Leio VI., štev. 287 Ljubljana, petek 11. decembra 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon it. 36. toseratnl oddelek: LJubljana, Prešer-nova ulica št. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.843 - Praha čisto 78.180, Wien,Nr. 105.241. Kralj proslavi krstno slavo v Zagrebu Veliko zanimanje za skupščinsko sejo, — Amnestija za politične tiskovne delikte. Kako dela posl. Puceij za kmeta V finančnem odseka se je z ostalimi radičevci zavzemal, da se poviša uvozna carina na pluge. — Tudi radikali so glasovali proti njemu. da znašaj 16S Din za en plug, kar bi pomenilo 42 Din več ko doslej. Poslanec Puceij je imel o tel stvari daljši govor, v katerem ;e zagovarjal carino na pluge. Poslanec Demetrovič Je vzkliknil: »Čuimo kmetsko demokracijo!« Poslanec Puceij pa je besno odgovori!: »Sedaj bomo culi pamet!« Za uvozno carino na pluge se le nato zavzel še radičevec Vojkovič, ki je sam kmet iz Dalmacije. Med tem so se radikali pridružili nazira-rju pos!. Derretroviča in presenetili radi-čevce s svojim sklepom. Z vso ostalo opozicijo ie potem radikalska stranka glasova !a za predlog poslanca Demetroviča, ki je bil sprejet z večino glasov. S tem je odprav Ijena uvozna carina na pluge. Tarifna sekcija je nadalie razpravljala tn di o drugih poljedeliskih orodjih in znižala carino na kose in srpe od 70 na 50 in na i'ože za obrt, industrijo in poljedelstvo od 50 na 20. Beograd, 10. decembra, p. Popoldne je bi Ia seja tarifne sekcije finančnega odbora, ki so jo pričakovali z izrednim zanimanjem ker je bila na dnevnem redu razprava o uvozni carini na poljedelsko orodje, zlasti na pluge. Samostojni demokrat Juraj Demetrovič je predlagal, naj se plugi in njihovi deli oproste uvozne carine, ker bi carina nan e več škodila našemu poljedelstvu kakor pa koristila državni blagajni in naši industriji. Poslanec Demetrovič je med drugim rekel, da se v velikem delu države še vedno poslužujejo kmetje lesenih plugov, ki zato občutno konkurirajo železnim. Pod vtisom izvajani poslanca Derretroviča, čigar mnenju so se pridružile tudi skoro vse ostale opozicijske stranke, je nastalo razpoloženje, da se črta uvozna carina na pluge. Da pa bi rešil vladno stališče, ki je zastopalo mnenje, nai ostane ta carina, je predlagal poslanec Puceij, naj Si uvozna carina zniža na polovico, to ie Pred vlado velike koalicije v Nemčiji Zavlačevanje odločitve s strani socijalnih demokratov in nemške ljudske stranke. — Dr. Luther poverjen s sestavo nove vlade? Berlin, 10. decembra, k. «National-zeitungs poroča: Pogajanja posameznih frakcij glede sestave vlade so prišla v stadij stagnacije. Demokrati in centrum sta edini frakciji, ki sta jasno sporočili državnemu predsedniku Hin-denburgu, da sta pripravljeni vstopiti v vlado velike koalicije, ki bi bila tudi najprimernejša. Nemška ljudska stranka in socijalni demokrati Hindenburgu dosedaj še niso podali nobene izjave gledfe vstopa v vlado velike koalicije. Socijalni demokrati pravijo, da do sedaj še niso prejeli od nemške ljudske stranke definitivnega odgovora, da bi bila zadovoljna z njihovim vstopom v vlado, poslanci nemške ljudske stranke pa izjavljajo nasprotno, da tozadevno samo zato še niso zavzeli nobenega stališča, ker se socijalni demokrati še niso izrazili o svojih odnošajih napram posameznim strankam za slučaj njihovega vstopa v vlado. Socijalistična frakcija bo danes nadaljevala posvetovanja glede vstopa v eventualno vlado velike koalicije. Splošno se pričakuje, da bo sedanji kancelar dobil že danes od predsednika Hindenburga nalog, da sestavi novo vlado in da prične dr. Luther že jutri pogajanja s posameznimi strankami.- Delovanje novega tržaškega prefekta Bolgarija proti nevtralni coni ss Izhaja ob 4. zjutraj, as Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo : Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/L — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od tg. ure naprej v Knaflovi ul. št. 5/L — Telefon št. 34. Ljubljana. 10. decembra. Po več nego tritedenski težki krizi e včeraj na Češkoslovaškem uspelo gosp. Švehli sestaviti novo vlado narodne koalicije, v kateri so združene one češke stranke, ki se priznavajo k narodnemu edinstvu ter smatrajo današnjo ustavo za temeli državne in nacionalne eksistence češkoslovaške repub like. Ni dvoma, da prevzemajo Svehla in njegovi sotrudniki državno krmilo pod težjimi okolnostmi, nego so obstoiale v cbbi stare koalicije pred volitvami. Notranje težkoče bivše narodne koalicije so povzročile razpust parlamenta in razpis novih volitev. Nnde. da se bo pri volitvah razčistil položai in da se ho moč narodnih strank oiačala ter da ho novi parlament mogel razool^gati s trdno narodno večino, se niso uresničile. Češke narodne stranke so sicer dobile večino, toda ta večina znaša le iS mandatov in ie pri dobri organizaciji opoz:ciie zelo šibka. Glavno ie Pa. da se odnošaji med posameznimi narodnimi strankami niso uravnotežili, temveč da so postali še komnlleira^v. Predvsem se ie pojavila s prece;šnjo politično močio obrtniška st^nVa. katere sodelovnnie v vladi ie r^alo neobhodno, ker brez nie ni večine. Voditelji stranke so v ostalem trezni možje, ki se bodo gotovo znali prilagoditi koalicijskemu sistemu, ki ž njihovim pristopom orehnia iz režima «petke» v režim 'šestkes. Naravno pa ie. da vsako kom-pliciranie koaliciie komplikuje tndi njeno delovanie. Silen udarec, ki ga je utrpela socialna demokracija, je zanesel v to stranko naravno mnogo ner-voznosti in pričakovati je. da bo. boječ se nadaline rer»°rktisn'e v š;rokih vrstah delavstva, ki še vedno rado posluša radikalna gesla, v bodoče mnogo mani popustljiva nego je bila dosedaj. Tudi narodno - demokratična stran ka £osp. Kramara, ki je pri volitvah mnogo izgubila, ni več s staro vnemo -ri delu. zlasti ker je v volilnem boj« biia v ostrih konfliktih posebno z narodnim; sociialisti. Naravni ozlovolie-nosti teh dveh skupin stoii nasproti bo-•cvito razpoloženje Šramkove klerikalce stranke, katera je svojo moč znatno oiačila in ki se sedai očividno pripravlja. da po možnosti brzdd v kulturno - političnem oziru. Naikonsolidi-raneiši skupini sta republikanska stranka češkoslovaškega podeželia (agrarna stranka) in stranka češkoslovaških so-cijalistov. ki sta obe pri volitvah izvrstno odrezali ter imata trezne vodi-telie. Že razvoj krize je pokazal, da so se nekatera že preje med narodnimi strankami sporna vprašama po volitvah šc znatno poostrila. Sem spadajo nekateri sociialmipolitični. predvsem pa kul-mrni problemi. Karakterističen v tem oziru je bil veto klerikalcev, da socija-listi. ki so za tako'sm'o ločitev cerkve od države in za laiizaciio šole, ne smejo dobiti ministrstva prosvete. Le ne-dosežnemu diplomatskemu talentu ministrskega predsednika Švehle se te moglo posrečiti, da je takorekoč v zadnji uri našel kompromisne formule, na jodlagi katerih je bilo mogoče združiti k novemu sodelovanju, narodne socija-liste in klerikalce, sociialne demokrate in agrarce. Mlčochove obrtnike in Kra-mareve nekdanje mladočehe. Program nove vlade še ni znan. a verietno bo znatno konservativn^iši nego ie bil program prejšnie petke. Češke narodne stranke so pokazale občudovanja vredni državniški smisel. Le s tem. da so odložile nekatere najbolj -i nasprotujoče programske zahteve, so •mogočlle narodno vlado ter preprečile, da se država prisili v kompro-ise. ki bi bili češki narodni ideji v vc-' 0 škodo, dokler niso še dograieni temelji naciionalnega državnega Menja češkoslovaške reoublike. Raz-narodnega koalicijskega sistema ;>il mogel povzročiti republiki nedo-no škodn in bi najbrž pomenil nežnost niegove obnovitve za dolg": 10. ::tuaciia. nred katero se naha:a nova .'coslovaška vlada, gotovo ni zavid-va in težkoče bodo velike Komtint-_rn je svoie poziciie znatno ojačil. redvsem pa bo treba, da narodne ..ranke posvetno vso pozornost razmeram na Slovaškem, kier je brezvestna seoarati^lčna demagngiia nanra^iln mnosro škode in kier kaže. da bo Če-škoslovaškn republika kmalu postavlje na pred podoben problem, kakršnega te imela Jugoslavija pred kapitulacijo ra-dičevskega separatizma. Mi se iskreno veselimo, dn se je posrečila obnova narodne koalicije, ki je porok, dn bo Češkoslovaška svoje go tovo nelahke notranje probleme rešila s tisto odkičnostio. treznostio in narod no disciplino, ki iih občuduiemo kot od':čne lastnosti češkoslovaškega naroda. Darujte za sokolski Tabor! Beograd, 10. dec. p. Vse politično življenje se je danes osredotočilo v Narodni skupščini, kier so bili prisotni vsi ministri in tudi skoraj vsi poslanci. Seja je bila ves dan. Zato se tudi ni mogla vršiti seja radikalskega kluba, ki jo je odložil do 14. t. m. z istim dnevnim redom. Zvečer ie bil na dvoru minister Stjepan Radič s soprogo. Bale ju je kralj pridržal na večerji. Na večerjo je bil povabljen tudi posl. dr. Marinkovič s soprogo. V političnih krogih govore, da proslavita kralj in kraljica krstno slavo sv. Andreja, ki je po pravoslavnem koledarju dne 30. novembra (13. dec.), v Zagrebu in da ostaneta ondi tudi za ka- toliške božične praznike. Kralj ima navado. da teh praznikov ne prebije v Beogradu. Tako je bil lani v Skoplju. V Beograd pa se povrne za pravoslavni Božič. V političnih krogih zatrjujejo tudi. da podpiše kralj za praznike velik ukaz o amnestiji političnih krivcev, zlasti za tiskovne delikte. Do seje načelnikov skupin še vedno ni moglo priti, ker vztrajajo samostojni demokratje na odločnem stališču proti zborničnemu podpredsedniku dr. Su-botiču. Ker je s tem onemogočen sporazum med načelniki skupin, se dozna-va iz vladnih krogov, da bo moral dr. Subotič odstopiti. Aretacija učiteljic v narodni noši. Trst, 10. decembia. e. Današnja »Istarska Riieč« je bi!a zaplenjena. Kvestura je zasegla vse izvode, še predno so bili oddani na pošto. Prefektura je zaplenila list zaradi razgovora Franine in Jurine, ki b! po pre-fektovem naziranju utegnil kaliti javni mir in red. Buzet, 10. decembra e. Davi so karabi-r.jerji v Brgudcu prijeli predsednico dekliškega društva »lička« v Roču, Ljubico Gr-žiničevo in jo uklenieno odpeljali v zapor v Lanišče. Snoči je Gržiničeva odšla iz Ro-ča v Brgudac na obisk. Prenočila je pri zna ni rodbini, ki je predkratkim prestopila k pravoslavju. Gržiničeva ie prišla v istrski narodni noši. To je bil vzrok, da so štirje karabinjerji prišli v Brgudac in vso noč stražili hišo orren ene družine. Ko ie davi družina vstala, so karabinjerji prijeli Gr-žiničevo in jo odvedli v zapor. Zvečer so jo odpeljali v koperske zapore. Radi tega dogodka je zavladalo po vsej Čičariii veliko ogorčenje. — S temi čini je novi tržaški prefekt pokazal svojo naklonjenost do Slovanov. Kriza v italijanski klerikalni stranki Rim, 10. decembra. Pcpolari skušajo svo jo stranko reorganizirati. Za 17. t. m. je skli can v Turinu sestanek popolarskega strankinega vodstva in parlamentarne skupine. V Rimu krožijo vesti, da bo strankino vodstvo na tem sestanku odstopilo. Gotovo je, da bo moral odstopiti pri tej priliki politični ta nik stranke, poslanec De Gasperi. Na njegovo mesto pride beneški poslanec Um-berto Meriin, ki je pripadnik desničarskega krila popolarov. De Gašper! je soustanovitelj popolarske stranke in ic bil izvoljen v tridetinskem okraju. Odstop predsednika portugalske republike Lizbona, 10. dccembra. e. Predsednik re= publike jc podal ostavko. Zbornica se se. stane jutri, da izvoli novega predsednika republike. Kot najresnejši kandidat se ime* nuje Bernardino Machado, bivši predsednik republike. Izpraznitev Porenja Pariz, 10. decembra, s. Kakor poroča oPetit Parisien«, bodo odpoklicani 62, 130. in 133. topn:ški polk iz Porenja. 62. in 133. topniški polk bosta razpuščena, 130. pa bo prestavljen v Francijo. Pretep med fašisti Turln, 10. decembra, c. Sinoči je v bližini fašistovskega sedeža nastal med fašisti pre* tep, v katerem sta bila h-jdo ranjena so» ravnatelj faš'stovskega lista «11 R-;gno», Co lisi Rossi in neki Valentini. Radi tega so organi javne varnosti prijeli tri fašiste skvadriste. London. 10. decembra. I. «Times> poročajo iz Sofije, da se bolgarska vlada protivi predlogu preiskovalne komisije, naj se ustanovi med Bolgarijo in Grčijo en km široka nevtralna cona. Bolgarska vlada izjavlja, da bi ta cona favorizirala komitaško delovanje, česar bi Bolgarija zaradi nezadostnega števila vojaštva ne mogla preprečiti. Obenem bi izgubila Bolgarija pas ozem lja„ kar je velikega pomena v vojaškem oziru. Proračun Zagreba Zagreb, 10. decembra. 11. Proračun mesta Zagreba za leto 1926. znaša 84 831.624 Din izdatkov, dohodkov pa 84,988.648 Din, tako da je proračun aktiven. Finančni odsek mestnega sveta je sklenil tia svoji današnji seji, da se ima že sestavljeni proračun za prihodnje leto znižati, tako da izdatki nc smejo presegati 80 milijonov Din. Tudi dohodki se bodo precej zmanjšali, ker se znižajo nekatere občinske davščine. Mraz popušča Beograd. 10. decembra, p. Mraz jc znašal danes v Eeogradu 12.2 stopinj pod ničlo. Po poročilu z observatorija na Vračaru sc pomika mrzli val, ki jc doslej vladal nad Jugoslavijo, polagoma proti vzhodu. Zato jc tudi mraz že nekoliko odnehal. V Beo* gradu je mraz ponehal za 4.5, v Kragujevcu pa za 5 stopinj. Minister Maksimovic v Zagrebu Zagreb, 10. decembra, n. Danes je dospel semkaj notranji minister Maksimovic, ki je prišel naproti svoji ženi, ki 6e vrača z Du* naja. Oba sta sc zvečer odpeljala nazaj v Beograd. Nov noslanec SDS Beograd, 10. decembra, p. Danes jc pri» segel v skupščini novi poslanec SDS Sto* jai Umičevič, izvoljen v banjaluškem okrož ju na listi Narodnega bloka, ker je nosilec liste Ljuba Ncšič odstopil vsled imenova* nja za poslanika v Pragi, kamor jc že od« potoval. Skupščina je vzela odstop posla* nika Nešiča na znanje. Preluknjani novci neveljavni Beograd, 10 decembra, n. Finančno mi> nistrstvo jc odredilo, da so preluknjani novci neveljavni in da ne morejo služiti zakonito plačilno sredstvo. Smrtna avtomobilska nezgoda v Beogradu Beograd, 10. dccembra. n. Danes okrog 5. popoldne jc povozil avtomobil ministr* skega predsedništva, v katerem sta se pc> ljala le šofer in orožnik, na Terazijah go-. spo Vero Mihailovičevo, profesorjevo že* no. Ponesrcčenka jc kmalu potem umrla. Šoferja so aretirali. Obtožba proti dn Lukiniču pred Nar.skupščino Nečuvene partizanske intrige Tri poročila in trije predlogi. - Beograd, 10. dec. p. Ves dan je živahno razpravljal v zbornici anketni odbor o zadevi drja Lukiniča. Še sinoči je bila dosežena soglasnost, da se sprejme resolucija, ki so jo bili redigirali radikali, da se dr. Lukir.ič ne izroči sodišču. Davi pa so davidovičevci in klerikalci začeli protiakcijo. Danes so čutili potrebo izjaviti, da ne morejo več ostati pri dosedanjem stališču in glasovati, da se dr. Lukinič ne izroči sodišču. Seja anketnega odbora ni doved-la do nikakega rezultata in se je nato zaključila. Radikali so predložili svoje poročilo, samostojni demokratje, davidovičevci, klerikalci in radičevci pa svoja oddvojena mišljenja. Gre očividno za sistematsko pripravljeno akcijo, ki naj pokvari utis ugotovitev anketnega odbora. Organizatorji te akcije se trudijo, da bi angažirali za to intrigo tudi del radikalcev. Radikali še niso formulirali svojega definitivnega stališča. Izgleda, da se bo o tem najnrej razpravljalo v vodstvu stranke. Najbrže dobe radikalski poslanci proste roke, da glasujejo po svojem prepričanju. Splošno mnenje je, da se intriga ne bo obnesla in da ne bo mogoče dobiti dvetretjinske večine, ki je potrebna za predlog opozicije, po katerem naj bi se dr. Lukinič izročil sodišču. Oddvojeno mišljenje, ki so ga podali samostojni demokrati po poslancu ar. Svetislavu Popoviču, pravi: Preiskovalni odbor ima po členu 14. zakona o odgovornosti ministrov predložiti Narodni skupščini poročilo o končani preiskavi in staviti po poslovniku zbornice tudi predlog za sklep skupščine v smislu člena IS. omenjenegn zakona. aH nai ugodi tožbi ali ne. Pristojnost odbom se po členu 162. kazenskega postopka kriie s pristojnostjo nre-iskovalnega sodišča. Zato mora odbor izreči, ali obstoje pngoii čl. 161. kazenskega nostonka. V konkretnem primeru le odločil anketni cdbor po končnni preiskavi. da ne bo predbgol Narodni skup ščini izročitev dr. Lukiniča. To ie storil s tem, da .ie odklonil predlog, da se Narodni skupščini predlaga postavitev drja. Lukiniča pred sod šče. Predlog je bil odklonjen z motivacijo, da ni kršitve zakona, ker ni dejanja, kaznivega po zakonu Narodna skupščina ni zahtevala ocene poedinih članov preiskovalnega odbora o umestnosti a'; oportuniteti inkriminiranega delanja. Za tako oceno odbor ni bil pristoien in torei nima niegov izrek pravne vel'ave. Sogiasu-ioč zato s oristoino donešenim sklepnim predlogom, da ni mesta za obtožbo, iz-iavliam. da bi bilo po moiem mneniu treba iznnstiti oceno o umestnosti ali oportuniteti dejama, ker ne spnda v komoetenco pre:skova'n°ga odbora. Tudi se v tej streri nI vr?ila preiskava, ker bi se moralo sicer rgotoviti. da so bili za izvedbo skler>n likvidnciiske komisije merodiini pravni predoisi in mednarodne obveznosti. g'edo katerih se je postopalo 00 jami d:rektivi pri-sto;n"en zunanja ministrstva in da sploh ni bilo nikakršnega moralnega ali materialnega interesa, ki bi zahteval od naših državnih orgmov, da se nc izvedejo zakoni ali mednarodne pogodbe. Zato tudi dr. Lukinič ni mogel kršiti državnih interesov, ko ie postopal v skladu z drživnimi zakoni in našimi mclnarodnipi obvezami Prvotno poročilo večine anketnega odbora so po dopoldanskih dogodkih podpisali le rad. posl. Jazmovič, Lalo-ševič, Vasa Kržalič. Dragiša Leovac in dr. Vasa Jovanovič. V tem poročilu je rečeno, da je anketni odbor podrobno pregledal vse akte in vse potrebne podatke ter ugotovil, da je po čl. 69 uredbe in po čl. 96. pravilnika o izvedbi uredbe o postopanju z imovino sovražnih podanikov likvidacijska konrsija na svoji seji dne 12. novembra 1923. sklenila. da se ukine sekvester nad posestvom Turn-Taxisa. Ta sklep se ie dostavil ministru pravde, da ca izvede. Niti v uredbi niti v nravilniku na niso Lukmičevih nasprotnikov. — -Razstava se vrši v pondeljek. predpisani roki, v katerih ima minister pravde izvesti ta sklep in tudi ni predvidena nikakršna sankcija, ako ga ne izvede. Dr. Lukinič je predmet proučil in postopa! po predlogu komisije, obirajoč se na avstrijsko državljanstvo kneza Alberta Turn-Taxisa. Dr. Lukinič ni smel knezu osporiti avstrijskega | državljanstva, ker ie imel avtentične i dokumente avstrijske republike in ker I bi sicer kršil mednarodno kurtoazijo. I Toda dr. Lukinič ni smel pozabiti, da j je bil knez tudi nemški državljan in da bi zato radi dvojnega državljanstva mora! še nekaj časa zadrževati svojo odločitev. Počakati bi moral, da se to vprašanje reši pred pristojnim forumom. Njegov odlok o ukinjeniu sekve-stra soglaša sicer z vsemi predpisi ma-j teriialnih in formalnih zakonov, vendar ' je dr. Lukinič kršil svojo dolžnost kot ! zakoniti zaščitnik interesov države, ki i jo je izpostavil morebitni gmotni škodi. Ker pa ni kršil nobenih ustavnih ali I zakonitih predpisov, ne more videti i preiskovalni odbor v inkriminirani odločitvi dr. Lukiniča onih elementov, ki so potrebni za kvalifikacijo specijalno kaznjivega dejanja ministra pravde. Pač pa vidi odbor nezadostno pazljivost in nezadostno strokovno sposobnost ministra v čuvanju državnih interesov. V postopanju obtoženega dr. Lukiniča kot bivšega ministra pravde ; ni nikakega kaznjivega dejanja v smislu čl. 1 zakona o ministrski odgo\ or-nosti. Zato odbor predlaga, da se dr. Lukiniča ne stavi pred državno sodišče. ^ Poslanci Dragutin Pečič, dr. Illja Šumenkovič, dr. Stanko Šibenik in dr. Hodžar so predložili sledeče oddvoje-, no mišljenje: V preiskavi proti obloženemu dr. Edi Lukiniču, bivšemu ministru pravde, zaradi ukinjenja sekvestra nad posestvom kneza Turn-Taxisa in njego-; ve izročitve v fizično posest delniške družbe za izrabo gozdov se je ugoto-. vilo, da je dovolj dokazov in podlaga za kršitev ustavnih in zakonskih predpisov, ki jih vsebuje obtožnica. Dokazano je ludi, da je s tem povzročena državi škoda. Zato smatramo, da je treba predlagati Narodni skupščini, naj sklene, da se dr. Lukinič izroči sodišču v nadaljne postopanje. Podrobne razloge bomo navedli na seji Narodne skupščine. Oddvoieno mišljenje opozicije ne na vaja niti enega konkretnega slučaja za i kršitev zakona ali postave, ki bi jo zagrešil dr. Lukinič. Svarilo ;5SafEsmprave" v Zagreb Beograd, 10. decembra, n. Jutrišnia «Samounrava» polemizira z zagrebškim «Obzorom» o radlkalskem shodu : in o reviziji ustave. List pravi, da more, I priti reviziia ustave na vrsto šele te-' | daj. ko bosta usfava in samouprava v i nraksi izvedeni. Spo-azum^o z radika-; li in radičevci je odstavljeno z dnev-i nerra redn hrvatski vprašanje in ns ; more biti o njen ve: f-vora. «Samo-i uorava-> u?a. da bo «Obzor» izpreme-j nil svo'o pisavo, ki utegne sicer vzne-j nvriti duhove. | Napad na Radičevega sina Zagreb, 10. decembra, n. Radičev sin Vladimir je bil včeraj popoldne na pokopališču z nekim profesorjem, neko gospodično ter nekaterimi prijatelji in znanci. Na po-i vratku s pokopališča so se ustavili v go-| stilni na Bijenički cesti. V gostilni je bilo : tudi nekai Zagrebčanov, večinoma mladih ljudi, ki so prepevali pesmi, v katerih so zafrkavali Stjepana Radiča. Profesor je stopil k njim in jih opozoril, da se nahaja v njegovi družbi Radičev sin in naj zato nikar ne pojejo takih pesmi. Začel se je prepir in družba m'ad'čev je navalila na profcEoria in mlndcgn Rcdlča in ju pretepla s palicami. Vso zrdevo ima sedaj v rokah Doliciia ki išče krivce. Celodnevna seja Narodne skupščine Skupščina je včeraj zborovala poslanec SDS. — Zemljišča na Beograd, 10. decembra, r. Narodna skupščina se ie danes ob 11. donol.dne zopet sestala. Po dolgem presledku jc danes predsedoval gosp. Marko Trif-kovič. Pred prehodom na dnevni .ed ie bila prečifana ostavka gosp. Liube Nešiča. ker odhaja za poslanika v Pra-v?o. Na niegovo mesto pride Stoian Umi čevič, ki ie danes že prisostvoval seji. S tem dob! samostojni demokratski klub 23 poslanca. V nadaljnem je skupščinski tajnik prečita! poročilo odbora za pretres zakonskega osnutka o izpre-membah in dopolnitvah zakona za organizacijo čekovnega in virmanskega prometa. Tudi je bilo skurščini predlo ženo poročilo odbora, ki je pretresal osnutek zakona o Obrtniški banki Obenem je bilo sporočeno, da sta se konstituirala odbor za ta zakon kakor tudi odbor za pretres zakona o raffikaciii trgovinske pogodbe med kraljevino SNS in reoub'iko Avstrijo. Po nrečitanih raznih prošijaii in pri tožbah ie prometni minister Radojevič odgovarjal na vprašani poslanca 2e-bota. kdaj se bodo vršila iznlaeila za zemliišča. ki so jih avstro - ogrske vojne oblasti za časa voine odvzele pri-vatnim osebam v Mariboru jn na želez niški postan nn Teznu. Minister ie odgovoril. da se bo odš'T*dnina iznlačala po dovršenem raz'astiivenem postopku. V to svrho, nrištevši tudi zemliišča v Srbi i«, ki tih je sovražnik odvzel v železniške svrhe. bo morala država izplačati oboli .<00 milijonov Din. Nada- dopoldne in popoldne. — Nov Teznu. — Zadev® dr. Lukinlša lje je minister Radojevič odgovarjal na nekatera vprašanja poslanca dr. Spahe in tovarišev. Končno ie skupščina odobrila od odbora za molbe in žaibe predložene Dredbge. med drugim, da se šteje upravniku Narodnega gledal:šča v Liubliani M. Hnbadu njegova služba pri Glasbeni Matici v državno službo. Sela ie bila ob 1. zaključena. Beograd. 10. dece"-'—-> p. Seia Narodne skupščine se ie nadaljevala zvečer ob 6. Predsednik ie sporočil, da ie anketni odbor v zadevi dr. Lukin'ča končal svoie delo. Nato je poročevalec Pera Jovanovič orečital poročila radikalov. sam-^-vVh demokratov, davi-dovicevcev, klerikalcev in rad;čevcev. Dr. Polič ie protest;ral proti temu. da dr. Zanič ni bi' povpblion na se-ie odbora. Poslanec Jovanovič ie oo!asnil. da ie bil povablien. da pa dr. Zanič ni bil v Beogradu. Po členu 16. zakona o rc^ov^-^sti ministrov ie imela zbornica takoi skleniti. kdai se začne r-^rava o poro^lu anketnega odb"-a Narodna sk^n^ra !e s 147 oroti 40 Klasovom dol°č!*a, da se bo vršilo seia zbornice d*>e 14 t. m. ob 10, dopoHne z d^evmm redom: Debata o roroč'!?i preiskovalnega odbora y.z bivšega ministra pravde dr. Lnklnlča. Seia se je znkl;u?;la ob 7.30 Prihod nja seia bo jutri dooo!dne. Na dnevnem redu sta ratifikacija stokholmske poštne konvencije in ......odbora za izpremembo zakona o Poštni hranilnici. Odgodifev locarnske razprave v francoskem parlament« Komunistični napad na Zedin*ene države, — Parlament je odklonil ©ptsstSSev poslaništva pri Vatikanu. Pariz, 10. decembra, s. Pričakovana raz- j leto 1925. so biii zvišani na 17 milijard, prava o Locarnu na današnji seji zbornice Francija je pripravljena, da privoli v razorožitev. toda prično naj s tem v prvi vrsti Zedlnjene države. Br.ti se je namreč, da nameravao Zadin.iene države, ki so spravile že Belgijo. Italijo in Poljsko v svojo po polno dvisnost, tudi Francijo z dolgovi finančno popolnoma zasušniiti. izvajama komunističnega poslanca Cachina so bila sprejeta z odobravanjem. Pri razpravi o proračunu zunanjega mini strstva je zbornica z 280—10S glasovom od klonila komunistični predlog glede opjstit-ve poslaništva pri Vatr-ann. De! levice sc je zdržal glasovanja, ric-čini je velik del socialni!? demokratov ia nekaj radikalcev glasovalo za predlog. :e radi spretnosti ministrskega predsednika Briar.da izostala in je bila odsodena za to-'iko časa. dokler ne bo iocarnska pogodba predložena zbornici in senatu v ratiflkaclio r-jdi izjava o položaju v Maroku in Siriji :t b!ia preložena na petek, iS. decembra, kar je privolil tudi komunistični poslanec Cachin. ki ie porabi! to priliko, da je govori! o mednarodnih dolgovih in veliementno : nadel Zcam'e;;e države. Cacliin je označi! zahtevo bivšega zavez-• tka Francije :>o izplačilu 150 milijonov, kot -emora!no. Amerika očita Franciji, da se r -j vedno oborožtiic, pozablja pa, da Ze-i i. nje ne države same nadalju;ejo oboroževanje z vso r; ro Njeni vojaški izdatki za Turčlfa bojkotira Zvezo narodov Turška delegacija ne priznava pravilnosti glasovanja in izjavlja- de se ne bo več udeleževala posvetovanj. — Neugodno poročilo predsednika preiskovalne komisije. Ženeva, 10 dcccmbra. s. Svet Zveze na-- j žalovanje, ker turška vlada ni dovolila, da odov sc jc sestal danes k javni seji, da j bi se preiskava razširila tudi na ozemlja v sprejme poročilo estonskega generala Lev^ i bližini sedanje provizorične črte, vsled če* donerja. Turški delegati se današnje seje j sar jc bila njegova naloga zelo otežkočena. r.iso udeležili, pač pa so poslali glavnemu tajniku Zveze narodov pismo, \ katerem proglašajo glasovanje v Svetu Zveze naro« dov glede sklepa haaškega razsodišča kot ponesrečeno, češ da ni bilo doseženo po» polno soglasje, kakor določajo predpisi po» godbe o Zvezi narodov. Istočasno sporoča turška delegacija v tem pismu, du se v misiu insirukcij. ki jih je preleta od svoje vlade, tudi nc bo udeležila nadaljnih po; svetovanj clede Mosula. Ko je predsednik Seiaioja prečita! to piss mo, jc izrazil general Levd-oner svoje ob-- Izjavil jc, da so so vršile številne deporta* cije kristjanov. Izgnani kristjani so prispe* lt v Irak brez vsakih življcnskih sredstev. Ni izključeno, da sc pojavijo nemiri tudi v drugem delu Mosula. Leydonerjevo poročilo ie bilo sprejeto na znanje in niu je izrazil Svet Zveze narodov za njegovo po* žrtvovalnost zahvalo. Rim, 10. decembra, d. Agencija Roma poroča iz Angore, da je ministrski svet pod vodstvom Kemal paše odklonil sklep Sveta Zveze narodov. Zasedanie Sveta Zveze v1 narodov Vvstrijsko vprašenje. — Ustersovitev poliske vojaške straže v G lanskem. — Vprašanje zašč:tc narodnih manjšin. Ženeva, 9. decembra. N*a današnii seji Sveta Zveze narodov. ki ie tra;ala dve uri. se ie razprav-!b!o Predvsem o sklepu avstrijskega odbora eled- odprave tnednarodne kon trole v Avstriji. Angleški zunanii minister Chamberlain je kot predsednik iiiienovaneg?) odb"ra nodal noročilo. ki ic bi'o spre'?to. Nato ie govoril ganeral ti komisar M. Zimmermann. ki je po-'.idarial važnost likvidacij; finančne Unntrole v Avstriji. Svet ie nadalje sklenil, da mora ko-■ nisar Zveze narodov v Gdanskem dovoliti instalacijo pol>ske vojaške straže v mtmierskem skladišču na polotoku \Vesternplatte Vojaška straža bo "bstojala iz dveh ofidrlev. 20 pod oficirjev in 60 mož. fstočasno ua ie Sver »repovedal nristajame poljskim vojnim ladiam v bazenu ob polotoku, na katerem se ne smeto napraviti nobene utrdbe. Končno je braziljski delegat Mello rranco poda i poročilo o vprašanju narodnih manjšin. Kakor znano, ie predlagal na septembrskem zasedanju litvan-•ki delegat splošno veljavne mednarodne konvencije, po kateri bi se razširilo varstvo manjšin na vse države, ki so članice Zveze narodov. Po dolgi vsestranski diskusiji je litvanski delegat svoj predlog umaknil, plenum Zveze narodov pa je sklenil, nai vzame Svet na zianie tozadevno načelno debato. Mello Franco ie podal pregled zgodo-ipskega razvoia in sedanjega stanja . -čife narodnih manjšin ter je iziavil. J:: nl bo stavil nobenega posebnega " rcdloga! Svet nai vzame na znanje le tozadevne razprave zasedanja Zveze ! narodov Angleški zunanji minister Chamberlain je nag!ašal važnost zaščite narodnih manjšin za mir v gotovih delih Evrope ter ie izrazil nado. da bo Svet tudi v bodoče posvečal svojo Pozornost temu vprašanju. Dr. Beneš je iz!avii. da popolnoma soglaša z izvajanji poročevalca. Koično je Hymans govori! o nevarnosti mednarodne ureditve zaščite narodnih manjšin. Kritičen nolcšaj v Japonske priprave za slučaj nadalinih komplikacij. London, S. decembra. Kakor poročajo «Times;> iz Pekinga, namerava japonska vlada poslati v Mandžurijo eno brigado, dn ojača okupacijske čete, katerih položai ie zaradi poraza mukdenskegi diktatoria zelo neugoden. Japonska bo ostala nevtralna. ako ne bo ogroženo živlienie in lastnina iaponskii: državljanov. Vrhovni povelinik japonskih čet v Mandžuriji ie sporočil vsem kitajskim generalom, da bodo njegove čete takoi stopile v akci-io. ako bi sovražnosti v žclezr ški coni ogrožale življenje Japoncev. V mero-dajnih krogih smatrajo, da je krščanski general Fencr le navidezno gosix>dar severne Kitajske. Po drugem poročilu istega lista, so st iaponske čete. ki so bile dosedaj v Liao Jangu in Dairenu. koncentrirale v Muk-denu. Jaoonska vlada je ukazala svojemu konzulu v Mukdenu. da se mora nemudoma sporazumeti s poveljnikom japonskih čet v Mandžuriji glede nadalinih korakov. General Shiravatta je izdal proglas, v katerem ooozarja. da bodo japonske čete prisiljene intervenirati. kakor hitro bi situacija ogrožala japonske interese. Po nekem drugem naročilu iz Pekinga je general Kuo Sung Ling zavzel Mukden. Čang Tso Lin pa je moral bežati v Kirm. Druge vesti javljajo, da ie Cang Tso Lin šc vedno v Mukdenu, kjer je ukazal odsekati glave vsem so rodnikoni Kuo Sung Linga. Odmev dunajskih izmišljotin v Italiji Rim, 10. decembra. Izmišljotine dunajskih in graških listov o nameravanem vpadu Orjune na Koroško so našle svoj odmev tudi v italijanskem tisku. To priliko uporablja fa-šistovsko časopisje za ponovno zatrjevanje italijanske naklonjenosti Avstriji. «Tribuna», ki zavrača verjetnost omenjenih vesti, zatrjuje, da so na delu sile. Ki hočejo v resnici ustvariti koroško vprašanje. List se vprašuje, ali naj ostanejo vsa prizadevanja zadnjih treh let, ki 50 stremeb po vstvaritvi samostojne Avstrije, brezuspešna in zaključuje svoj članek z besedami: Evropa si želi miru, toda za to je potrebna integriteta Avstrije. Glede dunajskih vesti o tajnem sporazumu za razdelitev Avstrije pravi list, da je Mussolini že izjavil, da sc morajo pogodbe spoštovati. Vsaka ra^deii-| tcv Avstrije bi pomenila kršitev mednarodnih dogovorov. Položaj Avstrije sicer ni idealen, toda po prizadevanju Italije se je precej izboljšal. Avstrija se ne sme smatrati kot kos mesa, ki se ga vrže volkovom. Tudi osnovne šole hočejo demontirati Ofenziva stranke p. Puclja Droti slovenski ljudski šoli. — Pomagajo na\ deiruneijacije, ki jih priobčuje »Kmetski list». — Zaničevanje in sramotenje Sokolstva. sami odločijo, ali hočejo biti Sokoli ali Orli a!i pa samo pametni Uudje«... V dobi politične neznačajnosti in nemoraluosti je moral torej Soko! celo dočakati, da ?.Kmet-ski list' člane njegove organizacije ne šteje med pametne ljudi. »Kmetski lista izdaja g. Ivan Pucelj. ki je menda še vedno član Sokola. Pa Soko! se bo že znal braniti pro ti izpadom radičevskega glasila, brez zašči te pa ie od pucljevcev atakirano slovensko osnovno šolstvo, ker is momentano izročeno na milost in nemilost g. Radiču. Zato treba, da se proti radičevskim nakanam dvigne v slovenski javnosti najodločnejši odpor. Verjamemo, da bi stranka g. Puclia iz demagoških ozirov najraje reducirala učiteljsko osobje na minimum, po možnosti do organista saj bi se potem lahko pred nezrelo maso pohvalila, da je ona odpravila šole in otroke vrnila pašnikom. Resnici na ljubo pa treba konstatirati, da se dosedaj pri nas niti klerikalci niso upali javno nastopiti proti šolstvu na tak način kot Puc-Ijevo glasilo Atentat, ki ga pripravljajo pucljevci na celokupno slovensko šolstvo — ni na.i ga še tako skrivajo pod krinko »depolitizacije* ter znižan'a kmečkih dajatev — nič drugega kot najsramotnejše ra-bejlsko opravilo, kolikor so jih aosedai slovenski radičevci izvrševali. .Medtem ko narrerava Radič demontirati univerzo v Ljubljani, povzdiguje v Zagrebu visoko šo!o za trgo-\inO v rang univerze in pripravlja novo fakulteto v Beo-gtadu. Radikaiska »Samouprava* javlja, da bo Radič tudi obnovil višje gimnazijske razrede v Osijeku, Ilokn, Daruvaru ter še v drugih mestih Slavonije, ki jih je Vukiče-vič ukinil radi premajhnega števila učencev Istočasno pa čitamo v »Kmetskem listu* g. Puclja sramoten napad na slovensko osnov no šolo, ki ne more imeti drugega namena kot 7 denunci aciio pomagati, da se demontira pri nas tudi ljudsko šolstvo. »Kmetski liste piše: »Mirno lahko rečemo, da v Sloveniji nimamo dandanes več šole, ampak umazana gnezda političnega strankarstva... »Na šolah, kjer je prej delovala navadno le po ena učiteljska moč, je nastavljenih danes po pet ali še po več učiteljev in učiteljic. So tudi šole na deželi, na katerih deluje po deset ali petnajst učiteljev. Rezultat pa je navadno tak, da znajo otroci dandanes, ko zapuste šolo. mnogo man! kakor so znali nekdaj, ko je uči! otroke cele fare skromen organist!« ... »Za državno šolo so »Sokol« in »Orel« ter podobne privatne organizacije brez pomena in moraio biti brez pomena« ... »Ko bodo otroci dorasli, takrat naj se 3S£- Pribičevičev odgovor drju Lecnticu r. Beograd, 10. decembra Pismo, ki ga je Svetozar Pribičevič v odgovor na izziv dr. Ljube Leontiča poslal mandatarju slednjega dr. Grgi Andjelinoviču se glasi: Gospod! Na Vašo depešo, s katero zahtevate od mene v imenu g. dr. Ljube Leontiča vitežko satisfakcijo zbog nekaterih mojih izjav na kongresu SDS v Beogradu, mi je čast odgovoriti naslednje: Ne morem osvojiti stališča, da sem za svoje politične izjave, kritike političnega dela in motivov drugih oseb dolžan dajati vitežko satisfakcijo. Ako bi osvojil to stališče, bi bil kot šef stranke, narodni poslanec in javni politični delavec izpostavljen stalnim pro vokacijam raznovrstnih elementov iz najrazličnejših pobud V tem povodu moram izraziti svoje začudenje, da Vaš mandatar ni doslej našel nikogar iz med nasprotnikov našega naroda, niti ne med tolikimi anacijonainimi in drugimi elementi, med katerimi jih je do-volji, ki so grdili in klevetali organizacijo. kateri on načeljuje in ki je pri nas imeia zaščito, da bi napram n im pokazal svoje junaštvo ter od njiii zahteval «vitežko satisfakcijo«. V nasprotju z razpoloženjem ogromne večine članov organizacije, kateri načeljuje in katere člani so tudi člani naše stranke aii z njo simpatizirajo. smatra Vaš mandatar, da je patrijotično. ako izziva konflikt z menoj in meni, da imam jaz časa in volje, baviti se z osebnimi aferami. Kar se tiče mojih izjav na kongresu SDS, moram poudariti, da ostanem pri njiii in nimam niti razloga niti povoda. da bi jih izpreminjal ali pojasnjeval. A vsakomur, ki se z njimi čuti prizadet, je svobodno, da pri sodišču zahteva satisfakcijo. Končno mi dovolite izjaviti, da mi dandanes, ko celo narodi v sporih, ki ogrožajo njihove vitalne interese, stremijo po mirni arbitražni rešitvi, zveni poziv Vašega mandatarja na dvoboj kot strašen anahronizem. Iz vseh tel; razlogov ne moreni določiti .svojih mandatarjev za reševanje tega spora z dejanjem vitežke satisiakci;e po nekakih zastarelih vitežkih kodeksih, kakor sie Vi to želeli v svoji depeš1. — Svetozar Pribičevič. Nepoboljšljivi lažnivci Senzacionalne izjave djakovskega škofa drja Akšamoviča, ki je slovesno postavil na laž znane trditve glasil mariborskega in ljubljanskega škofa, so na. pravile na vso pošteno javnost najgloblji vtis. Značilno za inoralično pokvarjenost. ki prevladuje v klerikalnem taboru, je, da »Slovenec* in «Naša Straža^ ugotovitev visokega katoliškega dostojanstvenika sploh nista vzela na znanje. Morda še značilnejše je dejstvo, da tudi oba škofa, ki sta moralična in dejanska šefa slovenskih klerikalnih glasil, nista smatrala za potrebno, da prisilita svoje liste k priznanju resnice ter tako formalno povdarita, da nista v zvezi s podlo falzifikacijo, ki se je izvršila. Nasprotno. Mariborska bilo izvršenih mnogo hišnih preiskav v Kijevu, Harkovu in Odesi. Porote Maribor, 10. deccmbrs. Spolirana inozemska pisma Pred porotniki sc jc danes zagovarjaj radi zločina zlorabe uradne oblasti poštni uradnik v Mariboru, V. K., ki je bil obto žen, da je nosil inozemska pisma aa dom, jih odpiral in jemal iz njih denar. Razpra va se jc vršila že pri jesenskem porotnem zasedanju dne 15. septembra, a jc bila tj krat radi zaslišanja novih prič preložena. Meseca novembra 1924. jc dobila tnan-borska policija zaupno obvestilo, da Vi K. ki je bil nastavljen na glavni ;n v zadnjem času na kolodvorski pošti v Mariboru kot poštar, v svoji službi odpira pisma in jib preiskuje na njihovo vsebino. Tc uianipulat cije s pismi je opazilo več poštnih uradni kov, ki so začeli radi tega K. V. tajno opa zovati. Poštni upravnik Žemljic je odredi! zato nekega dne tudi komisijoncln: pregled v pričo več uradnikov. Pri tej priliki si izpadla K. izpod spodnjih hlač tri pisma. Neki poštni sluga ga ie dalje ztsaeil. ko je zažiga! razne papirj . Vri) tega so opazil', da jc skrivoma stavil pisma v žep, jih naslednji dan zopet prinesel in skrivoma pomešal med druga pisma v predal. Pisma so bila večinoma iz inozemstva ter se je n.i njih pozr-lo da so bila odprta in zopet zalepljena. Na poštno upravo je kmalu pri šlo več pritožb zasebnikov, da niso prejeli r>* njih naslovljenih piseru, v katerili io baje nahajal denar, oziroma 60 preieLi ma z denarjem, toda z manjšo <\v>to, nego bi jo -a!" _ rejeti. Obdolženec je tajil, da bi jemal denar iz pisem. Glede pisem, ki so j'h našli rri njrm, sc jc zagovarjal, da jc bi! pri razdeljevanju pisem raztresen ter sc mu ie večkrat pripetilo, da jc vtaknil pisma v žep, čc je bil slučajno kam poklican, kar se mu je zgodJo tudi 20. februarja 1025. pri osebni preiskavi. Obtoženi je na razpravi pr: jesenskem porotnem zasedanju vztraja! pri svojem govoru, da jc vtika! pisma v žep Ic iz na; vade. Tajil jc, da hi nosil pismi domov in jih odpira! ter jemal iz njih denar. Tegs baje žc radi tega ni stori!, ker jc živci z ženo v slab1 h odnošajih. Posest lir. ki jih je dal zamenjati po svoii služkinji, je po= jasnil na ta način, da jih jc baje kupil, ker jc trgoval z valutami. Nadulie je na; vrdel. da mu ic neki znanec daial cenen tobak kot protiuslugo zato, da mu jc do-volil odmšati nanj naslovljene pošiljke osebno. Ta tobak je z dobičkom prodajal naprej, kakor je tudi prodal nekoč sifon ir pri tem 7ast"ž:i. K. V. je bil obsojen na mctcc dni zapora. Sedemdesetletnica Danes praznuje svojo sedemdesetletnico Sirom naše domovine znani, zaslužni koroški rodoliub, župnik Anton Or.hron. Rodil sc je Anton Gabron v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Starši so mu bili revni kmetovalci. Dokončavši gimnazijo v Celju sc je podal na univerzo v Gradec, kier se ic posvetil študiju kla-MČnih jezikov in slavistikc. Ze je delal domače naloge in sc pripravljal na Procesorski izpit, ko ga doleti ista usoda, kot pred njim že marsikaterega slovenskega študenta: zmanjkalo .ic podoore! Treba sc .ie bilo torei odločiti na drugo stran. Hotel jc na vsak način koristiti svoiemu narodu i u ker se ie že kot vse-učiliščnik navduševal za tlačene koroške Slovence, ie umevno, da si je želel • njih sredo. Stopil je v Celovcu v bogoslovje in postal duhovnik. Služboval je Po raznih kraiili na Koroškem. tako v Črni in v Stebnu na Sp. Koroškem, pozneje pa dolgo vrsto let kot župnik v Skočidolu blizu Beljak? na Žg. Koroškem oziroma v zgornjem Ro-/.u. Povsod ie bila njegova prva skrb. kako ojačiti narodno zavest prebivalstva. med katero ga je zanesel niegov r-oklic, kako pregnati mrtvilo, ki se ie bilo v obstoječih obupn'li razmerah Io-iio večiega dela koroških Slovencev. Skoro povsod ie bilo treba orati ledmo. .. on sc ni zbal nc truda, ne stroškov. Njegovo delo jc bilo nremišljeno. sistematično. Nebroj večjih in manjših zbo- »vani in taborov ie bilo prirejenih no nego vi inicijativi. zdai tu, zdai tam. Vedel ie kot malokdo, kako se pridobiva preprosto ljudstvo. Ni mu bilo dovolj, ia so nastopali na takih taborih razni priznani govorniki in rodnliubi. ki so znali s svojo besedo navduševati, ampak skrbel ie tudi za to. da i?, imelo ljudstvo, ki se ie zbralo, povrli še svo-:o zabavo in umetniški užitek. Kjer ie vedel za kake dobre pevce, jih je skušal pridobiti za sodelovanie in tako so se odzivali njegovemu vabilu zdai prignani pevci iz Liubljane, zdaj iz Štajerske. Tudi kamniško -Liro« ic nekoč angažiral za neko tako prireditev. Zatirano koroško liudstvo na sc je divilo prekrasnemu oetju v sladki materini besedi in ga s solzami v očeh poslušalo. Da. žuDnik Gabron ie znal, kot malokdo! Pri vsem tem ie Imel vedno samo en namen: buditi in utrjevati med konušk!-mi Slovenci narodno zavest. Ker ie vedel. da ic to naiboli potrebno, mu ic bilo vse drugo postranska stvar. Zato Pa ga vidimo vedno le ob strani tistih, ki jih 'e smatral za prave rodoljube, ob strani onih ki iim ni bila narodnost samo na ieziku in golo sredstvo v dosego kakršnikoli drugih namenov. O.i, da. več Gabrotiov ko bi bi bili imeli na Koroškem. pa bi bil plebiscit pokazal drugačen uspeli, kot ga je! Koroški Nemci in nemškutarii so seveda dobro vedeli, kakega nasprotnika imaio v Gabronu in zato so ga po možnosti sovražili. Ob izbruhu vojne se •im ie nudila prijetna prilika, da se mu osvetiio. Župnik Gabron je bil aretiran in prepeljan naiorei v zapore v Beliak. pozneie pa v Gradec, kier so ga imeli zaprtega več mesecev. V Gradcu ga ie ob njegovem prihodu že prej obveščena dmhai skorai Hnčala. Na vse zadnie so ga morali vendarle izpustiti, a postavili so ga seveda pod strogo policijsko nadzorstvo. Za časa plebiscita ie prehodil žuonik Gabron velik del iužmh krajev sedame naše kraljevine in nabiral prostovoline prispevke v plebiscitne namene. Več kot pol milijona kron ie tako nabral in poslal -Narodnemu svetu za Koroško sam pa pri tem toliko da ni stradal. Iz računov, ki iih je 7. največjo vestnostio sestavil o svo.iem delovaniu, .ie razvidno, da si ie pridržal dnevno borih 40 K za prehrano in druge potrebščine. To ;e bifo vse. kar ie imel župnik Gabron za svoj trud! vse. kar ie ime! župnik Gabron za svoj trud! Eno napako bi župniku Gabronu sedanji materijalistično navdahnjeni svet lahko očital: to. da ie bil svoi živ dan preveč radodaren. Dvojni ljudje so na svetu: taki, ki iim ni še dovelj. ako so sami srečni, ampak morajo videti druge poleg sebe nesrečne, da se počutijo dobro. notem na taki k; niso srečni, ako ne vidijo drug:h srečnih poleg sebe. Teh zadniih ie boli malo. a žuonik Gabron je med njimi! Pisec teh vrst ie na lastne oči videl, kako ie svoio listnico do zadnjega izpraznil, ko je bilo treba podpreti neko narodno stvar! Ali pa ie taka radodarnost res napaka? Jaz bi rekel, da ie to nekai. kar bi moralo vzbuiati rhčudovanie! Izguba Koroške ie župnika Gabrona tako bolela, da je zaoustil svoio ožjo domovino in nrevzel službo provizorja v Kotarih na Hrvatskem. Ondi ga ie doletela katastrofa, zadela ga je kap in ga ohromila tako, da ne more opravliati nobeno službe več rP: sv. Križu nad Dravogradom ie zdai niegov dom. On. ki ie tako rad videl zbrane množice pred sabo. on. ki io tako rad dajal, sameva zda' zapuščen, bolan in ubog! ljanl. je škof Anton Bonaventura Jeglič kupil in požgal. Druga Cankarjeva knjiga so bile «Viniete». zbirka novelet in črtic. Posiei je dosledno gojil novelo in dramo. Zadnja Cankarjeva knjiga so «Podobe iz sanjs. po smrti so izšla še nekatera zakasnela dela: «Moje življe-nje» pri Zvezni knjigarni in ^Grešnik Lenart® pri Schwentnerju. Tiskovna zadruga je izdala Cankarjev zbornik, dr, Alojzij Kraigher pa ie posvetil Cankarjevemu spominu cUmetnikovo trilogijo:?. Sedma obletnica smrti Ivana Cankarja Ivan Cankar ie poleg Prešerna iti Franceta Levstika najmarkantnejša osebnost v slovenskem slovstvu. Bil jc čist umetnik in velik borec za resnico i.i pravico. Prihodnje leto bomo obhajali petdesetletnico uiegovega rojstva. Cankar počiva v Ljubljani pri Sv. Križu v skupnem grobu z ostanki mladostnih tovarišev Ketteja in Murna. Naša slika, predstavljajoča velikega Pisatelja, ie posnetek portreta Franceta Podrekar ja. ki ie portretiral Cankarja še pred vojno. Druga fotografija nam kaže gostilno na Rožniku, kier je Cankar živel po svojem povratku z Dunaja, tretja pa pogled na rožni ško cerkev iz Cankarjeve sobe Na Rožniku so nastala najboljša Cankarjeva dela. Strašna smrt igralke Her- Dne 11. decembra 191S ob 1.15 zjutraj je umrl v ljubljanski deželni bolnici prvak slovenske moderne, pisatelj Ivan Cankar, član literarne družine Cankar-Kette - Murn - Zupančič. Cankar se je redil 1. 1S76. na Vrhniki, šiudaal je v Ljubljani in na Dunaju. Pesmi ie začrd objavljati v L.iublianskem Zvonu. Njegovo prvo zbirko «Erotika», ki je izšla pri Kleinmayer.iu in Bambergu v Ljub- in če jo zo-et ne dobim potem, poem si jo kupim že v predprodaji mine Že včeraj smo poročali na kratko med dnevnimi vestmi o tragični smrti Hermine Raškovič, članice zagrebškega Narodnega gledališča, ki je postala žrtev težke nesreče. Hermina Raškovič je silno žalovala in tugovala za svojim možem, popularnim gledališkim umetnikom Borivojem Raškovičem, ki je umrl začetkom tega meseca. Skoro vsak dan je . bila na pokopališču na grobu svojega moža in padla tamkaj enkrat tudi v nezavest. Doma ni imela miru in je zahajala sedaj k temu, sedaj k onemu sosedu in jim tožila, da ie postal njen položaj po smrti moža naravnost nevzdržen. Ko ia šla hišnica Anka Kos v Krajiški ulici št. 3, kjer je stanovala igralka Raškovič, v sredo ziutraj iz svoiega stanovanja v kleti v I. nadstropje, je opazila, kako je gospa Raškovič otvorila vrata svojega stanovanja v pritličju, da sprejme mle-karico. Gospa Raškovič .io ie pozdravila z besedami: cZdravo Anka!», že približno čez četrt ure nato pa ie zaslišala Anka Kos iz pritličja strašen krik. Hitela je takoj navzdol, kier se ji ie nudil strašen prizor. Ga. Raškovičeva je bi'a vsa v plamenih in je obupno klicala na pomoč. Obleka ji je že gorela od nog do glave. Hišnica ie z Raškovičeve strgala ostanke obleke, neka druga stranka Da jo je polivala z vodo, ki jo je nri-nesla v največji naglici. Med tem so sc zbrali na hodniku skoro vsi hišni stanovalci, nesrečnica pa ie neprestano obupno vpila: «Pomagaite mi, zgorela sem!» Ko je opazila, da je skoro popolnoma gola. jc prosila, nai jo pokrijejo, kar je hišnica takoj storila ter io odvedla v stanovanje. Tam so io oblekli v drugo spodnic perilo, nakar so io položili v posteljo. Perilo, suknja, bluza in žemper so na nesrečnici popolnoma zgoreli in ie na njej ostalo samo malo gornje obleke. Zgorele so tudi nogavice na nogah, razen maihnega kosa. Raškovičeva je imela strašne opekline na obeh nogah in pod pazduhama obeh rok. Desna roka je bila tako opečena, da se je ponekod videla kost, lice je bilo rdeče in polno mehurjev, desno uho nagorelo. trepalnice in Ias'e so ponol-noma zgoreli. Ko so jo položili na postelj, je resrečnica, spominjajoč se svoiega moža, otožno zaječala: «Boro. Bo- »Grozne prerokovanje zvezd". Velika senzacija! Novost! Kriminalna senzacija po romanu astrologinje E sbeth Ebertin JSM3fs w mrtvašnici" V gavnih vlogah Mar a Minzenti, Olga juša-kowa, Jack Mylong-Munz, Feidinand Mart ni. Danes ob 4., ' 6., ' :8. in 9. url. Mladini neprime no. Kino «Dvor» ro, kaj me ie zopet doletelo? sem | storila, da me ie Bog tako kaznoval?« Medtem so poklicali sose^e^a : zdravnika dr. Kovačeviča. ki io ie obvezal in ji dal tudi praške proti onekli-uam, nakar so io odpeljali v zakladno bolnico. Njen položaj pa se je tako poslabšal, da ie ob treli ponoči med strašnimi bolečinami izdihnila. Kako se je pravzaprav zgodila nesreča, ni natančno znano. Raškovičeva sama ie izjavila, da se ii ie vnela obleka. ko se je grela pri peči. Ko je prišla hišnica po nesreči v njeno stanovanje, ie našla peč odprto. V njej .ie gorela žerjavica, v kopalnici pa ie bila izpuščena voda. Očividno se je pripravljala Raškovičeva za kopanje. Ko ie plamen obiel nieno obleko, ie vrgla s sebe plašč in poskušala pogasiti ogenj' na spodnji obleki, kar pa se ii ni posrečilo, nakar je zdirjala na hodnik, da pokliče sosede na pomoč. V veliki razburjenosti pa ni mogla takoj odpreti vrat in ko ic dospela na hodnik, ie na nj'ej že gorela skoraj" vsa obleka, tako da je imela na sebi samo še čevlje in neznatne komade gornje obleke na ramah in prsih. Hermina Raškovič je bila stara 56 let. Njena tragična smrt je vzbudila med prebivalci splošno sočutje. Ivje . Maribor, 9. decembra. Mrazi nas dovoli, ledu vsak da.i več, celo tam, kier ga prav nič treba ni. recimo po cestah, da se morajo damice še pri hoii zibati, kot bi plesale tango z visokimi petami. Tudi snega še ne primanjkuje, niti no ulicah, samo trd je že. pa umazan in tako polagoma zgineva tista zimska poezija, ki bi jo morala nadebudna mladina pričarati za cele ducate domačih in šolskih nalog v potrpežliive zvezke za nepotrpežljivj profesorje. Mesto sank ropotajo prozaična kolesa, naše sicer tako bu.ino razraščeno drevje po ulicah in parku .ie tudi čisto vsakdanje golo. Kako se naj' torei razsama in razpiše mlada duša. če ni hrane? . . . Vsai včerai ie še bilo tako. Danes pa nam ie odleglo. Narava ima vedno široko odprto srce za razumevanje za hrepenenje duš. V noči ie zarisala krasne, pravljične zimske rože na okna, kot bi iih ne mogel pričarati noben umetnik. Zunaj pa so v jutro trepetale fine. drobne zvezdice, ki so rosile od streh in dreves pod prvim svitom rdečega solnca izza bele meglice. Drobno so bile natrošene ceste, veje vse bele Nad ribnikom se ic sklaniala vrba pravdo snežnih tal, kot Matjaževa brada iz otroških sanj. Še ciprese in smreke so bile bele v tankem nevestinem pajčola-nu. Mraz oa ie rezal po nogah, skozi volno, naiboli v ušesa. Trdo ropotajo po asfaltu zmrznjeni čevlji mlekaric, vozniki imaio vsi bele brke. dekleta samo obrvi, lica pa vsa rožnata. Danes so vse zdravo rdeče. Pa smo zopet v poeziii: še stari mladenič si požvižgava v zavihan ovratnik ... po gorah je ivie. po dolih je mraz . . . Na trgu serrt videl dekle, v tanko ruto si ie zavijala prezeblo drobno telesce in čakala pred merico fižola kupca, ki io bo rešil s oar dinarji ledenih tal. Tudi otia ie imela vso ruto obrobljeno ivja. Najbrž ie bila še tema, ko se ie odpravila na pot. da prinese — denaria. Da ste videli niene oči, čiste kakor le-sklo ivie . . ._ Danes najoriein^lneiJi .Paramount* šlzger ,peter pah" Veličastna filmska bajka U čarobnega kraljestva detinsk h sanj v 10 deiamih V plavni vlogi Betty Bronson in E^nst Torrence. V tem izrednem originalnem filmu, kateri je v svoji osnovi veličastna apoteoza mladosti in veselja — gledalci pred vsem inteligentni svet doživi ponovno svoj pivi in na lepši sen. a deca bode z divnim začudenjem gledala na sliki ono lepo bajko, s katero tolikrat najsla;še zaspi in o mej najlepše san a. Elm ie tehnično nenadkrpjiv. Predstave vsak dan pop.: 3. "25.. 6., '/28 9. v nedeljah tudi ob 1/2II dop. Kino Ideal. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama Petek, 11.: »Profesor Storicin«. E. Sobota. 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: ob 20.: ^Profesor Storiein». Izv Pondeijek, 14.: «Zapeljivka». C. Torek, 15.: Zaprto. Liublianska opera Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: n tudi karirastih velouriev (ro?asta satin nod o?n z va-telinom1! od sredn e do m fnejže kvalitete v cen?h 400-lom D n s-* dobijo v veliki iibri pri F. In i Go.-ičsr, Ljubljana, Sv. Pelr? ctsts 29. Iz Primoria " Smrtna kosa. V Trstu jc umrla gospa Katarina Margon, vdova Gomhač. Pokopali so jo v četrtek popoldne. N. v ra. p. * Zgodnja zimr. v idrijski dolini. Idrij sko dolino je letos obiskala zelo zgodnje zima, ki ie po par krasnih dneh prinesla sneg. Zapadlo jc najprej kakih 10 cm sne; ga, kar pa jc bilo popolnoma dovolj, da je. bil promet na progi med Idrijo in Gorico prekinjen. Avtomobil iz Gorice je vozi! sa« mo do Cola, od koder sc je zopet vrj-.i! v Gorico. Po par dnevih lepega vremena ps je 5,-ačelo prošlo soboto zopet snežiti in dru so jutro jc bilo že pol metra snega. S sve tom je Idrija sedaj zvezana le še preko Sv Lucije. Po drugi strtni pa ie nastopila za. Idriio s snegom prava športna sezona. V kratkem času se otvori sankaina proga Kovačev Rovtsldrija, katero je pred vojno oskrbovalo idrijsko planinsko društvo. * Gledališče v Idriji. Pred kratkim je pre iskala posebna komisija idriisko gledališče in oder in je našla vse v redu. Kakor zna« no. je idrijsko gledališče po vojni prireja« !o lepe predstave, potem pa je oblast gledališče zaprla in šele prejšnji nodprefckr je zopet dovolil da se otvori. Dramatično društvo v Idriji pripravlja sedai nove pred--stavc, ki bodo, upamo, prinesle novo živ Ijenje v idrijsko rrseste. ' Setreča v škedeniskih plavžih. V 5kt denjskih plavžih jc ponesreči! 461etni delavec Martin Trsteniak. Na mostiču stoie ie razkladal železo. Mostič se je pod njin. vdrl in delavec ie pade! na tla. Rani! se i težko na levem kolenu, da so ga morali pre peljati v bolnišnico. Zdravnik naš skoro obupiva Družina naša vsa je zdrava. To res je čudež pri Vas sedai? Oh ne, mi pijemo le Buddba Čaji Zakljaček turnirja v Moskvi Bogoljahov zmagovalec. — Pazdciitev nagrad. 21. kolo. V torek se ie igralo 21. kol-zadnje v velikem turnirju. L isker ie Teriii-ziral z Gotthilfom in si pribor!- s "trn dr::'. • nagrado. Marshal! je porazil Bogatirčuk; ki je napravi! težko napake. Ru'-i::stein ■ izgubi! proti Spieltrannt". dr. Tartakover : kot črni po kratkem boju pre m Rabi viča, Verliiuki Dus-Hoti-nirskega, Grur,-ield Samischa, Lov.eniiv.ei: ll.iii:-2encvske-ga in Yates Zubareva. Partiji Ronanovski-Hogoljubov in Retti-Torre sta končali re-iris. Stanje turnirja po i!. ko!u e bilo sledeče: BogoFubov 15 in pol, dr. Lasker 14 Capablznca 13 in po! MatsliaP 12 in po' dr. Tartakover iri Torre po !?. Retti ir: R< mar.ovski po 11 in pol. CirOnfeid 11. P^-c.,-tirčuk in IIjiii-Ženevski po 10 i:i pol. Ruhi::-sttln, Spieimann in Verlinski po 9 in pol, L6wenfiscb 9, Rablnovič H ::: pol. Viies 7. Gutthilf in Samisch 6 in pol. Dus Honmirskl 6 in Zubarev -i iu po! točke- Rezultat turnirja je proglasil ob 6. zvečer predsednik organizacijskega e-1'oora Gri gerjev. nakar .ie imel ljudski komisar Kr' lcrko kratek govor Zvečer se ie vršil sla-nestni banket, pri katerem so bile razdeljene nagrade. Dobiii so: Prvo nagrado Kvfemij Bogoljubov (1500 zlatih rubljev). drugo dr. Lasker (1000). tretjo Capablar. ca (750). četrto M a r s h a 11 (650). peto in šesto 500-f 350) si delita dr. T a r t a k o w e r in T o r e sedmo in osno (?75~20o) R o m a n o v s k i in Retti. deveto in deseto (175+140) 11 j i n-Z e n e v s k i in G r ii n f e 1 d: B o-gatir čuk jc dobi! 125 rabljev. Vsi dwl so ostali brez nacrac. Poseliš na»:r.-dt r. najlepše igre bodo priznat,c- k?<.r.e;e. Dr. Lasker. dr Tartskover. Retfl m Si- rriseh ostanejo šc nek: v Mo-, Prirede rzznz predavanja !r. v»č sfo-.nit?-':• skih produkcij. Gospodars Kaalka konferenca o industrijski svojini Kakor smo že poročali, se je meseca oktobra t. t. začela v Haagu šesta konferenca o industrijski svojini, ki je trajala skoro mesec dni, ter se zaključila 6. novembra t. 1. Obdelal se je na konferenci ves določeni program razen dveh zadev, nanašajočih se na formalnosti za patentne prijave in ua unifikacijo klasifikacijo mednarodnih tvornlških ter trgovinskih žigov, kar se ni moglo zgoditi zaradi pomanjkanja časa. Ostali predlogi kakor tudi besedila že obstoječih do-;';)vorov: pariška konvencija iz 1. 1883., oba madridska aranžmana iz L 1891. za pobijanje lažnega označevanja izvora biaga ter za mednarodno zaščito trgovinskih in tvorniških žigov, so utrpeli znatne spremembe. Zlasti pariška konvencija, glavna pogodba te vrste, je poleg drugih znatnih sprememb izšla s haaške konference kot pogodba, ki se predvsem bavi s pobijanjem neloiJ-ne konkurence v mednarodni trgovini. OJ novih predlogov je bil sprejet predlog aranžmana za mednarodno zaščito industrijskih vzorcev in modelov, lil se sedaj imenuje haaški aTanžman. Delo konference se je vršilo v komisijah. ednosno podkomisijah in ožjih komitejih (comite d'etude). Bilo je :kupr.o Jest podkomisij, ua katere ie bil porazdeljen celokupen materijal konference, in še sedma komisjia, katere naioga ie bila, da osvojene ideje in nače'a izda v jasnem francoskem besedilu. Na konferenci je bilo zastopanih 30 držav Unije, med temi tudi naša kraljevina. £e«t držav Unije je bilo odsotnih. Poleg tega je prisostvovalo konferenci še nekaj držav, ki ne pripadajo Uniji. Našo državo sta zastopala predsednik Uprave za zaščito industrijske svo-ins v Beogradu dr. Janko Šuman in :ajnik iste uprave Mihajlo Predič. Naša delegata sta dosegla, da vsa novo-sprejeta besedila niti najmanj ne nasprotujejo gospodarskim interesom na-.še države. Poleg drugih zanimivih vprašani na konferenci je bilo tudi to, kateri jezik naj bo oficijelen: ali samo francoski ali poleg francoskega tudi angleški. Držaje z angleškim jezikom so zahtevale, naj bo oficijelen jezik angleški, toda vse evropske države so bile za francoščino kot oficijelen jezik v Uniji, kakor je to bilo doslej. Ta ix>slednja 'eza je tudi zmagala ter je bila prostovoljno sprejeta od Velike Britanije ier ostalih držav z angleškim jezikom. Uspehi m neuspehi v novem vinogradništvu Gospod R. je v svojem stvarnem član-■ju pod gornjim naslovom v *Jutru'> z dne 7. t. m. razmotrivai uspehe in neuspehe našega vinogradništva v zadniih 10 letih, opirajoč svoja opazovanja zlasti na sta.iie današnjih novih vinogradov in na dosedanji razvoj kletarstva. Kot velik neuspeh smatra prvotno brez*mptreno pomnoženie vsakovrstnih dobrih in slabih, domačih in tujih žlahtnih trt. s katerimi naj bi se bi! zboljšal iridelek v kvantitativnem in kvalitativnem oziru. kar se je pa le deloma obneslo. Gospod R.. ki pozna lokalne razmere tako dobro kakor nas eden. ki se 2 vinogradništvom cele dežele od prve regeneracije sem intenzivno bavimo, ima v mnogih ozirih prav. Prvot.ia re-generaciiska dela niso mogla drugače .'speti glede na izredno naglo prenavljanje t>o filokseri uničenih vinogradov celi Sloveniji, to pa glede tia pomanjkanje rravih domačih trt ter glede na nezadostne oreizkuš.ije novouvede-nih tujih žlahtnih trt. kakor tudi glede na pomanjkanje cepičev teh vrst. Takrat ie šlo za to. da so se vinogradi čim hitreje obnovili, osobito v krajih, kjer so imeli prebivalci le od vinogradov svoj glavni dohodek in sploh svojo živliensko eksistenco. Skušalo se ie Pa ves tako dobljeni mešani pridelek zboljšati z umnim kletarjenjem, kar se ie tudi precej posrečilo, tako da sc da/ies tudi iz kvalitetno slabšega grozd'a pridelujejo dobra in stanovitna vina. ki se kmalu in dosti ugodno pro-dado. Prvotni, to so že nad 30 in 35 let stari obnovljeni vinogradi, so pa pričeli pešati in sedaj nastopi čas. ko iih bomo morali zopet prenoviti, da postanejo bolj rodovitni in dobička.iosni. Sedai. oziroma zanaorej se bo moralo vršiti novo zasajanje sistematično po gotovem načrtu, prilagodenem za vsak vinski okoliš posebej, in sicer toliko glede ameriških podlog, kakor glede domačih in tujih žlahtnih trtnih vrst, ki se imaio na amerikanske cepiti. Strinjam se tudi jaz s predlogom, da napravimo ali pridobimo v vsakem zname.iiteišem vinskem okolišu svoj poseben, že od nekdai vdomačen in poznan ter slovit tip vina. Zato je treba v vsakem takem okolišu pomnoževatt le zotove trtne vrste, ki so za dotični okoliš naiprikladnejši in ki se v vsakem oziru naibolje sponašajo. Zasaianje novih vi.iogradov v nesposobnih, mrzlih kratih in legah je pa najbolje popolnoma opustiti, ker se delo dandanes ne izplača. razen kdor zasadi le za svojo domačo potrebo ter obdeluje vse sani. Ako vzamem v poštev vinogradni- štvo ljubljanske oblasti, ki obsega celo Dolenjsko ter brežiški in laški okrai na Spodnjem Štajerskem, bi glede enotnega vinskega tipa prišlo v prvi vrsti v poštev naše obče priljubljeno svetlo-rdeče vina tako zvani ccviček», ki se prideluje poglavitno v krškem in brežiškem okraju (Bizeljsko. Pišece, Srorn-lje). Čeprav je to vino bolj lahke nižje vrste, ie zbog svojega prijetnega in kislatega okusa ter lahkega značaja zdrava pijača, ki se v vsakem letnem času konsumira z enakim užitkom, za-volio česar ima tudi razmeroma visoko ceno napram drugim močnejšim in žlahtnejšim vi.iom. Pospešnimo torej v prihodnje v teli kraiih pomtwževanie takih trt, ki dajejo izbomi cviček. To bi bile dosedanje domače trte kavščina ali žametna črnina (VJ ter kraljevina (X) in za zbob-šanje še rdeči španjol, oziroma rdeči veltlinec. nekai modre frankinje ter nekai Iraminca. Modra frankinia je slaiša io bolj črna ka&or ie kavščina. rdeči španbl pa bolie dozori in ima mnogo manj kisline kakor kavščina; kraljevina in trami.iec napravliata sicer male groz de, a teli mnogo in izredno sladke. Vse te vrste skupaj obenem potrgane in skupaj pokipele bi dajale vsako leto enotno vino in izboren cviček. Ostali krari nai se na oečajo s pridelovanjem svojemu okolišu primernim belim vinom. Fr. Gombač. Narodna banka SHS Stanje dne 30. novembra 1935. (V milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 22. novembra t. 1.) Aktiva: kovinska podloga -137.0 (+3.0); posojila 1257.7 (4-7.7); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne za mene -,'68.6; državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje nov čanic 2138.3; saldo raznih računov 922.8 (—27.4). Skupno 9327.3. Pasiva: vplačani del glavnice 28.0; rezervni iond 6.4; novčanice v obtoku 6017.1 (-r33.1); državni račun začasne žaljene 368.6; državne terjatve po raznih računih 60.2 t—69.5): razne obveznosti 613.6 (+19.4); državne terjatve za založene domene 21,38.3; nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74.7: Skupno 9327.A. Tržna poročila Novcsadska blagovna borza (10. t m.) Pšenica: baška, ! vagca 287.5: baška, 2 vagona 290. Oves: baški, 1 vagon 185. Turščica: baška, nova. 6 vagonov 120; sremska, nova, 3 vagosri 130; sremska, zu-ban, j vitlom 132.5; srMisska, december, Ruma, 10 vzgcac\ 135; sremska, sušena, december, 5 vagonov it>2J5; bauatska sušena, 5 vagonov 15!. .Vloka: «0>, kombinirata, 1 vagon 465. Tendenca stanovitna. Dunajski svinjski sejem (9. decembra.) Dogon 14.027 komadov Ob mirnem prometu so se v početku sejma mesne svinje podražile za 10 grošev, potem pa so zopet oslabele na ceae v prejšnjem tednu. Debele svinje so poskočile v cenah za 10 grošev Notirajo za kg žive teže: mesne svinje 1-50 — 2.15, debele 2 — 2.50 šilinga. Dunajsko tržišče iaic (9. decembra.) Razpoloženje prijasao. Dovozi svežega bla ga normalni, vendar sc koazum odvrača od svežega blaga, ker zaradi mrazu obstoja opasitost za blago. Zadnje dni so prispele večje vagooske količine gaiišklh jajc v apuu, ki so se spričo dcbrc kakovosti dobro razpečavale. Runvunsko sveže blago s« tudi v večjih količinah ponuja. V trgovini ua debelo notirajo: jugoslovcnsko izvozno blago L 24 — 25, madžarsko I. 24.5 do 25, rusko sveže 34 — 34.5, rumunsko 24 — 24.5, gallško v apn-u 16 — 16.5, madžarsko v apnu 18 — 19, j usode vensko v apnu 19, bolgarsko v apnu II. 15 — 15.5 STOša ab Dunaj. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. decctnbra.) Usodnejše cenitve argentinskega izvoznega prebitka so pov.trr£!e oslabitev tendence v Newycrku in Chicagu ter nazadovanje cen. Tendenca dunajskega tržišča je obdržala tudi dane? prijaznejši značaj, ker sta bila močno zmanjšanje ponudb zbog prodaj v Brailo in ustavitev ladjeplovbe opora cenam. Konzum v splošnem ni kazal posebnega razpoloženja za nakupovanje. Cene sc v splošnem drže. Uradno notirajo za 100 kg vključno blagov-nopromotni davek brez carine: pšenica; domača 40.50 — 41-50, domača marchield-ska 39.25 — 39.75, madžarska potiska, 79 do 80 kg 45-50 — 47; ječmen: domači 35 — 42, slovaški 41 — 44; turščica: 28 — 29, sušena 26 25 — 27.25, nova 23 do 24; oves: domači 29 — 30.50, madžarski 29—31; moka «0»: domača 77 — 80, madžarska T5 — 79 Šilingov. — Za kartel jugoslo renski h livarn. Naše livarne železa, ki so se večinoma ustanovile po prevratu, razpravljajo po vesteh ia Zagreba o ustanovitvi strokovne zveze za zaščito skupnih interesov. Vršilo se je že več sestankov in je podoba, da bo prišlo do tega novega kartela. — Načrt mednarodne gospodarske konference. Ekonomski komite Zvezo narodov je pretresal vprašanje mednarodne gospodarske konference. Ta komite ima nalogo, da pripravi materijal za komisijo, ki bo ski i cala to konferenco. Člani te komisije bodo imenovani od sveta Zveze uarodov. 3= Podaljšanje rumunskega moratorija «s predvojne dolgove. Moratorij, ki ga imajo rumunski trgovci glede na svoje pr;dvo'ne dolgove, poteče dne 16. t m. Računa pa se s tem. da se bo moratorij še podaljšal. — Dobave. Direkcija državnih železnic v UubPani sprejema do 18. decembra ponudbe za dobavo merilnih priprav. Predmetni pegoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenlu te direkcije. Ministrstvo vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemu- nu sprejema do 5. januar^ 1926. ponudbe za dobavo perila (1000 komadov moških srajc, 3000 komadov belih ovratnikov, 1500 kravat). Predmetni oglasi so v Zbornici za ti sovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Odkritje ležišča zlate rude v Madžarski. Po vesteh iz Budimpešte so odkrili pri mestu Hklasnemeti znatna ležišča zlata, srebra m kaolina. V tem kraju so žc v rimski d."bi obstojali bogati rudniki zlata, ki so bili opuščeni leta 1848. = Petrolejska borza —125. — Blago: les: smrekove deske, I., II., III.. 25, 30, 35. 50 mm, dolge 4 m rredia 22 do 23, ico vag. tneja 500—0; bor-donali, stihi, slava, od 10-11 do 16-17, 6— 14 m, fco vag. nakl. post 0—340; trami rti c trte, fco meja, 3 vagoni 300—305 (300); poljski pridelki: pšenica: 76 kg, fco vag. naklad, post. 0—295. 76 kg. ico vag. Postojna tranz. 0—350; turščica, nova času primerno suha, ico vag. naklad, postaja 1 vagon 133—133 (133), domača, v peči sušena, ico vag. slov. postaja i)—1800; ajdi domača, ico vag. naklad, slov. postaja 0—250; proso domače, ico vag. naklad slov postaja 0—215; otrobi: drobni, ico vag. bos postaja l vagon 110—110 (110), drobni, v juta vrečah, ico vag. Postona tranz. 0— 175; orehi, ico. vag. Postojna tranz 0—865; krompir beli, ico vag. slov._ nakladalna postaja 0—80; krma: seno sladko, ico vag. slov nakladalna postaja 0—75: koloni-jalno blago: riž: št. 346, ico vag. Trsi 0—589.75, št 345, fco vag. Trst 0—564.65, št 347. fco vag. Trst 0—543.25; rižev zdrob (risetta), ico vag. Trst 0—391; zabela: n-ast, gar. svinjska, netto, ico sod ž 50 kg; fco vag. ban. nakladalna postaja za 100 kg 0—2100; pijače: slivovka gar. 50%, ico vag. sremska postaja, za 100 litrov 0—2000 ZAGREB. *V bančnih vrednotah promet kot običajno zelo zmeren. Večjih sprememb v tečajih ni bilo. Edino Eskomptna je bila močnejša za pol točke, dočim je Praštediona padla za 5 točk. V Industrijskih papirjih položaj nespremenjen. Tendenca za Vojno škodo je dalje čvrsta. Promptno blago se je iskalo po 323, a ponujalo se je po 325. Za ultimo t. tn. se je zaključila po 325—327. Dinar nespremenjen. Zato tudi v Zagrebu nI bilo sprememb. Majhno oslabitev tečajev pokazujeta devlzi na Italio in Pariz zaradi njunega mednarodnega nazadovanja Blaga je dovolj. Skupni promet 6 milijonov dinarjev. Notirale so devize; Amsterdam 22C2-22S2, Dunaj 790.5—800.5, Berlin 1338.6—1348.6, Barcelona 791—801, Italija izplačilo 226.32-228.72, London izplačilo 272.75—274.75, Newyork ček 56.09-56.69, Pariz 212.5—216.5, Praga 166.4—16S.4. Švica U1S5— 1C93, ček 0—1088.5; valute: lire 224.S—227.2; efekti: bančni: Es-kompiia 119—119.5, Poljo 19-20, Kreditna Zagreb 133—135, Hipo 64.5 —65, Jugo 108— 109, Ljubljanska kreditna 210—0, Obrtna 76—78, Praštediona 945—950, Srpska 144— 146; industrijski: Dabrovačka 400—500, še-čerana 460—565, Gutmann 350—370, Slavonija 44—45, Trbovlje 325— 340, Vevče 120—0; državni: investicijsko 78—79. agrar ne 46.5—47.5, Vojna škoda, promptna 323.5 324.5, za december 324.5—325.5, za januar 320—0. BEOGRAD- Devize: Atene 73—76, Berlin 1342—1344, Budimpešta 0—0.07925, Bukarešta 25.5—25.65, Italia 227.75-228, London 273.65—273.85, Newyork 56.31 in pol— 56.4, Pariz 212.5—213.5, Praga 167.35 —167.42 in pol. Švica 1088.75— !f89.25. CURIH. Beograd 9.20 Berlin 123.50, New york 518.70. London 25.1525, Pariz 19.57, Milan 20.88, Praga 15.375, Budimpešta 0.0073. Bukarešta 2.375, Sofija 3.775, Varšava 61, Dunaj 73.175. TRST. Efekti: obligacije Julijsko Krajine 68.37 Žrvuostenskd 278, Assicurazioni Generali 7645, Lloyd 1005, Oceanta 165 Split cement 484. Devize: Beograd 43.S5 do 44.05, Dunaj 346 — 355, Praga 73.25 do 73.75, Pariz 93.50 — 94.25, London 120.35 do 120.55, Curih 476 — 479. Newyork 24.70 do 24.85, Bukarešta 11 — 11.75. Valute: dinarji 43.25 — 44, dolarji 24.60 — 24.80, 20 zlatih frankov 93 — 97, ziata Hra 478.68. DUNAJ. Beograd 12.575 — 12.875, Ber-Hn 168.70 — 169.20, Budimpeita 99.29 do 99.59. Bukarešta 3.23 — 3.25, London 34.3575 — 34.4575, Milan 28.49 — 23.61, že imaš? Kaj? Vstopnico za „IHoč in !epota"f saj se danes v Ljubliani o drugem sploh ne govori. Newyork 708.35 — 710.85, Pariz 26.74 do 26.90, Prag:i 20.97 — 21.05, Varšava 75.75 do 76.25, Čarih 136.55 — 137.05; dmarii 12.47 — 12.53. PRAGA. Beograd 59.985, Curih 650, London 163.50, Newyork 33.70, Dunaj 477. BERLIN. Beograd 7.44, I^ondon 203, Nevv york 4.195, Curih 80.85, Dunaj 59.12. LONDON. (Opoldne) Beograd 274, New-york 484.87 in pol, Italija 120.37 in pol, Dunaj 34.4, Švica 25.15. NEWYORK (zaključno 9. t. m.) Beograd 1.77 in pol, London 4.84 in sedem osmink, Italija 4.02 in tri četrtinkc, Dunaj 14.12^. Sokol Sokolič V enem zvezku sta izšli 10. in 11. števil« ka Sokoliča z enakimi številkami «Našc radosti® kot prilogo. »Sokolič® ima ua uvod nem mestu poziv jugoslovenskcmu sokols sketnu naraščaju za udeležbo in pripravo na VIII. vsesokoiski zlet v Pragi, ki sc naj bi ga udeležil, da povrne po6et češkemu na raščaju, ki jc prišel na naš I. jugosioveaski vsesokoiski zlet v Ljubljani. Drugi članek pa razlaga sokolsko delo v zimski dobi in priporoča naraščaju, da prične vaditi smu» čanje. Pod naslovom «Heroizcm naSe kraljevske rodbine« je opisan rod Karadjor* djevičev in njih junaška dela od Jurija Pe^ troviča do kralja Aleksandra. Sledi nadaljevanje o zgodovini telovadbe, ki obrav; nava slovensko Sokolstvo do časa upadke. Jako zanimivo jc poročilo o boini tekmi, ki je določena za sokolski naraščaj ob vse» sokolskem zletu. Ta tekma obsega naj raz; ličnejše vaje, ki spominjajo na vojaško vež; banje in končuje z metom granate. Med članki je uplctenih nekaj sokolskih pesmic, ostali del pa prinaša proste vaje za moško deco in proste vaje za ženski naraščaj, s katerimi nastopijo naša dekleta na zletu v Pragi. Prav ljubka je slika, ki predstav; Ija celjski naraščaj, ko jc ob 351etnici dru; štvenega obstoja nastopil s posebnimi va; jami: Igra narodnih kola od br. Borasa iz Sušaka. Med dopisi sta poročili o mladinski aka; demiji ljubljanskega Sokola in o predavaš nju saveznega staroste br. Ganfila v Ptuju pred tamosnjim naraščajem. Rubrika Glas; i nik pa ima več krajših beležk za naraščaj. j K.Va&i ccdosto pa prinaša kratke dogodbicc iz sokolskega življenja, ki so primerno čti; vo za najmanjše Sokoličc. Zanimivo jc po* ročilo o češki sokolski deci, ki hoče pova; biti mladega kraljeviča Petrčka na vseso; kolski zlet, ker so ga videli v prejšnji šte= vilki «\*ašc radosti® v sokolskem dečjem kroju. Tudi «N!aša radost® ima nekaj pri; mernih pesmic, na koncu pa lepo število ugank, ki bodo v veliko zabavo malim fci; tateijern. Sokolski Vestnik žope Ljubljana Izšli sta 10. in II. številka skupaj v enem zvezku, ki je Pa po večini tehnične in orga-nlzačne vsebine. Na početku ima dva iz borna spisa od br. dr. Vidica. Prvi pod na-slcvom »Vstajenja dan« — je polt domovin ske ljubezni In z narodno zavednostjo prepojen govor za proslavo !. decembra — rojstnega dne naše domovine. Br. Vidic ima krasen jezik in pesniško občutje, zato so njegovi spisi — zlasti kadar piše o domovini ln narodnosti — pesniški umotvori, pisari' z gorko ljubeznijo in prepričevalno, tako da uživaš pri čitanju ln si predstavljaš, kako bi razvnele take besede poslušalce. Tudi njegov drugi članek: »Zimsko prosvetno delo* je prav dober in bi bilo v veliko korist sokolskemu napredku, ako bi ga vsaj vsi prosvetarji prečitali ln se po njem ravnali. Mnogim bi vendar trogoče zaleglo, da bi se poprileli dela. Članek »Zupna prosvetna šola« ima lep spored prosvetne šole in utemeljitev potrebe, toda prišel !e prekasr.o Če bi zagledal luč sveta en mesec prej, potem bi bi! morebiti toliko vplival, da bi se bila prosvetna šola res Izvršila, tako je pa zaradi brezbrižnosti društev propadla. Vse-krko lep j izpričevalo za ljubljansko župo, ker ima tudi brez šele dovolj dobrin prosvetnih deiavcev aii pa se posamezna društva prosvete boje, česar pa ne verjamemo. V tehničnem delu ima Vestnik drugi de! prostih vaj moškega in ženskega tiaraščaja za VIII. vsesokoiski zlet v Pragu Vrlo zanimiv je organizačni de! Vestnika. ki obsega poročila o treh sejah župnega starešinstva, dalie ima izčrpno poročilo o župni odborovi seji in še daljše poročilo o seji župnega prosvetnega odbora. Zadnji dve poročili kažeta jasno o neumornem delovanju in resnem stremlieniu za napredkom upravnega in prosvetnega župnega vodstva. Isto dokazu'eta tudi obe okrožnici na društva. Želeti bi bilo, da bi tako sejna poročila kakor tudi okrožnici dosegle svoi namen. Društva Imaio dovolj izpodbu-de in inicijative v tem delu Vestnika, treba samo dobrih in vestnih delavcev in uspeiil nc izostanejo. Na koncu lista sta šc dve društveni poročili in sicer iz Domžal in iz Štepanje vasi. Sokolsko strelišče v Varšavi. Pred kratkim so v Varšavi pri tamošniem Sokolu II. na svečan način otvoril! sokolsko strelišče, ki je prvo te vrste v Poljski. Razdalja zfaša 50 m in je to največje strelišče za orožje malega kalibra- Slavnosti so prisostvovali zastopniki Poljskega sokolskega saveza in civilnih oblastev ter varšavska sokolska društva. Sličtia strelišča bodo osnovala tudi ostala sokolska društva na Poljskem. Za Josip Torkov sklad za sokolski Tabor so darovali: Zbirka ge- Tincc Grošelj Din 500, Novak Antoi po br. Rajku Turku 100, Anton Gregorc 50, Manca Komati 100, Neimenovani Vodmatski gostilni lir jC00. Zbirka ob 70 letnici br. C as perja 240, Oro-slav Verovšek za izgubljeno stavo 50, Zbir ka Prati Medica v Kranju 500, Ivan Rebek v Celju 100, Neimenovana žitna veletrgovina iz Ljubljane 1000, Martin DolničaT 100. Neimenovana manriakturna veletrgovina 2000, Neimenovan veletrgovec 2000, Neimo novana trgovka 500, Napreden gostilničar po br. Prosencu 1000, »Jamar* ob svoje:ti godovanju 1000, Napreden šentpeterski obrt nik 300, Neimenovana tvrdka 2000, Neimenovan 100. — Plemeniti darovalci naj bi našii obilo posnemalcev za posono stavbo na Taboru! Spori Šestdnevne kolesarske dirk« v Newyorku Zmagovalca DebacfstGoossens. 37. šestdnevna dirka v N:t*vyorku, ki sc jc vršila ob krasni udeležbi v novi športni dvorani Madison;Square;Garden, jc konča--la 4. t. m. v soboto po noči. Startalo jc 15 moštev, sestavljenih iz najboljših dirkačev sveta, in tako jc ostalo tekmovanje napeto do konca in je prineslo mnogo presenečenj. .Marsikateri tim, o katerem se je priča ko; valo, da bo ostal dolgo časa v vodilni grupi, je moral zaostati radi vehementnih na; padov zasledovalcev. Zc v prvi polovici dirke jc avstralsko; italijanski par Mac Namarra - Giorgetti potegnil vodstvo nase in ga obdržal skoraj do konca; najostrejše se je moral bojevati proti Italijanoma Linari;Beneratto, ki sta skupno ž njim vodila do cO. ure. Vendar pa Italijan« nista mogla dolgo časa vzdržati r.apadainc rutine takega six;days«praktika, kakor jc Mac Namarra, ki ju jc prehitel šc pred konccm tretjega dne v trenotku, ko Linarijev partner ni dosti hitro menjal vodstva, tako da je imel Mac Namarra v 67. uri eno rundo naprej, štiri moštva so izgubila po pet rund, ostala celo dn dva; cajst. Četrti dan je prinesel po ljutetn boju od; ločitev. Paru Girardengo«Belloni se jc po* srečilo, da sta pridobila od zgubljenih rund devet, toda tudi Belgijca Debaets>Goossen* sta se poslužila tc taktike in 5ta prišla slednjič z N*amarro»Giorgettijem na prvo mesto. Sedaj se jc šele pokazal prekrasni spurt obeh Belgijcev, ki sta prehitela svoja tekmeca ze eno celo rundo in odnesla zma« go s 3654 km. Mac Namarra in Giorgetti sta bila za eno rundo zadaj kot druga. Walthour>Spenccr z dvema rundama zadaj kot tretja. 4. mesto sta si priborila Horan« Horder in peto LinarisBenczatto, ki sta te; kom šestega dne zelo zaostala in izgubila 5 rund. Za temi sta sledila Girardengo* Belloni, nato pa še 4 pari. A. S. K. Primorje, veselični odsek. Vsi člani veseličnega odseka, ki so bili vabi je; ni na sestanek v četrtek, 10. t m. ob pol 9. v Zvezdi, se vabijo na sestanek v soboto 12. t m. ob 20.30 v kleti Zvezde. Udeležb« in točnost obvezna. — Odbor. Gradjanski : Zeljeznlčarjl. V nedeljo igra zagrebški Željezničarski S. K., ki je v torek tako nepričakovano porazil Haška, prijateljsko tekmo z Gradjanskim. V tabeli nogometnega prvensfra .4v; strije stoje na prvem mestu Amaterji $ 16 točkami, na drugem Slovan s 13 in na tretjem Admira s 13 točkami. Slede jim WAC. Kapid. Sportklub, Vienna, FAC., Hakoah. Simmering, \Vacker, Rudolfshiigel in Her; tha. Letna bilanca praško Sparte. Od 1. ja* nuarja 1925. do danes je igrala Sparta 6! nogometnih tekem; 47 jih je dobila, S izgu= bila, 9 pa je ostalo neodločenih. Skupno raz merje golov znaša 223 : 70. Cerveny se jc udeležil 57 tekem. Simonek 55, Kada 45 itcL Največ golov je zabil Dvoraček (46). Pf>; laček pa 37. Lahkoatletski miting med Španijo tn Portugalsko se je vršil v soboto in nedeljo v Madridu. Zmagali so Španci z 250 took«; mi nroti 30. NaiboljSi rezultati so bili: 100 m 11.4, 400 m 55.8, 800 m 21)5.6, 5000 ro 17:48.8; krogla 11.4 m, disk 34.77 m, skok v višino 1.75 m, v daljavo 6.21, s palico 2.95 itd. — torej rezultati, ki daleč zaostajajo za rekordi. LHiMiana, !0 decembra 1925. Vremensko poročilo Liubliana 506 m nad morjem Krat ooazovnnja ob Zračni tlak Zračna lemoeraturs Veter Oblačno 0—10 Padavine ) mm j L'ubt;ana . . . LiuMjana . . . Ljubljana . . . Zagieb .... Beograd . . . Dunaj .... i Praga .... I Inomost . . . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7684 764-6 763-3 76 7-3 768-3 760.7 — 12-0 — 48 — 43 — 90 — 120 — 5-0 brezv. jug. zap. jug brezv. vzhod megla sneg » več. jas. poL obl. megla Solnee vzhaja ob 7 28 zahaja ob 16'18, tuna vzha'a ob 2"4, zahaja ob 13 59. Barometer nižji, temperatura višja. Dunajsko vremensko poročilo za petek: Megleno, najbrže pada vi ae. Nizka temperatura od Dolomitov do Etne Neusmiljen mraz. ki se ie pojavil prve dni decembra, traja vztrajno dalje in doslei še ni nobe.lega poročila, ki bi javlialo milejše vreme. V nekaterih krajih je začelo zopet mesti in pojavili so se celo snežni vrtinci. V severni Italiji stoji termometer vedno nizko. V Bellu-nu imaio 19 stopinj. pri^Cortini d'Am-pezzo 28 stopinj, v Sv. Štefanu Cadore pa celo 32 stopinj pod ničlo. V Benetkah so lagu.ie še vedno zamrznjene, barke in gondole tičijo v ledu. Mraz sega na jugu do Sicilije. V Ka-taniji je zapadel visok sneg. Etna ima že nekai dni belo obleko. Temperatura v južni Italiji in Siciliji ie padla na 4 do 5 stopinj pod ničlo. Pri Sulmoni je sneg zapadel dva metra visoko. V Rimu, kjer je mraz le redek gost, so zamrznile vse fontane. Kar se tiče severa, poročajo iz Berlina, da ostri mraz nikakor ne pojenjava in da so se poiavile na šlezviško-holštajnski obali cele tolpe morskih psov. ki so zašli celo v pristanišča. Živali so hotele na vsak način doseči kop no. Ljudje so imeli z opazovanjem morskih psov veliko veselje in ribiči so jih skušali potegniti na suho. O velikem padanju temperature poročajo tudi iz Švice. Meteorološki zavod v Curihu ie zaznamoval te dni povpreč no temperaturo v Švici z 19 siopiniami ood ničlo Brzojavne zveze med Mona-kovom. Diisseldorfom. Parizom in Prago so pretrgane. Curiško jezeno je pričelo zrn rz o vati._ Skrivnosten konec berlinske operne pevke Poizvedovanja o zagonetni smrti berlinske operne pevke Jurijevske, ki se je baje pognala v reko Reusso s prerezanimi žilami na zapestju ter omamljena z narkotičnimi sredstvi, doslej še ne potrjujejo poročila o samomoru primadone. Posebno težko je sestaviti stvarno sliko radi- številnih dokumentov, ki skušajo mistificirati dogodek. Berlinska policija jc ukrenila vse potrebno, da se vzrok samomora če le mogoče dožene žc v Berlinu. Preiskala je stanovanje pevke in našla v njem različne telegrame. Iz njih je razvidno, da je mati umetnice popolnoma zdrava. Radi tega ie čedalje bolj skrivnosten oni telegram, ki je obvestil Jurijevsko o težki bolezni mene matere in radi katerega se je najbrže odločila na odhod v Dorpat na Rusko. Jurijevska se je najbrž odločila za to finto iz razloga, da ji ne bi sledii v Rusijo njen mož. Von Brehmer je bil namreč svoj čas polkovnik v carjevi gardi in boliševiki so sra nekaj čara imeli zaprtega kot talca. Brehmer je še v Berlinu neprestano prejemal grozilna pisma. Pred kratkim so v RusMi boljševiki ustrelili njegovega brata in to je Jurijevsko tako razburilo, da je postajala vedno bolj nervozna. Končno jc prišel usodni telegram iz Dorpata in Jurijevska se je odpeljala — toda ne v Rusijo, ampak v Švico, kjer je izstopila v Andermattu. Na Hudičevem mestu, ki vodi čez Reusso, so našli njen kožuh in ro:no torbico. Poleg torbice je ležala prazna stekleničica za opij. v snegu je tičala britev in bilo je tudi nekaj kapelj krvi. Radi tega je nastala kombinacija, da se je pevka najprej omamila z opijem in se vrgla z mostu v prepad. Nieno truplo pa še doslej ni prišlo na dan. kljub številnim opasnim poskusom. Dokler se to ne zgodi, ostane odprto vprašanje, ali ie Jurijevska res izvršila samomor? Pojavlja se dvom, da je mrtva, in nekateri celo skušajo spraviti nestanek Jurijevske v zvezo z nekim moškim, s katerim se je pevka sestala v Švici in jo ie baje odpeljal v Ameriko. Jurijevska je namreč nameravala že delj časa odpraviti se v novi svet in se dati tam angažirati v kakem velikem gledališču. Za samomor primadone govore le nekatera dejstva. V prvi vrsti slabo gmotno stanje, ki je pritiskalo Brelimer-ja in njegovo ženo po odhodu iz Rusije. Prej sta v Petrogradu živela v iz-bornih razmerah, po begu iz Rusije Da se je položaj naravno poslabšal. Mož je živel od zaslužka svoie žene. ki je sicer prejemala visoko gažo. toda njunim potrebam ni zadostovala, všfevši tudi lepe zaslužke z gostovanji, na katerih jo je običajno spremljal njen mož. Pravkar je imela Jurijevska podpisati pogodbo z berlinsko državno opero glede večletnega angažmana na zavodu. Zelo ugodne ponudbe je pa obenem prejela tudi iz New Yorka. kjer se je zavzemala zanjo Metrooolitanka, in iz Pariza, kjer si je pridobila splošne simpatije z lanskim koncertom. Na zunaj sta mož in žena živela v precejšnji harmoniji in .ie nestanek Jurijevske moža baje tako pretresel, da se je komaj držal pokonci ter se ob odhodu iz hiše zgrudil na stopnjicah. Ko se mu je vrnila zavest, se ie odpeljal naravnost v Andermatt, odkoder pa sc je naslednji dan vrnil v spremstvu ge. Reinhardtove. ki je bila velika prijateljica ge. Jurijevske. Zadeva postaja čedalje bolj misteri-jozna in senzacionalna. Vse čaka z napetostjo, kako se bo končno pojasnila. Grška opereta z dolgimi krili Poročali smo v nedeljo o nenavadnem ukrepu vlade generala Pangalosa proti kratkim ženskim krilom. Bliža sc 15. december, ko v Grčiji ne bo smela nobena dama na ulico v kratkem krilu, ker se bo izpostavila opasnosti. da ji policaj odmeri predpisano dolžino in da jo odvede seboj na komisarijat. Opereta jc postal posebno zanimiva, ko je te dni atenska policiia izdala v smislu vladnega odloka naslednjo ku-rijozno naredbo. ki se nanaša na »dolžino kril gospodičen, od 12 let dalje, in dam, ki se kretajo po ulicah in javnih centrih vobče«: «V Atenah, danes 30. novembra 1925. Mi. Ivan Kalivitis, direktor mestne policije, v nameri, da preprečimo atentat na iavno moralo, kar se dnevno ugotavlja na ulicah in javnih mestih z nošnjo kratkih kril in kar predstavlja pravcati škandal — nadalje, uvažu.ioč odlok notranjega ministra ter člen 45 zakona 8815. ki se nanaša na mestno policijo — odrejamo: Vse gospe in gospodične, od 12' let dalje. mora'o vselej, kadar se pojavijo na ulicah ali javnih mestih vobče. nositi taka krila, katerih rob ie oddalien naiveč 30 cm od tal. Za maloletne devojke so odgovorni starši odnosno varuhi. Vsi prekršaii te tiaredbe, ki se uveljavi s 15. decembrom in katere izvrševanje je poverieno mestni policiji, se bodo kaznovali po § 607 kaz. zak. Ta kuriiozna naredba nima primere v zgodovini policije. Toda grške oblasti z vlado na čelu so zares odločene provesti proti kratkim krilom in nemo-ralnosti najodločneišo borbo, kar je razvidno iz nekaterih nadaljnih ukre-kov. Uvidevaioč, da bi beganie policistov za kratkimi krili in z mero v roki bil mnogo večji škandal, kakor samo nošnja kratkih kril, je vlada generala Pangalosa sklenila angažirati žensko policijo, ki bo vodila poulično kontrolo. In trudeč se. da svojim navedbam očuva resnost, je vlada naprosila vsa javna glasila za korektnost in moralno propagando. Grška ženska javnst je precej razdražena. Prirejajo sc ankete, napovedujejo se tudi protestna zborovanja. A is i? krasne Krimer jope, nliš jopiče, pliš plašče, za gospode pa lepe pižame nudi prav ugodno tvrdka Sba^o §cliwab - Liiibfijana se predvaja krasno lilmsko delo, ki nam pokazuje pot k zdravju, pot k večni mladosti, pot k lepoti. Pri predvajanju tega filma sv ra oouino- ženi orkester sledeče komade: Spored: Mendelssohn: Sen kresne noči; 'Delibes: Balet i? Svlvia; Massenet: Sceies pittoresques ; Popper: Gavotte; Nevvin: Narcissus; Kreissler: Bolest liubezni. Predstave se vrše točno o'at 4., V2S., V2O., 9. Predprodaja vstopnic vsak dan or? 10. - V21. ia od 3 ure naprej. cffjb "oifljc Ivan Albreht: Nesrečna ljubezen Dragi stric! Ko sem Vam zadnjič pisal, sem Vam prikriva! neko skrivnost. Hudo me je sicer pekla vest. vendar si nisem mislil. da me bo Bog zaradi tega tako kaznoval. Kaj takega, ljubi stric, pa za tako malenkost! Res. prav malenkost sem mislil, da je; pa ni bila. No. povem kar na kratko: Zaljubljen sem bil. zaljublien v globino duše ali iz globine duše ali morda še kako drugače. sam ne vem. Vem le. da sem bil strašno zaljubljen. Ime ji je bilo Irena, pa sem jo ponašil v «Miroslavos. ker sem patrijot in na-rodmak in vem. da našim dekletom pri-stoiaio naša imena, ne pa grška. Tako je bila lena naji.ia ljubezen, tako gin-iiivo ie bilo vse to. da mi manjka besedi. Če sem dejal: <=Slavica. ali ne?» — ie rekla ona takoj: «Ah!> In me je obiela in se mi je tako gin-fjivo naslonila na prsa. da sc ie takoj vzdrami! pesnik v meni. Da. pesnik! — Zdaj je. kar ie, in n! pomoči. Zato Vam moram povedati v-e, da se boste vedeli ravnati. Pesnik vodiini kino v Ljubljani (Telefon 124) moška javnost se samo smeje, kakor vsaki opereti. Vrlo značilno pa je, da sta se glede kratkih kri! na mah strnili v enotnem mišljenju vlada in — cerkev. Grška duhovščina jc dobila široko priliko za obsojanje tiemoralnosti in za hvalospeve sedanji vladi, dočim celo nekateri vladni politični krogi namigujejo, da je general Pangalos za^o-čel operetno borbo proti kratkim krilom samo zato, da bi odvrnil pozornost celokupne javnosti od skrahirane avanture pri Petriču, ki ho Grčijo veljala precej milijonov odškodnine. Zverinski morilec žensk na Nemškem Kriminalna policija v Gleivvitzu je prišla na sled zverinskim zločinom delavca Joscha. V nedeljo zvečer so detektivi odkrili drzen umor, našli so žensko, ki je umrla radi udarca s težkim predmetom po glavi, in kmalu izsledili storilca v osebi delavca Joscha. Pri zasledovanju in aretaciji pa so dognali. da ima mož na svoji vesti še več drugih žrtev. j Josch je imel navado izvabljati i. ske v svoje stanovanje ter iih pridobi vati za beračenje, denar pa so nosil«, ženske seveda njemu. Ko se je ženske naveličal, io je kratkonialo spravi! s sveta. Pri tetn se jc posluževal naravnost zverinskih sredstev. Uliva! iim je v usta gorilni špirit in ga prižgal, da so žrtve žive gorele in umirale v ognjc-nih mukali. Josch ie bil hud alkoholik in star gost kaznilnice. Ko je zadnjič prišel iz ječe, se je skušal poboljšati in je nekaj čass živel prav redno. Ktnaiu pa je po svoji stari navadi zopet zapade! pijančevanju in se družil z vlačugami, ki so večinoma postale njegove žrtve. Mož je stano val v majhni sobici, ki pa ic bila v tekem stanju, da sc je iX)!iciia sama sebi čudila, kako so prišli njegovi zloein: na dan šele sedaj, pri zadnji nesreča žrtvi. _ X Eksplozija v južnoafriški elektrarni Iz Kapstadta javljajo, da jc prišlo v tam šnji elektrarni do hude eksplozije, radi č;. snr so morali ustaviti delo v zlatih rudn: kih. Vzrok eksplozije jc šc nepojasnjen •škoda radi počivanja dela je velikanska. Most med V severnovzhodnih državah ameriške Unije pripravljajo velikopotezen projekt. Pojavila se je namreč želja, zgraditi velik železniški most iz Detrcita na kanadsko obalo. S tem bi bilo mogoče doseči direktno zvezo s Torontom in Montrealom, na drugi strani pa z Bui-falom in atlantskimi pristanišči. Predno bi mogel biti ta načrt realiziran, bi morala na to pristati kanadska vlada, ki pa bi morala v to svrho izvesti ljudsko glasovanje v provinci Esserc (država Ontario). Zato zaenkrat še ni misliti na to, da bodo Zedinjene države v dogled. nem času direktno zvezane s Kanado. Stroški gradbe so preračunani na šestnajst milijonov dolarjev (devetsto milijonov dinarjev). V slučaju, da pride do izvršitve projekta, bosta prevzela gradbo inženjerja Mac Clititic in Marshail iz Pittsburga. Gradbena dela bi predvidoma trajala pet let. Mostna zveza med Zedinjenimi državami in Kanado bi imela za posledico, da bi vrednost zemljišč v bližini mostu narasla za prilično sto milijonov dolarjev (SVe milijarde dinarjev). Razen tega pa bo, čim bo projektirani inost izvršen, odpadel nezadostni in neredni promet med Kanado in Unijo, ki se sedaj vrši zgolj na čolnih. Kako širok bo most, si približno lahko predstavljamo iz dejstva, da je na mostu projektiranili pet voznih prog druga poleg druge, ki bodo služile različnim namenom (za železniški promet, za avtomobile, za druga vozila in za pešce). _ Luč brez sence Neki francoski inženjer .ie iznašel, kakor pišejo listi, ^čudodelno svetiliko«, koje £u-dodelnost obstoji v tem, da .ie njena luč brez sencc. Svetlobna telesa, ki svetijo brez sence, so sicer učenjakom žc dalje časa znana. Tudi rentgenovi Žarki, kakor verno, ne mečejo nikakc sence. Toda rentgenski aparati so nesorazmerno kcmplici-ranejši kakor preprosta in cenena svetiij-ka, ki io je odkril omenjeni Francoz. Iz-najditeij je v ta namen porabii električni tok zelo visoke napetosti. 2arki n:cgove svetiljke prodro človeško delo, les in tanke kovinske plošče. Kako je ta svetilika konstruirana, o tem iznajditelj molči. Svetloba brez sence .ie vsekakor velikega praktičnega pomena za kirurgijo. Ž njo je kirurgovo delo bistveno olajšano, zakaj zdravnikove in asistentove roke bi v dvorani? ki bi bila razsvetljena z novrrni sve-tiljkami, ne ostavljale nikakc sence na operacijskem objektu. Pa tudi nekje drugje bi se nova iznajdba dala s pridom uporabiti, namreč v cinkograiiji, kjer bi omogočala l'.itrc'e proizvajanje klišejev. Luč nove svetiljke je hladna; ona sveti, a ne greje. Iz-najditelju se je baje posrečilo, vso uporabljeno električno energijo pretvoriti v svetlobo, ne da bi se mu pri tem del energije pretvoril v toplotno energijo. Galvansko pokromanje Krom jc kovina, ki ima poleg svojo L-l-cdnc trdote še lastnost, da jo atmosfc: lije nc napadajo in da jc obstojna tudi napram kemikalijam, ki so največji sovražni ki kovin, to so sublimat, jodovc raztopin., žveplovodik, amonijak in kisline. Iz tega razloga je krom idealna prevleka za drugv kovine, ki jih varuje proti kemičnim in po svoji izredni trdoti tudi proti mehaničnim vplivom. Pridobivanje kroma galvanskim potom se jc posrečilo žc znanemu kemik-Bunsenu, od I. 1895. naprej pa ga pridobi vajo jako čistega potom GoIdschmidto\\ ga termit procesa. Vzlic mnogobrojnim po izkusom pa se do pred kratkim ni posrc čilo napraviti na predmete iz drugih kov:? oziroma zlitin tanke kromovc prevlak. Krom jc namreč četudi trd jako krhek i ga jc le težko kovati, zvleči sc pa sploh n da. Tudi poizkusi galvanskim potom so it vedno izjalovili. Posedanje kroma odvS namreč od kopeli in jakosti uporabljeni' tokov. Pri nizkih tokih sc usede na katoei koloidni kromhidroksid, pri visokih nape nih pa kromov prah brez konsistence. Ski!! mannu in Sargcnu (Oakland in Chicago) s, imamo zahvaliti za odkritje, la omoco-. prcvlceenje kovinskih predmetov galvai-skim potom. Po njih je povzela novo met do tudi ocElcctrochrom G. m. b. H.-o v Bc-linu. Skillmann in Sargcn sta opazila, da n. staja ob zvišanju temperature kopeli in cer v slabo kisli raztopini (uporabljata Iv revo kislino) tanka prevleka kroma na katodni kovini. Proces teče pri precej visok napetih tokih in skoro pri vseh kovina' razen pri aluminiju. Na ta način prevleči, na ali «pokromana» kovina jc ali svetla ali motna, kakor je kopel toplejša ali hladne ša. V tem prekašajo pokromani predim' celo posrebrene in ponikljane, ker sledn je mogoče izdelati primarno le svetle; vriv: tegr jc kromova prevlaka mnogo cenej; od srebrne in cclo od nikljeve, ker prište<:: na delavcih in času ob uporabi višjih kor centracij kopeli in višjo napetih tokov, r drugi strani pa tudi direktno ker, so ralv mnogo manj kroma za prevlako nego M bilo treba niklja. Pri kromu namreč zad--stuje žc plast z debelino 0.01 m . da vanje kovino pred uplivi gori imenovanih ko mikali j do temperature 450 stopinj C. Pokromano jeklo sc rabi predvsem za k: rurgična orodja, ki nc trpijo pod vplive, desinfckcijskih sredstev, potem pa za pred mete, ki naj bodo posebno trdi n. pr. Ic patice pri turbinah, vzmeti na vagonih i avtomobilih, jekleni sestavni deli na lati jah, ladijski vijaki ctc. Dalje sc rabi v mičnih obratih pokromano jeklo za pos< de, ki so bile dosedaj iz tantala ali volfr:. ma; posodo nove vrste so ravno tako o^ stojne in mnogo ccncjšc. Slednjič sc jc i.' kazalo, da je pokromana bakrena žica pr. tako tenljiva kakor običajna in nadejati jc, da bo to odkritje prištcdilo obilo r. žičnem materijalu elektrarnam, pošti, po sebno pa cestni železnici in podmorskih kablom. Zanimivo je, da izdelujejo zadnje ča^ tudi ogledala iz kovinskih plošč ki so pr kromane, taka ogledala imajo prednost. se nc razbijejo. F. L V. se ie vzdramil v meni, pa sem šel takoj naslednje jutro v zastavljalnico in sem zastavil, kar je pač bilo. Potem sem kupil rož in razglednic in — oh, kar mi je prišlo na misel in kar je bilo mogoče. In moia Miroslava, ki sem ji pravil že kar Slavica. je bila blažena in mi ie pisala skrivaj, tako da ni nič vedela gospa mama, da je večno moja, da večno misli name in da me bo večno ljubila In mi je tudi pisala, da sem njen «mucek» in «mišek» in sploh. Kar norel sem od sreče. In oni dan sem deial: «S!avica. veš kai. naj bo, kar hoče? Jaz ne morem več živeti brez tebe. moj biser. Odločim se in stopim k tvoji gospe mami. pa ji povem, kako in kaj in jo poprosim — cJanček.» je kriknila. <-samo tega ni-kar!» «AIi nisi moja?» «Tvoja. tvoja, samo tvoja na veke, ampak« »Dušica, bodi no pametna! Saj gospa mama» — «Ne. ne. Janček,» je žgolela in ihtela vmes. da se mi je kar srce tajalo, "samo zdai se ne. Počakaj, da mamico malo pripravim.» «Slavica.» sem dejal. «nič se ne bej! Jaz zaupam v svoio srečo ia vem.» «Nič ne veš.» je ihtela. Jaz pa trdovratno: «Vem. da si moia in da drugače biti ne more. Zato tudi ne bom odlašata — Ona me ie še nr-tila Tudi poljubila me ie in mi obljubila, da mi bo pisala in mi povedala vse. vse. vse. Tako sva se ločila. In iaz nisem čakal. Čemu naj čakam in kaj naj mi še pove, ko vem, da me ljubi; to je zame vse. In sem šel naslednji dan v zastavljalnico, potem pa okrog vseh mojih zvestih priiatebVv Do enai^te ure sem bi! primerno oblečen, sem imel krasen šopek cvetia in sem sedel v avtomobilu, pa ha!di po svojo srečo! Ko se pripeljem do hiše. mi je sicer precei kljuvalo srce. vendar sem se o.iu-načil. V nrvem nadstropiu pozvonim. Brhka služkinia mi odpre in ko povem, da bi rad govoril s to in to damo. jne odvejle v priieten salonček. Tam čakam, čakam. dok!er ne pričakam. Priletna gospa vstopi in me gleda začudeno. Mom-liam. momiiam. toda beseda ne more prav iz grla Komai povem, kdo sem in koga iščem in da sem prišel takorekoč prosit za roko gospodične Irene, ki - < minimalen, čez 10 let bo pa to že lepa vsota in čez dvajset ali trideset let preeejs ?n'e premoženje. Oa bi si pa naše društvo v teku najem* ne dobe prištedilo toliko denarja, da bf si moglo zg aditi svoj lastni dom. to pa je popolnoma izključeno, ker se s članarino krijrjo komaj redni izdatki za vzdrževanje telovadnic in letnega telovadišča. V tem oziru so mnogo na boljšem dru« štva, ki reflektirajo na prostore v »Narod* nem domu». Kakor smo doznali iz mero« dajne strani, razpolagajo ta društva z lepo glavnico nad 3,000.000 Din. S to glavnico bi si ta društva čez pet let čisto lahko zgradila moderno palačo, ki bi tako po svo« jem obsegu kakor tudi po svoji ureditvi odgovarjala njihovemu namenu in zahtevi, kar «Narodni dom» prav gotovo ne. Vsa ta društva morejo računati tudi z gotovost« jo na drSavno podporo, ^sar pa naše dru« štvo ne more. Res je sicer, da sc nas zagotavlja, da nas merava odbor društva »Narodni dom» še dalje vzdržavati in da se društvo ne razide. O iskrenosti teh zagotavljanj ne dvomimo, toda samo v tem podpisani odbor ne najs de, — kakor nas čas in razmere učijo, — zadostne garancije za to, da nc bo naš sta« ti Ljubljanski Sokol nekega lepega dne, in če tudi šele čez 60 let, na cesti, saj žc da« nes ni smatral odbor društva »Narodni dom® za potrebno, da bi bilo v tem odboru zastopano tudi naše društvo. Posamezni člani našega društva, ki so ob enem tudi člani društva »Narodni dom®, in so prisostvovali občnemu zboru, so iz« razili mnenje, da zastopniki Ljubljanskega Sokola niso na občnem zboru povsem pra« vilno nastopili. K temu pripominjamo, da ti naši zastopniki v tem primeru niso mo« gli ničesar druzega storiti kot so, t j. da so podali svoje ugovore proti izvolitvi oda bora na občnem zboru dne 6. aprila I9l8„ proti neupravičenosti tega odbora, da je sprejel nove člar.e in da je samolastno do« ločil relacijo 100 gid ie enako 50 Din. Ti ugovori so sc snoročili tudi nolitičnemu ob« lastvu kot nadzorstveni oblasti, na kate« rem je sedaj, da reši to našo pritožbo v zmislu društvenih pravil in društvenega za« kona. Pripominjamo, da smo to pojasnilo po« siali vsem naprednim Ijvhlianskim dnevni« kom s prošnjo, da jih ob lavi jo. Toliko javnosti v pojasnilo. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokolas. Hamlet na novomeškem odm Novo mesto, 9. decembra. Hamlet na novomeškem odru! Pred le« tom bi sc bili smejali taki domišljavi pre« drznosti; letos, ko je »Sokol® s svojim agi!« nim dramskim odsekom pripravil oder in občinstvo, da sta kos takim predstavam, je ta vprizoritev sicer tudi še nekaj po« sebnega, vendar ne nemogočega. Malo klasičnih dram je ta.'-o vezanih na eno osrednjo osebo kakor Hamlet. Najdi j nosilca tei vlogi: z vprizoritvijo se lahko i poskusi! Tak nosilec se ic v Novem mestu j našel; iz gole ljubezni do umetnosti so se j mu pridružile dame in gospodje in stopili dne 7. t. m. pred občinstvo. Dvorana je bi« la tri dni pred vprizoritvijo razprodana in 8. t. m. se jc tragedija pred nabito polnim gledališčem ponovila. Hamleta je igral g. prof. Potokar; mehki timbre njegovega baritona, bogata registra« tura glasu, dovršena mimika zlasti očesa in ust, plemenite kretnje, čudovito zvest spo« min so ga določili za igralca prav velikih vlog. Ker pa ni globoko proučil samo svoje vloge, ampak opravljal hkrati posle režiser« ja, je vsa vprizoritev kar se tiče nastopov in umevanja značajev, njegovo delo. Bil je v vsej igri tako prominenten, da so pod vtisom njegove igre vstvarili tudi vsi drugi igralci pomembne vloge. Gdč. Ahačičeva je podala tragiko blazne Ofelije tako pre« tresljivo, da jc oroselo marsikako oko. Bom bastus Laertes — igral ga jc g. Malešič — je bil v svoji puhli površini s plemenitim jedrom vreden pendant Hamletu. Claudius in Gertruda (g. VVeber in gdč. Kavškova) dostojanstvena: prvi posebno srečen v mo« nologu, ki razkriva vso bol od slabe vesti razjedenega vladarja; druga je zlasti v ve« liki sceni s sinom stopila gledalcu tako člo« veško blizu kot ljubeča mati, da štejem ta prizor med najboljše vsega večera. — In Polonius? Med »osebami® jc naveden kot »prvi komornik®: v igri sila lahko postane »dvorni norec®. Hamlet ga ima za komplet« nega topoglavca. Toda Hamlet ni brez kri« vice: mož ima sina Laerteja, hčer Ofelijo in za oba toliko lepih naukov, ki bi jih človek lahko čital pri samem pesniku Ho« ratiu ali pri Wi!helmu Busch«u (»Schein und Scin®), da ga Shakespeare ni mogel ime ti za zgolj dvorsko kreaturo. Zato mu na odru ne gre maska karikiranega Sokrata s topim nosom in moijavo brado. Enkrat za« snovano interpretacijo pa je g. Prijatelj iz« vedel dosledno, izborno v govoru in kret« njah. — Prijateljem in sošolcem Hamleto« vim bi pristojale mlajše maske: drugače jim ni kaj prirekati. — Izredno lepo je dea klamiral »prvi igralec®, g. učitelj Pirnat. verze o Priamovi smrti; pozna se mu. da je na odru doma. Kraljev Duh je imel za oder predolg govor; toliko časa d 'hovi ne utegne io: globina in monotonost elasu pa sta bile povsem na mestu. — Tudi ostale osebe so izpolnile naloge v okvirju celote; nobena oseba, noben prizor ni bil samo postransko obdelan. Sicer maihni oder je postal pravi čudež v rokah gospodov učitelja Ivanetiča, prof. Krajca in njun:h pomočnikov. Koliko zna« nja, koliko študiranja, koliko dela. da je bil problem Shakespeareovega odra tako ide« alno rešen. Naglo so se vrstile scena za sceno, in vendar ni nihče podrejal v po« drobnosti izvedene scenerije. To zakulisno delo stoji v eni vrsti s vprizarjanjem sa« r.rm na odru. Vse ie bilo enotno; celo občinstvo se jc podredilo nevede silnemu vtisu globokega dck. Gospodje, ki so spravili to tragedijo ca oder, so lahko ponosni na veliko kultur« no delo: takih resnih vprizoritev želimo vsi. Predstavo jc priredilo podporno društvo za dijake na drž. gimnaziji v Novem mestu ki porabi čisti dobiček v svoje blage na« mene. Dopisi ŠIŠKA. V nedeljo dne 6. decembra jc gledališki oder Narodne čitalnice ponovil Golarjevo »Vdovo Rošltako=>. To pot se nekaterim igralcem ni posrečilo podati tega, kar zahteva igra. V splošnem pa jc igra še precej dobro izpadla. Obisk je bil slab in očividno zato tudi igralci niso bili posebno razpoloženi Upravi gledališkega odra priporočam, da poskrbi za boljšo kurjavo in da se predstave začnejo točno. — Na praznik, dne a decembra pa je sokolsko društvo v Šiški ponovilo telovadno akademijo, spojeno s praznovanjem državnega ujedi-njenja ta člansko zaobljubo novih članov. Posebno je ugajal mali Kovič Marjan s svojo pesmico, ki je bil burno aklamiran. Obisk akademije je bi! zelo slab, navzoči so brli samo starši dece m naraščaja ter nekateri člani, drugih Šiškariev nismo opazili. Akademiji so prisostvoval! tud! starosta JSS brat E. Gang! ta nekateri predstavnik! šiSen-skih naprednih društev. — ABC. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvea! odsek naprednih društev uprizori v nedeljo dne 13. t m. ob pol 8. uri zvečer v šolski dvorani tragedijo Japonke v 3 dejanjih aMadamme Buttenlv-. Društvo si je za to predstavo oskrbel-o lastne nove japonske kostume in rekvizite, kakor tudi nove kulise, katere je brezplačno prav mojstrsko naslikala naša požrtvovalna prosvetna delavka gdč. Ljudmila Bukovičeva. Vsem obiskovalcem te predstave se nudi ugodna prilika, da vidijo prav pestre japonske slike, noše Japoncev rn Japonk, njih šege in običaje itd. Režijo vodi br. Vinko Bitenc, orkester pa br. Anton Šrrcajdek. Vstopnina oHfaina. PRESKA - MEDVODE. Šolsko upravitelj s tvo se na j topleje zahvaljuje g. županu Josipu Šušteršiču, g. Francu Sajovicu, tr-I govcu v Medvodah tn č. g. kanoniku J. I Breucetu, ki so radi letos — kakor že opc-I tovano — z znatnimi darili pripomogli, da I so bili ttbožnl učenci obdarovanj za Miklavža s šol potrebščinami — Kržišmk A: izij, šol. upravitelj. RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici uprizori v nedelio. dne 13. decembra ob po! Id. uri Nnčičevo dramo «Orkan*, igra bo obiskovalcem gotovo zelo ugajala, ker je vzeta snov iz svetovne voine. Zanimivo je pitdvsem zadnje dejanje, k! se vrši v strelskem ir.rku na avstrijski tw'i proti Srbiji. Občinstvo opozarjamo r.a to predstav; LESCE. V nedeljo, dne 13. decembra sc bo vršil ob l(i. url v restavraciji pri kolodvoru ustanovni občni zbor mladinske organizacijo ^Edinosti«, h kateremu vabimo vso 'iapred.no mladino iz Lesc. Zborovanja ss udeleži deiegat »Osrednjega odbora samostojne demokratske miadtae» iz Ljubljane brat Rudolf Šimnovec. K mnogoštevilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. JESENICE. Nai Sokol uprizori v nedeljo dne 13. decembra ob 15. uri čarobno pravljico «Zločesta vila*, katero je spisal L Pibrovec. Igralci so večinoma bivši učenci in učenke 6. razreda, ki so v tej igri m v Escili vlogah nastopali pred 7. leti. Igra sc uprizori na željo te hvaležne mladine ko! spomin na srečne čase šolske obveznosti. Obenem pa hoče idealna mladina koristil: Sokoiskcm'.i domu. METLIKA. Dodamo k otvoritvi ioiskega odra pripominjamo, da se je šoiski upravitelj pred predstavo zahvalil metliškim trgovcem, ki so darovali vreče za izdelavo kulis ter krojaškemu mojstru Maksu Maie-šlču, ki je s svojimi delavci vred šival vreče za kulise brezplačno štiri dni. Nadalje je omeniti ponovno še «Prvo dolenjsko posojilnico:*, ki je z zneskom 1000 Din krepko podprla zgradbo šol. odra. Zahvala gre v prvi vrsti tem tihim dobrotnikom, ki so žrtvovali toliko naši mladini. ZIDANI MOST. Sokolsko društvo v Radečah je priredilo za svoje člane v Zidanem mostu v nedeljo dne 6. decembra Miklavžev večer, ki je prav lepo uspel. V satanu hotela g. Juvaučiča je bilo obdarjenih 60 sokol skih in drugih otrok. Miklavž ;c napravil na vse mogočen vtis. Obljubil jc malim in velikim, da jih prihodnje leto zopet obišče. Pri prireditvi sta sodelovala iz prijaaoosti pevski oktet železniških uradnikov iz Zidanega mosta in orkester g. Plaz-nika, ki sta vse točke absolvirala s priznano rutino. Tem potom se zahvaljujemo vsem sodelujočim ia darovalcem, ki so pripomogli revni deci do velikega veselja. V prvi vrst! gre zahvala marljivim nabiralcem daril sestri Stanki Baša, Fanči Juha rtov!, Re-ziki škorčevi in bratu Ivanu Ceglariti. Posebna zahvala veljaj br. Juvančiču. ki je še! društvu v vseh ozirih na roko. Odbor. ZIDAM MOST. V sredo ponoči jc umrl tu po dolgem hiranju v 34. letu starosti pek in gostilničar Ladislav Kos. Pokojni le bil vedno zavede:1, narodnjak. Ka! bolezni si je pridobi! v svetovni vojni. Pogreb se bo vršil v soboto dne 12. decembra. Blag mu spomin, ostalim naše sožaije? VITANJE. Tukajšnja šolska mladina jc priredila dne 5. decembra Miklavžev večer. Spored je obsega! petje, deklamacije ta !gno .rMiklavž prihaja". Vse točke so bile zelo dobro podane. Otroci rn starši so napolnili veliko šolsko sobo do zadnjega kotička. Učiteljstvo se v polni meri zaveda dolžnosti, ki jo ima v tem trgu in se trudi, da vzgoji deeo v narodnem hi državnar daiim. Mladina je naš up ta naša nada. Mali oglasi, kl slutijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. H a j m a n j i I znesek Din 5"—s Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din J —. Najmanjši znesek Din 10-—v Kupim h'šo uairajti v Ljubljani. Pomirit*: na upravo cJutra. poH šifri <■!><> Din*. -2010 Čevljar, delavirca v; dobro vpeljana se vrela ali odda v najem z t- . 21 inventarjem. Ponudbe - npr .-.Jutra:- Mil šifro ■■.■,'•—:,..... 32065 Manafak turist z daljšo prakso, Ta moč, želi spremenil dosedanje mesto. Cenjene dopise na upr. .Jutra* pod »Hanufaktnrist* 32003 N«20 5>e Vajenec v.rav in krepak, poltenih •raršev se sprejme za tcedi-črrsko obrt- r a slov i- upr. -Jetra« :-3006 Postrežnico l:če 'juuski gospod za po--;ca--l]anje 2 stanovajskih -■•■b " sredini mesta. Zgla-i; so od 1—iMjpoldne. Vitlov rove nprava .Jutra» 31D93 Prodajalka uarijlva ln zanesljiva, me-jan« stroke, z večletno prakso, vešča elover.ske-a in nemSkega jezika želi . spremeniti sedanjo t-lnSbo. Gre tudi kot blagajničarka — najrajo v Celje ali kje v bližini. Cenjeno ponndbe na npr. cJutra« pod Pilro <1. janoar*. Lesni manipalant 117 let star, vešč slovenskega, orbohrv. in nemškega jezika z večletno prakso kot skladiščnik ln prejemale« lesa išče z letom 1928 nameščenja pii lesnem podjetja. Cenjene ponndbe poslati na upravo .Jutra« pod ^Zanesljiv S* 32062 Kdor posodi L-.ir.iirii.kemu podjetja Din sn—SO.OTKl proti odplačila v '' meftečnib obrokih in ob-r; rrci dobi stalno elnibo f-hnič. nradnika v istem p-djetju. Cenjene ponudbe p-d ,-Tehn. uradnik« na upravo cJutra«. ?19S8 Več dobrih pletilk -e sprejme v stalno delo. Ti r.adhe na nprsvo n Jutra« .Tekaj«. ' S2047 *"r;! »Dober značaj® 'r-vlia, da .H elnFpa že od. dana. Pekovski pomočnik zarir.žen eam izvrševati pe-T:ovsko delo. se Išče za rranrilp. Plafa 12.V1 Din m pj. o.krha pri Slovenen. -'aslov: It r 5 a n, Vrhovo. i:. •• Zidani mo?: S20J5 Učenka vlrava in močna z dveietno prr>V pod zrafko •Ma-ljiva in poš'ena«. S1951 Proda'alka »■obra mfl5. irvelbana v "«eb strokah iš?« mesta v T.niMiflni, pre tudi irven t.jaMjao«. K s. stop po Ko-''■fn letu. Cenjene dopise upravo «Jotra> ped Šifro -Marljiva !2». 31341 Šivilja gre livat na dom in tudi izven mesta. Zmožna splošnega šivanja. Ponndbe na npravo cjuira> pod fcifro .Praktična*. ' S2033 Knjigovodja- bllancist perlekten v trgovini ia industriji sprejme dela v po-peldtn. ali večernih urah. Cenjene penudbe ped »liro «A. G.» iia anon?no ekspe-dicljo cJutra- v Ljubljani. 31973 ŠiviUa iSČ« mesta pomočnice. — Kaslov pove nprava .Jutra« 33072 Deček iSče mesto krojaškega vajenca "i vso oskrbo. Naslov v npr. .Jutra*. 32073 Mlad gospod iznčen trgovinstva. Izvršil tozadevno šolo in trgovski tečaj, e« želi nadalje izobraziti. Vstopil bi v kako drogerijo, veselje pa ima tudi do zobotehnlke. event. kaj eličnega. Ponudb« p»d .Znanost, na apr. .Jutra*. 32076 Mladenič s 5 razredi gimnazij« in a enoletno strokovno lesno šoto, izučen mizarski pomočnik. vesten ln poSten, Seli primernega mesta v lesni trgovini ali gozdnem podjetju. Zmeien slovenščine, nemščine, srbohrv. in vseh pisarniških del. Kasfo-pi ukoj. Vojaščino Je od-slu«]. Cenjene ponndbe na npravo .Jutra* pod značko •Zmoien 15766*. 35053 Gospoda z reprezenr-acijskim nastopom za akvizicijo proti stalni plači in proviziji i 5 č o tehnično podjetje v Ljubljani. Upokojen železniški ali drtavnj uradnik i nekoliko tehničnega znanja Ima prednost. — Ponndbe na upravo .Jutra* pod značko . 31998 Sostanovalec se sprejme s hrano v sredini mesto. Kaslov v upr. «Jutra». ;30S3 Na stanovanie in hrano se sprejme gospodična v centru mesta. — Kaslov povo uprava »Jutri. 39093 Krasna soba opremljena, > posebnim vhodom, se odda v bližini kavarne .Evropa* le boljšemu gospodu. Kaslov pove upr. cJutra*. 32094 Instrukclje iz matematike, flztke, fran- eoTcine in nemščine daje rospo^ična po zmerni ceni. Ponudbo na upravo «Jutra» nod »Instrnkcija*. 32069 Kavarna «Zvezda» S decembar Dama koja je sedela u loii u društvu dve gospodične i dva gospodinj, u N?]oj obleci st bordo klobukom, moli so za cenjeni naslov od gospodina ris a vis pod šifrom .Direktor* na upr. »Jutrc*. 32078 V upr. «jutra» nase dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: AvtogTami. Božično drevo, Clematia. Dobra volja. Dobro plačilo. Eacelsior. Hipoteka. Igla. Inozeme--. Januar 15497. Izkuh. Italijanščina, Izrab« odpadkov. Karih.-,;r.t:.. Kapital, Kuharica s posestvom, Kozmetika. L. G. 11. Leiikon, Lestenec. Mirna 15508. Mi-ljan, Uircn sostanovalec, Kovost. Pomoč 9. P. A. 1901, Priložnost, Primorka 18, Potoj, Poftenost, F,a-dlca. Sabina, Manda. Rožica, Svobodni doni. Strto srce. Skromna 23, Stražar. Stanovanje R. P.. Solidea 13488. Šport. Tiha sreča !n0. Takoi 15341. Trgovina 14360, 1'nanje, Vežba. Vrtnica, Vilma, Vesela. 2fl-gre>i Znučajuost 4310, 1SS9, 1899. Mlada dama Inteligentna, samostojna in prikupljive zunanlosti. s 3-ietnim sinčkom želi resnega znanja v svrho ženitve z značainlm pocpodom sigurne službe ali premeženin, ki bi imel event. veselje do manjšega posestva v lepem kraju Slovenije. Gospodje od 40 let starosti nAprej imajo prednost. — Le resne ponudbe pod šifro «Značajna» na apr. 32060 Trgovska hiša s stavbiščem med Mariborom in avstrijsko mejo ob železnici in državni cesti ležeča, zelo primerna za vpostavitev trgovine z jajci, perutnino in deželnimi pridelki se proda radi družinskih razmer. Ponudbe pod „Eksport 250.000" na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. Vdova brez otrok srodn'ih let, Izobražena in miroljubna, t nekaj premoženja. želi poročiti boli-še^a obrtnika in posestnika od 40—50 let v mestu al! bližini Maribora. — Le re.no ponudbe pod značko »Mirna bodočnost* na upr. .Jutra*. Tajnost strogo **-jamčer... r2022 Družabnlca so iSčo k samostojnemu gospoda za trgovsko obrt s primernim kapitalom. Zenitov ni izključena. Nastop takoj. Ponudbo z navedbo kapitala in čc mogoče s sliko na apravo .-Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 15733*. 32024 Gospa trg. naobražeaa, z daljšo pisarn, prakso, ki poseduje ca 20.000 Din kapitala, bi rada pristopila kot dmžab- niea k manjšemu, a dobro vpeljanemu podjetju v svrho sodelovanja. Ponudbe pod cM. V.. P.:* na urr. ajutrs«. ::2fl90 Našel se je pes doberman brez znamke. — Kaslov povo uprava .Jutra* :2080 Lovska psica lermač. kratkodlaka, teiano-rjava barve, mesecev stara, sliši na im« iFriga* se je zatekla, ozir. bila odpeljana. Odda naj se na policijski stražnici v Vod-matu proti nagradi. Prod r,akuoom te psiee se svari. 32083 Zlata ženska ura se jc aaSla. Poizve so v pisarni -Orr.Tn«, carinsko posredniški in špedicljski bnreaa, Ljubljana, Kolodvorska ulica <1 ^SOfiO Družabnika iščem za dobro idoče pod-Jetjp. — Potreben kapital 80.000 Din. Cenj. ponudbe na nor. »Jutra* pod šifro »K. S. P.» 32071 30.000 Din oosojlla ličen proti vknjižbi na nrro mesto na hišo v LJubljani. Ponudbe pod »Takoi« na Aloma Comoanv, LiuV-IJan*. ' 32084 Družabnik se išče za nad 30 let obstoječo dobro vpeljano e*. port p o trgovino Jajc ln perutnine. Potreben kapital naimanj 200.000 Din — Ponudbe na npravo «Jutra» pod »Eiport*. 32052 Dame ki imajo klobuko pri meni v popravilu jih dobo v Dalmatinovi ulici St. 10/11, desno. Minka Horvat, mo-distka. 31185 Filatelisti ki sklenejo "Ivljcasko zavarovanje ali tako posredujejo, dobijo lepo znamke. Dopise ar. upravo .Jutra« po-i »Iz zbirke*. 30780 kupuje po rajviSjih censl- drsgenla 21. KH. Židovska ulica. Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošt1' pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vpra?an-a in prošnje glede naslovov od „ma!ih oglasov" bodo romale v koš. ako ne bo priloženih Din 2>- ■■■■■HBBHaaaguai Dojenček večji ali majnšl so sprejme v dobro In skrbno rejo. — Kaslov pove uprava »Jutra« 31984 Drsalke skoraj nove, jeklene, molke so zamenjajo za žen- ske_ Kaslov pove nprava »Jutra?. 33033 Na hrano dobro domačo so sprejme več oseb. Istotam dijaka v obskrbo. Kaslov pov« npr. »Jutra.. 33081 Poziv. 1'ranc Kramar, posestnik v Šmnrju-Sap jc odšel 23. novembra od doma z namenom, da so odpelje v Beograd In so do danes tU vrnil. Pro«!m. ako je komn kaj znano, da mi sporoči proti povračila stroškov. Stnarjr-Sap. 10. doc. 1925. Pena Kramar. 32044 ITI Roman la lis Is Mm (Zvestoba do groba) ki so g3 Jutrovi" čitatelji čitali z izredno napetim zanimanjem Je izšel Naroča se ga v upravi .,Jotra" v Ljubi.ani, Prefternova ul. 4 Broširan stane ............ Din 45.— Vezan v polplatno.........Din 55-— Vezan v platno ........... Din 65-— Kaj pifte kritik o knjigi: Romsn je poln divne stare romantike, k' ie ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet že vedno dehti, še vedno sa pri takSncm čtivu orose nežne oči, in tndi debeloko2ne:5i bralec ne more fcniige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v ldanašnii dobi, ko ie tako malo zarc dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker |e za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato Ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobro knjige, noro* čite si jo in IsponoinKe svoje domače knjižnice! —nik: Nekoliko ribniških Kako znajo v ribniški dolini ogenj gasiti in kako je bila nekoč celo luna v nevarnosti, da jo pogasijo in spravijo ;-a vselej ob njen žar. o tem je bilo citati i,red ne posebno dolgim časom baš v »Jutru« in ne gre torej, da bi ponavljal. Manj je morda znano — vsaj v podrobnostih — kako je bilo tistikrat, ko je v Ribnici — v trgu namreč — gorelo in so iim Dolenjčani na pomoč prihiteli. Komaj da se je ogenj pokazal, pa so že bili Dolenjčani na pozorišču! Da, neki Dolenjčan se je hvalil, da so bili celo še par minut prej, preden je goreti začelo. Taka naglica je gotovo vsega priznanja vredna in zato je bilo jako nehvaležno. da Ribničani tega niso primerno upoštevali. Ko so namreč opazili, da Doleničani bolj po malem gasijo, tem pridneje pa žeblje iz ognja pobirajo, so se temu uprli, češ. tako pa ne boste! Ampak razbeljene žeblje v žep spravljati tudi ni kar tako! No, Dolenjčani so skušali odpor Ribničanov zrahljati na ta način, da so jrm pretili: »Le čakajte, bo že še tudi pri nas kdaj gorelo. pa vam tudi mi ne bomo pustili, da bi žeblje pobirali!" Ko ni to nič zaleglo, mo ubrali druge strune. Mislili so si: morda se Ribničani pa naše korajže zbojijo! Mogočno so se torej razkoraki iii pred njimi in iih izzivajoče vprašali: Kaj mislite morda, da se vi nas kaj bojite?« A tudi to ni imelo uspeha. Konec je bil ta. da so Dolenjčani kot bolj pametni odnehali. Ti so se potem še čez mesec bahali. kako strašno so Ribničani tistikrat za njimi bežali in da so Ribni-čane tako dolgo za sabo podili, da so ti popolnoma omagali in niso mogli nič več teči. is Da bi si ohladili jezo in se maščevali za njih nevliudnost. so si izmislili Dolenjčani o Ribničanih sledečo mično storjico. Na glavnem trgu v Ribnici, to ic menda pred cerkvijo, je bil nekoč zbran cvet ribniških purgarjev. Najbrž ie bilo to na kak nmznik ali nedeliu no deseti maši. Trški veljaki so stali tam, ugibali in modrovali. Kar začne največji in najmočnejši izmed njih — bil ie baje pravi hrust — natezati ušesa. Oleda nekaj časa pozor.no okrog sebe, pa zapazi s svojim bistrim očesom, da se bliža po zraku nevarnost. Prvi hip mu je sapo vzelo, a hitro si »opomore in zakriči v svojem junaštva na ves glas: »Možje, bežite, bežite, osa brenči!« — Opomniti treba, da so imeli ribniški tr-žani v tistih časih usta tako ustvarjena, da niso bili v stanu izgovoriti nc rč» ne »ž«, kar je delalo njih govorico čudno nežno, kakor razvidno iz gornjega stavkal — »Možje, bežite, bežite ^ je ponovil oni junak še enkrat in sc spustil v tek. vsi drugi pa za njim ... S to storjico so hoteli Doleničani najbrž pred vsem svetom pokazati, kako slabo so Ribničani podkovani v naravoslovju, kajti znano je, da osa ne brenči in je bila tista grozna žival, ki jih je pognala v beg, najbrže kak čmrlj. Potem so se hoteli pa seveda tudi ponorčevati iz njih junaštva, ne pomislivši, kako slabo spričevalo so pri tem dali samim sebi, ki so se zbali onih. ki so pred nedolžnim čmrljem bežali! O, preden se človek kake take iznebi, treba da stvar dobro premisli! Da, kratkočasilo jc bilo včasi v ribniški dolini, dokler namreč še ni bilo toliko knjig in časopisov in so bili liudie prisiljeni, da so si delali sami po svoje kratek čas. In to so Ribničani znali! Ena vas si je izmišljala o d*ugi take in enake, vse skup pa so potem prodrle v svet, ki ni poznal njih izvora in se jc vsled tega norčeval iz neumnosti Ribničanov. dočim bi bil moral občudovati njih šaljivost, duhovitost in dovtipnost. Prav res. v Ribnici si moral biti jako oprezen! Bili so tam ljudje, ki so znali vsako besedo zasukati tako. da je bilo kaj smeha. Bil sem zraven, ko je stopil v prodajalno trgovski pomočnik in pozdravil v svojem gorenjskem narečju: »Dober juter!« Namesto odgovora mu je zadonelo vprašanje nasproti: »Zakaj pa ne raje dober danes?« Včasi so švigale podobne, zdaj bolj, zdaj mani duhovite, kot bliski semintja. Čemernemu starcu je bilo nekoč vsega tega preveč in rekel je nekomu: »Ti moraš biti sila lačen, da tako besede grizeš!« Oni pa takoj nazaj: »Ti jih ne moreš, ker nimaš nič zob!« Dedec ie res imel prazne čeljusti! Nekdo je trdil, da ima v Ribnici vsaka beseda dva pomena in ime! je v nekem pogledu prav. Neko soboto po- poldne sem bil v prodajalni svojega prijatelja. Stregel je tistikrat ljudem njegov oče, s katerim se je mogel Ie malokdo kosati v zavijanju besed, pa tudi v pristni dovtipnostL Ni ga bilo menda človeka, ki je kdaj govoril z njim, da bi mu ne bil že prestrigel besede ali pa ga kakorkoli speljal na led. V prodajalno jc stopil tistikrat deček petnajstih, šestnajstih let. Hotel je imeti orgljice. Stari jih je položil predenj celo škatljo. Predno sc kaj takega kupi in plača, se kajpakda prej poskusi! Ene orgljice so posebno lepo pele. Deček je igral, stari pa poslušal. »Pa znaš res lepo igrati!« ga jc pohvalil. »Oh. stric, pa mi jih dajte zastonj! Če mi jih daste, vam pridem igrat, kadar bos*° hotelih — «Danes ti jih res ne morem dati. Pridi jutri med deseto mašo, pa jih dobiš!« — »Ali res?« — »Res, no, če ti pravim!» — «Pa pridem!» Jaz si nisem mogel kaj, da bi ne bil starega vprašal, ko je bil oni odšel: »Kaj pa, ako res pride?« — »Da pride, o tem ni nobenega dvoma!® — «To bo pa očitna izguba za vas!« — »Zakaj? Saj če sem mu obljubil, mu še nisem dai!« — »Ampak, če kdo obljubi...« — »Obljubiti in dati je preveč.« — »Pa kako potem ?» — «Vi mislite, kako da ga odpravim? Pridite jutri med deseto mašo še vi. pa boste videti, da ostanem navzlic temu mož naseda!« Stari se je poredno smejal. Mene je stvar zanimala in res sem bil pri starem še pred deseto uro. Komaj je bilo k maši odzvonilo, je vstopil tudi dečak, ki bi bil prišel rad tako poceni do org-Ijic. »No. stric, daite mi i;h zdaj!« je začel siliti. — »Kaj?« — »Orgljice!« —■ «K maši bi bil šel. k maši!» — «Sai ste rekli, da mi jih boste dali, če pridem med deseto mašo!« — »Otrok božii. ali to je vendar šele druga maša, ki se bere danes pri nas! Pridi takrat, ko se bo brala deseta, pa iih dobiš tako gotovo, kakor zdaj tukaj stoiim!« Prevarjeni dečko se je popraskal za ušesom, m odhitel. Bil je pač tudi sam pristen Ribničan, ki zna ceniti take stvari. Da pa ie mislil na osveto, kdo bi o tem dvomil? SInčai ie hotel, da sem bil priča, ko je 1'zp'ačal starega in se mu maščeval. Ta ie bil šel nekai dni po tistem dogodku z vozom v Liubljano po blago, kajti tistikrat še ni bilo dolenjskih železnic. Nekega dne, okoli četrt ure popoldne, sc je vračal z nakupljenim blagom. Sedel je spredaj na vozu, držeč mehanično za vajeti in podremaval. Prav videio se ic. kako se bori z zaspancem. Pogledal je, pa zopet stisnil oči. Najbrž, da na potu ni dosti spal. Mogoče tudi, da je bil utrujen in nekoliko vinjen. Na konja mu ni bilo treba paziti, ker sta bila pametna in se mu ni bilo treba bati, da bi ne našla domov. Tako se je lahko vdajal dremežu. Zgodilo pa se je. da mu pride nekako sredi vasi oni dečak nasproti, ki ga je bil pred osmimi dnevi tako kruto potegnil. Pre-brisatiec je naglo proučil situacijo in takoj tudi izkoristil ugodno nriliko v svoje maščevalne namene. Zakričal je na ves glas: »Ježeš. no. stric, kolo se suče, kolo se suče!« Pri tem je kazal na sprednje kolo s tako obupanim obrazom in tako preplašenim pogledom, kakor bi se imela zgoditi zdaj zdaj največja nesreča. Stari se je zdregnil, skočil z voza z vse večjo gibčnostjo, kot bi jo človek prisodil njegovim letom, in prestrašen vprašal: »Kje. hudiča, kje?« A komaj se je bil ozrl pod voz, se je tudi že zavedel, da ne more biti to nič tako napačnega, ako se kolo suče. Prvi hip ie nemara mislil, da se koio snemlje. kar bi bilo imelo zanj lahko zelo slabe posledice, od tod njegov strah. Kako grdo je nasedel, je posnel lahko tudi iz smeha, ki mu je done! od vseli strani nasproti. Zakaj bilo je precej ljudi, ki so vse to videli. Mladi porednež na jo jc seveda odkuril. a spotoma je khcal nazaj: »Stric, to je za orgljice! Da vam jih dolžan ne ostanem!« Stari mu je grozil z bičevnikom, a ni se jezil, vsaj vidno ne. ampak še sam se je smejal. To je bilo tudi najboli pametno, kar je mogel storiti! »Le čakaj, že še prideva skup!« to je bilo vse, kar jc odvrni!. Ako govorimo o situacijski komiki, smemo govoriti pač tudi o situacijskem humorju. Ribniški humor vsaj se razodeva včasi v taki obliki, ca ne vem, kako bi ga drugače primerneje označil. Ob slabem vremenu, zlasti v zimskem in poznojesenskem času, ko ie najnujnejše delo na polju in v gozdu že opravljeno in se začenjaio za kmeta nekake počitnice, si v ribniški dolini i pogosto naletel v tej ali oni gostilni na i kako družbo, ki si je prav »po ribni-ško» delala kratek čas. Ne da bi se bik kdovekaj pilo, toda steklenica z vi- m je vendar le po navadi stala na mizi. Plačati pa ie moral tisti, ki je podlegel v borbi, ki so se običajno uprizarjale ob takih prilikah, ne toliko z rokami kot z »uma svitlim mečem«. Nekod sem zašel v tako družbo. Zamudil sem bil seveda že mnogo, a nekaj sem vendar le še ujel. Možje in fantje, ki so sedeli pri mizi, ali se sukali okrog nje. so stavili. Ko sem jaz pristopil, je baš nekdo ponujal stavo, da nobeden nc ubije z loparjem jajca na mizi. »Kako, da ne?« sc jih je oglasilo samozavestno kar več obenem. »Da nc bi z loparjem jajca na mizi ubil?« je nadaljeval eden, ki je bil videti naibolj koraižen. »Stavim, da ga ubijem!« »Velja — za liter vina!« »Velja! AIo, eno jajce sem, pa lopar!« Oboje je bilo kmalu na razpolago. »Mizo najprej v kot!« jc ukazoval oni, ki je bil ponudil stavo. Ko sc jc bilo zgodilo, je postavil jajcc po konci na vogal mize tako, da je slonelo v kotu na zidu, potem pa izročil lopar onemu, ki je bil stavo sprejel, poziva-joč ga: »Zdaj pa le po njem!« Ta si ni dal dvakrat reči. Zavihtel jc lopar, in sicer najprej na plosk, in udaril, a jajce ie bilo tako lepo stisnjeno v kotiček, da mu okrogla ploskev loparjeva nikakor ni mogla do živega. Odbila se je vselei prej ob zidu, preden ga je dosegla. Uvidevši, da tako ne gre, je zasukal lopar in skušal, da bi zadel jajce od zgoraj doli z robom ploskve. a uspeh je bil isti. Mož ie neusmiljeno mahal in krušil zid, oni okrog njega pa v smeh, dokler ni končno priznal, da je stavo izgubil. Bilo je '°s velezabavno gledati, kako sc je n--". nial, jajce pa je mirno stalo tam v kotu in se mu tako rekoč rogalo! Toda med tem, ko je še mahal, je menda raz-mišlial že tudi o tem, kako bi sc od-škodoval za svoj poraz. »Tako seveda ne gre!« je rekel zaničljivo proti svojemu nasprotniku. »Jaz pa stavim, da nc boš ti jajca z loparjem na mizi ubil, čc ti ga tudi na sredo mize položim!« (Dalje prihodnjič.) Preselitev. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo dolgoletno obrtjo preselil i k Petra tcslo l \l nasproti hotela M ng* kjer sem lokale času primerno opremil ter prosim nadaljnega obiska \ Spoštovanjem M, Pocfeajše^ frizer za dame in gospode. S P 1 B 3 T denal. 90% po tvorniških cenah, natočen v steklenice po novem finančnem predpisu ima v zalogi 2 O R ft Ljubljana, Kraiia Pe ra trg 2. Te'efon 534. mmi mnr imounnpnLDDacDDDaDD Kupi se dobro ohranjena stružnica na vodilno vreieno s piizmatičnim vodilom (Leitspindeldrehbank mit Prismenfuhrung) most. 75 cm do 1 m stružna dolžina (D ehlanee). — Ponudbe pod ,1234' na Aioma Company, Liubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1 iDacxi00000ix!n00DDnmn0aixiD00L]D Zahvala. Vsem, ki so povodim izgube najine ljube, nepozabne nečakinje, gospodične | Hermme Breiaidl učiteljice izkazali toliko odkr.tega sožalja in so čutja dragi rokojni v času njene mučne bolezni in trpljenja, se tem potom naj topleje zahvaljujeva. Iskrena hvala veleč. | srez. šol. nadzorniku g. Ivanu Bezeljak in gg. tovarišicam in tovarišem, ki so | prišli in izkazali zadnjo ljubav in čast I ter io spremili na njeni poslednji poti | Nadalje še najsi čnejša hvala za pok I o-1 nitev krasnih vencev. Vso dobrohotnost I vsem Bog plačaj! Ljubljana, dne 10. decembra 1925. Žalujoči teti: [ Josipina Grkmao, Emilija Orbman učiteljica v p. vsem onim, ki so našega ljubljenega in nepozabnega nam soproga, očeta, gospoda železniškega uradnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnii poti in mu poklonili številne vence in le->o rvetje. V dolžnost si šteiemo, da se še posebej zahvalimo zdravnikoma pri-mariju g. dr. Paul ču in g. dr. Franku, usmiljenem bratom v Kandiji za požrtvovalno pomoč in tolažbo ob priliki njegove bolezni in vsem onim, ki so mu skušali na katerikoli način olajšati trpljenie. Iskiena hvala čč. duhovščini, zastopnikom direkcije drž. žel., UJŽ., novomeškega Sokola, G-silnega društva, Soče, Jug. Matice, uredništvu ter vsemu ostalemu ceni. obč nstvu. Prav posebno zahv..Io izrekamo novomeškim železničarjem za iskreno požrtvovalnost in skrb, s katero so nam stali na strani ob priliki težke izgube. Hvala tudi gg. govornikoma za odkritosrčne poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepše se zahvaljujemo železni-čarskemu pevskemu društvu in godbi Obrtnega društva za ganliive žalostinke. Hvala tudi onim, !; so nam izrekli so-žal,e. Novo mesta, 7. decembra 1925. Žalujoči ostali. ]]i lelelOD St 050 na prilika za nove aročnike »Jutra« Novi naročniki «Jutra» store prav, ako se udeleže žreba-vja III. serije «Jutrovih» nagrad, ki se vrši 19. t. mM ko bo izžrebanih 1600 nagrad v skupni vrednosti nad 60.000 Din. Prvo darilo 10.000 Din. Drugo darilo 2500 Din. Ostale nagrade tvori poleg desetih zbirk vseh «Jutrovih > romanov (vezanih), še čez 1500 izvodov « Jutro vih:> romanov < Hči raapeža» in «Veliki inkvizitor». Nove naročnike za «Jutro» sprejema uprava neprestano, prigiase novih naročnikov, za žrebanje III. serije nagrad, pa samo do sobote, 12. i« m. opoldne, ker poteče ta dan rok za prijavo vseh upravičencev. Novi naročniki «Jutra» imajo pravico potegovati se za nagrade III. serije žrebanja, ako plačajo naročnino vsaj za dva meseca naprej ter pravočasno pošljejo prijavo na spodnjem od-rezku, nalepljenem na dopisnici. j? #AVTCMAT. SVINČNIK V - F praktičen trajen CEN LATO NALIV PERO PRVOKAZRSCMA MARKA! 11 Bili: za popravo pisalnih in računskih strojev B&A& AAA _ LJBBLJAKA, Selenbuisova ul.ca št. 61. r»Mon st ,Qa Dne 14. in eventualno 15. decembra IS25 ob 9. url se vrši v Mozirju štev. 39 iavna dražba v kon-kurzno maso Rudolfa Pevec spadajočih premičnin kot n. pr. oprave za trgovino, sodov, raznega pohištva, živine, vozov, poljedelskega orodja itd. Seznam in cenilno vrednost premičnin se lahko vpogleda ob uradnih urah pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu in pri upravniku konkurzne mase dr. Milanu Orožen, odvetniku v Cel u. 12256 (Samo za nove naročnike!) « Upravi ,Jutra" Ljubljana. Podpisani se s tem priglašam za novega naročnika «Jutre», obenem pa tudi za udeleženca pri lil. seriji