajina je bila klju velikim stroškom, ki so jih v glavnem nosile notranjeavstrijske dežele, nekakšno nadomestilo za izgubljeno prehodno trgovino. Beljak je tudi 17. stoletju ostal v istih okvirih (sedež rudarski^ in fužinarskih podjetnikov). To pomeni, da 1 ostal tipično prehodno tržišče in je celo pridob val v zvezi s prisilno beneško potjo po Kanal5 dolini in z naraščajočo vlogo obsoške novozgra jene poti. Trst je ob koncu stoletja kot prehodu pristanišče habsburških notranjeavstrijskih dez že pridobil večji pomen kakor beneška istrs mesta s Koprom na čelu. V njem se je razvij zlasti pomorska trgovina; poleg Pirana in Kop pa je postajal tudi vse bolj znano tržišče za so žito. Po daljšem obdobju konjunkture so sl°y®ie ske dežele proti koncu stoletja in dalje doživlJ3^ gospodarsko depresijo in krizo, ki se je vlekla ^ glede na vlogo zgoraj omenjenih mest še dale 17. stoletje. j. Na slovenskem ozemlju so se elementi zg ^ njega kapitalizma, čeprav v skromnejših razmkjt) jih, kakor v velikem delu zahodnih, atlam5 držav, uveljavljali v glavnem v 16. stoletju. Fe^ Gestrin jih povezuje z doseženo stopnjo de^ nega gospodarstva, z obsegom trgovine, raZS.inai tajagosp°' vij o trga na podeželje in z ob tem naši kapitali ter povečev.™— ---------- darstva, kamor se je nabrani trgovski kapital. povečevanjem neagrarnega g r j or se je z naložbami tudi Pre SLAVKO GABERC Na svetovnem atletskem prvenstvu v Tokiu včeraj nekakšno »zatišje« Danes zadnjih devet kompletov kolajn G. Ivaniševič in Seleševa v osmini finala TOKIO — Danes bo padel zastor nad svetovnim atletskim prvenstvom v Tokiu, kjer bodo podelili še zadnjih devet kompletov kolajn: v maratonskem teku (v jutranjih urah, po našem času že sinoči), v skoku v višino (moški), v teku na 1.500 m (moški), v kopju (ženske), v teku na 4x100 m (ženske), v teku na 4x100 m (moški), v teku na 5.000 m (moški), v teku 4x400 m (ženske) in v teku 4x400 m (moški). Še največ zanimanja vlada za teka na 5.000 m, kjer je pričakovati oster boj med Skahom, Kinuthiaem, Ondiekijem in Boutaybom ter na 1.500 m, na katerem se bosta merila Morceli in Aouita. Včerajšnji dan je minil nekako v zatišju, morda tudi zaradi izjemnega dosežka Mikea Powella, ki je v petek popravil 23 let stari Beamonov rekord v skoku v daljino. Še največ pozornosti je pritegnil 19-letni Kenijec Kipta-nui, ki je s pomočjo svojih dveh rojakov, Sanga (2. mesto) in Kariukija (4. mesto) osvojil zlato odličje v teku na 3.000 m zapreke. Tekma v ženskem skoku v višino je pokazala, da je ta disciplina v globoki krizi. Edino zmagovalka, Nemka Hen-kelejeva, je pokazala, da lahko še na- preduje. Svetovne prvakinje, Bolgarke Štefke Kostadinove, ni bilo prepoznati. Očitno je še daleč od prave forme po težavah, ki jih je imela s tetivo. Sovjetinja Tamara Bykova (nekateri pravijo, da je že babica, v resnici ima 33 let) je zasedla 7. mesto, če bi manj grešila, pa bi ji znamka 1,93 m zadostovala za 5. mesto. Velja omeniti uspeh Bolgarke Hris-tove, ki je z zmago v metu diska svoji državi priborila zlato in doslej obenem edino odličje. Hristova je presenetila Nemko Wyluddovo z metom 71,02 m, kar je obenem letošnja najboljša svetovna znamka. Do prvih kolajn je prišla tudi Alžirija: zlato je v teku na 1.500 m osvojila Boulmerkova, bron pa si je na 3.000 m zapreke zagotovil Brahmi. REZULTATI 50 km hoja moški: 1. Potasov (SZ) 3.53'09"; 2. Perlov (SZ) 3.53'09"; 3. Gau-der (Nem.) 3.55T4"; 4. Popovič (SZ) 4.0010"; 5. Kononen (Fin.) 4.02'34"; 6. De Gaetano (It.) 4.03'43"; 7. Imamura (Jap.) 4.06'07"; 8. Piller (Fr.) 4.06'30". 1.500 m ženske: 1. Boulmerka (Alž.) 4'02"21; 2. Dorovskič (SZ) 4'02"58; 3. Rogačova (SZ) 4'02"72; 4. Melinte (Rom.) 4'03"19; 5. Kiessling (Nem.) 4'04"75; 6. Wade (VB) 4'05'TG; 7. Sirma (Ken.) 4'05"47; 8. Rydz (Pol.) 4'05'52. Disk ženske: 1. Hristova (Bol.) 71,02 m; 2. Wyludda (Nem.) 69,12 m; 3. Mi-halčenko (SZ) 68,26 m; 4. Hellmann (Nem.) 67,14 m; 5. Costian (Avstral.) 66,06 m; 6. Chunfeng (Kit.) 65,56 m; 7. Jatčenko (SZ) 64,92 m; 8. Vonghua (Kit.) 63,62 m. 3.000 m zapreke: 1. Kiptanui (Ken.) 8'12"59; 2. Dang (Ken.) 8T3"44; 3. Brahmi (Alž.) 8T5"54; 4. Kariuki (Ken.) 8'16"81; 5. Diemer (ZDA) 8T7"76; 6. Sa-here (Mar.) 8'19"40; 7. Carosi (It.) 8'20 "80; 8. Panetta (It.) 8'26'79. Krogla moški: 1. Gunthor (Švi.) 21,67 m; 2. Andersen (Nor.) 20,81 m; 3. Nilsen (Nor.) 20,75 m; 4. Klimenko (SZ) 20,34 m; 5. Buder (Nem.) 20,10 m; 6. Nikolajev (SZ) 19,98 m; 7. Larsson (Šve.) 19,92 m; 8. Peric (Jug.) 19,83 m; 12. Andrei (It.) 18,91 m. Višina ženske: 1. Henkel (Nem.) 2,05 m; 2. Jelesina (SZ) 1,98 m; 3. Baba-kova (SZ) 1,96 m; 4. Holub (Pol.) 1,96 m; 5. Kahler (Nem.) 1,93 m; 6. Kostadi-nova (Bol.) 1,93 m; 7. Bikova (SZ) 1,93 m; 8. Kovacs (Madž.) 1,90 m. KOLAJNE Z s B SZ 8 8 10 ZDA 8 6 6 Nemčija 5 3 4 Kenija 3 2 1 V. Britanija 1 2 2 Kitajska 1 1 1 Finska 1 1 1 Alžirija 1 0 1 Bolgarija 1 0 0 Francija 1 0 0 Italija 1 0 0 Poljska 1 0 0 Švica 1 0 0 Zambija 1 0 0 Jamajka 0 1 2 Kanada 0 1 1 Madžarska 0 1 1 Norveška 0 1 1 Romunija 0 1 1 Brazilija 0 1 0 Kuba 0 1 0 Japonska 0 1 0 Namibija 0 1 0 Nizozemska 0 1 0 Švedska 0 1 0 Španija 0 0 1 Maroko 0 0 1 NEW YORK — John McEnroe je dal vse od sebe, da bi se prebil v tretje kolo ameriškega »opena«, na katerem je bil trikrat zmagovalec. A tudi štiri ure in pol borbe proti rojaku Changu mu niso prinesle tega zadoščenja. V osmino finala pa sta se zlahka uvrstila Jugoslovana Goran Ivaniševič in Monika Seleš. Še največ težav jima je povzročala velika vročina (okrog 30 stopinj, a na nekaterih terenih, ki so bili direktno izpostavljeni soncu, so namerili tudi 49 stopinj. Moški (3. kolo): Chang (ZDA) - J. McEnroe (ZDA) 6:4, 4:6, 7:6, 2:6, 6:3; Ed-berg (Šve.) - Grabb (ZDA) 7:6, 4:6, 6:3, 6:4; Lendl (ČSFR) - VVoodbridge (Avstral.) 3:6, 6:3, 6:4, 6:3; Ivaniševič (Jug.) - Mattar (Braz.) 6:3, 6:2, 6:2. Ženske (3. kolo): Durie (VB) - Sukova (ČSFR) 6:4, 2:6, 6:2; Fernandez (ZDA) -Meški (SZ) 7:6, 6:7, 7:6; Seleš (Jug.) - Go-mer (VB) 6:1, 6:4. Richardsona odslovili zaradi jemanja kokaina BOLOGNA Pri bolonjskem Knorru so pojasnili, zakaj so odslovili ameriškega košarkarja Richardsona. To so naredili po zdravniškem pregledu, na katerem so v njegovi krvi ugotovili sledove kokaina. Prav zaradi kokaina je Richardosn moral pred leti zapustiti tudi NBA ligo. Danes ob 16. uri na italijanskih nogometnih igriščih Pričetek prvenstev v A in B ligi Danes se torej prične »najlepše prvenstvo« na svetu. V A ligi, v kateri se bodo boji končali 24. maja prihodnje leto, naj bi bili po splošnem mnenju glavni favoriti Milan, Sampdoria, Inter in Juventus. Za nakup tujcev so tudi letos potrošili težke milijarde, kakšnih posebno zvenečih imen pa ni. Eden od teh, ki naj bi v babji potrdil svoje kvalitete, Jugoslovan Stojkovič, pa se je že »proslavil«: zaradi Protestov proti sodniku na prijateljski tekmi Verone v Reggiu Calabrii je bil Oamreč izključen in zatem diskvalificiran za šest kol. Letošnje prvenstvo pa bodo vsekakor označevala nova, ostrejša Plavila, kot na primer naslednji: igralec, bo namerno ustavil napadalca, namenjenega proti vratom in ki bo imel pred sabo samo enega nasprotnika, bo izključen; isto velja za igralca, ki bo namerno z roko zaustavil žogo, namenjeno v gol ati ko bo jasno, da se nasprotniku nudi Priložnost, da doseže gol. .. b>o nogometašev je bil včeraj zelo kri-ttčen predsednik italijanske nogometne Zveze Matarrese, ki je dejal, da na mednarodni ravni Italija žanje vse premalo nspehov, začenši s svetovnim prvenstvom '90: prirejamo praznike za druge, o bile njegove besede. Govoril je tudi o tciniju in med drugim omenil, da ga bo v trenutku, ko bo gotovo, da je »azzur-rom« spodeletela uvrstitev na evropsko prvenstvo, poklical in rešil zadevo. Izredno je bil kritičen do tega, kar so ekipe doslej pokazale: »Avgustovske tekme naj bi bile priprava na prvenstvo, bile pa so priprava na pretepe.« Danes se prične tudi prvenstvo B lige, ki se bo končalo 14. junija 1991. Eden od protagonistov naj bi bil tudi Udinese. Že v začetku priprav je bil Scoglio jasen: imamo ekipe za A ligo, je izjavil, in če zgrešimo cilj, bo krivda samo moja. Današnji spored: A LIGA Ascoli - Milan, Bari - Torino, Cagliari -Sampdoria, Genoa - Cremonese, Inter -Foggia, Juventus - Fiorentina, Lazio -Parma, Napoli - Atalanta, Verona -Roma. B LIGA Bologna - Cosenza, Lecce - Venezia, Messina - Cesena, Padova - Ancona, Palermo - Brescia, Pescara - Modena, Piacenza - Lucchese, Piša - Casertana, Reg-giana - Taranto, Udinese - Avellino. Gani svetovni naslov FIRENCE — Na svetovnem nogometnem prvenstvu under 17 je zmagala Gana. V finalni tekmi je z 1:0 (0:0) premagala Španijo. Jugoslovanska košarka prične v dveh skupinah SARAJEVO — Na včerajšnjem sestanku predstavnikov vseh jugoslovanskih košarkarskih klubov (z izjemo Gibone in Oveka iz Zagraba, ki pa sta poverili predstavnika splitske Slobodne Dalmacije, da ju zastopa) so soglasno sklenili, da zaradi sedanjih razmer v državi prvenstvo pričnejo v dveh skupinah. V prvi fazi naj bi sedanjih 12 klubov prve A lige razdelili v dve skupini: v A skupini naj bi bili Godel Rabotnički, Partizan, Bosna, Vojvodina, C. zvezda in Infos RTM, v B skupini pa Oveko, Sloboda Dita, Slobodna Dalmacija, Cibona, Smelt Olimpija in Zadar. V drugi fazi naj bi sestavili »plavo« in »belo« skupino: v prvi bi bile po tri prvouvrščene ekipe iz obeh skupin, v drugi pa zadnje tri uvrščene. Zatem naj bi bil na vrsti še play off, v katerem naj bi se za naslov potegovale prve štiri ekipe iz »plave« skupine. Prvenstvo naj bi se pričelo 26. oktobra. Orodni telovadci in ritmičarke ŠZ Dom že jutri v novo sezono S hitrimi koraki prehajamo v novo sezono. Orodni telovadci in ritmičarke športnega združenja Dom se bodo že jutri zbrali na vsakodnevnih skupnih pripravah, ki bodo trajale do začetka novega šolskega leta, to je do 18. septembra. Po tem datumu bodo fantje in dekleta imeli redne treninge 2-krat do 3-krat tedensko, upoštevajoč razpoložljivost telovadnice Kulturnega doma v Gorici. Program za novo sezono je že dokončno izdelan, če izvzamemo datume tekmovanj in program FGI. Deželni odbor v Trstu namreč določa datume tekmovanj in nekaterih prireditev zelo pozno ali kar med samo sezono. Poleg raznih tekmovanj v A-2 ligi in under 13, se bodo Domovi telovadci in telovadke srečali tudi z društvi iz Slovenije (Partizan Bežigrad iz Ljubljane in Goriški gimnastični center) ter ŠZ Bor iz Trsta. Proti koncu sezone se bodo udeležili Praznika gimnastike, med sezono pa bo vodstvo sekcije priredilo vsakoletno božičnico, tradicionalno tekmovanje za rdeče-belo kolebnico Doma ob velikonočnih počit- nicah in vsakoletno zaključno telovadno akademijo v Kulturnem domu. Treninge bo tudi letos vodil že preizkušeni trenerski kader, ki ga sestavljajo Dušan Furlan in Miloš Figelj ter vaditelja Maksi Šviligoj in Ivan Pipan, ki bosta vodila animacijo najmlajših "orodjašev". Animacijo ter I. in II. pripravnico bo vodila trenerka ŠRG Mija Ušaj-Češčutova. Za tekmovalno selekcijo in under 13 bo skrbela trenerka ŠRG Damijana Češčut. Odborniki sekcije vabijo vse starše, da vpišejo čimveč najmlajših dečkov in deklic, rojenih leta 1985 in prej, k orodni telovadbi in športni ritmični gimnastiki, saj je ta športna zvrst poleg atletike osnova vsem morebitnim kasnejšim moštvenim športom: odbojki, rokometu, nogometu, košarki, itd. MIJA USAJ-ČEŠČUTOVA Rally na Piancavallu PIANCAVALLO Na avtomobilskem rallyju na Piancavallu je zmagala posadka Cerrato-Cerri (lancia) v času 3.5T46". Sledita: 2. Travaglia-Cas-tioni (lancia) v 4.02'56"; 3. Cimolai-Vazzoler (BMW M3) 4.03'04'. banes v pokalnem tekmovanju Štiri naša moštva la Štandreška Juventina bo danes opravi-svoj prvi nastop v italijanskem pokalu ^ Amaterje, v katerem igrajo moštva, ki vod0 v prihodnjem prvenstvu nastopala toeddeželni in promocijski ligi ter v Venstvu »eccellenza«. «t/c Ventiha igra v skupini F, v kateri sta Dr j0rtttudo in Itala S. Marco. V 1. kolu $ti *'ectnom dni so bili Štandrežci pro-■ danes ob 16. uri pa se bo do doma P°merili s Fortitudom. »rio-anes bodo odigrali tudi 2. kolo za Da>(2e>'n' P°kal«. Spored: 16.00 pri Cam-tii _lah: Don Bosco - Gaja; ob Ili rlaI1: uon Bosco - Gaja; ob 16.00 v - \Ftavia: Giarizzole - Kras; ob 16.00 v Vii ha- a dol Fanciullo: S. Andrea - Ves-p^doberdobska Mladost je v tem kolu Nogometni memorial bratov Husu na Proseku Jutri Primorje - Breg Naši mladi jadralci odhajajo na državno prvenstvo v Palermu ZARJA - GAJA 4:1 (3:0) STRELCI: Volo v 13', R. Kalc v 18' Zu-bin v 29', Ferluga v 67', Čermelj v 83' ZARJA: Kočevar, Ridolfo, Renčelj (Pa-rovel v 18'), R. Kalc (Antonič v 65'), Fonda, M. Kalc, Volo, Auber, Zubin (Tognet-ti v 75'), Ferluga, Voljč (Gombač v 46') GAJA: Zemanek, M. Kalc, Pugliese, Neppi, Lupo, Vengust, Ghiotto, Kraljevič (A. Kalc v 58'), Subelli, Majcen, Čermelj. V zadnji tekmi 1. dela turnirja bratov Husu so Bazovci brez težav premagali sicer okrnjene gajevce. Že od prvih minut je bilo jasno, da bo padriško-gropaj-ska ekipa le s težavo ubranila neodločen rezultat. Zarja je takoj začela napadalno s streli Vola in Zubina. V 13. minuti je Volo prodrl v kazenski prostor in z diagonalnim udarcem povedel. Že 5. minut kasneje je Kalc izkoristil neodločnost obrambe nasprotnikov in podvojil. Še najlepši pa je bil tretji zadetek Zubina, ki je z močnim strelom z dvajsetih metrov poslal žogo v zgornji desni kot vrat. V drugem polčasu je Gaja le reagirala in ustvarila nekaj nevarnih akcij v napadu, kjer pa je Čermelj bil preveč osamljen. Prav Čermelj je dosegel edini zadetek in ob tem je še nekajkrat resno ogrozil vrata Kočevarja. Bazovci pa so tokrat bili premočni in so zasluženo visoko zmagali. V drugi polfinalni tekmi, ki bo v torek, se bosta torej srečali Vesna in Zarja, medtem ko se bosta v jutrišnjem prvem polfinalu ob 20.30 na proseškem igrišču pomerila Primorje in Breg. (Š.M.) V tednu, ki je pred nami, se bodo naši najmlajši jadralci podali na dolgo potovanje. V Palermu jih namreč čaka državno prvenstvo v razredu optimist under 12. Preko conskih selekcij se je do finala prebilo lepo število naših zastopnikov. Jadralni klub Čupa bodo zastopali Andrej Petaros, Alessio Pincin ter Zoran Bandelj, Daniel Leone pa bo branil barve Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Vsi letos zadnjič nastopajo v kategoriji pod dvanajstim letom. Naslednje leto ne bodo več kadeti, temveč mladinci. Zato imajo sedaj še zadnjo možnost, da se izkažejo na državnem prvenstvu naj mlajših. Lani je Andrej Petaros zasedel 9. mesto, Zoran Bandelj pa je bil 22. v konkurenci osemdesetih jadralcev. Kako bo letos v Palermu pa je odvisno tudi od vre- menskih razmer. Na selekcijskih regatah so imeli naši jadralci precej težav in smole zaradi spremenljivega in izredno blagega vetra. Upajmo, da v Palermu ne bo rezultatov krojila le športna sreča. Lepo bi bilo, če bi veter pihal manj spremenljivo. Tako bi prišlo do izraza tehnično pa tudi taktično znanje naših jadralcev. Menimo, da so vsi dobro pripravljeni. Lepega priznanji je bil letos deležen tudi trener JK Čupa David Poljšak. Odbor XI. cone italijanske jadralne zveze ga je namreč izbral za spremljevalca oz. trenerja ekipe omenjene cone. Tako bo letos, pod vodstvom slovenskega strokovnjaka, v Palermu nastopilo kar 14 zastopnikov XI. cone FIV, ki gre od Milj vse tja do Chioggie. obvestila - obvestila obvsetDi „ Spjw?Ca' da bo jutri ob 19.45 na sedežu Vseh u- sv- Frančiška 20 sestanek s°blip 1 se nameravajo udeležiti uspo-s,1,Učaiv S*ne®3 sem*naria za vaditelje ^CUA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM »hve^ttCE he Dri a' da se bodo jutri pričele skup-n°vinr*?.rav.e' Ob 15. uri bo vpisovanje teloVartV in Potrditev vpisa "starih" ,elovarfCav' Ornik treningov, ki bodo v bOdo1,?,ci Kulturnega doma v Gorici, ŠŽ DOM °b VpisU' ,SPoroč^RrtKAuRSKA SEKCUA kadetp ' , . Prvi trening za člane in donii, ,r* °b 19.30 v Kulturnem ih miaičii ci ndnibasketa (letniki 1978 Se6temhr=nai se zberejo v torek, 3. SZ c,, ?j?b 17. uri v Dijaškem domu. SEK?^DP,ST in košarkarska Vabita i ,.AŠZ D°M košarke JI ob 1®- urL na prvi trening 6i šoli v rm>?dP,rtem igrišču pri osnov- &POLETerd°bu-?PoroTALKARSKA SEKCUA i^talkarski Sf_le .pričel° vpisovanje za glasijo na Interesenti naj se ^ 17,'do 20P, letovi k°talkarski plošči 0 nedelje (teJLZima)11311 raZ