1» i* fuen tleli in umikov P R O S*V E TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORN E JEDNOTE Issaed deity except Sundays end Holideys .YEAR X- kolmd m •i cklmfo. * tk. po.t th* Act of Coacrwa of March S. 111». chicago, ill., petek 1 avgusta (august) 1917 stev.-number 181. iN UMOR VODITELJA STAVKE ^lisrjeTvsled linčanja TSk Y Butte, Mont., jt d, toda delavci »o mirni. gg NISO IZSLEDILE [OPETNIH MORILCEV. Mont — Lokalne oblastjo, da Ktore vse, da is-^orilce, ki so v spanju nu-i frank Littis, člana ekseku-f. W., in gs obesili, iji, ierif, njegovi deputi-jriavni pravdnik pravijo, i jt umor izuenadil in da niči morilcih. Gospodinja je bije tako prest-a "da mogoče ae bi mogla *po-rileev. otnopa trdijo člani "Unitih rudniških delavcev," ijo pet morilcev in pričn-di odkrijejo tudi šestega ;itrokovne organizacije se j razgovarjajo o situaciji. Rabini priooročajo takojš-eijo, zmernejši člani pravi-i je bolj pametno, Če se mn- rudarji vlada veliko ogor-i Tiled strahopetnega umora, rji ne bodo mirovali, dok-odkrijejo nizkotnih moril-so avoje roke položili na Ijenega človeka, o katerem iii, da »e jim ne more bra- izroče oblastim, lei so se pripeljali ob treh ij r avtomobilu, ko jc bilo globokem spanju. V pre-isu vdrli na pravi roparski i ki ko jim je gospodinja pre-pod pritiskom samokresa §ebno številko, so nri* I iz nje žrtev v spodnji oble-r ja naložili na avtomobil. Pe ilittla izven mesta, da so nemoteno izvršili umor. .fctvijo so nabili liatek z u druge. iji I. W. W. so priprav-Tiiti v»e, kar je v njih morilci prejmejo zasluže-en, ki jim ure po obstoje-ivah. Podali so *e k šeri-' aehtevali, da uvede obširno iro o umoru, da ae dožene, ' ' morilce in jih plačal Itopetno delo. »o. On je bil določen zo |žrtev. Svarili so nas in rekli ibo Joe Shannon dru^i, Tom 111 tretji in nekdo drugi če- * rekel William Sullivan, '*' Unije kovinskih rudniš- jeev. "Ne morem poveda-"kaen način smo dobili M vemo, da so bila na u gotove osebe." un°n je piedsednik itraj-odhori »n razume se, da rudniiki baroni v želod- froinje, t katerimi groze »lavke, i„ strahopeten * »orejo vplivati pomiro-Krajkarje, ker štrajkar-IJ® do poznanja, da se M strašijo umo:-n, C Kljub temu »rji mirni, dasiravno vre do strahopot. ^»aleev, ki ne poelužu- VEČNO VPRAŠANJE 0 PROHIBICUI. ■ ~>«/ Senat ja sprejel dodatek k ustavi, ki določa probibieijo, ako ga potrdi 36 držav. SAMA POTRATA ČASA. Waahington, D. 0. — Odkar je prišla živilska predloga v kongresu na dnevni red, se piše in go vori o prohibiciji, kakor da ne gre za ohranitev živeža in zniža nja ccn, ampak kot da je glavno vprašanje, kaj smejo ljudje piti. Nekateri menijo, da je zdaj vprašanje prohibicije rešeno, ko je senat s 65 glasovi proti 20 spre jel Sheppardovo rezolucijo, ki določa, da države odločijo o prohibiciji. V resnici ja pa to vpra Šanje tain, kjer je bilo, ker so tu di do sedaj imele države pravico, da so odločale o prohibiciji. Kaj pravi rezolucijaf To, kar jc dovoljenega po ustavi. Treba je, da šest in trideset držav uvede popolno prohibicijo, da bo mogoče ustavi dodati prohibicionistični dodatek. Vendar pa ostane se odprto vprašanje, Če bo to mogoče res izvršiti. Senatni zaključek nadalje pravi, da sc tega prohibicionutičnega dodatka ne more dodati k ustavi, če ga niso države sprejele v teku šestih let. Sodeč po teh beaednh so zmagali "mokri," a ravnotako prohibicionisti, da je zmaga na njih strani, ker bodo v šestih letih pridobili več držav za prohibicijo, kot jih potrebujejo. Rezolucijo zdaj predlože kongresni zbornici ,da glasuje o nji. V senatu so glasovali takole: Za resolucijo: New, ' -■ pwiuiu- "oh/, , U,u°ra, da ae re-fHardwick, *Uprosnega iff nc-n»S>rotnika. •dvokat rnijf kov.n ;,J:,h je še do- »*! u0p'lkom: 4'Podvre. f**ae korake, da p-c Ashurst, fiankhead, Beekhum, Borah. Brady, Chamberlain, Colt, Cum m i Iks, Curtis. Fernald, • Fletcher, Frelinghuyuen, Oore, Qronna, Hale, s* Harding, Holiis, Johnson (orišČa ne bodo zgrajena do do!o-čenega dne! ttfrede. Htvert' jwjdemV, ^ !l*alnim potom " ' ki »,... u Položil upravni komisiji ki-Li 1 peticijo a 1500 podpiai, v kateH ! ^ Se Vri,0rtw i Uudat vo zahteva, da je ohreije od-iri T?" *odili- P^ ve* den ze kopel. Vprešenj^ * lUeUttT" n»dniškij pride pred upravno komisijo dne ,9. avguats. MLINARJI SO PRIPRAVUEKI POPUSTITI POLOVICO OD ROTITA? Washington, D. 0. — Iz krogov, ki zagovarjajo dva dolarja kot minimalno Qcno za bušelj pšenice, irihajajo sopet tolažilne besede za judstvo, češ, da sod moke ne bo stal $14. V teh krogih pripovedujejo, da velemlinarji iz severozapada zdaj Konferirajo s Herbert C. Hoover-jem. Rezultat konference še nl bil objavljen, toda gospodje vedo povedati, da so velemlinarji priprav-jeni popustiti na profitu. Odkod so gospodje to izvedeli, je seveda njih tajnost ,četudi prav natančno vedo, kakšne bodo cene za moto. Oospodje pravijo, če bo bušelj pšenice po dva dolarja, da bo stal sod najlepše moke v Chicegu $11.50, v New Yorku pa $12. Mo-to, ki jo rabijo peki, 'bodo v srednjem zapadu prodajali po $9.50 sod, v New Vorku pa po $10. Koliko so vredne take obljube in govorico, dokazujejo obljube premogovniških baronov, ki so jih kapitalistični dnevnik kovali do neba kot nesebično patrijotiČ-no požrtvovalnost. Obljube so bile storjene, pesem je hila zapeta patriotični požrt-vovalnosti, državni obrambni avet države Illinois je pa dognal, da napravijo premogovniški baroni pri rudniku ln pri toni premoga od $2.15 do $2.35. V taki žalost-ni luči je končala patrijotična požrtvovalnost premogovniških baronov v državi Illinois. policijski načelnik v Ohioagu je ukazal, da aa vrši lov od hiše do hiše. AVSTRIJA IN SEPARATEN MIR. NIHČE NE BO UftEL. Ohicago, DI. — Policijski načel-ik Schuetler je izdal svojim pod-jeniui organom ukaz, da potna-jo zveznim uradnikom pri lovu mlafyirfe in skrivune. aKpitani v vseh distrik. so do-i naroČilo, da gredo iakat mlač-e in skrivune od hiše do hiše, tovarne do tovarne, od trgovi do trgovine. Policaji bodo primerjali imena h, ki ao podvrženi vojaški dolž sti s imeni na registrovalnih se-mih, volilnih imenikih itd. Vo-kl dolžnosti so podvrženi vsi, so bili dne 5. junija stari 21 let Še niso bili omenjenega dne ri 31 let. reiskava od hiše do hiše prič že prihodnji teden in policij načelnik izjavlja, da upa, da končana v enem tednu, nogi fantje in tnožje, ki so ni a$ registrirali, so zapustili Chiea gO, ker upajo, da se na ta na^in odtegnejo vojaški alužbi. Polici-ja[ ln zvezni uradniki izjavljajo d* jih bodo prijeli najmanj 90 od stotkov, ker jih bodo zasledovali povsod v Združenih državah. QfOZEMCI V FRANCIJI BODO UVRŠČENI V FRANCOSKO ARMADO. V > " -mmmmm Paris. — Zbornica je sprejele postavo, de lahko vsi inozemei U zavezniških držev vstopijo v fran-roško armado. In tzemei, ki žele eluliti v freneosM armadi, niso prisiljeni vstopiti v legijo tujcev, ampak lahko vstopijo direktno v francoeko armado. Zakon pravi nadalje, da mora vsak inozemec, ki živi v PVenciji in je podvržen vojaški shiibi v njegovi deželi, služili tukaj. Ce tega ne stori, gs oblasti smatra jo za vojaškega begune Zakon ima namen, da prisilijo služiti v vojski Uumunee, Srh*, Črnogorce, Ruse in Angleže, ker •e jim je težko vrniti domov. KANADSKI KATOLIČANI SO PROTI OBVBSNI VOJA-ft KI SLUŽBI. Montreal, Can. — Rimsko-kato-lišcaa hiranhija v Kanadi ni naklonjena obvezni vojaški službi, kar dokazujejo becsde uad&kofa Begi na; vQucbeeu: "Konskripcijski za kon je nevarnost, ki navdaja ka nofske duhovne s Nt raiwwu." Besede nadškofa dokazujejo, zakaj ao francoski Kanadčani proti obveznemu vojaškemu zakonu. Francoski Kanadčani so katoličani in vojaški obvezni zakon ne pozna izjeme za duhovne. Od tukaj prihaja opozicija proti aplo-šni in obvezni vojaški dolžnosti ob Času vojno. McOUMBIRJEVA REZOLUCIJA SPREJETA. Waahington, D. 0. — Senat j? sprejel MoCumberjevo- rezolucijo skoraj brez debate, ki nalaga predeedniku, du diploniatičnim potom dobi dovoljenje od evropskih držav, da ame njih podanike pozvati v vojaški službo in v armado, ki bo služila proti Nemčiji. MRS. MAROARET SANGER JE ZGUBILA PRIZIV New York, N. Y. — Mru. Margaret Hanger zagovornica porodne kontrole, in ujena tovarišiea sta bile na nižjem sodišču obsojene na manjšo kazen, ker sta pod-učevali žene o porodni kontroli, vložili ata priziv na prizivni oddelek najvišjega sodiša. Kazen za m rs. Manger je potrjena, rnejtem ko ja bila ovržena za njeno tovarišiea Tan ijo Mandel. Mrs. Hanger vloži zdaj priziv direktno na prizivno sodišče. GIBANJE EA NBCiKO BUKO. REPU Chicago, 111. — Ootovl ^ikaški Nemci naprednega mišljenja, ki imajo ovoje pristaše tudi v New Vorku, eo sačeli organizirati gitia-nje sa nemško republiko. Vodje tega gibanja Je Otto C. !*utz. Or-ganisaeija a( je nedela začasno I-mr "Prijatelji nemške republike Vodstvo organizacije jc izdalo gorak apel na vss ameriške NVmee, da se pridružijo gibanju in delujejo sa novo Nemčijo, ki ho prosta kajzerizma in pmskega militarizme V Washingtonu so ' bedeli,'' da zavezniki išftejo separaten mir s Avstrijo, toda Italija je proti. GOLA UGIBANJA. DEZ JE USTAVIL BITKO V BELGIJI. Priprave sa nadaljne napade po 48urnem slabem vremenu. Nomšld protinapadi odbiti. Washington, I). C., t. avg. ".Vojni cilj Združenih držav je poraz NeimMje. Amerika ui šla v vojno za drugo, kakor da natepo Nentčljo in nima evropskimi z zavezniki nobenih dogovrrov, tika-jočih se njihovih vojnih ciljev." Tako je dej«I danes nioi, ki je v visoki vladni službi, ko »o ga vprašali, kuk&no »taliičo zavzemajo Ze-dinjene države z ozirom na zahteve Italije po avstrijskih deželah. Dalje se je izvedelo v diplomatskih krogih, da se vrše med en-tentnimi zayezniki zelo važna po-gajanja iu druga visoka uradna oseba jo izjavilp, da je zdaj "ve-lika igra v teku, ki se tiče Avstri-je". Druzega ni hotel po vedeti. Nekaj se plete v tajnem diploma-tičnem svetu in italijanski uradni krogi so zelo zainteresirani v to skrivnostno mešetarenje. Ugibanj je seveda mnogo, a najbolj prevladuje mnenje, da delujejo zavezniki na separaten mir s Avstrijo, t oda naleteli so na velike ovire v Italiji, ki odločno vstraja pri svojih zahtevali za "neodre-šene dežele". Neki diplomat je rekel v privatnem jHigovoru, dn Italija ne more privoliti v separaten mir z Avstri-jo, ker v tem slučaju ne pričakuje, da ji Avstrija odstopi zahtevane dežele. Na drugi strani pa Anglija in Francija baje vidita priložnost za odcep Avstrije od Nemčije. Omenjeni diplomat je tudi rekel, da mislita Anglija in Francija prisiliti Italijo sa svoj načrt s tem, da bosta apelirali na Ameriko, da zadnja odreče Italiji promog, železo in druge potrebščine, ki jih Italija dobiva is Amori-ke. To »o seveda samo ugibanja in v resnici ne ve nihče, kaj se godj. Ameriški vladni uradniki pa kažejo stališče, da se nočejo vtikati v ta vprašanja. RU8INJE HITE V ARMADO. Amsterdam, 2, avg. — Nemški kajser ja sklioal vojni sbor svojih armadnih poveljnikov v Brusel. Berlin čaa London, fl. avg. — Generalni štab javlja, da ao bili današnji angleški napodi v flandriji bres uspeha. Nova nemška bojna črta je ostala nedotaknjo- Berlin čaa London, 9. avg. — Avstro - nemška data napredujejo dalja v Bukovini ln adaj stoja pred Khnpolunfom. (Petrograd, 9. avg. — Vojni «. rad javlja, da ao Rusi donas is-prasnili mostišča Uskil, petnajst milj lstočno od Riga. ■ HM ■ Brnim Petrograd, 9, avg. (Braojavkn Associated Preea.) — V Petrogradu m organtsuje nov ienakl bataljon. Od vseh strani hite šenske v armado. NOVE HOMATUB V ANGLE-BKEM KABINETU, i Chicago in okolica: V petek ja*no s neepremenjeno temperato-ro Različni lahki vetrovi. Tempe refnra je v zadnjih 24 orali padla te <10 elopinj. London, 2. avgusta. — V z»Kie-uici je včeraj zavladal vihar, ko se je raznese! gdas, da vlada zahteva resitfnacijo Arthur Mender-sons, člana vojnega sveta hi tajnika delavske stranke, fluje se, da je Ifcndersoii že resigniral svoje mesto v vojnem svetu. Krizo je ;[>ovznočil vlskont Duncaunoti, ki je zahteval pojasnila, zakaj je vlada dovoMIs lleiuiersoiiu, ds ju v družbi neksterih socialistov o-liskal zborovanje entetitsih socials to v v Parizu. H Hendersonorn sta šla James Kani say Mac Donald in George Jsmes Wardle, kl sta oba člana parlamente. lionar Law je v imenu vlsdo odgovoril, da je IlenderMou odpotoval v Paris kot tajnik delavske stranke, ne pa kot zastopnik in-g leske vlade. Dnncannon je neto dejal, ds IfcnderNOti kot član vlade nima pravice opravljati nikakršnih 'paclfistlšnlh misij', vsied česar gs mora vlada prisiliti, da resign i ra. Vsa afera je nastala iz tega, ker je Henderson doksj spremenil evoje stališče napram mirovni tonferenci v Htoekliolmu, od ker mo je povrnil iz Rusije , Po> prej je bil proti temu, ds bi ime* I angleški socialiati kaj opravka v Htockbolniu, toda ko se je vnil iz Petrogrsds, je priporočal delav-skl strsn ki, ds zsvrže svojo reso. ueijo, ki je bils noperjens proti stoakiiulnitki ko«iferencl in pošlje svoje saatopnike. Kksekutiva de svaka stranka je sprejela njegov naavet. STAVKOKAZI SO ZASTAV- KALI. Waiertown, N. Y. — Takej eta-vkajo eest(ioželesniški uslušbenei in pri Izgredih je bil aretiren tudi neki stsvkokas. To je stavkoke-se tafco ujesilo, da eo zastavkali London; 2. avg. — Uradno Javljajo, da so angleške čete danes ponovile napade v Flandriji ln re-okupirale vse pozicije v okoliol železnice II ou le rs-Y pros, U kate • rih so jih potisnili Nemci v vče * rajšnjHt protinapadih. Paris, 2. avg. — Tukajšnji mi • litaristični kritiki pri rokujejo, da se bo sedanja bitka v lielgijl ras-vila v odločilni boj so posest Belgije ln severne Francije. London, 2. avg. — Angleško-francoske armade se pripravljajo ss drugi natal v ftelgljl. Tortfovo bitko je vstavH hud naliv dežja proti večeru, kl se je nadaljeval včeraj iu spremenil bojišču v blato in močvirje. Deževje je kori • stilo Nemcem, kl so se naglo opo* mogli, organizirali rezerve in izvršili mogočen protinapad v oko * llših Ht. Jullena in Westhoekn ol. železnici, ki vodi iz Yprosa v Hon-le rs; prl tem napadu se jim je posrečilo reokupirati Ht, .Julien in tlel Wesfhoeka. iUjete Nemce v toHkovi bitki ia-čunajo nad 6000, uied katerimi je okrog sto častnikov. Iz liolaudske poročajo, ni člani, Ikateri bodo vsled tega, ker so poklicani v vojno službo, po • stali pasivni člani onganizaeije. Torej če, so oni prej storili svoje dolžnosti napram jednoti, zakaj ne bi jednota atrolia nekaj za nje če ravno v to ni direktno primo-rana? Položaj bi bil seveda drugačen, ako bi bila vojaška služba prostovoljna; ker pa to zahteva nsša vlada, se ne moremo ustav -Ijati. Ker se je tudi naša organizacija rasvila v okvirju Zedinjo-nih držav, je naša dolžnost, da v čaau nevarnosti stojimo na strani naše vlade — in obenem storimo svojo dolžnost napram našiai mladim -članom — kateri ao takore -koč temelj organlsseije».. Na potovanju proti Ohkagi sam se vstsvil v lepi slovenski našel • bini I.« Salle, 111., kjer imajo 81o-venci krasno poslopje Slov. Nar. Dom. M isti dan, ko kem prišel v La Malle, so priredili piknik v prid druilfe S. N. D. Da so tamkajšnji Slovenci vneti sa narodno podjetje in napredek, dokazuje 0-gromns udeleiba. Kot sem čiri, napreduje družba prav dobro in dolg m krti vidno, tako da nI več dale* čas, ko bo poslopje isfAača-no in postalo rsanično U narodova last. Zato pa vsa čast tamkaj šnjta Rloveneem. •Poleg drugih naprav, ki jih Slo-venci v vsaki naaelhini potrebujejo, imajo todi precej obširen igralni oder. Nimajo sicer zsdolti oprembe, seonerij Ud, kar bodo seveda nabavili posneje. To je lep napredek 1 ravno dramatike je tU sti faktor, fci mogočno vpliva aa občinetvo v obče, — in kjer d i pri- mernega prostqra, da bi so moči dramatike razvile, izgubimo veliko na polju kulturnega delova njal La Baltskim Slovencem vse priznanje glede tega. — Želeti je, da jih posnemajo vse slovenske naselbine, katere še nimajo slovenskih domovi Vsem gostoljubnim bratom in sestram se zahvaljujem sa njih postrežbo, posebno pa Paul Ber -gerju in njegovi ženi. Za časa revizije in pregledovanja računov zadnjih šest mesecev, je bilo precej vroče; zato amo se odločili, da po končanem delu na pravimo mal izlet na Potokarjev "svetovno znani" vrt, kjer se (vsaj tako sem zvedel) dogajajo jako romantične stvari . . . Naša ehfcpedicija je imela črne in aflob-ne irafcane, naperjene proti nedol žnemu jagnjetu, ki je potrpežlji vo viselo na drogu, katerega je z vso pazljivostjo vrtel mojster Fr. Kerže. Ker je bilo jagnje namenjeno vaem — notranjem in zuna njim sovražnikom . . . smo seveda prijeli vsak za svoje delo, da je bilo, pečenje tem hitreje končano. Kerže, kot rečeno, je sukal drog, Stonich je na drog obsojenega mazal s "špehoni", da je lažje pre našal peklensko vročino; Ambrožič je brezplačno predaval skoro ves čas o kemiji in — pesništvu, ,Berger je balinal z "mešano kom panijo", Ter bo vee je iskal primeren prostor za ples, oziroma "poi-šter tanc", jaz sem pa zijala'prodajal. Te svoje pošle bi bili 0-pravljali nemoteno, da nas ni pre senetilo padanje nebeške mane — v obliki dežja, ki se je vlil 'brez da bi vpošteval avtoriteto nadzorne ga odbora . . . Kaj som hotel t Prijel sem se za nekaj drobnega — in drvefli smo v pribežališče žejnih, kjer amo pozneje okušali sad grehtf — pardon -»- našefca truda. Dasiravno sem imel naj manj zaslug pri vrtenju droga in mazana s "špehom," sem bil prvi pri krožniku, kar je že moja nekdanja navada. 'Nato smo zapeli še nekaj lepih slovenskih pesmic, tako milo in ganljivo, kot se spo dobi ubogi slovenski pari, katera niti v dvajsetem stoletju nima na rodne avtonomije. .V splošnem smo pa prekosili vse pričakova -nje I Kdo hi nudil, da je v naših plinih toliko žive poezije . . . Zabavali smo se izvrstno; vsa hvala in čast Čikažanom in Čika žankam za njih gostoljubnost in zabavo. Naslednji dan sva se odpeljala z bratom Ambrožičem|( ki je tudi zunanji sotrudnik — plačan po "zgodovinsko znani meri"), pro ti PennsylmanijL Nadaljne dogodke mojega potovanja opišem prihodnjič. Pozdravljajoč vsestransko, o Stsjam udani F. 8. Tauehar. Aurora, Mian. — Iz mnogih naprednih slovenskih časopisov v Združenih državah se rasvidi, da so v mnogih naselbinah ssvedni Slovenci postavili svoj Narodni Dom, ali ps da ao pod vseli akcijo postaviti istega. Is toga so rasvidi, ds ao se sstteli Slovenci sa • vedati, da je Blov. Nor. Dom po • t roben sa vaško večjo rtovensko naselbino, kjer eo posvetujejo, is-obrasujejo ia prirejajo sa iaobra abo potrebne priaoditve, brez da bi jih? kdo motil ali pa eelo pre-ganjal. Tudi na Ely, Minn., ae je spro-lila ta prekoribtna ideja, da M al Slovenei postavili svoj lasten Nor. Dom. Toda ialibog, ta aksija in prskoristna ideja je aaspolo. Pri tem je naj veš vtrok osebno sovraštvo m po lastniki dvoran, katere imajo nad ealuni Ji le vedno do- sti takih Slovencev, katere se la hko s par kozarci pive pridobi za vsako stvar, Aakoršnoikoli že, za napredek mu je pa deseta briga. Toda je pa še vedno nekaj jako delavnih mož, ki delajo z vso e -neržijo, da se sporazumno s "Slovensko čitalnico" in "Dramatičnim klubom' 'kljub vsem zapre • kam postavi "Slovenski Narodni Dom", ki bo ponos slovenskemu narodu na Ely, Minn. Aurora, Minn., je veliko manjša slovenska naaelbina, pa ima že tri leta svoj "Narodni Dom". Pred tremi leti ao se vsa sloven -aka dru&tva sporazumela in so kupila dom od Fincev. Samoumevno je, da so se morsli mnogo zadol • žiti, toda ker so bili v odboru a k -tivni možje, so vedno gledali na to, da je bilo kolikor mogoče veliko dohodkov in malo izdatkov. Na ta način se je Dom jsko hitro iz plačeval. Sedaj je še petsto dolarjev dolga na Domu, in tudi ta dol j bo kmalu porsvn&n, alk« se Vtesniči sklep, katerega so vsa tu kajšnja Slovenska društva odo brila, da plača vaak član vsakega društva en dolar in $5 centov. Potem bomo Slovenci lahko ponosni, ker bomo imeli svoj lasten Naro dni Dom, kateri bo popolnoma plačan, ter bomo imeli proste društvene seje, brez da bi nam kaj u-kazovai kakšen "saloonkeeper", kot se to godi na Ely, Minn., (ker sem bil več let v odboru, vem iz lastne skušnje ravno iz Kly, Min nesota)*. Kljub temu bomo imeli se 'lepe dohodke v Nar. D., .ker imajo drugorodna društva v njem aeje, ki se do malega vrše skoro vsak delavni dan. ' V tej nasefbini potrebujemo še izobraževalno društvo in sicer čitalnico in dramatični klub, S tem bi privabili našo slovensko mladino, da bi se tako ne odtujila od nas. Pred šestimi ali sedmimi leti sem videl, kako so se vsa slo venska dekleta, katera so bila tukaj rojena, zanimal za dramati ko. Dramatični Mvrb bi prinesel precejšnje dohodke, katere bi po tem 'lahko porabili za razne časo pise in dobre poučne knjigo. In s tem bi se lahko izobraževali in ravno izobrazbe mi Slovenci jako potrebujemo. |V nedeljo, dne 5. avgusta, ot> deveti uri dopoldne se zopet vrši seja (Nar. Doma. Poživljam vse Slovence, da se udeleže te seje in prspričajte se o obstoju Doma. A ko vidite, da uradniki ne posluje jo pravilno, pridite na sejo in po vejte, Ikar vidite, da ni pravilno, ker rej in rovi so bolje nadzirani. Vendar so dHavei bolj prissdeti, kot pa premogovniški baroni. Po petnajstmesečni stavki so se delaVei vrnili premagsni nazaj na dolo. Toda kljub tej nesrečni stavki delavei niso obupali in sa-čeli so nevatrafono stopati v vr -ate organizacije In kmalu na to je American Fuel Co. morala priznati unijo ln tudi podpisala pogodbo s organ i as ei jo V. M W of A merles. Sedaj so pa začeli dobi -voli akebi avoje plodilo za njih ia dojalSko delo. R tem je pa tudi odklenkalo on^T^T ditelju, kateri iT • . Je uioral iT^ °.Z1 v CfcuElf erečno odnsael zdrt7,L| Predno ^ ^ veliki deUvifT Ludlowu Colo, dne Na tem shodu je nwtopT-vornikov, med ajiati^TJ nik organizacije I u vi . J White. *d v^- je bil njegov govor V u* ral pretrestinjegov^, ko je razlagal danafoje b stične m delavske razdre pisoval strašno evropsko y0 jedrnatih besedah je orm\'m danji kapitalistični sistem b - delavski položaj. Gov< dve uri nepretrgoma ia rečem, da je bilo ve? kot poslušalcev. Ko je Kov or, mu je ljudstvo nav, ploskalo. Kar se tiče zemlje v jufc, loradu, ni vredno da bi j« val, ker je zelo nerodovitna nine so jako lepe, toda m peščena iu primanjkuje r namakanje. Kolikor jo j«, zelo slaba, da niti divji j* raste, kjer je. Vožnja iz južnega Coior<_ Utah je zelo dolga in prijeta ven po Wyoming«, kjer si ne more dosti ogledati, tin, drugega ne vidi kot divji Sapa pa menda tudi nept piha. (Veliko -bolj prijetna država Washington, ker ta vsaj vsakovrstne rastline, rastejo tukaj vse rastline, se vsejejo ali vsade, »e cc1« Ko sem prišel v precej premogarsko na4»elbiiw " Diamond, so me taoMwnji sprejeli nadvse prijazno, jim gre vtut east in hvala od kakor tudi od soproge u postrežbo in prijaznost. Pi so me na plesno veselico,' mu povabilu aem se tudi Na tej veselici smo se zabt vrteli prav po kranjske« 1 Veselica se je viiila na naj prostoru pod košatimi j Najbolj nas je zabaval roj Kučar, čigar godba pod nj< osebnim vodstvom je proii fine komade. Krasno je bilo velike in kratkočasne han v spremstvu dveh godbe štrumentov. Takega ve*elj južnem Coloradu le redkolu živi. V tej naselbini je se i vencev, kateri so skoro prednegu piiSljeiija. Kar društvenih razmer, nar jako'dobro. Glede delav mer mi jc še malo znano vincu. Dela sc s polno dela je dovolj. Kar se p Služka, je pa vsak svoje vakV Nekateri pa slu/.iroo tudi na drug način, namref dimo cel dan, kar je sicer' nje delo. Saj smatra p«. 1 von Gajžla tudi precej delo, kadar študira potice učava njih izvor. Ko se nekoliko bolj kajsnjo okolico, hočem več poročati. Frank uapre ogled ne Mili Slovenski vojaški vind ~ Pueblo, Colo. — V tukaj« Kelbiiii so bili izžrebam »IH d Kukar, Louis Kofsj^ Pogorelec, .l<»»i" .loliu Sioionic, Jokn Culig, IvaaCuiif, , John But kovic, tel* Roje, John Krw«V Jrriin lies Jelič John fanič John «jonn ivuji, . . , Godec, Louis Jenko, Jota man, John loševar. O bec, Mbrk »utkovic MaU šok, Jožef Perko, Jožef Pspež, John Js-J Snedec, Jožef 8oede< " bukove«, John O«*. gani Jožef Peri«. ! V-Jlath Kostelec, PM V«* Krašovee, pane, M At i*'«", f vel, Ivan Bukovi^, Jakob Priaee, John J™ Bukovec, Jakob Petrj. * ke, John Mahlar Jsl« John Benedict. , Milan Milič. Johf.JW-* Mike P«P* Kramar, mar, John JOhn Ivan, P7 Ztbar. Frank ^^M V Rock Sp^r^jS' sr ss«* i rJZpts dor. R.nWf m rtOBYlTZ ■■nrfliflrm 'prane sence ambicij ali o«raji ga evrop^^lin podjarmljevanja, temveč fcOjiŠŽtl prelita v obrambo močnega, „j,. s« ^___ —• —k : « valovi napadajoeih "i! *Eilsis "tenkov fa - JI enot .upoiUmajat •Cpaiiki 1 naših obrhih po- v P»s - rita vili ivoje umikaigo. JLli lornilov vrhovni ^^ ruskih armad. aVg — General B^ilov je resiguiral in . poveljnikom j« mano - mJ L. G. Kornilov. Gene-Ckov, poveljnik parne ar bTnadomehtil Kornilova na m fronti. 2 avg. — I* Potrogra-o da »o ae Rusi usta- 'k pričeli t delno protiofen -t Galiciji- Ruske čete ao na-ia ^okupirale pozicijo v o-Trembovle. Južnoiztočno Jungs »o »e Rusi umak -b okolice Negreja. Umakniti I tadi iitočno od Geremonta Dnjestrom in Prutom. Porodi pnvi, da so imeli Rusi %ube, ko so brli prisiljeni -iti reko Zbore, -jgvka i i Jasija, začasnega »gtana Rumunske, govori, "nako-rumunske čete med Kzaino in Putno ujele 4 500 mož in vplenile 98 topov I do 28. julija. Rusi in Ru -1 to ilornili 60 kilometrov sovražno fronto iu prodrli (io 20 kilometrov daleč. "Voiwsohe Zeituiig" v Berlin^, porodilo r proate, da »je ruski r smeri proti Černovicam aočnejift Rusi 80 dobili na nove, rezervne čete, ki se i veliko furijo in odbijajo nemške napade, rad, 2. avg. — Vojni u -javlja: V okolišu Trembovle (•lički fronti so naše čete vče-»cele i delno ofenzivo in oku-aovražno pozicijo. V okoli-Kefreja, južnozapadno od Kim-ea, je sovražnik potisnil natrons in Prutom iztočno od nazaj, kakor tudi med »enta. lin čez London, 2. uvg. — od Dnjestra ko li-iŠe čete ilf sovražnika, %da ec jc u-& do reke Cotin. Med Dnje-in Prutom so naSe čete tie ruske linije ob ffeleznici nka-fernovice. Nemške in (frake divizije . Starinarja so prepeljali v bolnišnico in zdravniki izjavljajo, da je malo upanja, da okreva. Več ljudi je videlo dogodek Dali so popis o neznancu in nadebudnih dečkih policiji, ki jih zdaj išče. Chicago, HI. — V Chicagu so jih pričeli klicati k naboru v sredo. Z delom so pričele le nekatere naborne komisije. Pozvanih je bilo k naboru okoli 1,000 fantov in mož in pred aoboto bodo težko vae naborne komisije pričele z nabori. C 1 Vsa znamenja kažejo, da jih bo okoli 40 odstotkov nesposobnih r.n vojaško aluŽbo. To ae je pokazalo žc prvi dan pri zdravniiki preiskavi. Po tej prvi preiskavi cen i j o,NI u jih k naborom pokličejo okoli 90,000. To pomeni, da bo moral skoraj vsak tretji registriranec k naboru. v . Slomški Narod«« TliM* ». PldpMi JidnoU U LAVNI BTAlft liker* IT, jsslja 190T /V šrš, Klllaela GHIOAOO, ILLINOIS. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Stevens Point, Wis. — B. Stanka je skozi okno vlomil v stanovanje svoje 1o£ene žeue Avguste in ji s nožem prizadel rano ns trebuhu in na nogi. Na to je skočil skozi okno bi si prerezal vrat. Ženo »o prepeljali v bolnišnico, moža pa v mrtvašnico. Stanka zapušča devet otrok. w SPREVODNIK - TAT JE POBE GNIL IZ ZAPORA. Chicago,* 111. — Arthur Haune-na, ki je bil podnevu sprevodnik, ponoči pa tat, ni imela policij:i dolgo pod ključem. #e prvo no* je prepilil omrežje v svoji celici in se poslovil od nje, ne da bi po-liciji naznanil njegov novi alov. na LADJA Z RANJENCI JE NA-SEDLA. Halifax, N. S. — BolniAk« lad ja ,ki je prihajala iz Anglijo s 600 ranjenimi in bolnimi kauad skiini vojaki, je nasedla zunaj lu .ke pri Shabucto Headu. .... •68T—6# MX LAWNDAL! ATI* UPAAVNI ODBOR« I'redaedftlk: Joka Vogrl«, boa «00, U 8aUe, IIL . I. P«xipe*l»edoHi: JL BraUevIŠ, A. P. D. «, kSS «4. Olrarš, II. 1'eSpreSeedalk: JoUf KaketJ, »400 Ma« ava, Ss. OMaags, III. Tajaiki JeSa Verderbsr, iT08 Bo. Latsašals Avs, Okiiago, UL Btsgsjalk: A«to« J. Terbeves, P. O. Bes 1, OUsts, DL Zapisnikar s John Molek, 4001 W. Slat St., Chicago, OL nadzorni OD—wl JsAe AaibreAlB, 881 kos, Oaaoaabarg, Pa. l*a«l Borgor, 741—1 P. 8. Toucher, fOBOTNl ODOK; Aaloo HjsoI, IU-a0U Avs« New Dshitk, Mlas, J oko llodUok, bos 4*2, Bmlthton, Pa. Bu4olf Plotortok, 436 bes, Bri%evUU, Pli Jakob Mlfclavftll, L. Boa I, Wlllook, Ps. U. Potrovlcb, 14110 Halo Ava, OolUsws^, O. 1-lrtBt., U Boli«, UL r, I7s Ahaag Ava, Rochsptiag, „Wyo. ( \ Jo«« Savoetaik. nufoVNl IDlkt P. J. Kara, M. D., «10« Bt. (Mir AeOw, Or ------- >«■ DINABNB SADITI Dr IVTAII, M «s Ma|s |L spfsvssgs »dhnr« ta S. N. P. J. asj oo poMIJajs as aaotovi JOIN VBBDIRIAB, 1007—«« So. Lswaials AVS* CMsOfs, OL PlITOftll / OLIDI OINHALNIOA POILOTANJA m ps«uajo ss sa JOftl AMBBOftlO, BSB ISI, KADITI PBIPZELnra TMBSVa, St Hs pk as aoaujajo as aaalevi ANTON HAST, Sil - «Slfe Avs* HnS TBI DOPISI, rssvrsvs, Is drags M poklljajo SSl uiidmzStto tbi utsa vniakb itt ARI, upiatniStto "peostiti", saar-ss sa T koroopodoncl s Isjalilvoai S. N. V« 'Js 'Prooroto" «s VSMU basa dsa ako šelile, da bo vsaka stvar hitre rsšsas. Sojo glavasgs aprsvasgs oSbocs n vihjs SsBslsS ob ssl 1 Avs* Oblosgo, IUlaola se psRU«|i so saslevi Avs* Oblcsgo, UI. la spravattkvoa is Je is ssvs- aws srsis m trnji isnn NAPREDEK.' Prosveta piše za blagostanja ljudstva. Ako se strinjaš z njenimi idejami, podpiraj trgovca, ki oglašajo v Prosvati. V zalogi i-m srn vse za vsakdanje potreblči-ue po zmerni oani. ANTON ZORNIH Harmlni«, Pa. ,, ULJUDNO BH PRIPOROČAM vsein Slovencem, da me podpira* te in pridete k meni kupovali " groceri jeke" potrebščine in sveže meso. V zalogi imam vsega dovolj in Vam lahl^o dobro in točno postrežem. Podpirajte iims, ki oglašamo v "ProavetP\ R. BERLINER D« Pu«, IU. (avg. 1-7) «fait»M»»att>»W,>WW*MtM»dMdWMM>tl| PRIPOROČAM BH rojakom sa obilen obisk VERSKI KONKURENTI MED SfeBOJ. Chioago, HI. — Na križišču Aa-kove ulice in Miltonove ceste, «?ts rev. W. S. Fleming in rev. Joseph M. A. Papa, oba metodists, pridigala Italijanom nsuke veroizpove-danja. Naenkrat je neki katoliški duhoven s svojimi ovčiesmi pričel peti, da zmoti pridigarjs. Rv>v.|OB Fleming je pričel peti "America,"' vsem mojo kavarn« in r«sUVrsdj« Dobr« postrežba z vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo j« "Lačne nasititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni z mojo postr«Žbo. Prepričajte se to jo najglavnoje. Martin lorn, 6084 St. Clair Ar«., Cl«v«land, Oblo. POZOR! Vsem Slovencem in Hrvatom v La Hallo, III. iu okolici se to-plo priporočam* za nabavo NOVE >LEKE ali SUKNJE. Post roženi bosto najboljša pri meni. Či- ko je umolknil, Je pričela opori-!stum likam in popravljeni stare cijonalna stranka peti ravno to obleke. Ceno zmerne, postrežba " " delo in blago prve vrste. Slovenski krojač JOHH ERMENC, Narodni Dom-Ls Salle, 111 (Aug. 1-31) t pesem. N«st«l je mir in metodi-1 točna, dglo in blago prve stovski pridigar je pričel pridig« ti, a v tem trenutku so gs katoliški konkurentje pozdravili z gnilim ovočjem In jajci. Pater Skaza bo v svojem nebo-žnem listu dejal, da to ni nasilje, ampak prava verska gorečnost, ki podžiga vernike, ds so pripravlje-j J ni pretrpeti najhujše muke za e dino zveličavno cerkev. -T? vojne, v prvi •P'J> prav., ds so preteki« '"""ražnik še vedno - 2E f0k* """Akem o- iHUv! b0 M'kdar. " r'"J° v V0i°0 proli PO »ser,, .vetu »ramotl * .me, ali kljub ^ ut*"* f,0riif j^J^^o in .rpodbil o«. Sti STAVKA R VILLE Lssdhrftlls, Odo — Premogovni ški operatorji so frAil'i izjkvo, da je stavk s v lesdvillskem distriktu izravnana. #1 Mezds je peviftsn« 50c na d«n hi minimalne dn«vtt« mezd« fnsis $4.00. Rudarji «o a«h«ev«« en do-Isr povi*«njs ns d«B. Ofirijelnegs poročlls od «tr«ni org«nlz«clje še ni in radi t«f nemogoče vedeti, če Jt «tsv končana. T rt« MLEKO 18 OETPOV KTORT C H LAW S C H žetve vročine. Chicago, ni — V sredo popol dn« j« vroči n« n»«lo odn«hsls, C Dor sud Night Law CUoooo. 22 A vears' euefeoe. 1*00 araduotoo. r Pre« Oratoay -I Yeare' Practlco O Sf Coarao. riaoH OUaa 1Uom» la lb« O City. . „ J DAY AND NIGHT HIGH SCHOOL COURSES Prepare« for OolUf«, Uw, ModUlso, »»» «•—— ~ rri'jmrrm mr — 7• 7—™""» kljub temu ja umrlo deset oseb rs-h>,llti.trr or Ka«ia«erlna, Is t bo oMel- M Tonlomer je ksz«l le «st p««elbl. tUor. or dotoks Ad^ooa dl vročine Toplomer je S^Gsller J. JP. Tehle«, fll W. Jackaoa M stopinj nsd ničlo. — Itlvd. Tel. Wsb. 8908. V Ofester New Tarks j« vroči-n« zshtevsls 101 lleveško življe nje, v«Č sto oseb j« ps omedlel-, vsled rrošine . In vendar bi bil« žrtve v velikih mestih mnogo insnj številne, U bi mest s imel« več j«vnUi ko-pslišč in dravssaik nsasdov Vro eins pobere nsjvsč žrUv med si- 100---120 v dveh dolarjev tednih zaslužijo ucklcrl delavci v Klamar, P«,, Heahbon, Pu,, Vallcrs, Pa., iu v Diax, P«., prcmogokoplli družbo 1DAMAU COAL CO, Rovi so varni, ni dosti mokrote, ne plbia, najvišja plačilna lestvica, (i sobna stanovanja so dobo v najem sa $7.00 nu mesec z vrtom, kletjo itd., cerkve lu šole so bllso. Premogoiovl so % in do 1 miljo oddaljeni od mesta, Ni atavke, no neredov, uiiijskl rudniki. Pridite pripravljeni za delo, uli sa pu izglasito pri Supt D. R Williams, V P IDAMAK, ylvsitia ali pri IVJr. Vernon F« Taylor, VIDIAN A, Psnii. plača povišana od prvega Jan. kadite tillman cio are. .ISs Ctfar Oo. AURORA. M Wlf, Kjf jc ie kteri Tf.!"'"^^^^10®0^* dobi ta ro streho denar? »in priliko, da $100-$ 120 K — VešemJe-karji izjavljaj«* da ba mlskekma. -------,1« pe IS esntov tkvort. Za prika- * - t0 Pridite ppf|w«vlj#ni ss dalo " ' ali pa se z tc I a s 11 e pri e Allegheny River Compai Pennsylvi PBOIVIfi ■♦MM............................Mt dp vrini DiZXUCi V službi kalila. — Naprej, prokleti lopovi I Ali ae plašite teh ničel? Naprej! Udrite, bijte, koljit*, »ekejte, pa-Hte — je vpil z nadčloveškim glaaom, de »o ae mu delale pene krof uat. Ali v t eni ga zadene puAica v pral Zemafaie z rokami in pade. Vendar ni bil ranjen smrtno. Izdere strelico, in se vnovič vzpne na konja, s pomočjo svojih ljudi. Vendar je padec Abubekr-ja preatraail njegove čete. Jele so se umikati. Ali to umikanje ni bilo podobno begu, ker ao bile afriške čete obkoljene od meščanov«; In Uko se je strešni boj nedeijevel. Z nadčloveško silo ho si morale afriške čete delati pot skozi goste vrste kordovskih prebivalcev. Ura za uro je potekle, polnoč je Že davno minila, ko so zadnje afriške čete odšle v svoje vojašnice. Te čete so bile zmučene, nezadovoljne in o-slabljjme, a vendar so morale z vso naglico utrjevati čvrste vojašnice, ker so vedele, da jih čake ua novo boj, ko napoči jutro. Ognji so rani veti jeveli nasipe. Hešsm ben Boiimen je hodil od čete do Čete iu ji n bodril, da še ni vse izgubljeno in da ju-tri gotovo zmagajo. Samemu pa je srce krvavelo, ko se je spomnil ranjenega brate Abufbekra, ki je vzdihoval ua svojem perzijanskem čilimu. Zdravnik mu je * menjaval obkladke in mu jih polegel na rano. XII. Takoj ko je zapustil Abubekr ječo, se je Stre-zinja vnovič onesvestil. Ta nezavest je trejela dolgo časa in ko je zopet odprl oči, je bil v temi. Sprva mu je bilo, kakor bi se ne mogel spomniti, kje js ra kaj se je zgodilo z njim*. Mislil jc, da je v svoji sobi in da se je uprav prebudil iz grdih sanj. A kmalu je čutil ne ftogi hudo bolečino, lu ko se je hotel obrniti, je začutil, da mu tičijo roke v okovih. To ga je takoj spomnilo vsegs, kar se je zgodilo z njim. — M^li Bog — vzdih ne otožno — tako se te-dsj končuje moje mlado živlenjet Zato sem prišel iz svoje mile domovine Hrvatske v te daljne kraje, da poginem od zločinske roke. Zato sem te tedaj ostevi), mila mamice, da mi atrohne koati v neposvečeni zemlji nevernikov, sredi teh ubijalcev, ki so me ujeli f Kdo .ve, kaj še storijo * menoj, mords nameravajo še kaj hujšega, uego je suirt. Ta misel ga je napolnile z grozo. lu spomnil se je Fatime. — Ksj je ž njo, tem krasnim otrokom f Kaka uaotja jo je zadela f Morda hujša od mojšt Morda je divji nasilnež, Abubekr, valed njegove Ijtfbezni, okrutno nročit revkot V trenutku ko sem uiielil, da jo oarečim, in d*«je našla v meni svojo bodočnoet, svojo zaščito in pomoč, e prinesel aem ji tugo, bolest, morda oelo smrt. Iu v tem hipu je Htrezinja pozabil na sebe, na svoje muke in bolečine. »Njegova duša ae je povsem uliviia v njeno usodo. — Zakaj f . . . Zakaj — »e je spraševal — zakaj dopuflča božja previdnost, de trpi nedolžno bitje, v katerem ao združene vse dobre in lepe lastnosti tega svata — lepota telesa in lepota de-kltfke duše. Zakaj mora to dobro in nedolžuo dekle, tako tnilo in blago, toliko trpeti, ko drogi lopovi in krvoloki, razbojniki hi ubijalei hodijo po svetu nekaznovani! Kje je tu božja previ-duost ? Spoznal je, da ao to brezbošue misli, aH ui vedel najti nesenega odgovora. Bol, silne bol mu je pograbila srce in jel je trgali okove z rokami, d s so m-u krvavele. 1'o vedulni se je rezlegsl žvenket okov. Kakor ds je ta vzduh oživel in kakor da jc ta Žvenket jel buditi strafiue, mrke sence inrllčev, katerih kosti so počivala tukaj. Strezinja ni videl ničesar, ničessr opaail. Ali zdelo ae mu je, kakor bi nekaj drhtelo, nekaj šepetalo, kakor bi se mu nekej približevalo in uiu li'otelo nekaj reči, a on ne more razumeti. Naposled se mu je zdelo, kot bi nekdo vzdihu il trikrat globoko in teiko. Ta vcdihljaj je bH tako grozen, da se mu je sledenilo srce, b so mu vstali vsi lasje. —- Vai dobri duhovi hvalijo Boga, ali ga hvališ tudi ti — je vprašal in napel vse sile, da ja spi svil te benede h grla. To stsro formulo gs je uaučile pokojna babies, ds jo izgovarja, ako bi ga strašila pošaeti, volkodlaki, črti ali Jagababs Po tej zakletvi je posluluiil, da bi slišal odgovor, Ali vae je ostalo tiho in mirno. In naenkret se domisli, sli ni urorde to duh ujegove Fstime, ki sa mu na ta način javlja. To ga ja copat spomnilo na iida-učmijake, pri katerem ja iakal modrosti. Kako je te človek vedel ra njegovo usodo, kako je zesnal o njegovi ljubezni do Katimet Drugače to ni bilo mogooče, kakor da io mu povedali duhovi Ako bi bil on, Straeinja, bolj poučen v skrivnosti magije in skrimoeti iztočne mfctike, evo *edaj bi »e lahko pogovarjal s njo, avoje Fetimo, sedaj, če je v resnici amrls In obšaloval je, sekaj ni skišel stsrcs in »e povsem posvetil njegovi mračni ananosti. Mar nI imel starec prav t Ako bi ae odrekel Fetime, bi bil danes svoboden. Niti na misel bi mn ne prišlo, ds bi jo iskal tu, kjer mu mrala smrt ugra-bljs mlado življenje. Ona bi ne vedela sanj in bi oe trpel« Zsksj gs ni posušal? Zakaj itf bil pameten in se vdal svetn duhov, enemu aretu. ki je neviden, s je močnejši od cemeljskegs T Zakaj ni prodrl v globočino skrimoeti t Oetel je .kaker #nr na eem-\fi. isksjot ae sal jo ia trade! «e se prahom. Kdo mu sedaj vrne Fetimo, kdo mu vrne to, kar je mrtvo, ko se pa mrtvo telo ne da obuditi niti s pomočjo magije in mistike f 'Njemu je zavladala smrt in ou se ji je pokoraval. — Človek aem, slab in ne junaški, ki seui o-stel ne pol pota. Bil sem slab iu bojazljiv. Moj Bog, kako pusto, kako prazno je v mojem srcu! XIII. Drugi dan se je bitka nadeljevala. V Kordovi se je zbrelo naroda ogromno število in brez-mejna je bila njegova besnoat. Mnogo meščanov je padla od mečev telesne straže berberske, mnogo meščanov je prelilo svojo kri. To kri treba osvetiti. Pohiteli so ovetje padlih sinov in sinovi padlih očetov, da se uisščujejo. Vae, ksr je inoglo v Kordovi nositi orožje, vne to je vstalo zoper berbere in navalilo proti vojašnicam. Berberski vodje so prekmalu uvideli, da je zidovje vojašnice preslabo in ds je gnjev naroda strašen a vojska berberske preslaba. Med tem, ko so jeli meščani in vojaki Muha-medovi naskakovati vojašnice, ie Hešam beri So-liman zboroval z .glavnimi vodji in odločil, naj se prebijejo skozi narod, ter poiščejo v utrdbah svoje prijatelje. Ali to ni bilo tako lahko. Ns treh krajih so navalili meščani na vojašnice in hoteli preplezati zidovje z lestvicami. Berberi so je čaksli s pu-šicami in jih odgnali. ' Meščani pa se niso dali splašiti, temveč so privlekli 'oblegovalne stolpe in takoj se je vklefa, da pretežna večina naroda premaga in uniči berbere, ako jim nikdo ne priskoči na pomoč. — Kordovci nam delajo skrbi — reče Hešam ben Soliman svojemu bratu, ki se je z nadčloveško silo trudil, da bi zatajil svojo rano in bolečine. — Prekleti Wadha el Ameri 1 Lahlio se nam smeji, a jaz sem se nadejal, da ga vidim zvezanega pred seboj — reče Abubekr. — Pomiri se — reče brat — kar ni, to se Se lahko zgodi. Ae nismo izgubljeni. He imamo vojsko in lahko še dobimo močnih prijateljev, Se-daj je važno, da nas ti lopovje ne pobijejo v našem lastnem gnezdu. 4 —A časa ne smerno gubtti. •• — Prav imaš — odvrne brat z nekako bolestnim glasom, videč bledo lice Abubekrjevo. Takoj ukažem izpad. . * — Smelo je to in mnogo jih pade. Druge pomoči ni, ubogi brat moj. A povej mi, ali se fie lahko bi ješ f Ali niso tvoje rane pretežke f Niti morda preslab, ker ai iagubil toliko krvi T — Alah nas naj čuva — jc odgovoril Abubekr. »< . Med tem je Hešam ben Soliman šel z golim mečem do glavnih vrat in vzkliknil, postavivši se ua čelo svojih čet. —- Naprej, junaki 1 Neto se odpro vrata iu vse je planilo za njim«' Strašno klanje, ki je prenehalo včeraj, se je sedaj nadaljevalo. Berberi, vedoči, da je njihovo Življenje ns kocki, niso štedili, nego klali vwe, kar jim je prišlo pod roko. Hešam ben Soliman je bil povsod, kjerkoli je pretila nevarnost. Njegov brat, Abubekr, ki je včeraj delal Čudeže juiuu štva, se je danes slabo boril, zakaj rana ga je močno ovirala. A ni pobesil rok, nego sekal z mečem, kjer je le mogel. —Ven iz mesta — to je bilo geslo. Vendar se to ni dalo kar tako izvršiti. Kakor divji tigri ao naskakovali berberi na ljudstvo. • Jak in stok je donel na vse strani. Trupla, ki so ležala od aihoči po ulicah v mlakah krvi, ao bila poteptana in razmrcvarjena od konjenice in pehote. Berberi so vedeli, da morajo prodreti le mesta in da ni časa pleniti po hišah, vendar so, kjer so mogli, plenili in pustošili. Razbijali vo vrata in okna in kar jim je prišlo pod roke, da se tako osvetijo nad zmagovalci. Tako so ae v divjem plesu prsrili že do mestnih vrat. Ljudstvo, ki se ni nadjalo ta ico silovitega navala, ae je v prvem hipu nekoliko spla-šilo. \)i to prvo začudenje in plahoat je k in slu prenehalo in berberi so občuti Vi, da so kordovski meščani hrabri ljudje in mnogi berber je izdthni! svojo dušo. A drugega ishtoda ni bilo, nazaj iti se ni več dalo. Treba se prebiti skozi sovražne vrste. Prebiti se skozi sovraiwa vrste je »pomenilo, izgubo mnogih žrtev. Z ene, kakor c druge stra« • ai je padlo mnogo junakov v tent meščanskem boju, a še vedne nieo mogli berberi prodreti vrst besnih meščanov. . — Naprej -— vpH je Hešesn ben ttolimsn. — V rs ft e sa na meščane s kopji. Pokažite, da ste junaki. Z novo silo, z novo močjo ao se vrgli berberi uapraj. Nspoaled se jim ja posrečilo priti do iz-hoda mestnih utrdb. Tu je Hešam ben Soliman s svojim bratom taoiftal, ker, kakor je bil prvi, ki je planil iz vojašnica, teko je hotel, de odide prej aadnji vojak U uioata, predno odide on. Ali ta ameloNt mu je bile v pogibelj. V tem trenotku so navalili oddelki krščsu-skih andaluzijskin čet in * a odrezali od svojcev. j Tako je ostal z Abubekejem iu nekaterimi v vrstah sovražne vojske. Sprevidel je, da je izgubljen, vender ni izgubil poguma Z mečem v roki ja stal in se boril junaško. Videl je, keko pada mol sa moftem njegovih ave-stik, a on, kak or bi bil nedotakljiv. 'Naposled ga pograbita dva močna Andalu-žena ter *a vršete na tla. Ko ae je to zgodilo, je uaatal rtušč in veseli vikliki eo seorill po mestu. Ko ao berberi, ki so bHi še izven mesta, slišali te vakltke, jim ja bilo tekoj jaano, da »e je zgodilo nekej strain ega Hotel; ao nazaj v mesto, a telesna vrata so bila zaprta in na okopih je stala rojaka Vai tftrheri, ki so še ostali v gradu, so bili vjeti in odvedeni pred kelifa Ifahameds (Dalje aladL) Iz jugo.lovan.kih krajev. Tudi mi Jugoslovani pričakujemo od svojih zastopnikov, da bodo v parlamentu odkritosrčni in možati glasniki teh teženj. Zavedajoč se velikege zgodovina kegs trenutka, od katerega prevega razumevanje zavisi vaa naša bodočnost in zavedajoč se, da je rešitev našega jugoslovanskega vprašanja eden najvažnejših iu uajnujnešib problemov države in svetovne vojne, morajo zahtevati nafti poslanci z največjo odločnostjo ujedinjenje in neodvisnost celokupnega našega naroda v okvirju monarhije. Pred to največjo nalogo ae morajo umakniti se daj vai drugi oziri. Kot prvi predipogoj za vspešno delovanje parlamentarnih zastopnikov smatramo edinstveno orga nizacijo vaeh jugoslovanskih poslancev, ki bo že sama na sebi iz raz urodne težnje za Ujeijinje nje." — • Tako '81. Narod." ' "Slovenec" je prinesel članek istega dne ki se glasi f "Pri vie rajšuji seji ožjega sveta "Slovenske Ljudske Stranke" je predlo lil načelnik stranke dr, Šušteršič naslednjo ifjavo, katero je svet soglasno odobril. Izjava ae glasi: Stranka stopa v novo dobo u stavnega življenja, v popolnem zavedanju svoje. dolžnosti napram narodu in državi. Na podlagi ogromnih žrtev, katere je dopriueeel v tej vojni hr-vstsko-slovenski narod za obram bo domovine in drŽave, naglasu je stranka trdno prepričanj, da ee bodo skoro ureanič. težnje hrvat-sko-slovenskega u a rod a'za eSlo-' kupnim ujedinjeneni vokvirju monarhije. , * Ker so v tej temeljni težnji vse hrvatsko-slovenske stranke istega mišljenja, jih poživlja " Sloven-ska Ljudska Stranka", k edinstvenemu delovanju v vaeh zakonodajnih skupščinah. Ogromne žrtve hrvatsko-slo-venakega naroda ngjodlo&iejfie zahtevajo razširjenje narodnih pravic ua vseh poljih javnega življenja, ki bo vredno ogromnih ir, te v naroda, v smislu cdrave in svobodne narodne samouprave,, z izključitvijo uradnikov drugih narodnoati iz hrvatsko-slovenske ga oeemlja, ki ne morajo razume ti čutil in teženj naroda in ki dostikrat ne poznajo in ne razumejo narodovega jeziki. Strauka po stavlja vae avoje sile v službo mednarodnega pokreta za povzdi ga začasnega in trajnega miru." Tako piše "Slovenec" oficijel no glaailo S. L. S. Ako se ozira mo na to izjavo Sušteršiča, ne mo ramo drugače misliti, da dela kot kakšen hinavec, ako namreč poz nemo prejšnjo njegovo delova nje. V tej it javi zahteva on od atranitev vseh nemških - uradnikov iz slovenskega ozemlja. Toda, ako pogledamo nekaj let nazaj, n. pr. deset ali pa aamo pet, pa bomo takoj spoznali, koliko je vredna ta njegova Ujava. S. L. S. je največ pripomogla, da je to liko uradnikov ueinške narodnosti v Slovenskih krajih. Kdo jc pripomogel, .....* . * Najbolj značilen je govor neke ga Kari Deucerja kateri je govo-voril o zatiranju Hrvatov pod mpdžarsko vlado. Govoril je, kako so Hrvati zatirani v Tiszovi Ograki in toliko časa bo oatala politika glede vseh narodnostnih vprašanj nejaauo. dokler se bo vladalo z detektivi, kakor sedaj v Srbiji. Rekel je, da je rešitev jugoslovanskega, oziroma balkanskega vprašanja v -tesni zvezi z rešitvijo problema svetovne vojne, vsled česar se ne more več precirati ali zapoatavljati ta zgodovinska potreba. Ze tam Danoerjeui so nato govorili Še drugi govorniki in so na-glašeli isto, da te mora združiti Hrvgtsko, Slavonijo in Dalmacijo in nekateri io predlagali, da se mora najprej rašHi vprašanje gle de teh treh držav ozir. dežel. Re solucija, katero so potem koncem seja vzprejeli, zahteva odločno a neksijo Srbija in Črnegore. Ta resolucija sc glasi: "Zs po trebno se smatra ujediujenje vseh Hrvatov in Slovanov m vseh oeinerih jugoslovanskih pokrajin z avtonomno ustavo na podlagi paritete t Ogrsko." Pod osmerimi jugoslovanskimi pokrajinami razumevajo: Slovenski del Štajerske in Koroške, Kranjsko, Primorsko, H r vaši: o Slavonija, Dalmacijo, Srbijo in Črn o goro. Ko bi se to vresničilo, bi bila avstrijeka vlada gotovo popolnoma cadovoljne, kar bi na ta način dobila pod ivoj vpliv do malega vea Balkan. In gotovo je, da ja to suirestirsno od . avstrijske vlade, ker so ravno člani tega sv-strijskegs političnega kluba za-grizeni prbtaši starega avstrij akegs političnega režima. Najbolj značilno je ^pa to, da Madžari nočejo o tem nič slišati. Kajti ako bi se to vresničilo. bi bile Ograks celo oškodovane. He bolj cnačilno je ps to, de se nioo hotele odzveti temu povabilu vse politične jugoelo^nske strenke, da bi skupno razpravljali o tem ** veudat v>eh Jugoslovan; H S«J to zahtevaj, lli stranke t K„ jM jugoslovanske pZ^*! *vezi z avstrijski ,„, . H kateri ..... ., vpliv pri evstrijhKi vi« \ £vo dosegli to, kat ^ j • ....., 1 d« v tem mo,, t^ti ' v«T0k da so se odpovej/ J« to, da ,,, m£4 Nemcem, d« bi i^vjftl vansko vprašanje h, da jfJU 1 .....k« nic drugega. Mogoče jf V*JI Mu,° i" da hošeje uZ jugoslovanske poslanec U kal drugo politično stvar. \aj ij že hoče, Nemcem pri tem ni za zaupati. — Zasto Caj na poskušnjo is čudovitih želisč v«^ vita zdravilna iznajdb* ,FATH|| llinobrjbveoa 8 lovit boa UttJNEOA ČAJA. ,|(-.D0 JI nost, glavobol, jetrno ali Uivif J le»t, nam pofrljite vsi uaslov aa niči in prejmete bre^lačao ui NmIov: M0LUNGER MEDICINE SM.MoUinger Building 14, EMt P"k (* ft) | pittsburgh. pa. ROBERT W. UI ARCHITECT Iti I. Li Salli St,f U ki Ja isdelal načrt sa gl. S, M. P. J. sa priporoča! vencem za izdelpvanjsl atavbinakih načrtov. Tsl. FrsnkHa 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN Oproščen 20 letni bolehanja na želodcu. Tomo oKscak, 1242 Mailing i Youngstown, Ohio, jc ponlal deči dopis H. H. Von Schlick« delovatelju Bolgarskega Kri Čaja: "Nad 20 let sem trpel val« lodčne bolezni in veliko wm narja pot rošil za raznovrstna i vila in brez, da bi mi pomi vsaj toliko kot vaš Bolgarski 1 ni čaj. Mo jželodee jc sedaj novo prerojen in sc veliko vejšega počutim. Veliki zavoj Bolgarskega Kr ga Čaja, ki zadostuje za 5 cev pošiljartio za 1 dolar. 6 jev za 5 dolarjev na vw kraj Ameriki. Marvel ProducU 1 8 Marvel Bldg., Pittsburgh, Opomba: Ako želite ^ v aro t vašo pošiljatev pošljite deaet tov več. Dr. Kolei uovuouinaM par—A.,«***!' ' 1IPS