Edizione per 1'esfero — Inozemska fzdfaja Leto LXXI štev. 120 a opedtrlon« In s t> bon »m m t o poslala Huiliiini plačan« t (olutinl Naročnina mesečno 18 Lir, ta tnozem-*tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ee« loletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Ček. ra&. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserat«. Podrafnlcal Novo mesto« Izključna pooblaščenca *a oglaševanje Italijanskega fn lujega Izvora) llnione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. S llrednIStvo In apravai Kopitarjeva 6. Ljubljana. g = Redozione, Amministrnzionei Kopitarjeva t, Lubiana. I i Telefon 4001-4005. = Abbuuamentl: Mei. 18 Lir« Estero. meta 31 50 Lir«. Edi-tiooe domenica. »n-oo 34 Lire. Estero 65 Lir.. C C P.i Lubian« 10 650 per |{li »bbonamenti, 10.34") per le in« •erziooi. Filial«! Novo me.to. Concesslonarla eselnslva per la pnbbllcfta d! prnvemenza italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milana Voj'no poročilo št. 1096 44 sovražnih letal sestreljenih Italijanska torpedna letala potopila dva nasprotna parnika — Bizerta bombardirana Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Neka skupina naših torpednih letal jo pri napadalnem ogletlniškcm poletu oh alžirskih obalah prestregla sovražno spremljavo, ki so jo spremljala lovska letala: 2 srednjevelika paruika sta bila potopljena, eden pa težko poškodovan. Italijanska iu nemška letala so bombardirala pristanišče v Bizerli. Včeraj jc sovražno letalstvo napadlo razne kraje na Siciliji, na otoku P a n t c 11 c r i j i in nekatera središča na Sardiniji. Mesto Messina jc bilo ponovno napadeno in je imelo težko škodo /.lasti v središču. V teku jc ugotavljanje žrtev med civilnim prebivalstvom. Sestreljenih jc bilo skupno 44 letal. 15 od naših lovcev prvega roja ler otl 81. skupine kopenskih strelccv, 8. od nemških lovcev ter 21 od protiletalskega topništva, od lega 7 nad P antcl-1 c r i j o. Po nadaljnih poročilih jc treba dodati sovražnim izgubam, navedenim v včerajšnjem vojnem poročilu, šc 12 letal in sicor jih jc 4 sestrelilo protiletalsko topništvo v O liti j i (Cassnri). 8 pa so jih sestrelili v boju naši lovci nu s a r d i n i j s k c m li c h u. Večina sestreljenih letal je padla v morje: med njimi je bilo S letal tipa >Ioteče trdnjave«, sestreljenih pri otoku Eolia, 2 tipa »Liberator« južno od Itta Spari i ven to, il jiižnov zhoilnn ml kraja Bovo Marina (RpgJJio Oalahria), 1 pa južno-vzhodno od Ali Marine (Mcsslna). Dodalck k vojnemu poročilu št. 1090: V letalskem nastopu, izvedenem proti Italijanski Vzhodni Afriki in Sudanu, o katerem govori včerajšnje vojno poročilo, so sc posebno odlikovali naslednji piloti: major Vitla < • i ti 1 io Cc-arc iz Verone. kapitani Pcroi Maks iz Ferrare, Lina ni Manlio iz Kima. Cristiani Anlito iz Ancone. Skupina lovcev, ki se je izkazala v hoiih nad Messino, prav lako omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu, jo bila pod poveljstvo majorji Scr-riui Pietra iz Madcrna (Brcseia). Od lorpcilnih letal, ki so napadla sovražno spremljavo iu potopila dve ladji, kakor poroča današnje vojno poročilo, je treba omenili: kapitane Putli Oarla iz Triesleja. Zucconi (Jtu^eppejti iz Slignana (Poln), Clrcco Pietra iz Caprija (Saler-no): narednike vodnike (iiialandi Carin iz Bo-logne. Marrellio (liovannija iz Cantu (Como) ter narednika Passcrini Kurita iz Bcllollc (Siona). Najvišje priznanje maršalu Messeju Padova, 20. maja. AS. Včeraj je odposlanstvo častnikov z generalom na čelu dospelo v Padovo, da bi izročilo visoko odlikovanje Savojskega reda, ki ga je italilanski vladar poklonil maršalu Giovanniju Messeju. ženi junaškega poveljnika 1. armade, grofici Venezzi \1esse. Novo najvišje priznanje je bilo eksc. maršalu Messeju podeljeno iz legale razloga: »Armadni poveljnik je v Tuniziji v posebno kočljivih in težavnih okolnostih svojo veliko enoto spremenil v močno bojno orodje ter s svojim gorečim in spodbudnim duhom vplival na vse vojake, ki so vsi dajali zgled vneme in hrabrosti. Silnemu navalu zagrizenih nasprotnih enot, ki so bile mnogo večje po številu in sredstvih, se je upiral z duhovito vojaško sposobnostjo in kar se da trdno obrambo ter ustavil zalet nasprotnika in izčrpaval njegove velike sile v dolgem ter hudem boju.« Sciotta: marca in aprila 1943-XXI. Divjaški napad na Reggio Calabria Hcpfjio Calabria, 20. maja. AS. Zažigalne in razdiralne bombe, ki jih je nasprotnik metal na me«io, so v katredrali razrušile kaoelo svetega Zakramenta, ki je bila razglašena kot narodni spomenik, uničile pa tudi nadškofijski seminar. 1 cžko so bile jioškodovane cerkve sv. Lucije, sv. Avguština in sv. Pavla. Nasprotnikovi bombniki so razen tega metali bombe na pokopališče S. Giovanni in druge kraje. Ponosno kalnbrcško prebivalstvo je tudi ob tej priliki pokazalo mirnost iu pogum ter preklinjalo letulske razbojnike. Drzen čin italijanskega letalstva Bojno področje, 26. maja. AS. Italijanska letalska armada je dala še nov junaški in ponosni prispevek k dosedanjemu zakladu svoje vojaške slave. Bombniki, ki imajo veliko samostojnost, so v noči na 24. maj učinkovito napadli vojaške' cilje v Sudanu in v Vzhodni Afriki. Bombardiranja v tako veliki oddaljenosti od naših prednjih oporišč so imela namen zadeti dvoje ciljev, ki pripadata področju, od koder se sovražnik na vojnem prizorišču vzhodnega Sredozemlja oskrbuje. Proti prvemu teh dveh krajev je bila po morju v resnici prepeljana velika večina pošiljk, ki so jih potem razposlali po šahovnici Srednjega vzhoda. V drugem kraju pa se stekajo ameriški letalski prevozi, ki prihajajo z zahodne zemeljske poloble preko Afrike in po britanskih imperialnih poteh na vzhodno poloblo. Napadi na ta dva cilja, ki sta v vojaškem oziru lako pomembna, so znova pokazali v pravi luči popolno izšolanost naših letalskih posadk in njihovo neobičajno sposobnost, napasti sovražnika na njegovih najoddaljenejših vojaško važnih prometnih zvezah. Letala so odletela 23. maja ob prvem jutranjem svitu z nekega letališča v vzhodnem Sredozemlju. Zaradi dolge poli, na katero so se namenila, je bilo nemogoče vedeti vnaprej, kakšno bo vreme ves čas poleta. Letenje je bilo izredno težavno, a po enaj- stih urah in tridesetih minutah so v redu prispela na tisti kraj v Sudanu. Letalci so ločno lahko ugotovili, kje je njihov cilj, čeprav je bilo nekoliko temačno. Napad je bil izveden jz višine komaj tristo metrov z razdiralnimi in zažigalnimi bombami, ki so zadele skladišča in delavnice. Druga letala so, kakor je že zgoraj omenjeno, vzela na piko nek vojaški cilj v italijanski vzhodni Afriki. Po enajstih urah in 45 minutah letenja so napadalci prispeli na cilj. Tudi s tem napadom se je posrečilo sovražnika povsem presenetiti, kar je razvidno že iz tega, da je ta cilj bil in tudi med napadom ostal razsvetljen kakor podnevi. Bombe, ki so jih naši letalci zagnali z višine nad 1000 m, so, navzlic temu da je bila nad krajem megla, zadele velika poslopja in naprave neke tovarne ter med drugitn povzročile silno eksplozijo, ki ji je sledil velik požar. Naša krila na imperialnem nebu so potrdila našo navzočnost v teh deželah, ki so neločljivo navezane na usodo Italije z nepretrgljivo vezjo prelite krvi. Vsa letala, ki so se udeležila tega poleta, so se vrnila predvčerajšnjim ob zori na svoja oporišča, potem ko so izvedla polete, ki so trajali, če upoštevamo razdalje, ki so jih preletele, najmanj 23 ur in največ 24 ur. ganljivo dnevno povelje regenta Korthyja »Prepričan sem, da boste, ako bo potrebno, zopet šli v boj za domovino« Budimpešta, 26. maja: Regent l!orthy jc naslovil ganljivo dnevno povelje četam druge madžarske armade, ki so se vrnile v domovino iz vzhodnega bojišča. Regent je izrazil svojo visoko pohvalo II. armadi, ki se je junaško borila proti boljševizmu za obrambo madžarske domovine in Evrope. S svojim pogumom in udeležbo srditih bojev proti številčno nadmočnemu sovražniku, je dejal regent, ste odeli zastavo madžarske vojske z novo slavo. Prepričan sem, da boste, ako bo potrebno, zopet šli v boj za obrambo domovine, z isto nezlomljivo vero, ki vas je navdajala eno leto pri trdih bitkah na vzhodnem bojišču. Načelnik glavnega staua Zadušnica za katinske žrtve Rim, 26. maja AS. Včeraj zjutraj je bila v cerkvi Sv. Stanislava Poljskega maša zadušnica za katinske žrtve. Poljska kolonija je bila pol-noštevilno zastopana. Sveto uiaio je daroval ekof msgr. Ignacij Dubowsky. Fordov dedič umrl Buenos Aires, 26. maja AS. Iz Detroita poročajo, du je umrl edini dedič llenryju Forda, mngnatu ameriške avtomobilske industrije. Edsel Ford, ki mu je bilo 49 let in je bil predsednik družbe »Ford Motors Companie.« Bangkok, 26. maja AS. Tukaj se jc razširil glas, da je med kandidati Za indijskega podkralja tudi vojvoda .Windsorski, guverner Bahamskih otokov. madžarske vojske general Szombatelly je v Kološvaru pozdravil tudi neko pehotno divizijo, ki se je vrnila iz vzhodnega bojišča izražajoč častnikom in vojakom priznanje domovine zn junaštvo, ki so ga pokazali v zimskih borbali proti boljševizmu. Uspešni napadalni boji na vzhodu Nad zahodno Nemčijo je bilo sestreljenih 24 angleških bombnikov Hitra nemška bojna letala bombardirala Brighton v Angliji Hitlerjev glavni stan, 26. muja Nemško vr-liovito poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojišča poročajo o uspešnem delovanju lastnih napadalnih oddelkov. Posamezni sovjetski krajevni uupadi so se izja-lo\ ili. Letalstvo je dalje obstreljevalo sovjetske prometne zve/.c in bombardiralo razen lega letalska oporišča iu industrijske cilje. V noči ua 26. maj so angleška letala napadla z n p n d n o nemško ozemlje. Prebiv Bistvo je imelo izgube in nastala jc škodo na poslopjih. Sestreljenih je biio 24 napiidajocih bombnikov. V Sredozemlju in ob atlantski obali jc letalstvo včeraj uničilo sovražnih letal. Bombardirana je bila Inka v B i z e r t i. 11 it rti nemška bojna letala so včeraj obmetavala z bombami težkega kalibra industrijske naprave in preskrbovalne obrale v pristanišču Br igli tonu. Dve letali sc nista vrnili. Berlin, 26. maja. AS. Na vzhodnem bojišču jc bilo poleg čiščenja, ki ga opravljajo nemške čete v sodelovanju / ruskimi prostovoljskimi oddelki, ki sestavljajo armado generala Vlasovn, na mnogih oddelkih le ogledni-ško delovanje. Nu skrajnem severnem koncu v.vv kubanjskega mostišča sta sc včeraj ponesrečila dva sovražna sunka. Na oboli Azovskcgo morja so nemški ogledniki oddelki po dolgem pohodu preko težavnega ozemlja \drli v sovražne \ rste in uničili številne obrambne naprave. Nemški pešci so se vrnili- v svoja taborišča ,/ lepim številom ujetnikov in s plenom. Južno od Novorosijska je nemško topništvo zmlelo sovražno trgovsko ladjo, ki je tlovu/alu preskrbo osamljenim boljševiškim četam. Nemško letalstvo je nadaljevalo z napadi na zbirališča sovražnih -il iu na topniške postojanke. Z 'ot.il-stvom je sodelovalo ludi topništvo in pomagalo uničiti številne topove, skladišča streliva ter nasprotne prometne zveze. V maju jc bilo na kubanjskem mostišču uničenih nad JO sovjetskih tankov. Na srednjem odseku donješkegn bojišča so nemške ogleduice zlomile odpor nekaterih sovražnih strojničnih gnezd pri l.isičansku. Nemški branilci so odbili sovražne poskusne vdore v nemške črte uu odseku pri Bjelgorodu, čeprav je sovražnik začel svoj pohod šele no močnem ognju težkega orožju. Nemško letalstvo je na odsekih pri l.isičun.sku, kupjunsku in I/jutnu včeraj uničilo glavne sovražnikove prometne /veze, ra/bilo lokomotivo, železniške postaje iu mnogo železniških vagonov. Veliko čiščenje sovjetskih tolp Sovjetski dezerterji tožijo o pomanjkanju živeža v Rusiji Berlin, 26. maja. Dočim so bili /e več dni na vzhodnem bojišču sumo krajevni boji, ki so jih izzvali nemški napadalni oddelki, jc v zaledju potekala velika očiščevalna bitka k številnimi boljševiškiini tolpami, ki so se klatile po zasedenih vzhodnih pokrajinuli. Sovjetske tolpe, ki prej delale ločeno in so se skrivule I hi gozdovih (er močvirjih, so sc pred krotkim združile v večje skupine in začele napaduti nemške čete. Neko tako skupino so sovjetska letala stalno preskrliovula z orožjem in živežem in so imele zgrajenih okoli 12(1 barak, lc so bile votrjujcjo, du *c nahaja Sovjetska Zve/a v veliki stiski /a živež. To je iirudno potrdila tudi sovjetska delegacija na konferenci v Not Springsti, kjer jc zahtevala, naj sc nc izgublja čas / razpravljanjem o preskrbi po vojni, marveč nuj -e buvi z današnjo preskrbo, ker se .Sovjetska Zve/a nahaja v veliki stiski /a prehrano, živež ne manjka le prebivalstvu, murveč tudi vojski. Nova letalska ofenziva proti Angliji Nemci uporabljajo »superbombe« in letala s posebnimi oklepi »Superbomba« uniči vse v razdalji 800 metrov Stockholm, 26. maja. Dopisniki švedskih listov v Londonu se zelo zanimajo za zadnje nemške letalske napude na angleška industrijska središču in zlasti nn obalna mesta, kjer so važna središča vojne industrije. Kakor poročajo dopisniki, so nemški napadi nav.lic izredno neugodnim vremenskim razmeram povzročili tolikšno škodo, da angleški vo-juški tehniki zagotavljajo, da so nemški letalci uporabljali novo vrsto bomb. Te bombe, ki jih tehniki označujejo z imenom »stiper bombe«, imajo po poročilih švedskih dopisnikov strn-liotcn učinek. Izpričano je, da taka bomba uniči vse, kar se nahaja 701) do 800 metrov okoli mesta, kamor pude. Pritisk te bombe — mislijo, da je napolnjena s tekočim zrakom — je tako močan, da ga čuti celo bombnik, ki sc nahaja 4300 metrov visoko. Na tajnem zborovanju v spodnji zbornici so številni govorniki zahtevali pojasnila o novih nemških bombah. Zunanji minister, ki je zastopal vlado, je odgovoril, da se nemško boinbnr-(I i ranic zadnje tedne liodisi po eksplozivu, ki je v "teh bombah, bodisi po strahotnem poku, ki mu sledi velikanski zračni pritisk, bodisi po taktičnem nastopanju nemških letal, zelo razlikuje od prejšnjih napadov. Očividno. imajo Nemci letala s posebnimi oklepi, da jih ne more sestreliti niti protiletalsko topništvo, niti lovsko letalstvo. Kar se tiče eksploziva, sumijo, da gre zn tekoči zrak, iz katerega jc odstran jen dušik, kar se doseže s spremembo atmosferskega zraka v tekočino, katero nato pomešajo z zažigalnimi sredstvi. Razdiralna moč teli bomb je strahotna. Znano je»tudi. dn so nemški znanstveniki dokončali zanimive izume, ki so jih doslej držali v tajnosti. Gre za nov eksploziv, ki gu imenujejo »C) x i 1 irj n i 1 i«. (»II Piccolo«), Rim, 26. maja. Bivši minister za narodno kulturo Pavolini je objavil v listu »Messaggc-ro« članek, v katerem pravi med drugim naslednje: Nov tip bomb s strahotno eksplozivno silo, ki jih uporablja nemško letalstvo pri zadnjih napadih na Anglijo, je bil neprijetno presenečenje za Angleže, ki niso pričakovali takšnega odgovora, puč pa so se veselili težke škode, ki jo povzročujo njihovi bombniki v nekaterih najlepših nemških in italijanskih mestih. Italijani, ki m> se sicer šc bolj utrdili spričo tolikega razdejanja in žrtev, ki jih povzročajo angleški ter severnoameriški letalci, sc ne vesele strašnih razvalin, ki jih lahko povzroče nove nemške bombe, kajti Italijani so predvsem kristjani. Vedo pu, da jc edina govorica, ki jo razume sovražnik, ravno ta, in zato upajo, du jint nove bombe "jasno govore in du jih dobro razumejo. Bivši minister pripominja, da jc nova letalska bomba prva v vrsti vojnih presenečenj, ki bodo utegnila prihraniti Angležem in severnim Amerikunccru še zelo bridka presenečenju. \\. lavidezna smrt kominterne Stalinu je kominterna trenutno škodovala, zato jo je dal v hladilnik Stockholm, 26. maja. Nevtralne in nevojskujoče j nju v te kraje. Ti listi pišejo, da Stalin prav za se države niso v pogledu razpusta Kominterne tako j prav v ničemer ni popustil, za povračilo pa jc dobil optimistične kakor Amerikanci in Angleži. Z veli- ' to, kar je hotel. Kominterna sicer ne bo več delovala, toda želja Kremlja bo za njene članice šc vedno povelje. Kominterna je torej navidezno mr- ptimistične kakor Amerikanci in Angl kim humorjem in z jedkostjo pripominjajo, da je moskovski radio, ki je preteklo soboto sporočil novico o razpustu tretje internacionale, končal svoje poročilo z nepremišljenim dodatkom »Proletarci vseh dežel, združite se!« Brez ozira na dejstvo, da ni iskreno verjeti uradnemu moskovskemu poročilu, češ da se Moskva v bodoče ne bo več posluževala Kominterne za svoje politične načrte za boljševiziranje sveta, piše nevtralni tisk, da se Moskva predobro zaveda prednosti, ki ;ih bodo imele komunistične stranke v raznih državah, ako si bodo nataknile etiketo tako imenovane narodne stranke, kar jim bo omogočalo odkrito prevratno delovanje, ne da bi se jim bilo treba skrivati. Kaj sta plačala London in Washington Moskvi za ta varljivi korak? Očividno sta žrtvovala Finsko, baltske države in Poljsko, oziroma z drugimi besedami Moskvi sta dala prosto roko pri prodira- tva, moskovski komunizem pa jc ostal. Kominterna ni bila komunizem, ampak sredstvo za razširjanje komunizma Kominterna je imela srečo v času med dvema vojnama in če bi Rusija zmagala, bi se zopet lahko vrnila na delo. Toda leta 1939 so napočili zanjo hudi dnevi. Zunanji predstavniki Kominterne so životarili v Moskvi. Bili so Stalinovi talci, ki se mu sedaj zdijo nekoristni ali celo škodljivi za mednarodne dogodke. Moskva je opažala, da ji razne nevtralne, pa tudi tako imenovane združene države vedno manj zaupajo. Zato je Stalin dal Komin-terno v hladilnik, kjer jo imajo še za vsak primer v rezervi. Zaenkrat še ne ve. kaj naj naredi z njo: ali naj jc navidezno uniči, ali pa jo pošlje v boj proti zaveznikom, če bi pri njih padel v nemilost. Vse to bodo pokazali bodoči dogodki, (»I Piccolo«.) Topniški dvoboji pri Leningradu Berlin, 26. maja. AS. Slabo vreme je oviralo bojno delovanje na celem vzhodnem bojišču, zlasti pa pri Leningradu, kjer sc razvija pozicijska bitka med obojestranskimi oglcdnicami. Boljševiki so nekaj dni molčali, nato pa so se končno odločili odgovoriti nemškemu topništvu. S tem pa so izdali, kje se nahajajo njihovi veliki topovi, tako da so Nemci lahko osredotočili svoj ogenj na te postojanke, ki so bile doslej popolnoma skrite v mestu med podrtinami. Tudi sovjetske vojne ladje, ki so bile zasidrane pred Kronstadlom, so sc prikazale iz umetne megle, ki jih je navadno zakrivala pred nemškimi top-ničarji in opazovalci. Zdaj so se začele premikali proti Leningradu, da bi s svojim topništvom streljale na nemške postojanke Razvil se je silen dvoboj in Nemci so prisilili k molku nekaj sovražnih topov. Nato so se dvignili strmoglavci in se spustili na nove cilje, to je na postojanke težkega sovjetskega topništva. (»Le Ultime Notizic«.) Nova japonska zmaga Šanghaj, 26. muja. Včera j je bilo v Čung-kingu objavljeno poročilo, ki priznava, da so Kitajci izgubili Jungjangkvan, vu/.no cestno križišče, ležeče 55 km južno od pristanišča lšung na reki Jangcc. Zanimiv banket Stockholm, 26. maja AS. Pri banketu, ki ga jc priredil Stalin lloosevcltovemu odposlancu Daviesu, je po poročilih iz Moskve Davies predlagal, naj mesto Stalingrad ostune porušeno kot doka/, borbe zu posest tega mestu. Banketa se je udeležilo 48 povabljenih oseb. Na banketu je bilo 17 napitnic, pri katerih je moral vsak povabljence dvakrat piti, najprej na koncu govora, ki je bil v ruščini in potem ko je bil preveden v angleščino. Sovjetski kronist, ki skrbno poroča o tem banketu, ne pove. kukšno je bilo stanje povabljencev po tolikšnem popivanju. iivjaški napadi na italijanska mesta bodo povrnjeni Rim, 23. maja s. Pod naslovom »Letalska bombardiranja« piše »Giornale d'italia<: Izvršujoč ukaz, ki ga je vsekakor navdihnil sestanek Churchilla in Roosevelta v \Vashingtonu in še bolj nujna potreba angleške propagande, se londonski iisti !>olj kakor kdaj strnjeno in besno zaganjajo proti ltuliji ter poveličujejo uspehe angleškega in ameriškega bombardiranja in v naprej naznanjajo njegov naraščajoči uničevalni razvoj. Včeraj je »Dailv Telegraph«, eno ! izmed Edenovih glasii, posvetil temu vprušunju • uvodnik z naslovom »Obvladovanje neba nnd j ltnlijo«: Zavezniško letalstvo napada brez odmora ponoči in podnevi Italijo. Letališču in si-cilska ter sardinska pristanišča kakor tudi pristanišča na polotoku so stalno bombardirana in zadelo jih je že na tisoče ton bomb. Italijanski šefi ne prikrivajo svojega mnenja, da pomoč nemškega letalstva Italiji ni zadostna zu rešitev. Zavezniki se morajo neprestano zaganjati z vsem, s čemer razpolagajo, proti Italiji in proti njenim zelo razširjenim in lahko ranljivim mejam. Sedaj, ko so bile letalske sile Osi desor-gunizirane ter so morale prenesti nemajhen na-jior, ko se Italija približuje kaosu in je na poti do propada, morajo zavezniki ojučiti do skrajne meje svojo letalsko ofenzivo. Tako piše eden izmed poluradnih listov v Londonu. Bržkone ne pozna ponoshega zgodovinskega neupogljivega odpornega duha Italijanov, naraščajočega razvoju obrumbne reakcije in letalske ofenzive Osi, ki ne ustreza upanju ndona. Vsuk dun beleži vojna kronika znat-število angleških in ameriških letal, ki jih osovinske letalske sile zrušijo nad polotokom iu nad otoki. Vsuk dan beleži ista kronika znake obnovljene italijanske in nemške letalske ofenzive v Sredozemlju proti ladjam in pristaniščem Anglosasov od francoske severne Afrike do Malte in Sudana ob Rdečem morju. Primer >Daily Telegraphu« pa ni osamljen. »News Cronicle« piše o udarcih zadanih Italiji, da bi se Italija omehčala. »Duily Express« piše: Toča bomb bo pndla na Italijane in bo trdnejša kakor tista, ki uničuje Nemce iu kakršna jc bila i.o 110 Razstava športnih motivov in turističnih lepakov bo odprta 12. junija Ob zaključku vpisovanja za udeležbo na razstavi športnih motivov je Lilo napovedanih lepo število umetnin, ki bodo razstavljene 12. junija v Jakopičevem paviljonu. Na ta način je popolnoma gotovo, da bo uspeh te nove in zanimive umetniške manifestacije v celoti zagotovljen. Ker vemo, da tudi še drugi umetniki pripravljajo nova dela, je pripravljalni odbor odločil, da bo sprejel še nove prijave vse do 31. maja. Ni dvoma, da bo ta umetniška ruazstava vzbudila kar največje zanimanje ljubljanskega občinstva, ki ve prav dobro ceniti umetniška dela in ki je tako navdušeno za športno življenje. Istočasno, ko bo odprta razstava umetniških motivov, uo v Jakopičevem razstavnem paviljonu tudi razstava lepakov za turistično propagando, ki jo prireja Pokrajinska tudistična delegacija. Videli bomo, kako so naši umetniki znali prikazati v svojih delih etnični, duhovni in turistični značaj naše pokrajine. Dodatne živilske nakaznice za rečne delavce Mestni preskrbovalni urad poziva delodajalce, ki zaposlujejo za dobivanje dodatnih živilskih nakaznic za ročne delavce (S-D 1) upravičeno delavstvo, naj jih od I. do 10. junija pri javi jo v 1. nadstropju palače Bate, Cesta 3. maja št. 1. Nu prijavi v dvojniku na polovici pole mora biti napisan priimek in ime delavca, očetovo ime, rojstna letnica, bivališče (če je podnajemnik, tudi ime in priimek družinskega poglavarja, pri katerem stohujc), poklic in natančen opis dela, ki ga opravlja. To naznanilo je treba datirati z dnevom oddaje, ga podpisati in nanj odtisniti žig podjetja. Če ni že z žiga razvidno, je treba navesti tudi kraj (ulico), kjer se obrat nahaja. Prijave brez vseh teh podatkov bodo zavrnjene ali ne upoštevane. Hkrati opominjamo, da morajo biti navedbe v prijavah natančne in resnične, da ne bo treba občutiti posledic, ki jih določa naredba Vis. Komisaruta št. 78 z dne 23. aprila 1942-XX člen 27. Vse upravičene delavce pa pozivamo, naj svoje delodajalce takoj opozore na'obveznost te prijave, ker bodo onim, ki za njih prijave ne bodo predložene v določenem roku, dodatne nakaznice vzete. Vremenska napoved: 27. maja, (četrtek): večinoma jasno. 28. maja, (petek): pretežno jasno. pri EI Alameinu. Prekosimo po besu in natančnosti angleško-ameriško bomburdiranje, kakršno je bilo pred napadom nu Bizerto. Zakaj bi Italiji prihranili naš bes, Vojiiu zuhteva, da bombardiramo glavno mesto, ki so možgani sovražniku. Razbiti moramo brloge novega imperija. Ta izražena krutost angleških predlogov ima ofenzivne namere živčne vojne pu tudi defenzivne, ki nuj ojači že zrahljane živce angleškega prebivalstva. Izostali so nagli odločilni učinki, ki so jih pričukovuli po zaključku bitke v severni Afriki. Danes je položaj Anglosasov v Sredozemlju več kot negotov in vnemir-ajoč, pričenja pn se nova letalsko ofenziva Nemčije na angleški otok, ki bo spremenila račune anglosaških politikov in vojaških poveljnikov ter povzročila novo strašno ruzdejanje. Angleški listi govorijo o obvladanju nebu nnd Italijo, da bi prikrili angleškemu nurodu nemško obvladovanje nebu nnd Anglijo. Obramba itulijanskega neba se izpopolnjuje dejunsko z odločno in mogočno letulsko ofenzivo Nemčije nad angleškim otokom. Angleški ministrski predsednik Churchil je prevzel pred zgodovino človeštva in omike strašno odgovornost z.a novo neusmiljeno vojno s smrtonosnimi bombami in zažigalnimi lističi ter strahovitimi eksplozivnimi pripravam proti neborcem ne nevojaškim objektom, proti otrokom, ženskam, ranjencem, bolnikom, cerkvam in umetniškim spomenikom. Roosevelt se je pridružil Churchillu s tem, du mu je dni na ruzpolago svoje gigantske bombnike in zločinsko hladnokrvnost svojih pilotov in strojničarjev. Rekli smo, du ta novi razvoj vojne, ki so gu hoteli in pričeli Anglosasi, ne bo dolgo brez odgovora. Churchill je ustvaril precedense. Osvobodil je Nemčijo sleelirnega obzira. Anglija se že strašno pokori za svojo pobudo, zn svoj monstruozen način vojne. Sedaj se je znašla nenadoma pod strašnimi udarci bombardiranja nove vrste s strani nemških letni novega tipa z novimi eksplozivnimi sredstvi. Obveščevalci govorijo o nemški superbombi, ki uniči vse, kar je v območju 700 do 800 metrov od mesta, komor pade. lz višine 4000 metrov občuti lvombnik natančno zračno premiknnje, ki nastune po eksploziji. Gre zn supereksnlozivno sredstvo, bržkone^ iz tekočega zraka. Gre zn novo iznajdbo nemške kemične industrije, ki je gotovo prva na svetu v iznajdljivosti in obsežnosti svoje proizvodnje, in kutere lic more prekositi nolienu konkurenč-nn nngeškn ali ameriška kemična industrija. Nova nemška akcija, ki se je komaj delomn pričela, ima že velik učinek, izvedena pa bo po Duceleve nagrade dvojčkoma Visoki komisaru je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kovačiču Ivanu in Rozaliji iz Gornje Gomile St. 11, občina St. Jernej, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Zvezni Tajnik pozdravlja odhajajoče avanguardiste Včeraj, dno 23. maja, je Zvezni Tajnik sprejel v navzočnosti V. Poveljnika .deset avantgardistov, ki so prosili, da bi bili sprejeti v vojsko ter poslani v prve bojne vrste. Zvezni Tajnik je naslovil na odhajajoče svoj pozdrav ter pozdrave vseh ljubljanskih fašistov. Izrabil je svoje globoko zadovoljstvo nad temi mladeniči, ki so pripravljeni dati vso za zmago pravičnosti nad barbarstvom komunizma. Darovi za vojake Pripravljen z običajno marljivostjo Glavnega Štaba Kr. Vojske — Urada za tisk in iavno skrb — jo prispel na področje 2. Armado 15. vlak APB (Pom«č — Propaganda — Vnjska). sestav-ljen iz 30 vagonov, ki vsebujejo darove in razne potrebščine za vojake. Tudi pri organizaciji tega novega vlaka — ki ga prinaša zahvalnost italijanskega naroda junaškim Četam, ki so bore na Balkanu proti za-vratnim partizanskim bamlam — je v veliki meri sodelovala Fašistična Stranka in tako ponovno doka;ala. da jc vedno prisotna med bojevniki. Razdelitev darov, čim prispejo to velike količine vsakovrstnih stvari do določenih edinic. ho izvršena s strani pristojnih poveljnikov v prisotnosti Okrožnih Tajnikov Fašistične Stranke ali njihovih zastopnikov. znanstveni metodi, kakor jo je naznačil Churchil proti industrijskim središčem in pristaniščem v Angliji. Značilno je dejstvo, da letijo novi nemški bombniki tako visoko, du jih ne more doseči protilctulsko topništvo in tudi ue angleški lovci. Evropska vojna stopa torej v fazo letalske ofenzive. Neizprosnost anglosaškega letalskega bombardiranja Italije bo poplačano v pravični meri z neizprosnostjo bombardiranja Angleškega otoka in drugih važnih anglosaških postojank po nemškem letalstvu. Da bi prikrili to dejstvo, govorijo londonski listi zaman o razdejanju Italije. Omikanega državljana sveta boli srce ob hladnem premisleku te tragedije, kutere niso hotele in ne pričele sile Osi. Vsa odgovornost obremenjuje Angleže in Američane. Igralska družina iicci v ljubljanski Brami V zadnjem času smo imeli priliko precej spoznati itulijunsko dramatsko produkcijo in to od najstarejših pisateljev pu do sodobnih, še zdaj živečih. Naš oder je ta dela prikaz.ul — to lahko mirno zapišemo — zelo dostojno in igralci so naredili vse, da so ta dela dosegla čim večji uspeh. Približali so sc italijanski duši, sc poglobili vunjo in prestuvili živo življenje na Ijuuliunski oder. Ob teh številnih predstavah italijanskih del, je naravno, da zanima občinstvo in igrulcc, kako svoja dela igrajo Italijani sami. Zato smo bili prijetno presenečeni ob prihodu igralske družine Renza Ricciju v Ljubljano. Pokazali nam bodo tri predstave, in sicef: tridejunko Vincenza Tierija »Amarsi eosi« (Tako ljubi), Giulia Viole »Vivere insemc« (Skupno življenje) in dramo Roberta Bracca »11 pi-colo santo« (Mali svetnik). To so dela avtorjev, ki jih že nekoliko poznamo, oz. jih bomo imeli še priliko spoznati, saj je »Skupno življenje« na sporedu naše Drame v prihodnjem me-secu. .... Po prvih dveh predstavah' vidimo, da so to dela, ki so po snovi in po dramatski tehnični izvedbi podobna ostalim italijanskim delom. Nimamo ne vem kako bogatega dogajanja, dejanje ni napeto in dramatsko razgibano, niti kričavo in efektno. So to komedije, ki niso ♦komedije z duhovitim dialogom, pa brez kake situacijske komike. V teli igrah je neko tiho dogajanje, ki se razvija kot novela, vcusih kot romun, ki ima prcccj psiholoških problemov, katere rešuje pisutclj čisto po svoje in na svojski način. V tridejanki »Tnko ljubi« vjame pisatelj pustolovskega Gianfrancu Scalo in preprosto pastorko bogatega meščana Simonello, ki nekako po naključju začneta skupno življenje, a ljubita oba svobodo. In ko že mislita iti spet vsak svojo pot, ju združi otrok. Enostavna je tudi zgodba »Skupnega življenja«. Predmet ji ie družina in že znani in tolikrat obdelani tri-kot. Važnost res ni na vsebinski strani, ampak jc težišče v dialogu, ki sc dvigne večkrat do čudovitih duhovitosti in je vseskozi tekoč in neprisiljen. Zanimivejša kot vsebinska stran je odrska interpretacija. Po obeh predstavah se šele čuti, kako zelo jc igralska družina enotnu, kako ima popolnoma svojskf stil in pa da je duhovni in oblikovalni vodja te družine Renzo Ricci. Kar nekam preseneča nus tista mirnost iiodajanju, nekuka statiku in nerazgibanost. Ni tu poudarka na telesnem gibanju, ampak je vsa sila na govornem izrazu in na moči notranje psihološke sile izraznosti igralca. Tuko se igralec ves prizor ne premakne z mesta in svoj govor spremlja le s skopo gesto. Čudovito je naraven in preprost, miren in vsakdanji. Le ob redkih primerili čustvo vidno vzvulovi, a igralec se tukoj spet obvladu in dialog teče mirno naprej. Čudovit je ta realizem, včasih tako drzen, da človek pomisli, kakšno vero vase ima igralec, du si upu tako duleč. Renzo Ricci pije na odru n. pr. kavo, jč piškote in ta njegov obed traja do šest minut. Občinstvo, ki je ob tem dogodku pozorno, opazi, da je pospravil enajst zalogajev brez vsakega vzporednega odrskega dogajanja in brez besed. _ Ricci grudi torej na močnem igralcu, saj zahteva ta telesna nerazgibanost zato tem močnejšo notranjo dograjenost in doživljanje igralčevega fantazijskega sveta, zahteva, da tako rekoč »nem« govori. Igralska družina je enotna in izšolana, saj se nikjer ne čuti razpoke v tem načinu igranja, čeprav je po pri-rodi italijunskcmu temperumentu, ki je živ in živahen, vendarle tuj in nenavaden. Najmočnejši igralec je režiser in vodja sum Renzo Ricci. Njegova igra je tuko prepričljiva in dograjena, da z vsemi skromnostmi zunanjih efektov gledalca osvoji. Le izgovorjava je manj jasnu in nerazumljiva. Ob Ricciju se dviga močna podoba igralke Eve Magni, ki je posebno v tragičnem občutju zelo močna. Pa tudi ostali igralci vzbujajo jiozornost s svojimi močnimi izraznimi jioudarki, posebno Tino Biannchi, Arnnldo Martelli in Lola Braccini. Tnko sta nam že prvi predstavi prinesli marsikaj zanimivega posebno v odrskem oblikovanju. P. Nemško-itnlijanska trgovina. Poročali smo že o posvetovanjih med nemškim in italijanskim kmetijskim ministrom v Rimu. Sedaj poročajo, dn so ta posvetovanja veljala lanskim nemškim dobavam krompirja in žita, za katere je v zameno Italija dobavila vrtnarske proizvode. Ta trgovina je bila potrebna zaradi klimatičnih razlik med obema državama, kjer proizvodnje dozorevajo ob istem času v obeh državah. Spominska sv. maša zadušnlca za dr. L. Ehrlichom Ljubljana, 26. maja. Na obletnico mučeniške smrti vseučiliškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha je bila v stolnici spominska sveta maša, ki jo je daroval proSt Ignacij Nadrali. Udeležba pri sveti maši zadušnici je ponovno potrdilu, kuko odličen voditelj katoliške dijaške mladine je bil rajni. Stolnico je napolnila prav tista mladina, ki jo je rajni tolikokrat vodil pred oltar in je tudi danes v lepem številu pristopila k obhajilni mizi. Med mašo pa je pel zbor akademikov. Maše zadušnice so se udeležili tudi prevzvišeni g. škof dr. Rozman, vseučiliški rektor dr. Milko Kos s profesorji bogoslovne fakultete z dekanom dr. Lukmanom na čelu, mnogi drugi vseučiliški profesorji, predsednik SKAS ravnatelj Remec in številni stnrešine. razni dmgi zastopniki. duhovščina ter rojaki in prijatelji vsepovsod priljubljenega rajnika. Naprava in popis hišnih zaklonišč ter prijava hišnih starešin Po nalogu odbora za protiletalsko zaščito pri Visokem Komisariatu je mestno poglavarstvo te dni dostavilo pozive za ureditev hišne letalske zaščite z navodili in potrebnimi obrazci. Te pozive so dobili vsi hišni oosestniki v ožjem nevarnostnem okolišu, t. j. v gostejšem naselju mesta Ljubljane. Pripominjamo, da ne gre za kake nove predpise, temveč le za poživitev in obnovitev ukrepov, ki so jih, ali bi jih hišni lastniki morali že izpolniti po še veduo veljavnih predpisih protiletalske zaščite. 0|>o7.arjamo znova na roke, določene z no-vodili ali pozivom: t. Glavna navodila za obrambo biše pred sovražnimi letalskimi napadi je treba takoj nabiti v vsaki veži, torej ob vsakem vhodu s ceste. 2. Vse odredbe po splošnih navodilih za organizacijo hišne zaščite pred letalskimi napadi v mestni občini ljubljanski, t j. zlasti ureditev podstrešja, ureditev zaklonišča, napravo napisov je treba opraviti v 30 dneh. 3. Obrazec B (popis hiše glede nn zaščito) je treba predložiti, čim bodo vsi ukreni pod 2.) izvršeni, najkasneje pa v 30 dneh; obenem je treba predložiti načrte hišnih zaklonišč v treh izvodih. 4. Obrazec A (predlog z o imenovanje hišnega starešine) je treba predložiti v 5 d n e h. Ilišni posestniki, ki niso dobili poziva, navodil in obrazcev, a njih hiše spadajo v ožji varnostni okoliš — meja tega okoliša jc razgrnjena pri zaščitnem in tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, pri mestnem cestnem nadzorstvu in pri Sindikatu hišnih posestnikov — moraio po te tiskovine sami priti na magistrat, soba št. 37 (Mestni trg št. 2-1). Gospodarstvo Narodna banka za delo v Rimu izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 23.» na 28.1 milij. lir. Dividendu ha delniško glavnico 400 milij. lir ostone neizpremenjena 4%, dočim se rezerve zvišajo za dotacijo 13.7 milij. lir na 30.7 milij. lir. , Sladkorna pesa v Evropi. Po ugotovitvah Mednarodnegu kmetijskega zavoda v Rimu je računati, da je v Evropi posajeno s sladkorno peso: na Danskem 40.000 ha, v Španiji je zaradi znatnega povišanja cen pese pričakovati, da bo letos posajena površina trikrat večja kot lanska, ki je znašala 23.000 ha. Finska obdeluje 3100 ha s peso (lani 2b00 ha). V Franciji so določili površino na 240.000 ha (lani 263.000 ha). Na Irskem se bo obdelana površina povečala za 6—7 odstotkov. Italijanski obdelovalni načrt predvideva povečanje posajene površine od 150.000 na 170.000 ha. Romunija je svojo površino pod sladkorno peso povečala za 50%. Na Švedskem je predvideno zmanjšanje za 10%. V Švici bo površina narasla. Lani je bilo posajenih 3600, marca letos pn že 4330. Hrvatska računa s podvojitvijo svoje tozadevne površine, v Turčiji pa pričakujejo povečanje površine, ki je lani znašala 27.600 ha, za 65—70%. Tvornica tobaka v štipu. Tvornica tobaka v Štipu, ki je sedaj v Bolgariji, je bila na novo opremljeno z modernimi stroji in bo v kratkem zopet začela delati z 200 delavci. S to novo tvornico ima sedaj Bolgarija 41 tobačnih tvornic, dve sta od teh državni: v Štipu in Ka-vali, ostale pa v zasebnih rokah. 5 največjih tvornic poseduje ena družba. Izdatki Zodinjenih držav za gradbo ladij. Proračun severnoameriških Zedinjenih držav predvideva za leto 1943-44. ki se začne dne 1. julija letos, izdatke 29.403 milij. dolarjev za gradbo ladij. To je za 5725 milij dolarjev več kot znašajo izdatki za gradbo ladij v tekočem finančnem »letu. 31 Položaj je bil silno mučen. Zdel se je neznosen celo takim ljudem, ki mladi carici niso bili naklonjeni. Nemalokrat se je zgodilo, da jo kaka mlada dama skomiznila z rameni in zamrmrala, da bi se ona na caričincm meslu brez dvoma no puslila tako zapostavljati od tašče. Toda kaj naj bi storila carica, da bi spremenila ta položaj. Okrog nje je bilo mnogo takih, ki so z vso pazljivostjo zasledovali vsako njeno nestrpno kretnjo. Vsakdo izmed njih bi bil srečen, če bi mogel opazili kakršno koli kietnjo ali besedo s strani carice, ki bi izražala nevoljo napram tašči. Toda vse take želje so ostale neizpolnjene, kajti carica se je znala premagati in je bila vedno ljubezniva napram svoji tašči, čeprav morda njeno vedenje ni bilo vedno povsem iskreno. Nikakega dvoma ni, da se je morala neprestano premagovali. Kadar kdo strogo sodi njeno vedenje v zadnjili letih carjevanja, no sme pozabiti, da niso zadnji vzrok njenega^ vedenja težka premagovanja tekom dolgih let, kakor tudi nešleta majhna, drugim neopazna ponižanja. Ni ji bilo priz.ansšeno z malimi vbodijaji, bila je preveč ženska, da bi ne poskušala pripraviti povračila. Če je na eni strani bila nasproti tašči ljubezniva in spoštljiva, jo znala na drugi strani Šc preveč pokazati svojo hladnost nasproti ostalim članom rodbine in prezir do sovraživa, ki so ji ga oui vedno bolj očilo kazali. Kakor je bilo že rečeno, se je za carsko rodbino 'skrivala cela množica ljudi, ki so jih veliki knezi in kneginjo ščitili. Ti so si nesoglasja gospodarjev prisvojili in jih skušali še povečati. Poleg »velikega dvora« so bili »mali dvori« raznih velikih knezov, predvsem pa »stari dvor« carice-matere. Ta dvor je bil najbolj številen, kajti poleg caričinega sprcmslva se jc zbiral tukaj velik krog starih dam, ki so bile njene prijateljice, starih gospodov, ki so ostali zvesti Svojim mladostnim spoininpnv, bili so častniki vseh polkov, katerim je carica-mati bila »poveljnik«. Bili so neštevilni uradniki raznih ustanov, ki jim je bila ona predsednica... Za vse te ljudi in za njihove družine je obstojala samo ena vladarica. Izrazi, ki se jih je večkrat slišalo, kakor »naša carica« in naš »stari dvor« so v splošnem označevali okolje, ki jo bilo nasprotno »mlademu dvoru« in lo okolje je združevalo velik del družbe v prestolnici. Iz nasprotovanja do mlade carice so so vsi tisti, ki so se zbirali okrog velikih knezov, klanjali staremu dvoru. Tako se je polagoma ustvarjalo okolje, v katerem je bil z velikim veseljem sprejet vsak glas, ki jo bil nasproten carici. Te glasove so potem povečali, polvorili in razširjali. Tako se je ustvarjalo ozračje, v katerem so pozneje naslajala najhujša obrekovanja. 3. Okolje. Treba je pojasniti, kako so naslajali razni sdvori« v pravem pomenu besede. Vsi so bili odvisni od ministrstva dvora, ki je bilo eno izmed največjih ministrstev carstva. Minister dvora je imel prvo mesto med velikimi oblastniki; bil jo pravi cesarjev zaupnik. Pod njegovo oblastjo je bil maršal dvora, on jo urejeval obredo na dvoru itd, Upravljal je tudi vse imetje carske družine, številne palače in drugo premoženje. V njegovo upravo so pripadali tudi rudniki, gozdovi, .vinogradi in vsa druga carska poseslva. Prav tako muzeji in galerije J slik, uprava peloriii velikih carskih gledališč v Peliogradu in Moskvi, skratka, bilo je to ministrstvo zelo važno in je imelo nekaj tisoč uradnikov. Na lo ministrstvo je vsako leto odpadlo od državne bilance kakih 12 milijonov rubljev; ta vsota pa je prav za prav skromna v bilanci, čigar celotna vsota je znašala preko dve milijardi. Sicer pa so stroški tega ministrstva bili prav za prav državni stroški, kajti v njem so se združevale panoge, ki v drugih državah pripadajo ministrstvom, kakor Umetnostnemu, poljedelskemu in rudniškemu. Brez dvoma je oskrbovanje palač, parkov, cvetličnjakov bilo zelo drago, vendar pa so v nadomestilo prekrasne dvorne prireditve, ki so spravljale v začudenje tujce, stale razmeroma zelo malo, kajti velikanske dvorane, dragocene posode in celo cvetje iz cvetličnjakov, vse je bilo vedno na razpolago brez izrednih stroškov. Bilo jo mogoče prirediti ples v neprekosljivi razkošnosti, ne da bi za to bili potrebni drugi stroški, kot edinole preskrba živil za večerjo. Zato so za časa Nikolaja II., ki je prirejal zelo malo slovesnosti, bili stroški skoraj prav taki, kakor ob času njegovega očeta in starega očeta, ki sta petrograjski družbi priredila celo vrslo plesov in drugih zabav. Skromno življenje mladega carja in njegove žene, ki so ga tako pogosto grajali, ni imelo niti te zasluge, da bi pripomoglo k zmanjšanju državnih stroškov!... Največ je slalo vzdrževanje cele vrste osebja, začenši od kuhinjskih pomočnikov, vratarjev, konjarjev, do neštevilnih služabnikov, ki jih je bilo na tisoče, p ado višjih uradnikov, do dvornega orkestra, dvornega pevskega zbora, raznih časlnikov in poveljnikov ter oseb, ki so tvorile osebno spremstvo vladarjev in velikih knezov. Bili so to pribočniki, častni plemiči, časlne damo itd. Vsi ti ljudje so imeli vso oskrbo na državno stroške. Poleg tega so dobivali vsako leto neštevilne darove, podpore za olroke in razne druge izredne podpore,,, Bila je torej tu cela množica, ki je živela na račun dvora in najskromnejša izmed postavk lega proračuna so bili osebni stroški vladarjev. w Škofov poziv Ljubljančanom Naš vladika vabi vse Ljubljančane k sobotni spokorni procesiji Vse verne Ljubljančane, ki po službi in delu niso zadržani, najvljudneje vabim k spokorni procesiji, ki bo v soboto. 2!). maja popoldne šla iz vseh mestnih župnijskih cerkva na Rakovnik. V procesiji homo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, »sem Slovencem najbolj priljubljeno in od vseh najbolj češčeno. V duhu spo-kornosti in i velikim zaupanjem sc zherimo okrog Matere, Pomočnice in Kraljice naše, ob Njej se pri- I pravimo za skupno posvetitev Njenemu brezmadežnemu Srcu, da homo t smislu tega posvečenja resao in korenito spremenili svoje mišljenje in življenje po nauku Kristusovem, potem bomo tudi mi vredni, da se izpolnijo nad nami prelepo obljube, ki jih je Gospa in Muli Marija dala posameznikom iu narodom. V Ljubljani, dne 2(5. maja 10-13. t Gregorij Rozman, škof ljubljanski. Navodila pripravljalnega odbora za spravno soboto Pobožnosti v čast Materi božji, v okviru petih prvih sobot, se bližajo h koncu. Rodile naj bi velik sad prerojenja mišljenja in življenja po zapovedih božjih in naukih Cerkve. Vsi ljudje dobro volje, ki ljubijo svoj narod in ki jim je mar njegova bodočnost, naj bi vsa ta prizadevanja podprli, kolikor jim je le mogoče in pri vsem tudi sami aktivno sodelovali. Vsa prizadevanja za spravo, ki naj jo izvedejo sprti med seboj na pravi podlagi in v pravem duhu, kakor tudi vsa naša spokorna prizadevanja pa naj bi našla še posebno vidnega poudarka v sobotnem spravno-spokoruem dnevu. Vsi naj hi zadoščevali za grehe naroda, vzgojiteljev in voditeljev, z obiski in molitvami po cerkvah pred Najsvetejšim, ki ho ta dan izpostavljeno po vseh cerkvah. Zadošča jejo naj posamezni, kakor tudi skupinske organizacije. Postili naj bi se pa predvsem zaradi tega, da bi vsaj lo, kar smo si pritrgali, darovali potrebnim. V soboto tekuiujmo v miloščini, kolikor lo moremo. Ljudje naj bi sn ta dan odpovedali vseh prijetnosti, obiskov gledališč, kinematografov itd. in naj bi preživeli ves dan re9 v duhu pokore, da hi zadohili milost spoznanja pravih življenjskih vrednot, ki nam morejo edine zagotovili naš obstoj. Dopoldne bodo po vseh cerkvah v Ljubljani maše, kakor ob nedeljah. Naj hi sc jih verniki udeležili v čim večjem številu in jih darovali v spravo za vse grehe našega narodu. Sveti Matej pravi v 5. 44—45: »Jaz pa vam pravim: Ljubile svoje sovražnike, delajte dobro lem, ki vas sovražijo in molil« za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci takega Očeta, ki je v nebesih.< Milostno podobo Marije Pomagaj bodo nesli v procesiji. Spokorna procesija ljubljanskih župnij bo v soboto popoldne na Rakovnik. Zbirališča bodo za vsako faro pri njihovi iu v njihovi župni cerkvi. Gospodu upravniku Drašlerju Obnemel sem v boli, ko sem bral v časopisu, da si nas zapustil, dragi g. Stanko. Ko sem Te zadnjikrat obiskal na Miklavževo lanski december, nisem slutil, da sem prišel po slovo. Pobratila sva so tisti večer ob spominih na Topolščico. Dolgo vrsto let si bil upravnik tega znamp-nitega zdravilišča. Četudi je bolezen glodala v Tebi, si vestno vršil svojo službo. Bil si vzor državnega uradnika. Pošten do zadnje pare, pravičen do vsakega, delavcem in dninarjem v zdravilišču pa si bil oče. Potrpel si, če je bil ta ali oiu neroden: družino ima I Iskal si načine, kako zvišati plačo očetom številne družine, da ne bodo otroci stradali. Nisi poznal sladkih besed. Strog si bil in dosleden v službi. Javno imetje si skrbno upravljal, to si zahteval tudi od podrejenih. Za to skrbnostjo in navidez raskavo zunanjostjo pa se je skrivalo najboljše srce. Dvignilo se je zdravilišče pod Tvojo upravo. Gradil si, popravljal, urejal, snoval nove načrte. Sredi dela si moral nehati. Pa od vsega hudega Te je nehvaležnost tistih, ki si jim samo dobroto izkazoval, najhuje zadeia. Dragi g. upravnik! Pri Tebi, v Topolščicj, je bilo moje prvo službeno mesto. Mladega, neizkušenega me je zajelo življenje. Nisi bil samo predstojnik, iz Tvojih besedi je odsevala očetovska dobrota. Podpiral si me pri delu, kazal razumevanje za potrebe kurata. Le malo se jih je moglo udeležiti Tvoje zadnje poli. Drugi pa žalujemo za Teboj na Dolenjskem, Notranjskem — Iz kapele v Topolšici pa se bo dvigala molitev hvaležnih sester in se združevala z našo v eno samo prošnjo: da se pri Bogu vsi snidemo. Nande. Farani posamezne fare naj se zbero ob sledečih urah ua njihovih zbirališčih: Sv. Jakob ob 14. uri 30 minut; Trnovo oh 14. uri 15 minut; Vič ob 13. uri 30 minut; Stolnica oh 14. uri 30 minut; Moste ob 13. uri 40 minul; Sv. Peter ob 14. uri; Bežigrad ob 13. uri 50 minut; šiška ol> 13. uri 30 minut; Koseze (Zg. šiška) ob 13. uri 15 minut; Frančiškani ob 15. uri. Udeleženci naj se ihero pri svojih farnih cerkvah točno oh gori omenjenih urah, da se bodo mogle proresijo pravilno razvrstiti. Udeleženci se bodo pomikali v šesterostopih. To velja za vso udeležence procesije brez izjeme. Vrstni red posamezno procesije ho sledeč; 1. Križ, ki ga nosi župnik. Na vsaki strani je po en duhovnik, za njim ostali duhovniki dotične fare. 2. Moški redovniki. 3. Moški. 4. Farni pevski zbor, 5. Solo: najprej ljudske, nato meščanske, nato srednje šole. (i. Ženski rtdovi. 7. Zenstvo. Stolna procesija ima svoj vrstni red, ker bo v njenem sestavu oodoba naše Kraljice — Marije Pomagaj. Univerza: gg. profesorji, akademiki in akade-mičarke se uvrstn v stolno procesijo po fakultetah. Srednje, meščanske in ljudske šole naj se udeleže procesije kot šole. Zgovore naj se zaradi zbirališču in uvrščanja z dotičnim g. župnikom, kjer se mislijo procesije udeležiti. Na stadionu Korotana na Rakovniku so hodu vse proccsijc razvrstile v določenem redu. Na stadionu ho imel govor naš vladika dr. Gre-gorij Itožinan. l'o njegovem govoru liodo vsi ude-ležcnri molili slovesno izjavo, ki je tiskana na podobicah Marija Pomagaj, katero lahko dohito po vseh župnih uradih, zlasti pa bodo razdeljene vsem udeležencem procesije šc r soboto. Nato ho sledil blagoslov z Najsvetejšim, pevski zbori bodo peli Marijine prsmi. Med procesijo naj verniki molijo rožni venec ali pojo litanije. Zupni uradi naj poskrhe, da liodo na primernih razdaljah v procesiji šestoricc, ki bodo molile rožni venec. Tudi pri šolah naj ho poskrbljeno. da liodo dijaki in učenci molili ro/ui venec. Procesija lio ob vsakem vremenu. Merodajni so naprošnni, da bi omogočili udeležbo nameščencev in dclavccv pri sobotni popoldanski procesiji. Prvi in drugi razred ljudskih šol ne gre v procesiji v sestavu šol, pač pa s starši ali drugimi sorodniki. Naj bi la dan Ljubljana poromala s svojo Za-vctnico, ki jo je v preteklosti tnko rada obiskovala, z Marijo Pomagaj v tej spokorni procesiji v takem številu, ki hi dokazalo, da se srce našega naroda zaveda resnosti časa in pa da je rešitev našega naroda iz stisk in zabiod pri viru resnice, pravice in lepote božje, ki nam ga oznanja in nudi Marija — Mati božja — naša Kraljica. škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot, Ljubljana. Spoznanfe Poziv delodajalcem Vsem delodajalcem priporočamo, da naj ob upoštevanju veljavnih predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti spo-korne procesije, prosto popoldne v soboto dne 29. maja t. 1., v Kolikor jih to popoldne lahko pogrešajo. Pokrajinska zveza delodajalcev. čas košnje je prišel... Ljubljana v maju. Košnja jc najbolj tipično kmečko delo in kar čudno je, da so naši kmetje prav glede košnje najbolj konservativni. Med našimi poljedelci jc skoraj nenapisun zakon, da sc sme kositi šele okoli praznika Rešnjega Telesa. Tega pravila letos ne bo mogoče izvajati, ker v vsem stoletju je letos najpozneje, namreč 24. junija in do tedaj, upajmo, noben kmet ne bo čakal s košnjo. Pn tudi za druga leta bi bilo to pravilo nespametno, zakaj pravilni čas za košnjo je konec maja ali šele začetek junija, nikakor pa ne v drugi polovici junija ali celo v začetku julija. Res je, da imajo kmetje prav sedaj največ dela na polju z raznimi okopavitiami in da vreme tudi ni tako trijno suho, kakor rccimo v drugi polovici junija, vendar je važno vedeti, dn je seno, ki ga pridobimo sedaj na travnikih, najbolj tečno in za živino najbolj rcdilno. Nične pridobimo, če pustimo travo še nekoliko rasti; količina sena bi bila pač nekoliko večja, zato pa bi bila otuva šibkejša, poleg tega pa ima tako seno mnogo več celuloze knkor seno, pridobljeno v maju. Celuloza pa pri živalski hrani ne hasne prav nič in jo živina ne prebavijo. Majniško seno je bogato vitaminov, ki jih potrebuje tudi žival, in sicer v mnogo večji meri kakor človek sam. Ne samo delovna moč, tudi rejenost in ntolznost se pri živali močno dvigneta, ako jim damo res tečno seno. Kljub vsem tehtnim dokazom bo seveda le malo kmetov kosilo že sedaj. Priporočati pa bi bilo, da bi vsaj nekateri naprednejši poljedelci poskusili z majniško košnjo. Ločiti pa moramo dvoje: seno, ki ga sedaj pridobivamo, je pač mlado po času košnje, toda svežega sena ne smemo pokiadati živini. Seno se mora uležati, da se znebi nekaterih strupenih snovi, ki jih vsebuje, in šele s takim senom smemo krmiti živino. Isto velja tudi za seno. ki gn pridobimo v poznejših časih, kakor tudi za otnvo. V Ljubljanski pokrajini sta običajni le dve košnji: torej za seno in otnvo. Ponekod v Beli Krajini, na Štajerskem in na Hrvatskem poznajo tudi tri košnje. Tretjemu senu pravijo otavič. Vendar naši poljedelci pravilno tretje košnje ne poznajo m porabijo travnike po otuvi bolj zu pašo. Lani sta seno in otuva dosegli nenavadno visoko ceno. Vzrok temu je bilo precej veliko povpraševanje. Upati je, da bo pomanjkanje senu ki jc vladalo čez vso zimo. letos konec, saj naše senožeti kažejo letos kar se da sijajno in ako bo vreme ugodno, lio košnja dobro izpadla in bomo imeli za živali dovolj krme. Važno pa je seveda, da hitro in o pravem času izrabimo ugodno vreme. Oh težkih preizkušnjah zadnjih Icl se je pokazalo, da naš narod ui bil pot sem tu, kar smo si o njem domišljali. Lotevala se uas je ie neka prevzetnost, tako da jc ta in oni rad ponavljal besede: Slo v eni a d o cel. Slovenija uči! Hoteli smo hiti za zgled drugim narodom. A ko na> je »satan pro-sejol kakor pšenico«, sc je pokazalo toliko ljuljke, da smo sc vsi prestrašili, lics n marsikaj zakrivila zmeda časov, vendar le ta ne more vsega razložili, še manj more vse opravičili. Kri nedolžnih preglasno vpije in vse opravičevanje je ne more pre-»piti. Iz našega naroda sn izšli zločinci, ki se jili homo morali vedno sramot nli. Seveda so izrodek, ki ca je zaplmlil boljševizem. a prav tn jo tako žalostno, da je mogc! boljševizem v kratkem času tako globoko prevzeli naše ljudi. Saj so nekateri kazali žc prej na slaba znamenja, a nismo hoteli verjeli. Ni pa lahko povedali, kje so pravi vzroki le veliko prevare. Delalo se jc mnogo, tnca ni mogoče zanikali. Ali je bilo morda naše delo preveč naraVno in premalo nadnaravno, lako tla hi bili lo preveč zaupali v svojo veščino in svojo moč, premalo pa upoštevali moči od zgoraj? Na splošno lega nc ho mogoče reči. Saj nam je K A vzgojila naravnost vzorne mladeniče in može. ki so tudi v trli preizkušnjah pokazali, kaj je katoličanu vera. Isto lio treba reči o mnogih, ki so jih vzgojile našo verske organizacije. Prav tako j« pa tudi gotovo, da je povsod, skoraj v vsaki vasi kak podivjan človek. ki je oh iijrni ves trud zastonj. In vprav ti izgubljeni ljudje so sc največ zbirali v komunističnih tolpah, pripravljeni za vsako zlo delo. za rope, potice iu pomore. Vendar jc polne teli in onih šo mnogo takih, ki so bili deležni naše vzgoje, pa so v prnsklišnji niso obnesli. Morda ho res treba reči, da Iioiiio morali poslej iti šc bolj >na clohokoc in zajemali iz studencev /vnličarjnv ih. /di sc, da ni Ic sedanja stiska, temveč i udi to spoznanje, da jo bilo naše delo premalo clohok« iu premalo nadnaravno, zbudilo v našem narodu lako čudovito vnetost, ki je i njo sprejel hlagovest iz Falinie. Nič trde. nič težke, nič nnspit-jnmijivn sc nam no zdo resne liesedo: spreobrnjenje, pokora, zndnšče-vanje. Tudi sc s prcčiidnn ljubeznijo posvečuje brezmadežnemu Marijinemu Srcu. In ne Ic ienstvo, ki mil jn takšna posvetitev hlize nn le mladina, ki jo Inžo prevz.imcjo čustva, temveč tudi resni, trdi možje iz trdega delovnega življenja. Zares se zdi to kakor nekak preobrat in tak preobrat bi bil najsvetlejši dogodek v teli temnili dneh. Po pravici pravijo, da jc največji fatiniski čudež spreobrnjenje Portugalske. Portugalska, ki jo bila pred petindvajsetimi leti »skvurjnna. razdejana, neverna«, jc danes ena izmed vzornih držav. Pred 25 Idi so Iramasoni upali, da liodo v nekaterih Idili na Portugalskem popolnoma zatrli krščanstvo — cclo lako nedolžen znak vere, kakor jn zvonjnnjn. sn prnpovndali —. danes jc Portugalska krščanska država, obenem pa država miru in blagostanja. In ui mogoče taliti: la sprememba s« jn začela v Falimi, kjer so Irijn otroci sprejeli glas od zgoraj »pokora, zadoščnv atijn« in in ta al,is prevzel množice in narod in počasi spreobrnil ali premagal tudi sovražnike božje. Ves narod sn jn posvetil hrnznindcžunniii Marijinemu Srcu in zn svojo nedvomno rešitev sn zahvaljuje za Bogom Mariji. Ali sn nn lio zgodilo, da bo ludi miš narod po Mariji premagal notranji razdor in doživel zopet lepše dni? Dve novi umetnini na Ifelikem Gabru Cerkev na Velikem Gabru, župnije St. Vid pri Ji Stični, stoji na položnem hribčku in že od daleč j pozdravlja vernike in jih prijazno vabi. V obilnem I številu se dobri verniki te kuracije zbirajo v svoji j ljubljeni cerkvi, ki je te dni obogatela za dve umetnini. Na Velikonočni ponedeljek je bila blagoslovljena slika sv. Frančiška Asiškega, delo profesorja g. Stanka Kregarja. Umetnik je naslikal stigmati-zacijo tega velikega svetnika. V prekrasni pokrajini, ožarjeni od toplega sonca, kleči svetnik ves zamaknjen v nebeško prikazen božjega Odrešenilta. Iz zaznamovanih ran plameni žar ljubezni, oči svet-nikove so pa zamaknjene v Križanega. — Slika jc zelo posrečena in moramo pohvaliti umetnika, ki je ta čudoviti dogodek preprostemu človeku tako lepo predočil. Dokaz, da tudi moderen umetnik lahko za cerkev ustvarja. Tretjeredniki so veseli svojega patrona in ponosni na tako lepo sliko. Še ena umetnina je prišla v to ccrkev. To je kip Srca Gospodovega, ki bo krasil vdolbino nad glavnim vhodom. Kip je visok 2 metra in kaže Zvc-iičarja, ki z obema rokama vabi ljudi k sebi Kristus je oblečen v belo tuniko in zlat plašč, dočim so pa obraz, roke in noge slonokoščene barve. Kip je delo g. Božidarja Pengova. Kip je mojstrovina, ki bo na svojem določenem mestu prišla do popolne veliave. Umetnina, ki io ima le redko kaki cerkev. Pohvaliti moramo oba umetnika, pa tudi g. vikarja, ki je te umetnine naročil. Res jc žc čas, da izgineta iz naših lepih cerkva mavec in papir, in postavljamo na oltar res samo umetnine, ki naj srca dvigajo in ljudi tudi umetnostno izobražujejo. Včasih je težko, ker bi hud|c rajši imeli pobarvane — živo pisane podobe, pa g. vikar Jože Rczman je pokazal, da ie tudi podeželska cerkcv odprta umetnosti in ljudje so jo — sprejeli in so je veseli. Prav je tako. Se drugi in drugje tako! Pri tem sc nam pa vzbuja vprašanje: kje so slovenski slikarji, ki bi bili naslikali res lepo sliko Srca Marijinega, ki jo verniki sedaj lako kupujejo!? Ali nc bi mogel naš slikar naslikati kaj res lepega, da bi kak založnik dal na trg res odgovarjajoče slike! — V cerkve, v domove, v družine res samo lepo, umetnostno blago! Razdeljevanje krompirja Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča konzumente v Ljubljani, da si od ponedeljka, 24. maju, dalje lahko nabavijo po 4 kg krompirja nu aprilske odrezke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrrlknh: Kmetijska družba, Jelačin. I. Delavsko konzumno društvo Vič, Gre-gorc, Nickclsbacher, Smrkolj, Nnbavljnlna zadruga železničarjev, šnrabon. Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev, Lkononi, Buliovec, Lunder T., Rožna dolina. KULTURHI OBZORNIK Nova Grivčeva razprava iz starocerkvenoslovenske književnosti Med Razpravami, ki jih' je izdal filozofsko-filološki-hislorični razred naše Akademije, je med drugimi priobčil univ. prof. dr. Fr. Grivec novo razpravo iz področja starocerkvenoslovanske književnosti, namreč Clozov-Kopitarjcv glagolit v slovenski književnosti in zgodovini (str. 341—408, oz. 1—70). S to razpravo je prof. Grivec znova potrdil zanimivo zvezo 11. frisinskega spomenika s cirilometodijsko tradicijo v svitu naše književnosti ter z njo prinesel v slavistično znanost mnogo novih pomembnih dognanj. Najprej prof. Grivec podaja zgodovino tega v slovenski književni zgodovini že znanega glagolskega rokopisa, ki ga je izdal prvi Kopitar 1. 1836 in ga krstil po tedanjem lastniku gaofu Paridi Clozu v Tridentu, kjer se rokopis sedaj nahaja (Biblioteca Comunale di Trento). Zanimivo je zgodovina tega rokopisa, ki je bil dolga leta v lasti knezov Frankopanov, pa je po njihovi smrti prešel v roke tirolskih grofov. Tako bi ta rokopis prav za prav moral nosili ime Frankopanski rokopis, ali pa po odkrivatelju Kopitarjev.Toda ker je od Kopitarja dalje znan kot Clozov, ga tudi Grivec tako imenuje. Grivec ne raziskuje celotnega rokopisa, ki je samo nekaj fragmentov nekoč ogromnega rokopisa (1024 strani), temveč samo ugotavlja starost te zbirke prevedenih govorov ler ga slavi v čas najstarejših sta-rocerkvenoslovanskih knjig, določajoč njegovi predlogi postanek v času moravsko-panonskega delovanja sv. Cirila in Metoda. Nato pa se loti samo odlomka — izvirnega govora, ki je v teh rokopisih, ga priobči v prepisu in vestnem novem slovenskem prevodu, mu določi pisca iu čas, po- udari njegove zveze z začetki slovenske književnosti ter zvezo s slovensko zgodovino, zlasti s Kocljem. Prof. Grivec prinaša tako novo luč v to slavistično vprašanje, opirajoč se na bogoslovno in oblikovno (estelsko) merilo, kar vse so dotedanji slavisli-filologi zanemarjali. Izsledki so nad vse zanimivi in jih v informacijo javnosti strnemo v naslednje slavke: Izvirni govor se posebno odlikuje po izvrstni govorniški uporabi svetopisemskih izrekov, po bistroumnem izboru najznačilnejših svetopisemskih besed in po dobro zadetem svobodnem prevodu težkih svetopisemskih stavkov. Staroslov. pisec razodeva globoko poznavanje svetega pisma, bogoslovno bistroumnost, govorniško tankočutnost in umetniško nadarjenost. V tem se more meriti z najboljšimi srednjeveškimi latinskimi in grškimi pisatelji. Po teh odlikah spada ta govor k biserom srednjeveške književnosti ter daleč prekaša pisateljske zmožnosti in bogoslovno izobrazbo doslej znanih Cirilovih in Metodovih učencev. Hkrati pa se v govoru razodeva tako velika avktoritativna osebnost, da ga ni mogel sestaviti nobeden izmed Metodovih učencev. Govor namreč z veliko odločnostjo opominja kneze in velikaše, da morajo spolnjevati božje zapovedi, dosledno po veri živeti in skrbeti, da bodo tudi njihovi podložniki po veri živeli; zlasti ostro graja pogansko običaje glede družinskega življenja, razporoke in prešuštvo. Tako odločno je mogel govorili le Metod kot nadškof; kateri koli njegov učenec bi mogel to govoriti le po naročilu in z vednostjo svojega škofa. Po vsebini in obliki spada govor v okvir panonske in moravske zgodovine. Tudi starinski jezik priča za panonski ali moravski izvor. Upravičeno sklepamo, da je to Metodov govor ali vsaj posredno zvezan z Metodom kot izraz njegovih misli, spominov in oblik. Po glavni vsebini je ta govor zelo soroden drugemu frisinškemu spomeniku. Frisinski spomenik je namenjen vsemu ljudstvu kot opomin k skesani spovedi in izpraševanje vesti; govor Clo- zovega glagolita pa je opomin in izpraševanje vesti za kneze in velikaše. Vrhu tega pa izvirni gia-golski govor pojasnjuj Kocljevo dopisovanje z Rimom in priča, da je panonski knez v tej zadevi ravnal jx> strogem Metodovem ukazu. Slarodavni staroslovenski spomenik je torej pomenljivo zvezan z začetki slovenskega pismenstva iu z našo zgodovino od slovansko oblast. Pozneje so imeli mesto v oblasti šo Madžari, ki so mu dali imo Beč potem nemški Babenberžani. ki so prenesli slolico iz Kloslerneuburga in postavili temelje cerkvi sv. Štefana, razcvelo se je mesto pod Otokarjem Premyslom ter pozneje p°d Habs-buržani. ki so mu dali ves cesarski sijaj. Po tem zgodovinskem uvodu je e skioptičnimi slikami popeljal poslušalce na Dunaj in pokazal znamenitosti slavb in zgodovinskih dogodkov, ki predstavljajo zgodovino tega veličastnega mesta. Predavatelju so bili prisotni hvaležni za 1pi>o podučno predavanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki oblasti in kulturnih društev. — Po torkovih nalivih. Nad Ljubljano in po raznih predelih pokrajine so se v torek dopoldne vrstili močnejši, kratkotrajni nalivi, ki so namakali zemljo v veselje in zadovoljstvo vsakega poljedelca in vrtnarja. Nalivi so trajali vse dopoldne, popoldne pa se je začelo polagoma jasniti. V torek jo vsega padlo še 21.9 mm dežja, skupno s poprejšnjimi nočnimi nalivi pa 30.2 mm v dveh dneh, kar pomeni precejšnjo množino vode tako, da je bila zemlja namočena nad 25 cm. V maju |e meteorološki zavod zaznamoval doslej že 11 dežvnih dni. ko je padlo skupno 95.5 mm dežja. Torek je bil med vsemi deževnimi dnevi naj-deževnejši in je padlo največ dežja. Po gorah je zapadel sneg. Ozračje se je močno ohladilo ter je bil dosežen jutranji temperaturni minimum v me-stu +0.4 stopinje, v Trnovem na prostem celo +4.9 stopinje Celzija. Jutranja temperatura je nasproti torkovi jutranji podla skoraj za 10 stopinj. V torek pa je bil dosežen nizek maksimum, ko jo bilo popoldne najve-č +16.4 stopinje Celziia. Barometer se je v sredo zjutraj dvitrnll na 760.6 milimetrov. V sredo zjutraj jo na Barju in tudi na Ljubljanskem polju valovila gosta megla. — Pergamcntni papir za senčnike je zopet na zalogi pri M. ličar, Ljubljana. I iz delsi m ži^SjeEagsa - ©al hi io ied Iz Goriaijo Novi pokrajinski tajnik. Poročali smo, da Je bil naš iiokrajinski tajnik g. L. Malino poklican v direktorij fašistične stranke v Rimu. Zalo je zapustil svojo dosedanje mesto in odšel k vrhovnemu vodstvu, ki posluje v Rimu. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Aut. E'Este, ki je po rodu iz Triesteja. Novo orgle. Prijazna gorska vas Rutte di Gracova. ki leži visoko gori pod Gradico. je v sredo. 15. maja praznovala pomembno cerkveno svečanost. Ta dan so v skromni župni cerkvi, ki ima zanimivo zgodovino, saj se prišteva med najstarejše cerkve v naših tolminskih hribih, prvič zapele nove orgle. Slavnostni cerkveni govor ;e imel g. župnik Ivan Drašček iz Cobbie. Kolavdi-ral je orgle g. profesor Emil Komel iz Gorizie, ki jih jo strokovno preizkusil in ocenil. Izrazil se jo zelo pohvalno in laskavo o novem izdelku tvrdke Valiček. Orgle imajo 8 registrov. Radi majhnega prostora in nizkega stropa je bila postavitev registrov in zgradil ja omare precej težavna. Gosp. Valiček je dokazal mnogo spretnosti in ustvaril ja 6olidno. lepo delo. ki inu je v čast. Posohno zahvalo zasluži tudi g. župnik E. Bandelj. ki se je za postavitev orgel najbolj zavzel in 6e ni plašil truda in stroškov. Nove orcrle so razveselile vse žu pija ne, ki so sedaj še toliko bolj ponosni na svojo staro faro. Z Gorenjskega Dekleta iz vzhodne Tirolske na obisku na Gorenjskem. Ko so bila minulega decembra gorenjska dekleta na obisku v okrožju Licnz na vzhodnem Tirolskem, so članice tamošnjih mladinskih organizacij obljubile, da bodo prišle na obisk na Gorenjsko. Te dni so v resnici prispela dekleta pod vodstvom državne mladinske voditeljice na Gorenjsko. Doma so iz liubna, Kalsa, Lienza in Nussdorfa. Prisrčno so bila sprejeta v Kranju. Popoldanske prireditve pa so priredila dekleta nato v Predosljah pri Kranju in v Loki, v krajevnih skupinah Medvode, Smlednik pa so nastopila z enodejan-kami z lutkovnim gledališčem in petjem tirolskih narodnih pesmi. Tretje največje mesto na Koroškem so Jesenice. »Vtilkischer Beobachter« poroča, da je bil pred nedavnim uveden za župana na Jesenicah vodja krajevne skupino dr. Ernst Klein. Pri tej slovesnosti sta bila navzoča deželni svetnik dr. llintereggcr in okrožni vodja dr. Hoch-steiner, kakor tudi zastopniki stranke, države in vojske. Ob tej slovesnosti je bilo dano poročilo o zadnjih dveh letih dela na Jesenicah. Po razsul u Jugoslavije sta bili z odredbo šefa civilne uprave združeni občini Jesenice in Koroška Bela. Tako so Jesenice dobile 13.000 prebivalce z in postale tretje največje mesto na Koroškem. Kot krajevna skujiina pa sploh prva v pokrajini. Državna cesta v območju mesta je bila razširjena, asfaltirana in kanalizirana. Stara šola je bila preurejena v sodišče, županstvo je bilo prezidano in preurejeno. Ljudska šola na Koroški Beli, ki jc bila v surovem že prej dograjena, je bila dozidana v enem letu in sodobno opremljena. S prezidavo neke stare občinske hiše so bili ustvarjeni posebni prostori za mlekarno, ustanovljena je bila mestna knjižnica, klavnica povečana, urejena nova stanovanja in shramba gasilskega orodja obnovljena. Mesto ima sodobno urejena otroška vrtca. Pred kratkim je bil likof na zgradbi okrožne bolnišnice. Novo kinogledališče pa je bilo že izročeno svojemu namenu. Železna industrija na Jesenicah se je prilagodila potrebam vojske. Obratno vodstvo je uredilo posebno dclavnico za vajence. Dom za vajence sedaj gradijo. Železniški delavci imajo posebno obratno kuhinjo. Dobili so tri nove stanovanjske hiše, v katere so se deloma že naselili. V lepi okolici jc bilo ustvarjeno posebno taborišče za politično in poklicno izobrazbo. S Spodnjega Štajerskega Krajevna skupina »Stara štajerska«. Pod tem naslovom prinaša poseben članek torkov mariborski tednik in omenja, da Ic malo Spod-njcštnjercev ve, da je razen krajevnih skupin štajerske domovinske zveze na Spodnjem Šta-terskein še ena krajevna skupina, ki se imenuje Stara Štajerska. Sedež te skupine je v Gruden in je njen vodja dr. Helmut Carsta-nien. Ta krajevna skupina ima nalogo združevati vse Spodnje Štajerce, ki so prebivali pred 1. aprilom 1941 v Spodnji Štajerski, a prebivajo danes izven njenih meja, kjer koli v državi. Prvotno je ta krajevna skupina združevala le Spodnje Štajerce v območju štajerske pokrajine. Šele kasneje pa je zajela prav vse Spodnje Štajerce in jih organizirula. Sedaj prihajajo prošnje za sprejem v štajersko domovinsko zvezo od vseh Štajercev, raztresenih po državi, naravnost v Graz, kjer jih v tej krajevni skupini obravnavajo prav tako kakor krajevne skupine drugod po Spodnjem Štajerskem. V različna mesta v državi odhaja celo posebna sprejemna komisija, ki potem poroča v Gradec, kjer pade odločitev o sprejemu. Članske izkaznice izdaja nato zvezno vodstvo v Mariboru. V zvezi z delom te krajevne skupine so pred nedavnim razdelili članske izkaznice krajevne skujiine Stara Štajerska novo sprejetim članom, ki prebivajo v Monakovem. Na tovariškem večeru, katerega se je udeležil vodja SA brigade in monakovski župan Maks Zanki, je ta izročil izkaznice in ob tej priliki govoril 800 udeležencem tovariškega večera o pomenu tega dogodka. Kakor na Sp. Štajerskem, tako so tudi drugod po državi po posameznih podjetjih bili prirejeni za Spodiiještajerce jezikovni tečaji, ki jim omogočajo, da se čim hitreje nauče jezika. Vse to je zasluga krajevne skupine Stara Štajerska, ki skrbi za vse raztresene Spodnještajcrce. Graški arheolog dr. \VaIter Schmid upokojen. Izredni profesor za arheologijo na graški univerzi dr. Wolter Schmid, ki jc znan raziskovalec gradišč in keltskih grobišč na Štajerskem in nekdanjem Kranjskem, je bil upokojen, ker je dosegel starostno mejo. Upokojitev stopa v veljavo ob koncu poietnega semestra. O zgodovini Spodnje Štajerske je predaval v Gradcu vodja obmejnega urada dr. Carstanien štajerskim dijakom in jih vabil, da naj gredo pomagat štajerski domovinski zvezi na Spodnjem štajerskem. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru razpisuje pogoje za novo šolsko leto, ki se bo začelo 15. septembra. Kot važne predpogoje za sprejem v šolo navaja oglas šole, da morajo biti učenci stari najmanj 15 let, da morajo biti nemški državljani ali člani štajerske domovinske zveze, morajo imeti že nekaj prakse v poljedelstvu ter morajo opraviti sprejemni izpit, ki obravnava znanje jezika in ljudskošolsko snov. Šolnina za vse leto znaša 40 mark, oskr-bovalnina pa 33 mark na mesec. Smrtna kosa. V Celju je umrl 71 letni upokojeni železničar Anton Iršič, v Ptuju je umrl podnarednik v polku gorskih lovcev Henrik Peer, ki se jc boril tri leta na fronti. setletij zbledela; zlasti nekateri zbori, posebej tisti, ki eo grajeni po vzoru krajših cerkvenih pesmi in ne dopuščajo širšega razmaha, v tako velikem okviru bolj razdrobijo celoto, kot jo pa idejno družijo; a takih mest ni veliko; v splošnem moramo reči, da je Saattner s tem oratori-jem svoje poslanstvo izpolnil in zamaišil veliko vrzel v naši glasbeni literaturi. Izvajalci so se potrudili, da so delo čim do-stojneje predstavili. Poleg solistov je bil zlasti zbor izvrstno naštudiran. V tej zasedbi bi mogel izvajati tudi težje stvari. Pa tudi orkester je svojo nalogo pod Neffatovim vodstvom dobro rešil. ])a ni dosegel ta nastop še večjega zunanjega ličinka, je vzrok pičel odziv občinstva, od katerega bi domače delo zaslužilo več pozornosti, pa tudi ozek okvir, v katerem se je vsa prireditev vršila: mislim namreč na dejstvo, da nam oralo-rijalne izvedbe vzbudijo predstavo prostora in izvajalnega aparata kar najširših dimenzij (lako berem v sporedu k prvim Irem izvedbam »Vnebovzetja« v 1. 1912, da naslopi preko 300 sodelujočih). Vendar smo v tem primoru radi pogrešali monumentalnosti, ki jo je nadomestila intimna domačnost. Opernemu vodstvu kakor tudi vsem izvajalcem smo za to prireditev iz srca hvaležni; občinstvu, ki sicer preredko sliši naše domače umetnine, pa obisk naslednjih izvedb naj-topleje priporočamo. M. T. Tomčeva maša v čas) brezmadežnemu Srcu Marijinemu M. Tome: Missa Immaculati Cordis Mariae, quatluor vocibus inaequalibus comitante organo concinenda auetore... Labaci 1943-XXI. — Illu-strissimo atrpie Excellentissimo Domino Episcojio Dri. Gregorio Rožman anno scxagesimo vilae eius dignitalis, honoris, pielatis causa samim. — Akrobata ab Ordinariatu episeopali Labacensi die 8. martii 1913. Sumptihus Ordinariatus ep. Laba-censis. — Effigiem in fronte delineavil B. K rani o lc. Scripsit et opalographo muitiplicavit li o m. Pahor. Ta nova, škofu dr. Rožmanu posvečena in po njem naročena maša, je po svoji veličastni mogočnosti, široko razpleteni obsežnosti, brezhibni do-zorelosti tako visokega posvetila po vsem vredna. Zamišljena je v bistvu linearno, glasovi teko samostojno, se love, po raznih kontrapunktičnili umetnijah živahno prepletajo. Kar je pri tem T0111-čevem delu tako prijetno, je to, da kontrapunkt ni samo zaradi konlrapunkta; saj dasi je — in kontrapunkt je to vedno — plod uma, je hkrati tudi cvet toplo utripajočega čustvenega življenja — kar mora glasba tudi vedno biti, pa čeprav hi bila najbolj zapleten kontrapuiikt. Kontrapunktično samostojni so glasovi pogosto celo tam, kjer vsa faktura na oči kaže homofonijo. Maša pa zaradi tega enotnega značaja nI prav nič enolična. Melodično-tfihničnih, ritmičnih, ago-gično-dinamičnih nasprotij je toliko, da poslušalec razvoj sledi z vedno enako, pogosto močno rastočo napetostjo. Celo najpreprostejša mesta: n. pr. uni-soni v oktavah pri »miserere« (v gloriju) učinkujejo na vso moč dramatično — saj se iz njih kakor iz svetopisemskih psalmov izvija pridušeni, komaj še zaznavni klic človeštva: de proftindis — iz globočine... Prav tako to v »veri« ob spominu na sodni dan, na plašno »vstajenje mrtvili« v kratkem blisku izpreleti Sodnikova napoved: »Takrat bodo zajokali vsi rodovi zemlje« (Mt 24, 30). Učinkovite so razne konlrapunktične oblike: fugate, fugati, razpredene imitacije, ki imajo kar redno zelo značilne motive in teme in se kar dramatično stopnjujejo. Tak je živi konec glorije, ki se iz bogatega razvoja slesnf v krepko enoglasje; široko razpleteni konec »vere« s fugeto in navidezno stesnitvijo; gibki »Christe« s svojo kar skoro pastoralno temo; enako bogato razviti »Pleni sunt coeli et terra« v »Sanctusu« s svojo krepko, v sredini tako ljubko tudi pastoralno temo. Tenor bi tu nastopil še veliko bolj učinkovito, če bi prva dva takta pavziral in s temo začel šele v tretjem taktu. Prečudno nežna dela sta »Et incarnatus este, kjer nad liho snujočim moškim zborom soprani in alti predejo kot dih rahlo meglico: in ves tihi, čudovito mirni, pohlevni »Benedictus«, kjer se mehki sopranski solo razgovarja z enako nežnim troglasnim ženskim zborom. To rahlo, kar boža-jočo nežnosl ohrani tudi ves zbor, ko naslopi v končni »Hosani«. Orgle izvečine teko čisto samostojno, tako da lepoto skladbe v marsičem ožare, pozlate. Za glasove je pa maša zelo naporna — nobena slovenska maša doslej tako; od vseh glasov — celo od altov in basov — zahteva nenavadne višine. Zbor. ki jo hoče dobro zapeti, mora biti že kar tič. Mašo bo to nedeljo, 30. maja, pri veliki škofovi maši pel stolni zbor — pomnožen z nekaterimi pevri z učiteljišča — ob slovesni posvetitvi slovenskega naroda brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Ki. SPORED AKADEMIJE ki Jo prirede ljubljanske srednje šole in učiteljišča dne 3«. maja ob U. nri dopoldne v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom g. škola dr. Gregorija Rožmana. 1. a) J. Pribošič (V. let. učit.): Andante soste- nuto; b) I. Massenet: Meditation iz opere Thais. Orkester učiteljišča, gosli solo klasična gimnazija; c) A. Eoerster: Ave Maria iz opere Gorenjski slavček. Mešani zbor učiteljišča in klasične gimnazije, orkester učiteljišča; 2. J. Pogačnik: Davorija Marijinih mladcev. Deklamacija, I. moška gimnazija; 3. Wienia\vsky: Koncert v d- molu 1. stavek. Gosli klasična gimnazija; 4. (lovor. Klasična gimnazija; 5. a) A. Hribar: Srce Marijino; b) Dr. Mihelič: O gospa mojaf Moški zbor gimnazij in učiteljišča; 6. Dr. R. Tomineev: Ljubezen in resnica. Deklamacija II. ženske gimnazije; 7. a) V. Vodopivec: Imakulata; b) A Foersler: Kraljica angelov. Ženski zbor učiteljišča, I. in II. ženske ter uršulinske gimnazije in učiteljišča; 8. n) Gr. Rihar: Srce Marijino; b) St. Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rodi Mešani zbor srednjih šol in učiteljišča. Orkester vodi prof. Fr. Stanič, petje prof. SI. Mihelčič, oba na državnem učiteljišču. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj ter t uro pred začetkom akademije pri blagajni kini Union. — Cene od 12 lir navzdol za skupine dijakov od 4 lire navzdol. Iz Hrvaške Sprejem nemškega generala pri Poglavniku. Poglavnik NDH je te dni sprejel poveljnika nemške feldkomandalure v Zagrebu generala Kos-sacha, kateri mu je ob tej priliki izročil ček na 160.000 kun. Ta znesek je čisti dobiček od dobrodelnega koncerta, ki ga je pred časom priredila v Zagrebu godba nemških oboroženih sil ter .ie namenjen kot podpora za sirote padlih hrvaških vojakov in železničarjev. Pobožnost deveterih prvih petkov v Sarajevu. Sarajevski župnik msgr. dr. Dragolin Če lik, je v svoji župniji organiziral pobožnost deveter;«, prvih petkov. Pobožnost se vrši po vzoru toz.T-devnih verskih prireditev v naši škofiji. Pred vsakim petkom je v sarajevski katedrali cerkven nagovor, nakar pojejo psalm »Usmili se Gospod«, litanije presv. Srca Jezusovena. tem pa sledi blagoslov. Pobožnost! se udeležuje veliko vernikov. V tej župniji kaplanuje tudi naš rojak Peter Pri-božič. Akcija za povečanjem dela. Hrvaške oblasti so započele veliko akcijo, da bi vsi delovni sloji povečali in okrepili svoje delo. To skušajo doseči s stalnimi krilaticami in cesli. ki jih vsak dan objavlja hrvaško časopisje, prikazujejo v kinih in ki so nabite tudi po ulicah in vseh javnih lokalih. Tudi vse lokomotive v NDH imajo velike bele napise: »Pojačaj svoj rad. da skratiš ratl« (iradilev novih savskih nasipov pri Zagrebu. Poročali smo že o velikih reculacilskih delih na Savi, katere tok hočejo na področju NDH urediti tako. da v bodoče Sava ne bo več mogla poplavljati velikih površin obdelanega polja in s tem povzročati vsako leto velike škode. Savsko strugo urejajo od sedanje nemško-hrvaške meje dalje proti Zagrebu in še niže od Zagreba. Tu so sedaj pričeli graditi tudi velike zaščitne nasipe, ki bodo viso"ki tri metre, na dnu bodo imeli širino 12 m. na vrhu pa 6 m. Teden matere in otroka. Ženska veja ustaške organizacije organizira v NDH proslavo tedna matere in otroka, ki bo od 30. maja do 6. junija. Pri proslavi bo po odredbi prosvetnega ministra sodelovala tudi vsa šolska mladina. Materinsko proslave bodo po vseh šolah dne 3. junija. Najprej bo služba božja, nalo pa šolske prireditve s priložnoslnimi predavanji o materi in otroku. Vsi profesorji in učitelji v NDH morajo ta teden porabili pri svojih predavanjih vsako priliko, da mladini prikažejo vzvišen lik matere in njeno brezmejno ljubezen, delo in skrb. s katero jih obdaja, neguje in pripravlja za življenje. Iz Srbije ' Veliki narodni shodi. Po srbskih mestih in vaseh se vrše še vedno nedeljo za nedeljo veliki narodni sestanki in shodi, na katerih govore navadno člani sedanje srbske vlade ali kake drugo odličnejše osebnosti. Prireditelji se trudijo, da bi ti sestanki postali prava manifestacija srbske narodne misli. Tak velik shod je bil v zadnjem času v Kraljevu, kjer je množica meščanov in okoličanov sprejela resolucijo, v kateri najostreje obsoja protizakonito akcijo. Tudi v Leskovcu je bilo slično zborovanje ter je na njem govoril ta-mošnji okrožni načelnik. V svojem govoru je poudarjal, da je danes važna naloga, da Srbi sedaj s svojega narodnega telesa odstranijo vse prisade in ture ter ozdravijo obolela mesta in tako zažive Čisto narodno življenje. Delo srbskega Rdečega križa v letu 1942. V preteklem letu je bilo delovanje srbskega Rdečega križa v glavnem posvečeno podpiranju vojnih ujetnikov v posameznih državah. Oblasti so šle organizaciji v toliki meri na roko, da je bila s pomočjo nabranih sredstev odposlana ogromna množina paketov. V samem Beogradu, kjer .ie bilo delo Rdečeca križa razdeljeno na dvanajst pododborov, je bilo poslanih največ paketov. V tem pogledu je bilo uspešno tudi delovanje Rdečega križa v Nišu. Jagodini in Valjevu. Vojni ujetniki so zalo lahko poleg paketov, ki so jih pošiljali njihovi 6vojci. dobili še na desettisote paketov, ki jih je preskrbel sam Rdeči križ. Premiera v srbskem gledališču. Dušan Mi-šič je napisal nov odrski komad, ki je pred kratkim doživel premiero v beograjskem dramskem gledališču. Kritika pa se o tem novem delu srbskega pisatelja in dramatika ni izzrazila preveč ugodno. Uradna cena za ribe v BeogTadn. Komisari-jat zn cene v Beogradu je določil ceno svežim ribam po kakovosti od 25 do 50 dinarjev za 1 kg. Izšlo je znamenito delo poljske >Hrasf« je najlepSe .deln°fl p''"^^ " .. 3 pisateljice, ki je spisala nad 36 knjig in ki jo pisateljice Marije Rodziewiczowne Poljaki ^na jrajši ^ : .s®{, .p™*j A S T« (originalni naslov je »Dewajtis«) ISl ...--J---., ... kritik Papjerkovvski: »Njena priljubljenost spada med največje razširjenosti, ki jo more imeti kakšen pisatelj med svojim narodom.« Ta knjiga je visoka pesem ljubezni do rodne kmetske zemlje in priveže bralca z neodoljivo silo nase. — »Hrast« sta prevedla Domen in dr. Tine Debeljak. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah v lepi opremi Janeza Trpina. # tlikDla) Kopernik |e odrinil zcmlic iz svstooncoa srMližžn 06 400 /c""c' "/eg°''e swf" l Sredi vojnega meteža smo obhajali 24. maja tega leta 400 letnico smrti velikega znanstvenika Nikolaja Kopernika. Šele na njegovi smrtni postelji l. 1453. so mu mogli izročiti prvi tiskani izvod njegovega poglavitnega dela: »O krožnem gibanju nebesnih teles«. — »De revo-lutiouibus orbium coelestium«. Kopernik torej ni več doživel strastne borbe, ki ga je povzročilo to njegovo delo. Niti prej niti pozneje ni bilo nobenega odkritja, ki bi bilo povzročio tak učinek v našem svetovnem sestavu. Kot sin iz šlezije prišedšega očeta Koper-nigka in iz Torunja izhajajoče matere Bar-ba re Watzenrode se je Nikolaj Kopernik kot Poljak rodil v Forunju dne 11. februarja leta 1473. Po šolanju v Torunju se je nadalje izobraževal v Krakovu kjer je študiral jezike, matematiko in zvezdoslovje. Jeseni 1. 14% je odšel na univerzo v Bologno, kjer je I. 1499 postal »magister artium«. Tu jc kot prvo »zve-zdoslovno delo« opazoval lunin mrk. Spomladi leta 1300 je prišel v Rim, kjer je učenim poslušalcem predaval o matematiki in zvezdo-slovju. Nato je 1. 1501 za dve leti odšel v Pa-dovo, kjer je študiral še medicino in je v maju 1. 1303 postal v Ferrari doktor kanoničnega prava. 40 ' ' v' I •* J » J ^ U1MHH Ul vJ\J U11.1IIVIIIU III JU T 11111)11 1303 postal v Ferrari doktor kanoničnega ava. Nato je odšel iz Italije in je nadaljnjih let svojega življenja prebil v domovini. Tu Olikf>!a DCnpeznik se je nadalje bavil z matematičnimi zvezdo-slovnimi vprašanji in se je hkrati udejstvoval kot upravni uradnik in risar zemljevidov. Od L 1511 dalje je bil sedem let kancler stolnega kapitlja v Frauenburgu in nato je bil štiri leta deželni prošt v Allensteinu. Leta 1509 je dal v Krakovu tiskati svoj prevod grških pisem Teo-filnktusa in 1. 1517 je spisal svoj slavni spis o novcih, kjer je skušal pojasniti bistvo in pomen denarja. Kot zdravnik je bil doktor Nikolaj tako znan svojim sodobnikom, da so vsi zmotno mislili, da je postal v Italiji dokto- zdravilstva in in ga niso poznali toliko kot matematika ali raziskovalca zvezd in veudar je res, da je največji del svojega življenja posvetil astronomiji. Proučeval je stališče Sonca spričo Zemlje in zvezd stalnic, da bi tako dognal, kako »e planeti gibljejo. V tistih časih je prevladovalo kot znanstvena podoba to, kar je bil že pred 2000 leti učil Aristotel: Da je zemlja trda sredina vsemirja, da se nad njo boči zvezdnati obok, ki se liki velika kii|)ola po enkrat na dan zavrti krog zemlje. Med to zvezdnato lupino in Zemljo so zvezde. Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. To, iz filozofije prišedše pojmovanje, je Ptoloniej spravil I. 200 po Kr. v znanstven sestav, ki je omogočal lege planetov. Kopernik pa je pokazal, da postane tn jako kompliciran sestav na mah preprost, če mirujoče središče ni Zemlja, anpnk Sonce Krog Sonca, kot izvora življenja, krožijo Merkur, Venera, Zemlja in krog Zemlje Luna, Mars, Jupiter in Saturn, vsi tisti planeti, ki so bili takrat zvezdosjovccm znani. In učil jc, da se ne vrti krog Zemlje kupola z ozvedjem, ampak da se Zemlja suče mimo svojega premikanja krog Sonca, tudi krog svoje osi, tako da se dozdeva, ko da bi 6e zvezde na nebu po enkrat nu dan zasukule krog Zemlje. A šele potem, ko je Kopernik dul trdno matematično podlago temu svojemu doguaniu in je omajal 21)00 letno podstavo nnuka, du je Zcrnlju središče vesoljstva, je utrdil svojo veliko novo zamisel, ki je postni po njej nesmrten. Najprej je to opisal v svojem delu »Coinmen-tariolus« (Zasnovo). Več desetletij jc to zasnovo dopolnjeval in prcdelnval. Kopernik se je dobro zavedal, kakšnega pcmena je njegova zamisel za ves svet in zato se je skoraj bal, da bi jo dal v javnost. Okleval je do lela 1342, ko je nn prigovarjanje svojih prijateljev dal dovoljenje za tisk svojegi poglavitnega dela Dandanes si je kar težko misliti, knko je Kopernikovo delo vplivalo na tedanji svet. Ni samo povzročilo prekucijo v astronomiji ampak vplivalo v vsa območja duhovnosti, pomenilo je po|K)len preobrat v občutenju sveta in v duševnem nastrojenju človeštva. Vse se jc začelo upirati novemu sistemu, celo cerkveni krogi vseh verstev so ga pobijali. Borba ie za-dobilu dramatične oblike in kol žrtvi sta padla v kasnejših letih Giordano Bruno in Goli-leo Calilei. Id sta vse svoje sile posvetila Ko-ernikovemu nauku, da jc Sonce — in ne Zein-ja — središče sveta. G ZAPUŠČENI PARADIŽ NA FRANCOSKI RIUIERI V Marseilln, v maju. — V tej južni pokrajini koplje in dela kar armada močnih funtov organizacije Todt, francoskih delavcev, italijanskih vojakov, črnopoltih senegulskih zamorcev in rjavih Maročunov v rdečem fesu iz francoskih kolonijskih čet skupaj z majhnimi, ko limone rumenimi Indokitujci. S krampi in inotikami grebeio po zemlji, zidajo mogočne nasipe ob morski obali, gradijo bunkerje po oljčnih gajih in narejajo pulisade po cestah. Vse to se dogaja v mislih nn to, da bi čim bolj otežkočili kak obisk neljubih gostov. To so priprave, ki so že zdaj takšne, du se je že po suhem težko približati Sredozemskemu morju. Na slehernem križpotju stojijo italijanski vojaški stražniki in pregledavajo listine ljudi. Francosko prebivalstvo, ki mu italijunski stražarji z rokami v belih rokavicuh z visokega podstavka kažejo smer dovoljene poti, sestoji iz domačinov in tistih priseljencev, ki se samo po sončnikih zoper sonce razlikujejo od prejšnjih prebivalcev pisanih obalnih vasi. Pravi tujci, ki so se včasih spomladi vozili ob obali v lastnih vozovih in svetlih omnibusih, so zdaj izginili. Na tisoče in tisoče podeželskih hiš spi zdaj za zaprtimi okni sredi - prostranih, cvetočih in podivjanih vrtov. Poslopja kazin in zabavišč, ki jih je vsebovala sleherna ribiška vas, so spremenjena v vojaške domove ali pu so zaprta. To opravljajo italijanski vojaki prav tako dobrodušno kakor poganjajo svoje konje in mule skozi skalnate soteske, ki vodijo k morju. Francozi se vsak dan znova čudijo tej tako pristni dobri volji vojakov. Včasih je slišati streljanje, včasih hrumijo letala uad skalnatim obrežnim pogorjem. A ta- Italijanski štirimotornik pripravljajo za polet ke motnje so prav tuko izredne, kot so izredni avtomobili na teh cesiuh, kjer so se včasih kar gnetle pisane množice zabave željnih tujcev. Nuvadno ničesar ne moti grobne tišine te riviere, ki je zavarovanu z bodičasto žico. Celo v št. Tropezu, št. Maksimu in št. Rafaelu, kjer se je bil nekoč izkrcal Napoleon, prišedši iz Egipta, ni skoraj nikoli videti kakega gosta. Velike hotelske škatle kar edehajo od dolgega časa in slavnostna stopnišča palač, ki se njih vrtovi v terasah bližajo morju, so vsu prerasla s travo. Skoraj nič bolje ko tu, ni nn obali, ki votli čez Antibes v Nico. Neskončno obzidje bajnih vrtov je vse pokrito z vrtnicami in v velikih kelihoin sličnin vazah sc blestijo rdeče gera-nije. A žive diiše ni v parkih, nu belih, širokih potih, posutih z belim peskom. Zakaj koncc paradiža? Pa ni samo vojna vzrok, da se je ta paradiž zlatega razkošja spremenil v zapuščene vrtove. Bolj jasno ko v velikih mestih ti pokaže senca, ki je padla v jarki svetlobi Sredozemskega morja na razvaline sijajne preteklosti, da je razpadel sturi evropski svet. Tu v Cannesu se je shajalo vse, karkoli je razpolagalo z velikimi vsotami denarja in sijajnim imenom, in to so bili ruski knezi, angleška visoka družba, ogrski magnati in mesni kralji iz Čikaga- Spričo pristnih kraljev in vojvodov je Itil le pritlikavec časnikarski kralj in tvor-ničar dišav Cotv, ki je imel na svojih tukajšnjih posestvih in v svojih pariških palačah zmeraj po tri Rolls-Rovce avtomobile, pripravljene zu svoje goste. Doba razcvito po prvi svetovni vojni, pa zmeraj številnejši obiski ameriških milijonarjev in redno prihajanje Duca of VVindsorskegn, nekoč princa \Vuleške-ga in za nekaj časa kralja angleškega — kje je že vse to! Skupina korakajočih mladih fantov v rumenih škornjih in zelenih srajcah francoske delovne službe zavzema pojoč vso obalo in priča, da je novi čas prodrl tudi do Niče. To, kar je še ostalo od včerajšnjega in predvčerajšnjega dne tiči že zdavnaj v ozadju. (Neues \Viener Tagblatt.) ...da so si med veliko revolucijo v Franciji dale mnoge ženske napraviti svoje lasulje iz las umorjenih gospa iz družin visokih ple-mičev? ...da je petelinji boj v Maroku najbolj priljubljena ljudska zabava? ...da so pri človeku na rami ko6ti takoj pod kožo? ...da človek znrdi samo zato, ker se pod kožo spreminja količina krvi zaradi razširjenja ali zožanja krvnih žilic? ...da imajo v Tibetu cn sam tiskan list, ki ga idajajo v neki koči na višini 4300 m v vasi Kilang in ga od tod razpošiljajo po vsej deželi v samotije in samostane? O T H O S K T K O T I C K Ii Lea Fatur Roža in Kopriva (Pripovedka) Živeli so zelo srečno v Strmigrndu ln Roža je bila vesela, da je govorila in se jokala kakor drugi ljudje. Imela je veliko otrok tn dočakala vnučke. Tam, kjer je šel sod s hudobno ninfeho v Savo, ni klila nobena bil iz zemlje. Ta pusti kos v zelenju je dobil ime: »Mačehinn pot«. Ob Savinem bregu, ob Mnčehlni poti, je začela rasti smreka. Rastla je tuko nnglo, tako visoko, dn je kaznlo, da bo dosegla grad. Vila Bela je sporočila Tihomilu: »Posekaj smreko!« Sekali so jo štirje drvarji. Smreka se je ovijala, se branila in stokala kakor Človek v smrtni uri. Vendar so jo zmogli, sežagnli v kose, jih položili drugega vrh drugega in zažgali. Iu še la pepel so vrgli v Sava KONEC 1MI* Uspehi invalidov v športu Poročali smo že, da so uvedli Ncmci posebno športno odlikovanje za vojne invalide, ki so tudi v bodoče ostali v vrstah aktivnih športnikov. Predpisali so posebne tekme, ki zahtevajo vsestransko ifurjenost ter podelili onim, ki so izpite prestali z uspehom, posebne znake ali točnejše povedano odlikovanja. Doslej so podelili 800 takih odlikovanj. Zanimivo pa je brati kakšne uspehe so dosegli invalidi s težjimi ali lažjimi poškodbami. Na prvem mestu beremo ime nekega plavalca, ki ima amputirano bedro in je preplaval 100 m v 1 min. 21.8 sek, kar pomeni' prav dobro znamko tudi za zdravega športnika. Dalje čitamo o nekem oslepelem Športniku, da je preplaval 300 m v 6 min 10 sek, o nekem s samo eno nogo pa, da je preplaval isto progo v 4:58 min Kaj zmorejo ljudie, ki so prežeti s športno voljo, vidimo tudi v uspehth, doseženih v lahki atletiki. Pri hitri hoji na 10 km z oprtnikom 7.5 kg težkim, ie dosegel neki pcSec z eno samo nogo čas 1 ura 29 min. To se pravi hitrost vojaške hoje z eno samo nogo! Tekmujejo oa tudi v posebnih panogah telesne vzgoje, ki so jih uvedli za irvalide Tako skačejo po eni nogi na 50 m, pri čemer so dosegli doslej najboljši čas 8 8 sek, na 100 m pa 16 2 sek. Skakanje v višino je n pr. pokazalo, da je možno skočiti z eno samo nogo 1 25 m visoko. To so torej prve izkušnje z invalidi, ki dokazujejo nenavadno športno navdušenje, pa tudi razmeroma nepričakovano telesno zmogljivost. • še dve nedelji bodo igrali v B-razredu italijanskega nogometnega prvenstva. Po nedeljskem obroku vodita-Modena in Rfescia t 41 točkami. Podrobni izidi so bili: Udinese : Cremonese 2:2. Siena : Savona 5:0. Fanfulla : Pisa 5:2, Mater : Pro Patria 3:2. Padova : Novaia 1:1, Alessandria : Spezia 1:0, Anconitnna : Modena 1:0, Uresria : Napoli 1:0. Drobna ljubljanska kronika Ljubljanski duhovniki, ki niste službeno zaposleni, se danes ob 10.30 pridružite možem k pobožnosti sv. križevega pota v frančiškanski cerkvi. 1'rošeni ste, da sodelujete pri molitvi in petju, da boste dali možem poguma za lypo, zgledno molitev. Molili bomo sv. križev pot sv. Leonarda Porto-muri&kega. O Simon, sprejmi križ! Ta kilo vel.ia tebi, mož. oče! AH si že kdnj mislil na to, da bi prevzel vlogo Simona nn križevem potul Vse dobro misltče može iz Ljubljano bi rad danes ob 10.30 videl Zveličar pod križem na kraljevi poti. V frančiškanski cerkvi bo namreč pobožnost sv. križevega potn predvsom za može in očete. Morda so boš lahko odtrgnl za pol ure iz svojega urada, mogoče tisti čas ne bo ravno toliko posla v trgovini in te bo lahko kdo nadomestil. Morda greš ravno po cesli in nimaš tnko mojstrsko obvlada. V ponedeljek, 31. vij v cerkev k pobožnosti. Znano je, da možje skoraj no poznajo lepo pobožnosti do sv. križa. Kadar možjo za nekaj zagrabijo, takrat gre V spokornem tednu se gotovo spodobi, dn tudi možje »topijo na Gospodovo pot. Zn ponovltov Tomčevc kantate »Križev pot« se vršijo skušnjo v Matični Hubadovl dvorani Tc so vrše ob spremt.1evan.iu orgel, za katerimi sodi naš prvi mojster msgr. Stanko Premrl. Ze skušnje v domači dvorani kažejo, da bo delo s spremljevan bi orgel napravilo izredno veličasten vtis. Tem večji bo vtis ko bodo donele velike orglo v Ljubljanski stolnici, to bo v sredo, 2 .luni ia, oh 7 zvečer. Pri Izvedbi bosta sodelovala solista alitstka Kranja Golobov« In basist Julij Iletctto. Mešano, moške in ženske zbore ho pel pevski zbor glasbeno Matico. Vodstvo koncerta jo v rokah ravnatelja , Mirka Poliča. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. j Mestni flzlkat zaradi snaženja prostorov | v petek, 28.. in v soboto. 29. t. m., no ho uradoval ler bo posloval samo v najnuj-l nejših primerili. | Mestni »oclslno-polltlfnl urad zaradi či- ] Sčenia prostorov 110 ho posloval v petek. 28., in v soboto, 29. t. m., razen v zelo nujnih primerih. S XV. simfoničnim koncertom letošnje sezone sla poveznili dve imeni, ki sta zelo važna činllelja v naši glasbeni kulturi, v naši reproduktlvni glasbeni ninelnnsli. To sta dirigent Nlko Stritof in pinnist Anton Trost. Pred več kot 30 leti sta bila oba naj-nadarjenejša gojenca glasbene šole naše Glasbene Matice, oba njena najodličnejša absolventa, ki sla nadaljevala svoj študij pozuejo v inozemstvu ter so močno uveljavila: prvi kot dirigent, drugi kot pinnist-koncertant. 5to takrat sta nastopala skupno na Matičnih produkcijah, sedaj ju srečamo zopet skupno na koncertnem odru: Strilofa pri pultu, Trosta pa pri klavirju, katerega : tako mojstrsko obvlada. V po nedeljek, 31. t. m„ bosta izvajala s sodelovanjem simfoničnega orkestra znameniti klavirski koncert v b-molu op. 23, ki gn je napisal P. I. faikovski O delu sainein bomo spregovorili v prihodnjih dneh. Poleg Cajkovskega je na sporedu šo Novakova Slovaška suita in prvič ho izvajana v Ljubljani Zandonaieva Trontinska rapsodija. Koncert bo v ponedeljek, 31. t. m., ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Malico. Paul Claudetovo »Marijino oznanjenje«, slovesna drama v 4 dejanjih z uvodno igro, ki jo te dni izvajajo v Frančiškanskem gledališču, privahljn vedno več obiskoval-1 cev. To slovito, največje katoliško dramat; Rko delo jo ko nalašč izbrano za današnji zbegani čas. Kaže nam pot k Bogu. k poslušnosti do Cerkve, k prenovitvi domovino in k rešitvi družine. Nocoj oh 18.45 bo spet • na sporedu. Prosimo, da si onkrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, i Frančiškanska ulica 1. Dijaki. dijakinje, oglejte si največje ' katoliško dramatsko delo Paul Clandelnvo »Marijino oznanjenje«. Vstopnice pri Sfili-goju v Frančiškanski ulici 1. Nabavljal nn zadruga železničarjev Ljubljanska pokrajine vabi svoje člane na članski seslanek, ki I10 v četrtek, dne 27. maja, ob 19.15 v špccerl.iski trgovini poslovalnice,' Ljubi iana gl. kol., nn cesli Soške divizije 15 Na sestanku bo poročat upravni odbor o delu v poslovnem lotu 19-12. I.cpo uspela Deržajcva r«7stava v Obcr-snelovl galeriji nn cesti Arlelle Ree bo zaprta nepreklicno v nedeljo, 30. t. m„ ob 13. Zato vabimo vso ljubitelje umetnosti, da si jo «e ogledalo pred koncem. Odprta je vsak dan od 9-18.30. Zanimive rerorlslie Janer« ln Jurija Su-bica. V izložbenem oknu trgovine g. Antona Kosa jo sedaj razstavljenih 11 ilustracij. originalnih ponatisov perortsh naših velikih slikarjev Janeza in Jurija Subica. So to ilustracije pesmi Prešerna, Jenka, Levstika in Stritarja, ki so bile objavljene v dunajskem »Zvonu« okoli leta 1878. Ploščo pa sn se obranile, tako da so možni sedaj izjemni ponatisi, Fosebnosil na živilskem trg«. Živilski trg v sredo je pokazat nekatere posebnosti ln je vladalo primerno vrvenje. Promet io bil dokaj živahen. ?.e v torek, prav tako v sredo jo bilo na Irgu več zabojev lepili pomaranč, ki so jih gospodinje rade ku povale. Trg je bil dalje preskrbljen z uvoženo belo čebulo, s katero so so gospodinje tudi dobro zalagale. Poleg čebule 80 bra-njevke prodajalo tudi novo poso. Neka ženica pa je prodajala posebnost, ki je ljubljanski živilski ti g doslej ni imel nnprodai. Dospeln je na trg pošiljka tako imenovanih »finoehi« jev, rastlina, ki ima vonj po janežu. V Italiji je ta rastlinn zelo priljubljena. Mladina jo zaužlva surovo, tako kakor jemo pri nas repo ali pa čebulo. Drugače pa jo nnpravljajo kot prlkuho. Prodajalka te rastline je gospodtujnm rade vol Ic da.iaia navodila, kako jo treba »finoehi« pripravljati. Kuhali jih je treba v slani vodi. ko jih proj lepo očistimo. Nato so pripravijo skupno z nekaj paradižnika kot špinača. Trg je hil po dožju izredno bogato založen z glavnato solato. Trnovčanko in Krakovčanke so se lahko postavile s svojo šolalo. Poleg mehke »kraljice majnika« jo prišla na trg že lepa ajseriea. Tudi nekaj berivko jo bilo še na trgu. Naprodaj pa je bilo daljo Še mnogo drugo zelenjavo in vrtnino. Prve češnle Iz Gortztje v Ljubljani. — Nekemu ljubljanskemu trgovcu je to dni dopoldne pripeljal avtobus iz Oorlzije neka i zabojev češenj, ki so nedvomno prve, kar jih je LJubljana lotos videla, fcšn ie so bile prav siailke in okusne, todn so bilo žo tnkoi prvo uro pokupi jene In so ljudie čakali nanjo kar v vrstah. IJpnti je, dn bodo pozncle. ko Do češenj več na razpolago, tudi cenejše, zlasti ko pridejo na trg še domače češnje, lo ie z Orel In iz Helo krajine To pa bo verjetno Selo čez kakih 14 dni. Okopavanle krompirja. Dneve pred dež-lom so poljedelci porabili, da so skrbno in lepo oliopnli krompir, ki ga je v okolišu meslne občine ljubljanske posajenega zelo veliko, več kakor lansko leto. Krompir jo sedaj že skoraj ves okopan in zadnji dež m,i In dohrodošel. Zanimivo je bilo opazovali."kako so delavci meslne vrtnarije hiiru okopall krompir, ki je vsajen na treh n.ii vab v Zvezdi. S posebnim plugom, izdelanim zn okopavlne, so delavci ves krompir v enem dnevu osull, delavke ' na odstranile plevel. Tudi ta krompir zelo lepo raste. l'o mnogih njivah je pognala žo koruza, ki jo bo treba tudi kmalu osuti. Število goitiln v LJubljani. Trenutno je v Ljubljani še veljavnih točno 360 gostilniških koncesij, vendar je število obstoječih gostiln za malenkost manjše, ker je sem in t.in kaka gostilna začasno opuščena. V to število so všteto vse gostilne od najmanjših bifejev do velikih modernih rc-. stavraeil. Torej prido v Ljubljani povpreč-' nn na vsakih 250 prebivalcev po ena gostilna. kar je zelo dosli. Higienske razmere v ljubljanskih gostilnah so v splošnem dobre. Mestni obrtni oddelek izvaja sedaj kontrolo nad vsemi gostilnami. Xa vsak način jo gotovo, da se nove gostilniške koncesije v Ljubljani dalj časa no bodo voč izdajale. Zanimivosti nepremičninskega trga. Ne premičninski lig je letos primerno živahen. Veliko je ponudb, pn tudi povpraševanje jo zadnji čas postalo večje. Zemljiška knjiga jo v zadnjih 11) dneh zaznamovala do 15 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost nad 638 8110 lir V petih mesecih pa jc bilo letos zaznamovanih nad 90 kupnih pogodb za vrednost do 10.600.0(10 lir. Med drugimi je mestna občina ljubljanska prodala Ivanki Klanjščkovl. posestnlei v Ljubljani, i'le-terSnikovn ulica 28, del parccle St. 108-1 pot in parcelo št 152-4 pot k. o Kapucinsko predmestje v skupni izmeri 144 kv. m zn 28.800 lir. Jevnikar Ivanka por. Goloh. po seslnlea v Ljubljani. Vodmnlska cesta 6. ,1« prodala Cirilu Pirnntu, trgovcu v Ljubljani, Itesljcva cesta 13. parcelo št. 191-15 njiva k. o. Spodrt.la Šiška v Izmeri 706 kv. m zn 70 000 lir V k. o. Petersko predmestje I del je bilo prodanih več zemljiških parcel po 60- 90 lir kv 111. V k. o. Kapucinsko predmestje so splošno Btavbne parcele od 200 do 250' lir kv. 111. Ponesrečenci v Ltuhl.lanl. Ključavničarjev« včerka 2 letna Marjane« Zdošar.feva je padla s postelje in si zlomiln desno nogo. — Mestna onemogla 85 letna Mnriia Kaste-ličcva si je pri padcu zlomila desno nogo. Poizvedovanja V sobetn dopoldne sem Izgubila usnjeno modro rokavico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi upravi »Slovenca«. Izgubila sem dne 25. mai« zavitek z nn- glivicami na poti od Poljanske 7rinlskcL'« ceste. Nallačenov. ulice, po Strellški. lira-dockcua e.esii do Doloujske ceste. Poštenega najditelja naproSain, da jih prinese v uDra-vo »Slovencu«. Gledališke , O p e r a 1 fetrtek, 27. maja. ob 18.: »Madame Butter- tlv« Red četrtek Petek. 2v maja, ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.« Oralorii Ited 0 Sobota 2». mala: Zaprto. Nedelja. 30. mala. oh 17: »Vnebovzetje B. D. -M-« Oratorij. Izven. Ceno od 20 lir navzdol. D r a m a 1 fetrtek, 27 maja. ob 18: »JorlJev« hSl«. Ited A. Petek. 28. maja, ob 15: »V času oblskanja«. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 29. mala: Zaprlo. Nedelja. 3(1. nmja, oh 15 : »V času oblskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir. Ponedeljek. 31. mala, oh 16.: »Princeska In pastirček«. Zaključena predstava za G1LL, Naznanila FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE fetrtek. ?J. mnja. oh 18 45: Paul Claudcl — »Oznanjenje Marijino«. Petek, 28. mala. ob 18.45: Paul Cltiudcl - •Oznanjenje Marijino«. Sobota, i), mala. Zaprlo. Nedelja. 311. maj«, oh is.45: Paul Claudei — »Oznanjenje Marijino«. RADIO, fetrtek. 27. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa. poročila v italijanščini - 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Napevi in romance — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Obnro ženili sil v slovenščini — 13 25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročiln v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sijaneo. lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. po-ročila v italijanščini — 17.10 Vokalno-sim-fonlčni koncert — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Politični knmentnr v sloven-ščini — 20 Napoved časn. poročil« v italijanščini - 20.20 Koncert altNtke Cloe Kitno ln ninn sta Germana Arnnldiin — 21.15 Plošče — 21 30 Simfonični koneert vodi dirigent Morelll — 22 20 Prlliubliee pesmi vodi dirigent Zeme — 22 45 Poročiln v italijanščini. I.EKAIINF. \nčnn službo Imaln lekarnei mr Snšnlk, Marl.iln trg 5: mr. Den-Klanj-šček. C.-stn Arlelle Itee it 4. m mr. Boiiiac ded., Cesta 29. oktobra 31. CflSn EBIPIl3U5KEBfl P13DKRRL3H U. Mionl •39. »Zagotovi mi najprej nekaznivost, potem bom govoril.« »In mi boš natvezei odkritja, ki si 9i jih sum izmislil.« »Vse bom izročil v tvoje roke,« reče Etio-0c zmagoslavno. Gotov je, da se bo Jožef vdul. uko pa se prestrnši, ko ta zaničljivo zakriti: »Nesrečneži Ali hočeš svoie tovariše izdati?« »Nisem njihov tovariš,« ugovarja Sjabuko. »Torej si zvodnik. Govoril Kje jih najdem?« »Ali mi zagotoviš nekaznivost?« »Zvodniku tatov, izdajalcu? Nikoli!« krikne Jožef. Etiopcc se zravna. »Ti zametuješ? Kesal se boš, pn bo prepozno,« reče in hoče oditi, todu Jožef zakriči grozeče: »Z obrazom na tla!« »Pusti me oditi,« ugovarja Etiopec poparjen. Spozna, da se zadeva obrača na slabo. Ni si tako zamišljal ovdienee pri podkralju- Prepričan je bil, da mu Zafntpanca ne bo le obljubil neknznivosti, marveč tudi mastno plučal njegovo skrivnost, zdaj pa...« »Jninrn pravico oditi I« ugovarja prepričan, da mu bo gotova mera nesramnosti pomugula. »Odšel boš, ko mi poveš kraj, kjer so skriti.« »Nikoli ne bom povedal.« bico. Jožet zuplosk nora pove ika. Oba sužnja planeta v so- »Zvežita ga I« naroči in pokaže Etiopca. la vidi, du je vse izgubljeno. Neizrečeno je bil besen; hoče obraniti lastno prostost, zato se vrže na oba sužnja. Vname se kratka borba. Sužnja sta bilu orjaka, zato ga lahko uženeta in zvežeta. »Palice!« zapove Jožef. Etiopec začne divje kričati: »Ne, nel« prosi. »Govoril« »Obljubi mi nekaznivost.« »Govori, potem se bo videlo. Ako si zares skesan ...« »Sem. Obljubi,« muka jetnik. »Govori. Si eden od njih?« »Ne, sem pošten krčmar.« »Ali si vedel?« »Zdaj sem odkril.« »Kje so?« »Obljubil Obljubil« prosi zvodnik. Jožef je neizprosen. Ničesar ne obljubi. Etiopec, ki je mislil, du ima v svoji skrivnosti nezmotno sredstvo narekovati zahteve podkralju, je odklonil govoriti, zdaj je pa začela delovati pulica, ki mu je končno odprla usta. Preklinjal je trenutek, ko se je odločil, da izda svoje stare tovariše, priznal je pu vse in se skušal postaviti v lepšo luč. Priznal je, dn je spoznal v svoji hiši nekatere može in da je od njih mnogo kupoval. »Ukradeno blago...« »Nisem vedel, da je ukradeno,« se brani. »Zvodnik torej...« reče Jožef s prezirom. »Ne, ne. Pošien krčmar!« Pred kako uro so prišli k njemu možje, od kuterih je kupoval, in ga zu božjo voljo prosili, da jim du stanovanje. On kot pošten krčmar jim ni mogel odreči stanovanju in ko jim je stregel, je odkril, da so imeli namen vdreti v palačo podkral ja, ga okrasti in umoriti. »Ali so govorili to vpričo tebe?« vpraša Jožef neverno. »Da.« »Skoraj ne verjamem.« »Ne lužem. Vpričo mene so govorili,« pravi Etiopec. »Nadaljuj!« Etiopec pripoveduje, da so govorili o enem svojih tovarišev, ki se je vtihotapil v hišo pod-krulja, da jim odpre vruta, in se boje, da jih je izdal. Gorje, ako je ta človek povedal. Izgubljeni so. »Ali so tudi o tem vpričo tebe govorili?« vpraša Jožef zamišljeno- »Bili so zelo razburjeni.« »Ali so ti zaupali? To se pravi, da si njihov zaveznik. In ti?« »Jaz sem se pa čutil dolžnega, da jih ovadim in prejmejo zasluženo kazen,« pravi ovaduh. »Ti si izdal svoje zločinske tovariše,« vzklikne Jožef z gnusom. »Ni res.« »Saj si prosil za nekaznivost,« »Zarodi poslov, ki sein jih imel z njimi, ne da bi bil vedel zu zlobo. Oni me bodo očrnili, da bi sebe oprali; toda pri mojem Arsun- l fiju, ki je največji in časti vredni med bogovi...« . »Dostil Povedal boš glavnemu mojemu služabniku, kje je tvoja krčma « »Sam jih bom pripeljut sem« »Ii boš točno povedal, lvojo trditev bomo regledali in ako se bo izkazalo za resnico, ..ar si povedal, in da nisi njihov zvodnik, ne boš samo nekaznovan, marveč 6e nagrajen: dobil boš žita za dve leti; ako 91 pa eden niih, ti izdaja ne bo pomagala in bos z njuni kaznovan ali oproščen Odstranite ga!« Sužnja sta odstranila Etiopca, ki je kar pesnel, Jožef pa je odšel v svojo gobo. Eden sužnjev je prišel povedat, da noče dati Etiopec zahtevagnega pojasnila: zato da Jožet povelje, da ga tepejo, dokler ne pove. Tajnik naj se poda s petdeset možmi v krčmo, da prime zločince. Suženj odide, da izvrši naročilo. Jožef ni dolgo čakal, ko je vstopil veliki dvorjanik » I u so.« »Kdo?« vpraša Jožef s presenečenjem. »Vsi.« »Vsi?« »Niso ga hoteli zapustiti. Tako so jokali; pripravljeni so bili vse pustiti: vreče, osle in srebro za njegovo svobodo. Prosili so me, nuj odvedeni mesto njega enega, dva. tri od njih, kolikor bi hotel, samo da pu«tim prostega mladeniča, katerega morajo zelo radi imeti: prosili so me. naj imam usmiljenje s starostjo njihovega očeta, ker bo umrl velike žalosti, ako se vrnejo brez najmlajšega brata. Res me je ganilo.« .Stiraitn" iptlsa pgfitifiMia »Na soncc — a ne prevečl« Pod tem naslovom ste čitali v »Slovencu« daljši članek, v katerem je tudi beseda o športnikih in o sončenju. Presenečeni ste bili, ko ste ugotovili, da opozarja pisec na neugodne posledice sončenja, in ko ste brali, da so »opaljeni atleti zmerom najslabši«, da sonce ni dobro za športnike ter da sonce slabi voljo. Doslej ste mislili, da spada nekako k športnem okusu, da je človek zagorel v obraz in da se rad sonči. Vprašujete, če sem jaz napisal omenjeni članek in če nc, kaj sodim o njem. Povem vam, da ga nisem napisal in da sem ga samo z zanimanjem prebral. V vsem pa se strinjam z izvajanji neznanega pisca. Reči pa moram, da takšno gledanje na sončenje tudi pri nas ni novo; v »Knjigi o športu« (Mohorjeva družba, 1. 1934.) beremo v poglavju, ki govori o koristih zračne kopeli in sončenja naslednje: »Dolgotrajno sončenje je nespametno, ker zmanjša duševno in telesno sposobnost za delo. Kdor hoče imeti od sončenja zdravstvene koristi, sme biti na soncu samo toliko časa, dokler mu to prija.« V potrdilo navedenega omenjam, da smo se svoje-časno pri velikih telovadnih tekmah radi gnetli pod dežniki, da bi se obvarovali sonca. Tudi o madžarskih plavalcih, ki so prihajali na mednarodne tekme v Ljubljano vemo, da so bili razmeroma ble-dikaste polti. Prav isto smo ugotovlil tudi na olimpijskih igrah. Torej bo držalo, da pretirano son-čefcje ni za športnike, ki bi naj postavljali najboljše rezultate. Kljub temu pa želim pribiti — da ne b» nesporazuma — da spada zmerno sončenje k športnemu slogu življenja. To velja za veliko večino prijateljev narave, plavalnega športa in življenja pod vedrim nebom, ki se sončijo in se bodo sončili kolikor bo komu prijalo. So seveda tudi taki, ki radi malo »potrpijo«, da dobijo kaj bolj ožgano polt, toda Ie-ti ne bodo tekmovali, in koncem koncev je treba upoštevati, da smo ljudje tako zelo različni. Saj bi bilo dolgočasno, če bi bili vsi enako bledi ali vsi enako zagoreli! (P. F.) Konjske dirke. Kakšna je dolžina tekmovalnih prog pri konjskih dirkah? Najkrajša proga meri 900 m, med daljšimi pa velja ona na 7500 m za najdaljšo. Triletni konji tekmujejo navadno na 3200 .m. Kakor vidite, imajo konji razmeroma lažje naloge od atletov ali smučarjev, ki tekmujejo tudi na petkrat daljše proge. (S. M.) Udarjanje z nogo. Kaj pravijo nogometna pravila o udarjanju z nogo? Napad na nasprotnika z nogo seveda ni dovoljen. Pri tem je vseeno ali se ga"brcne z nogo ali pa se ga zadene z nogo na katerikoli del telesa. Udarce z nogo, ki so bili izvršeni namenoma, ie treba smatrati za grdo surovost ter je treba igralca za tak prestopek takoj izključiti. Ne smatra pa se za namerno udarjanje z nogo, če igralec v borbi za žogo nehote zadene nasprotnika. (D. J.) Nevarnost pri plavanju. Plavanje je zdrav šport, ker krepi notranje organe in mišice, ker pomeni zračno in vodno kopel itd. So pa gotovi primeri, pri katerih zdravniki odsvetujejo udejstvovanje v plavalnem športu. To velja zlasti za ljudi; ki jih rad zagrabi krč v mrzli vodi, ki imajo bolno srce, uho in podobno. Ce pridere voda v notranjost ušesa, se rado zgodi, da plavalec zgubi čut za ravnovesje in se tako le s težavo obvlada na vodi. Odsvetujejo tudi plavanje s polnim želodcem kakor tudi kopanje po večji količini zaužitega alkohola. (L. U.) Da fci bil bliže tebi... Sobotni večer je in ura kaže devet. Zunaj dežuje in tako ne vem, kam naj bi se dal. Sicer bi lahko šel kamor koli — v Milanu je vendar na desetine kinskih dvoran, gledališč in kavarn. Toda vse to me dolgočasi. Sem namreč 6am, kajti v Milanu ni Mariuccie; v nekem mestecu na deželi živi in samo nekaj sto kilometrov naju loči. Niti brati se mi ne ljubi. Sit sem že teh romanov; rajši se usedem za mizico in vzamem pero v roke; nekaj listov leži pred mano. Ali moram pisati Mariucci ali ne? Veseli me, če se dokopljem do kakega stavka, ob katerem lahko razpredam misli. Na primer: »l)a bi bil bliže tebi...« Ni slabo, in teh malo bc6ed me spomni moje ljubezni. * Tisti večer eva bila z Mariuccio v parku. Bila je tema. Čutil sem samo njen rahli dih in videl belino njenih zob. Ljubil sem jo. Tudi ona me je ljubila. Toda njena ljubezen je bila — kako bi rekel — oprezna. Ni mi verjela, kajti v malem po-deželskem mestecu, kjer sva živela, je lahko vedela za vse moje zgodbe. Sicer jo vedela, da grem sleherni večer ob desetih spat. Kljub temu mi ni verjela. Ob večerih, ko ni mogla z doma, je preizkušala mojo vztrajnost z raznimi eksperimenti, n. pr.: moral sem se sprehajati pod njenim oknom ob urah, ki jih je ona določila; včasih ob 21.20, včasih ob 22.05, drugič spet ob 22.40 ali pa 22.35. Jaz pa, ki sem bil blazno zaljubljen, sem vestno in vztrajno trpel njene muke. A še vedno mi ni zaupala: da sem lažnik in nezvest, je ponavljala iz dneva v dan. Večer je. Z Mariuccio sva bila v parku. Dejal sem ji: »Dve novici ti moram sporočiti: ena ni preveč vesela- druga pa toliko bolj. Uganil« Obrnila Koliko znaša ženski svetovni rekord v teku na 100 m? Čeprav je lahka atletika koncem koncev šport za moške, je vedarle presenetljivo, kako dobre uspehe lahko dosežejo tudi ženske, ki se sistematično urijo. To potrjuje svetovni rekord v teku na 100 m, ki znaša 11.5 sek., postavila pa ga je Helen Stephens (Amerika) 1. 1936. Vsekakor izvrstna znamka za žensko! Evropski rekord v tej panogi je le za desetinko sekunde slabši, drži ga pa Poljakinja Walasiewicz. IZ. F.) Ragnhilda Hvegerjeva. Prav v zadnjem času ste brali o slavni svetovni rekorderki v plavanju, da bo v letošnjem poletju gostovala na Madžarskem, in — da je sporočila svoji plavalni zvezi, da sploh ne bo več nastopala, pač pa bo dala športu slovo. Katero od obeh poročil je ločno? Obe vesti sem zasledil v inozemskih dnevnikih in vem toliko kot Vi. No, in če hočete, toliko več vem. da sc hitra Ragnhilda že dolgo poslavlja in da gre najbrž za reklamo, kateri sc, tako mislim, tudi sama čudi. (N. G.) Opomba: Ob zaključku današnje posvetovalnice sem prejel še štiri pisma dijakov; odgovor boste dobili prihodnjič! * SK Zabjak. I. moštvo in rezerva imata v četrtek 27. t. m. za Kolinsko tovarno od 18 dalje obvezen trening. V petek ob 19 v klubski sobi obvezen sestanek I. moštva in rezerve zaradi sestave moštev za nedeljski prvenstven: tekmi. Nov španski rekord v zračnem jadranju je postavil španski jadralni učiteli .lulian Sevillnno v jadranju v odrejeno smer. 221 km dolgo progo je preletel v 5:32 urah. Težave z organizacijo dela in prehrane v Sovjetski Rusiji Stockholm, 25. maja. s. V notranjem žiti je- t nju boljševiške Rusije so še vedno področja, I kjer delo ne [Kiteku tako, kakor to zahtevajo, sedanji hudi časi. O ureditvi delovne službe piše uvodnik v moskovski »Pravdi« tole: Kaže, da je mnogo postopačev in lahkomi-selnežev še vedno neorganiziranih in nediscipliniranih. Navzlic strogim ukrepom, ki so bdi izdani proti tistim, ki bi izostali od dela, so še vedno ljudje, ki kršijo zakonske določbe in si dovoljujejo delati škodo državi in njeni obrambi. Izdaja nad zakonom o delu je skrajno nevarna izdelovanju orožja, streliva, oprave in živil ter pridobi vanju surovin, lako je na primer v kuzbaškem rudniku še vedno mnogo ljudi, ki ne prihajajo na delo, vsakdo pa lahko ve, da takšno izostajanje dela pomeni znatno zmanjšanje pridobivanja premoga, tistega premoga, ki je za nas tako važen ko zrak. »Pravda« potem poudarja, da v vojnem času takšnega stanja ni mogoče trpeti, ter nadaljnje: »Celo med voditelji so takšni, ki mislijo, da vojna sama lahko disciplinira delavce, lo je največja zmota. V vojnem času je treba strogo izvajati postave. V neki tovarni je mnogo ljudi, ki izostajajo od dela in ki skušajo še vedno opravičevati izostanek z zaposlitvijo drugod. Po drugih krajih se skušajo izogniti delu, da bi lahko skrbeli za svoje osebne Trgovske posle in špekulacijo. Takšnih izostankov ljudi, ki so krivi, da je izdelava tako hudo padla, naj voditelji in načelniki oddelkov ne skušajo opravičevati s tem, da je treba razlikovati med onimi dclavci, ki neupravičeno izostajajo od dela, ter med tistimi, ki lo store upravičeno.« S položajem prehrane v Sovjetski Rusiji pa se liavi londonski časopis »Times«, ki razglablja o stanju na vzhodnem bojišču ter poudarja. da je slabega položaja na tem bojišču v glavni meri krivo prehrana. To vprašanje — piše omenjeni londonski list — je še bolj pereče spričo težav z notranjimi prometnimi zvezami. Pomanjkanje živil /n civilno prebivalstvo bi utegnilo zelo oslabiti boljševiško vojno povezanost. IEL KI IVO SLO« A " " Sentimentalna ljubezenska komedija 3«?- »Zadnja iluzija« r^c V glavni vlogi: Harry Baur, Bettl Stockfeld, Jeanne Provost Zaradi dolžine filma prICetek predstav ob 14, 16.16 ln ob 18 30 1 iel KIXO MATICA 2]-41 FIlm najglobljo socialne tn ljubezenske vsebine... ft Nepozaben obraz graclozne COK1NNE LUCHAlKE v režijski umetnini »Ječa brez rešetk« Soigralci: Roger Duchesne, Annle Duccaux. PREDSTAVE ob 16, 17 ln 19 16 1 iel k 1x0 i;m»\ Odličen CcSkl tlim po znamenitem 1C Capkovero romanu 1111 »Turbina« V glavnih vlogah: LIda Baarova tn Frantlfek Smollk Predstave: delavnik ob 16 80, 11 SO tn 19 80; ob nedeljah ob 10 80. 16 80, 17.80 Id 1B30I BKKB Slovito kazino v Niči nameravajo podreti. Stala je pol stoletja in mnogo je ljudi, ki so v njenih dvoranah in na njenih zelenih preprogah zapravili vse svoje premoženje. Zaradi varčevanja z bencinom in kavčukom je predsednik mehiške republike Avila Cama-clto izdal pred nedavnim odlok, po katerem v Mehiki odslej vsak teden en dan ne bodo smeli voziti avtomobili. 4 Zalivala Ko nam je nenadoma umrl naš preblagi dr. Ivan Sirko smo prejeli številne dokaze sočustvovanja v teh, za nas prebridkih dneh". Zahvaljujemo se vsem in vsakemu, ki so mislili na nus z dobrimi deli in tolažečo besedo. Dolgujemo posebno zahvalo gosp. proštu Alfonzu Klemenčiču za veliko pozornost in uslužnost. gospodu sodniku Stanku Cerniču in gospodu županu Ivanu Malešiču, ki sta poveličala delo in življenje predragega pokojnika ob njegovem preranem grobu, metliškim pevcem za ganljivi žalostinki. društvu mojstrov za priredbo svečanega sprevoda in vsem udeležencem iz vseli slojev, ki so skromnega moža spremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so prekrili njegovo krsto in posipali z njimi njegov grobi Metlika, 22. maja 1943. Pokojnikovi svojci. se je k meni in tiho rekla: »No, poslušajmo.« S težavo sem spravil iz sebe: »Družba, pri kateri sem v 6lužbi, me je prestavila v Milano. Odpotovati moram v teku enega meseca.« Ni se ganila, niti besedice ni rekla. Jaz sem dodal: »A preden grem, 6e bova poročila.« Še vedno se ni ganila. Le iz njenega diha, ki je postal krajši, sem spoznal, da jo je presunilo. Potem mi je položila roko na ramo: »Prav, poročila se bova.« Nisem vedel, kaj naj ji rečem Gotovo som ji povedal mnogo lepih besed, jo obkladal z drobnimi imeni, govoril o čudovitih načrtih, o majhni hišic'i samo za naju, daleč tam v Milanu, na kaki majhni periferijski ulici. Nenadoma pa me je ona prekinila in odločno rekla: »Poročila se bova, a šele čez eno leto. Ti boš ostal v Milanu eno leto. Potem boš imel pravico do enomesečnega dopusta, se bos vrnil domov in midva se bova poročila, šele tedaj bom verjela v tvojo zvestobo iu ljubezen.« »Toda, Mariuccia, poslušaj...« Nič ni pomagalo: ne moje prošnje in ne moji prepričevalni govori. Vztrajala je pri svojem sklepu. Cisto mirno me je spremila na kolodvor, ni jokala, niti rekla ničesar. A vseeno je bila ginjena. Ostala je na peronu, dokler se vlak ni izgubil med visokimi drevesi ob progi. Cez nekaj ur sem prišel v Milano. Začel sem svoje novo ivljenje. Nnšel sem sobico v neki ulici pri Beneških vratih. Sam va.-e sem 6e zaprl. Stanovanje in urad, urad in stanovanje: in nikamor drugam. Štirinajst dnt... mesec... dva. Pisal sem JI. Pravil sem ji o 6ebt, celo o najmanjših stvareh sem ji pisal. Ona mi je vestno odgovarjala, a vedno malo besed. Niso ji ugajala dolgovezna pisma, preveč milosolzniške izpovedi in neverjetne obljtihe. Pisala je: »Tudi jaz mislim nate.« »Blizu sem ti.« »Imain zaupanje vate.« »Pretekla sta dva, trije meseci...« Moje življenje je potekalo tako čisto mirno in popolnoma ločeno od tistega šumnega in hrujmega milanskega, ki se je razvijalo pod mojim oknom Trije meseci so že pretekli. Spet je bilo nekega večera, to pot ob desetih, itopai 6em po stopnicah v stanovanje. Za mano je šla neka ženska, kajti razločno je bilo spoznati žensko hojo. Nenadoma je nekdo kriknil in slišal 6em še padec. Nekaj belega in modrega je ležalo na slopniščnem presledku Stekel sem na pomoč. Pobral sem žensko, ki je krvavela na kolenu. Zadobila je poškodbo, k! jo je zelo, zelo bolela. Podprl sem jo. »Pogum, gospodična, pogum Videli boste, da to ni n^Č.« »Mislite?« »Gotovo.« Spremil sem jo do četrtega nadstropja. Njena mati se mi' je zahvalila. »Zelo prijazni ste bili. Ce ne bi bilo vas, kt moja Jožica...« Torej. Jožica ji je ime. Pobesil sem ramena. »Mislite? Upam, da ni nič hudega. Cim prejšnje okrevanje vam želim. Lahko noč,.« »Lahko noč.« • Cisto običajen dogodek. Stvar, ki se vsak dan ponavlja. Bog ve, koliko žensk in koliko moških pade takole en večer v Milanu po stopnicah! Nič posebnega! In to tembolj, ker se gospodični ni nič hujšega pripetilo. Na žalost sem jo nekaj dni po nesreči srečal na stopnicah. Nasmehnila se. mi je. Pozdravil sem jo. »Vse v redu?« »Vse v redu.« »pzdravela?« »Ozdravela.« »Prav vesel sem. Lahko noč.« »Lahko noč« A z ženskami je križ: razumi jih, kdor jih morel Naj jih zasledujemo? Pustimo pri miru? Prisegamo in celo krivo prisegamo, da naše srce hrepeni po njih? Smejejo se ti v obraz, pokažejo hrbet, pravijo, da si dolgočasen ali prikolica. Pa ostani miren ob njihovem nasmešku ali ljubkem gihu! Obsodijo te za neotesanca in same obsodbe sploh prihajajo preko ograje njihovih zob, ko govore o tebi s prijateljicami, brati, starši ln služkinjo. Toda zvečer, ko so same v posteljah, mislijo nato in menijo, da si popolnoma drugačen človek kot drugi. Sanjajo o tebi in spet sanjajo. Tvoje oči, ki so prav take kot oči vseh drugih. 60 kar na lepem obdarjene z nadnaravnimi darovi: črne so in sam blesk je v njih. Pa razumi žensko, kdor jo morel Nekega večera je gospodična Jožica potrkala _ na vrata. Odprl sem Boječe se mt je nasmehnila: »Bi mt lahko posodili žveplenko? Mama jih je pozabila kupiti.« »Prosim. Lahno noč.« »Lahko noč. Sami stanujete? Ali ni nikogar, ki bi vam delal družbo?« Zelo ljubka je bila. Osemnajst... devti-najst let? Morda Ljubek obraz trna m lepi kostanjevi lasje ga obkrožajo »Sam stanujem in nihče mi nikdar ne dela družbe. Lahko noč.« Nisem je mogel razorožiti pri njenih napadalnih podvigih; čim bolj zagrizeno je izdajala ob-koljevalne sunke, pošiljala oklepne enote svojih nasmeškov v prvo linijo tn pripravljala klešče s -prekanjenim in finim vrtenjem očl, tem bol) odporen sem postajal. Zakopal sem ee za Mariuccino sliko. Vsi njeni manevri so bili brezuspešni. Nič ni pomagalo: zame ni obstajala nobena druga ženska kot Mariuccia; ona mi je bila vse. Koliko mesecev še? Še devet; potem bo ona v beli obleki in poročno koračnico bodo igrali. Nekoč me je neki gospod zelo strogega obraza ustavil na stopnicah. »Dober večer. Veseli me, da sem vas spoznal. Tako prijazni ste bil do naše Jožice. Zdaj govori vedno samo o vas — seveda v samih pohvalnih besedah. Pridite nas obiskat: kak kozarček likerja bomo spili; veste, naredila ga je naša Jožica.« Skušal sem pobegniti. Dejal sem. da mi nikakor ni mogoče, da imam važen opravek in nujno delo... Zastonj vse besede, ko da bi bob metal ob steno. Jožičin oče me je prijel pod roko In mi požugal p prstom: »Samotar!« Potem sva stopila v stanovanje. (Konec prih.) 7a Liiidskn tiskarno v Liublianl: Jože Kramarii Izdaiateli: InL Jože Sodia "rednilc: Viktor Cenfcič