SJCTOBf
Br. j
I BUY
Mi' ;united! j STATE S i
f-WAR
fi^BONDS, Iffi )andT , {ff\ STAMPS
Morda bomo morali sami po mleko!
Edward L. Keenan, direktor vojne delovne sile za Ohiot Michigan in Kentucky, je izjavil', da postaja. pomanjkanje delovne sile vedno bolj pereče in da bo morda prišla celo do tega, da mlekarne ne bodo mogle dovažati mleka na dom, ampak ga bomo morali hoditi sami iskat. Rekel je, da je sicer produkcija mleka potrebna za zdravje vojaštva in civilnega prebivalstva, ni pa skrajno potrebno, da se mleko dovaža na domove. Sicer tega še ne prerokuje, toda lahko se pa zgodi, kakor se je zgodilo, da ga mlekarne dovažajo samo vsak drug dan.
,enici so pri belem dnevu bombardirali šolo v pred mestju Londona. Najmanj 30 otrok je bilo ubi tih, nad 60 jih je pa še pod ruševinami.
^Mci so S STROJNICAMI OBSULI CESTE, POLNE LJUDI
Unija grozi premogarjem z izobčenjem, ako se ne bodo vrnili na delo
Wilkes-Barre Pa. — Glavni >
urad premogarske unije je poslal svarilo stavkujočim premo-garjem, da bodo nečastno izobčeni iz unije, ako se ne bodo pokorili ukazu predsednika Roose-velta in šli nazaj na delo, najkasneje v četrtek opoldne.
še vedno je okrog 12,000 pre-mogarjev na stavki. Na sejah, kjer so glasovali, če naj se vrnejo nazaj na delo ali ne, je bilo slišati jezne vzklike: "Kar naj pride vojaštvo!"
Predsednik Rosevelt je dal v torek stavkarjem 48 ur časa, da se vrnejo prostovoljno nazaj na delo, ali pa bo vlada podvzela druge korake.
-o-
Nizozemski ni bil rojen prestolonaslednik že od 1851
Ottawa, Kanada. — Nizozemski prestolonaglednici Julijani je bila rojena hčerka v Ottawa Civic Hospital. Nizozemski kra^ ljevi hiši ni bil rojen sin že od leta 1851. P0 smrti kraljice Vi-ljemine bo dobila krono prince-za Juliana in za njo ena izmed njenih treh hčerk. , To je bilo prvič ,da je bil rojen kak kraljevski otrok v Severni Ameriki. Vardo bolnišnice, v kateri je princeza porodila otroka, so razglasili za "nizozemsko ozemlje," da bi ne bil rojen otrok pod angleško krono. Oče otroka, princ Bernhard je dospel za ta vesel dogodek z letalom iz Anglije.
Včeraj je dospel novi škof koadjutor v mesto
V Cleveland je včeraj dospel Most Rev. Edward Francis Ho-ban iz Rockford, 111., ki bo postal danes prvi škof-koadjutor v clevelandski škofiji. Vlak, ki je vozil škofa, je imel veliko zamudno. Mesto ob 7:30 zjutraj je dospel skoro opoldne. Na postaji ga je sprejel škof Mc,Fadden in številno duhovščine, katero je imenoval škof Joseph Schrembs za sprejemno deputacijo. Ob 10:30 danes dopoldne bo ustoli-čenje novega škofa v katedrali sv. Janeza.
Društvo Euclid 29 SDZ
Za leto 1943 ima to društvo sledeč odbor: Predsednik Frank Maurich, podpredsednik Anton Laurich, tajnik Franc Gorjanc, 19314 Arrowhead Ave., blagajnik Matija Nemec, nadzorniki: Andrew Noch, John Dodič in Frances Nemec; zdravnika: Dr. Roter, dr. Skur. Seje so vsako 4. nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v SDD na Recher Ave. Gonja proti postajam, ki nepostavno dajejo gazolin
Urad za kontrolo cen je naperil obtožbo proti dvema gazo-linskima postajama v Clevelan-du, ki sta dajali gazolin na znamke 4, 5 in 6 iz knjige "A." Te znamke zdaj še niso v veljavi. Znamka št. 4 stopi v veljavo šele 22. januarja. Urad bo vzel postajama pravico poslovanja. Vabilo na veselico
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v soboto 23. januarja plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Igrala bo John Peconova godba. Vsestranska fina zabava obljubljena. Občin-stvov je prav prijazno vabljeno.
hočejo Rusi obiti Rostov ter s tem zajeti vso nemško armado na jugu in vzhodu.
Rusko poročilo tudi naznanja, da so Rusi zajeli včeraj več vasi med Voronežem in Kavkazom, d^ so pobili na tisoče Nemcev ter jim ugrabili mnogo vojnega materiala.
da je Rommelova armada že na poti iz Tripoli proti Tuniziji. Tam jo čakajo pa Amerikanci in Angleži.
Poročila naznanjajo iz Kairo, da Tripoli gori na več krajih, Bombardirali so ga angleški bombniki z otoka Malte in ameriške zračne trdnjave iz Tunizije.
*	vodja bo šel 7aJ v armado
^Ph R. Dean, star 31 let, a.' zdrav in čvrst, ki je kotli)^0 enem mesecu vojaške I ^ nepojasnjen način pri-^vilno življenje, kot smo p0r°čali, bo moral najbr-•r:ii0 aj" Po časopisih se je dvi-i:ahur:!di te^a slučaja toliko f 'rake S° °blasti že podvzele bi n' ^ Se rekruta zopet po-Karazai v uniformo, to pri tem najbolj čudno
eW ta ne ve> kako je
bjj]' kl Je unionist pri CIO, if v a°Pust. Nihče n-oče biti
! ^a3boli
>iw J se čuti prizadeto na-
°HSija št 5' ki -'e Deana
ft^M. .temtou. a. &K-
J1 isijg a 'e že doma. člani ko-j ilivaloPraviJo, da bo to čudno Aty lla °ženjene moške, ki jWiia t)V armado, samski so pa j t0' 6 bi imeli kak vzrok
I	Pretrgala
efSanti z osiščem
4S»a • čiIe- ~ VčeraJ J'e
ft* 0j|l Južnoameriška repu-fHčr diplomatske odnošaje J» »j je kalijo in Japonsko. )d' h ,, rgentina še edina ame-Nh P"bUka- ki Je v diplo-^ odr>ošajih z osiščem. j)f	—o-—---
#	Chal bolnišnici
in ^Ijar, bolnišnico je bila $ 'fke ja v s°boto Mrs. Ana »e je 105? E. 68. St. Podvre-rf ^a sm°rala težki operaciji. m >a Št i,V Prvem nadstropju, ' Mu 0,U4- želimo ji, da bi
4NinL?ncno 2 vaJami
i^ater, pevski zbor SDD
ifVv00** prične danes s
I I)op]^J'ajaTltii in sicer ob pe-in r	Padejo otroci
JioVe 6cino. Sprejema se tu-
Poslanica iz Slovenje
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	. „ ^ »	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	^HOME	DAILY NEWSPAPE*
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, JANUARY 21, 1943	LETO XLVI. — VOL. XLVI.
jcuT
Pad 60 otrok je pod ruševinami šole
London, 20. jan. — Trideset nemških bombnikov je napadlo nnes Pri belem dnevu London. Strmoglavili so nad rezidenci? krajem in bombe so zadele neko šolo ter jo popolnoma po-. lle- Najmanj 30 otrok je bilo ubitih, pod ruševinami jih je pa i.vse od 30 do 60, med temi tri učiteljice. Ker so nad nesrečni-i^Vami cele tone ruševin, je malo upanja, da bodo katerega
^^^——	------.izkopali še živega.
| Samo šest nemških bombnikov se je izognilo protizračnim baterijam in ti s0 napravili škodo na šolah, kot jo še Anglija ni doživela, odkar jo bombardirajo Nemci.
To je vsekakor povračilo za napad angleških bombnikov na Berlin zadnjo soboto in nedeljo.
Otroci in učiteljice so bili ravno pri zakusku v prvem nadstropju, kjer so veselo kramljali med seboj, ko so prihrumeli naciji z bombniki. Kak&h 200 reševalcev se je podalo takoj na delo in odstranjujejo nasuto kamenje podrte šole.
Samo 11 otrok in ena učiteljica je prišlo iz poslopja živih. Trideset trupelc otrok, v starosti od 6 do 14 let, so že izkopali.
Trideset nemških bombnikov je priletelo preko Rokavslcega preliva. Spremljalo jih je nad 100 bojnih letal. Najprej so ob-streljavali razne nevojaške predmete, rezidence, trgovine, restavrante in podobno, nakar so se razdelili in v posameznih skupinah odleteli v predmestja, kjer so začeli z uničevalnim delom na debelo.
Poleg otrok v tej šoli je bilo ubitih še mnogo drugih otrok v privatnih hišah, in mnogo žensk.
Večina očetov in mater ubitih otrok je bilo na delu v tovarnah. Šele zvečer, ko so prišli domov, so zvedeli, da njih malčkov ne bo več domov.
Angleški letalci so zbili na tla najmanj 13 nemških bojnih letal, ki so spremljala bombnike. Ljudje pripovedujejo, da so se obnašali Nemci kot podivjani. Letali so nizko nad hišami in spuščali bombe na vse, kar so videli pod seboj.
Na bolniški postelji
Pod zdravniško oskrbo se nahaja doma Ivanka Koss, 955 E. 78. St. članica društva št. 2 SDZ. želimo ji hitrega okrevanja. _
Naši
vojaki
V v	i* mi
i \ William H. Pucel, >0 St. C, a6dalene Pucel iz ; Ha Jj0 air Ave. se nahaja do-ktejj; Stu do 27- januarja, ^eit, lahko obiščejo na je? Vu- Por°ča se nam
^ StW l1 njegov nečak Wil" a.	Povišan v nared-
k JJ6k Je prostovoljno >HeSVski mornarici t	sin Mr. in Mrs.
% boSmk 3599 E. 81. St. na Daljni vzhod. Le
dobro se drži, Frankie in kadar prideš do kakega Japonca, le kar po njem. Ko boš enkrat omla-til ž njimi, se pa zopet zdrav vrni domov.
i® ms
Po dolgem času se je oglasil korporal William Gliha iz 5605 Bonna Ave. Naroča najlepše pozdrave za vse svoje prijatelje in znance. Njegov naslov je: Cpl. William M. Gliha, 35013365, 16th Obsn. Sqdn. Gp., A. P. O. 762, c/o. Postmaster New York,
|N. Y.
-o-
Poljedelski delavci bodo imeli lažje pogoje, da se rešijo vojaščine
Washington, — Urad za obvezno vojaško službo naznanja, da je nekoliko olajšal zahteve glede klicanja farnaarskih delavcev k vojakom. To je napravil radi kritike v kongresu, da je mnogo farm neobdelanih, ker je armada pobrala delavce.
Prepuščeno je pa v odločeva-nje večinoma vse , lokalnim nabornim komisijam, ki lahko oproste farmarskega delavca vojaščine, ako vidijo, da je potreben na kmetiji.
Ako poljedelski delavec dokaže, da obdeluje ali producira Vsaj 8 vojnih edinic, je lahko oproščen vojaščine. Prej je moral producirati 16 vojnih edinic. Ena edinica se šteje, na primer: ena krava, en aker pese in en aker korenja. Ako krmi 20 glav goveje živine je tudi ena edinica.
-o---
Angleži so potopili osi-šču 13 ladij
London. — V prvih treh dneh tega tedna so Angleži potopili v Sredozemskem morju 13 sovražnih ladij. Pri tem ni utrpela angleška bojna mornarica nobenih izgub.
-o-
V Rockdale, 111. je umrl znani slovenski pionir
V nedeljo 17. januaKja je umrl po dveletni mučni bolezni Josip Kuhar, znani trgovec z groceri-jo in mesom v Rockdale, blizu Jolieta, 111. Star je bil 64 let. Pogreb je bil včeraj. Pokojnik zapušča soprogo Mary, prej poroč. Gospodarich, pasto rko Mary Gospodarich, ki je učiteljica, pastorka Franka Gospoda-richa, finančnega odbornika KSKJ in tri sinove: Joseph, odvetnik, Ludwig, tudi odvetnik in Willard. Bil je član društva št. 98 KSKJ. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Dr. sv. Jožefa 169 KSKJ Nocoj ima društvo sejo in zaprisego novih uradnikov. Tajnik prosi člane, da se udeležijo v velikem številu, ker bo pobiral tudi asesment od 6 naprej. Kdor ne more plačat, naj pride vsaj po knjigo, da jih ne bo tajnik prenašal sem in tje.. Drugače bo pa pobiral asesment kot lansko leto.
Nova državljanka Mrs. Louise Mavko iz Dock Rd., Madison, O. je častno prestala izkušnje- za ameriško dr-, žavljanstvo. Njen mož Matevž
■	je jako ponosen, da ima sedaj
■	Amerikanko za ženo. Naši zavedni Slovenki čestitamo!
NOVI GROBOVI!
Katherine Schneller
Po kratki in mučni bolezni je umrla v St. Alexis bolnišnici! Katherine Schneler, roj. Yurko-vich, stara 53 let, stanujoča na: 1040 E. 77. St. Tukaj zapušča soproga Thomasa in 2 otroka: Thomasa in Mary omož. Gar-son, sestri Mary omož. Ocvirek, Veronica Yurkovich in več sorodnikov. Rojena je bila v se-lu Brod Moravice na Hrvatskem, kjer zapušča očeta in mačeho, dve po pol sestri in več drugih ' sorodnikov. Tukaj je bivala 33 let. Bila je članica društva Maj- ' ka Božja Bistrička št. 47 HBZ. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
John Miklii.
Po kratki bolezni je umrl John Miklič, po domače Ujčik, star 68 let, stanujoč na 6532 Metta Ave. Tukaj zapušča tri nečake: Frank in Thomas Glavič ter Rudolfa Petrič in štiri nečakinje: Mary omož. Hlad, pri kateri je živel zadnjih 31 let, Mary omož. Hočevar, Frances cmož. Jaklič in Alice omož. Kummel ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Bakelc, fara Ambrus, kjer zapušča sestro Nežo in več drugih sorodnikov. Prej je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co., zadnja tri leta je bil pa v pokoju. Tukaj je bival 41 let. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo ' v soboto zjutraj ob 10:15 iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. : Vida, in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
John Kumel
Sinoči je umrl po dolgi bolezni rojak John Kumel, star 77 let. Stanoval je na 784 Alham-bra Rd. Doma je bil iz vasi Pra-proče pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Ves čas je bil zaposlen pri NYC železnici, kjer je bil preddela-vec. Zadnjih trinajst let je bil v pokoju. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, roj. Berus, hčeri Agnes poroč. Novince, Mary poroč. Berus, sina Benedikta in Johna. Bil je član društva sv. Janeza Krst. št. 71 ABZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Joseph Zorn
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v sredo popoldne ob treh rojak Joseph Zorn, stanujoč na 4388 Bradley Rd. Bil je star 58 let, doma iz Lekavca pri Ajdovščini, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Bil je član društva Brooklyn št. 135 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Ličan, sinove: Pvt. Joseph, Pfc. Edwjard, Elmer in Alfred, hčere: Emmo poroč. Zupan, Aida poroč. Kokla in Loret-ta, vnuke in sestro Mary .Skraj-ner. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega isjavoda, 9116 ^Unjon Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na ; Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
:	-o-
Včeraj je bilo pa mraz
Včeraj dopoldne ob desetih je s bil zlezel toplomer na 1 stopi-j njo pod ničlo. Potem je pa lezel - počasi kvišku. Za danes obeta vremenski urad gorkeje.
Rusi prodirajo v Ukrajino
Moskva, 21. januarja. — Ruske čete nevzdržema prodirajo v Ukrajino, pustivši za seboj Rostov 120 severno. Zasedle so celo vrsto naselij in prišle 28 milj do Vorbšilovgrada, velikega industrijskega mesta v bazenu reke Doneč. To najnovejše pro-diranje ruske armade kaže, da
Francozi, Angleži pred Tripoli
London, 20. jan. — Francoske čete, ki so se prerinile iz osrednje Afrike ,so se danes združile z osmo angleško armado in se skupno bližata mestu Tripoli. Tako prodirajo zdaj zavezniki proti Tripoli od juga in vzhoda. Nemcem je zdaj odprta samo ena pot za beg in sicer zahodno v Tunizijo.
Radio iz Moroka je poročal,
Vesti iz Balkana
London. (Radio prejemna služba) — Londonski radio poroča o krčevitih toda brezuspešnih naporih Paveliča, da bi osvobodili polkovnika Francetiča. Tega častnika so partizani ulovili v Srednji Bosni, ko se jim je posrečilo s streli iz navadnih pušk 1 strmoglaviti njegovo letalo. (I?o ; drugih vesteh je polkovnik Fran- 1 cetič že umrl v ujetništvu.)
Glasom poročil iz časopisja pod nemško kontrolo je zagreb- 1 ška občina občutno dvignila tro- ; šarino na alkoholne pijače: na- ■ vadno vino 600 kun hektoliter, vino boljše vrste 2,400 kun hek- 1 toliter.
Paveličeva vlada se je odločila, popraviti tri topniške čolne jugoslovanske donavske mornarice, ki so bili potopljene v teku bojev o priliki napada na Jugoslavijo. Hrvaška namerava torej ustvariti lastno rečno vojno brodovje.
Na bosanskih planinah je zapadel sneg in zavladal hud mraz.
-o-
Ohijski relif zmanjšan za 5 milijonov
Columbus, O. — Vojna industrija in zaposlitev sta pomagali, da je bil relif v državi Ohio v letu 1942 za $5,000,000 manjši kot leto prej. Država je plačala leta 1941 za relif $16,894,097.
-o-
Prepoved opojne pijače v bližini taborišč
Washington.—Senator O'Dan-iel iz Texasa pravi, da bo vložil v zbornici predlog, da sej prepove prodajo vsake opojne pijače v bližini taborišč, kjer so nastanjeni vojaki.
Uradniki slov. banke
Direktorji North American banke so se konstituirali v sledeči odbor: Predsednik Anton Grdina, podpredsednik dr. Jas. W. Mally, tajnik Joseph L. Surtz, blagajnik Raymond Breskvar; odborniki: dr. A. Perko, Fi;. Mramor, Mike Piks in John Zallar.
Ako trpite na naduhi
Jutri bo od 3:30 popoldne do 10:30 v Mandelnovi lekarni, 15702 !Waterloo Rd. zastopnik Asthmanefring Co., ki bo poka-. zal, kako se uporablja najnovejše sredstvo proti naduhi in sene-, ni mrzlici. Pridite in posvetujte se z ekspertom.
Iz Slovenije je prišla naslednja poslanica: "Naši predstavniki v Londonu bi morali gledati na to, da angleški radio oznani grozodejstva okupatorjev v nemščini, francoščini in v angleščini. Govore nam o zločinih povsod po svetu, razven o onih, •ki se godewggi
tega, da bi sami slišali o njih. Dovolj trpimo že tako. Hočemo pa; da tudi Nemci zvedo o njih, kajti njihovo časopisje jim jih prikriva.
"Povejte to Angležem in sporočite jim dejstva. Pokažite jim po kakšnih metodah Nemci ger-manizirajo našo deželo, skrbite za to, da ne bodo novi Runeima-ni prišli in začeli podrobno raziskovati narodnostno vprašanje v naši deželi, kajti takrat bo že popolnoma germanizirana."
Problemi, ki se bodo rodili v množicah vzhodno-evropskih kmečkih slojev, bodo najbrže ena najbolj tragičnih, obenem pa ena najbolj zamotanih ugank v povojnem svetu; ne le, da je okupacija pod osiščem na novo razvnela mnoga stara sovraštva, tudi nove težkoče bodo nastale pri vrnitvi izgnanih domačinov v domovino in pri izgonu prite-penih nemških priseljencev; pre-vzgoja nacificiranih otrok, preporod uničene industrializacije, zahteve različnih narodov, a predvsem sporazum med velesilami in vladami manjših dežel, ureditev novih federacij — vse to bo treba doseči, ako hočemo odstraniti možnost novih spopadov v teh kalnih vodah.
--—o-■'
Državni pravdnik odloča glede premembe časa
Columbus, O. — Državni senat je sprejel resolucijo, v kateri poživlja generalnega državnega pravdni ka Herberta, da poda izjavo, če sme legislature pomakniti čas za eno uro nazaj. Druga resolucija pa zahteva od guvernerja Brickerja, da se glede tega definitivno izjavi.
-o-
Cene bodo počasi rasle, pravi Brown
Washington. — Administrator cen, Prentiss Brown, je včeraj izjavil, da bodo šle cene počasi kvišku. "Cen je nemogoče obdržati na gotovi višini," je rekel novi administrator cen.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Ave.
JAMBS DEBffVEC Editor HEnderson 0628
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
_No. 17, Thur., Jan. 21, 1943
Slavo pojo partizanom!
Videli' smo, da so nekateri "naši voditelji" (!) poslali poslanico partizanom v Jugoslavijo, v kateri izražajo svoje "zadivljenje nad osvobodilnimi borbami" partizanov. Poslanico so poslali, razumljivo, preko Moskve. Obljubljajo partizanom vso svojo podporo in pristavljajo, kako da trpijo ob mislih na žrtve, ki se jih zahteva v sedanjem času od' jugoslovanskega ljudstva. . .
Poslanico so podpisali, čujte in strmite: Louis Adamič, (častni predsednik novo organiziranega Slovenskega ameriškega narodnega sveta), Zlatko Balokovic, Frano Petri-novič, Vaso Trivanovič, Marko Vinsky, Mirko Markovič, Vinko Vuk, Yovan Krajnovič, Janko Rogelj (odbornik Slovenskega ameriškega narodnega sveta) in Žarko Bunčič.
K tej "spomenici" pristavljamo mi to-le. Dokler gori imenovani pošiljajo slične "poslanice" samo v svojem imenu, jih lahko pošiljajo magari samemu vrhovnemu poglavarju Culukafrov. Te stvari se dotikamo samo radi tega, da ne bo kdo mislil, da so to kaki "naši voditelji" in da morda govore v imenu ameriških Jugoslovanov.
Če bo torej ameriška vlada zvedela o tej "poslanici," naj ve, da to absolutno ni izraz ameriških Slovencev, da ne govorimo o Jugoslovanih.
Ako obljubljajo pomoč partizanom, jo obljubljajo samo v svojem imenu, torej v imenu gornjih desetih. Koliko pomoči bodo cf o bili partizani od te desetorice, si jo bodo naj-brže lahko namazali na eno šnito kruha.
Kakšna ironija zveni iz gornje "poslanice," ko pravijo, kako da "trpijo" ob mislih na žrtve, ki se jih zahteva v sedanjem času od jugoslovanskega ljudstva. Da, res jih lahko srce boli, zlasti še, če pomislijo, da so dozdaj v Jugoslaviji poklali največ naših ljudi ravno PARTIZANI!
Dobro bi bilo. če bi odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta prišel na dan z izjavo, da organizacija nima popolnoma nič zveze z gornjo "poslanico," čeprav sta jo podpisala častni predsednik in eden odbornikov. To je potrebno, da ne bo naša ameriška vlada napačno sodila ostale ameriške Slovence.
Gornji desetorici pa še tole v prijazen nasvet: Če že tako iskreno simpatizirate s partizani, katere vodijo madžarski in drugi komunisti, kaj bi ne bilo morda lepo od vas, če bi se kot ameriški Jugoslovani ob priliki spomnili tudi naših ameriških vojakov, ki prelivajo svojo srčno kri za pravo demokracijo tam na Guadalcanalu, v Severni Afriki in drugod? Kaj bi ne bilo lepo od vas, če bi tudi do njih čutili nekaj simpatije? Ali bi ne bilo častno za vas, ako bi bili za-divljeni tudi nad njih herojskim bojem, ki ga bijejo res za pravo svobodo in demokracijo?
Ako bi imeli ti ljudje svoje lastne sinove v ameriški armadi, bi imeli morda vsaj nekaj svojih srčnih simpatij tudi do ameriških borcev.
H koncu pa še tole: Ali je to samo naključje, ali je kaj drugega, da je gornja poslanica partizanom od strani desetorice ameriških Jugoslovanov prišla v javnost samo par dni zatem, ko je ameriški general Eisenhower poslal čestitke generalu Draži Mihajloviču, proti kateremu so postavili fronto isti partizani?
Pozabljen borec je udaril
Vzpričo tolikih dogodkov vsak dan na raznih frontah, je bil svet že skorq popolnoma pozabil na heroje v Leningradu, katere je držal v kleščah Hitler že od .avgusta 1941. i7'mesecev so imeli Nemci bivši Petrograd, drugo največje rusko mesto, obkoljeno od vseh strani. Lahko si mislimo, da se Nemci in leningradska garnizija niso samo gledali, ampak so se bili med njimi gotovo silni boji. Toda svet ni skoro ničesar slišal o tem, vsaj zadnje čase ne. Kar pozabili smo, da bije leningradsko civilno prebivalstvo ob strani gar-nizije strašen boj proti naskakujočim nacijem, ki so hoteli zavzeti mesto. Morda bo šele zgodovina povedala, koliko so prestali ljudje v teh 17 mesecih v obkoljenem mestu, ki se je moralo takorekoč samo vzdržati, samo preživljati, obenem pa odbijati napade nacijev.
Zdaj je pa kar naenkrat planila, v svet presenetljiva vest, da so Rusi udarili iz Leningrada, se zagrizli globoko v nemško linijo in štrli železen obroč nemške vojske, ki je stala okrog Leningrada.
Enajst dni je trajal boj, toda svet ni zvedel o tem niti besedice, dokler niso Rusi štrli vsaj del nemškega obroča okrog Leningrada. Mesto sicer še ni popolnoma oproščeno nemškega kolobarja, toda Rusi so si priborili vsaj na enem koncu koridor iz mesta.
Trikrat si je Hitler skrhal zobe na ruskih mestih: pred Leningradom, pred Moskvo in pred Stalingraaom. Hrabri Leningrajčani so pokazali prebivalstvu v Moskvi in Stalin-gradu. kako se je treba boriti proti nacijem. Več kot polovica civilnega prebivalstva v Leningradu je padla ali je bila evakuirana. Druga polovica je pa vzdržala in prenašala z vojaštvom vse težave obrambe. Kljubovali so gladu in bolezni in v svojih tovarnah neprestano delali orožje in municijo.
Zmaga pri Leningradu bo še bolj podžgala ruski narod
k odporu proti Nemcem. Hitlerjeva moč na ruski fronti je za vedno zlomljena. Pred seboj lahko vidi samo še poraze, drugega za drugim, dokler ne bo nacizem na tleh, onemogel in v prah poteptan kot strupena kača, preko katere gredo široka kolesa senenega voza.
BESEDA IZ NARODA
Zveza dr. Najsv. Imena
Prihodnjo nedeljo, 24. januarja, se vrši glavna letna seja Zveze društev Najsvetejšega Imena in sicer v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Priče-tek ob dveh popoldne.
Tem potom vljudno vabimo vse glavne uradrfike naše Zveze kakor tudi duhovne voditelje, to je, župnike naših slovenskih fara in tudi gospode kaplane bi želeli videti v naši sredi. Z veseljem bi pozdravili tudi gg. duhovnike iz naših sosednjih mest kakor iz Lo-raina in Barbertona. Upamo, ka boste ustregli naši želji, kajti to bo glayna seja naše Zveze. Zveza pomeni, da smo vsi združeni in da kot taki hočemo delovati za večjo čast božjo.
Zveza društev Najsvetejšega Imena nam je potrebna in zato smo si jo tudi ustanovili, sedaj pa' glejmo, da se bomo tudi realno /sestajali in trdijo držali skupaj. Po mojem mnenju je ta Zvezina seja — seja vseh društev, ki spadajo pod njeno okrilje, ali z drugo besedo rečeno, da je to kot nekaka konvencija Zveize društev Najsv. Imena, konvencija pravih ka-t<- iških mož iz vse države. In ker je to edina katoliška organizacija slovenskih katoliških mož v Zed. državah, na kar smo lahko ponosni, je to dolžnost vsakega zavednega katoliškega Slovenca, da bi se te glavne seje tudi udeležil.
Častita duhovščina in cenjeno članstvo; odločite se za v nedeljo in prihitite v naše mesto. Morda bo kateri izmed navzočih prinesel kakšne velike načrte na to zborovanje, kar bi bilo velikega pomena za našo organizacijo. Našo Zvezo društev Najsv. Imena poznajo že prav dobro tudi naši misijonarji tam v Indiji in Bengaliji, kakor tudi v Južni Ameriki in Ekvadorju, kjer misijonari L'ev. Trampuš. Od njega smo prejeli že prav leipo pohvalo in še posebej zahvalo za poslano darilo, katero mu je bila naša Zveza poslala. Lepo priznanje in zahvalo smo dobili tudi od Baragove zveze in iz drugih krajev.
Lepo se to sliši in še lepše pa se to bere, ker je naša Zveza res na dobrem glasu. Lep 'je zgled teh naših slovenskih fantov in mož v naših slovenskih župnijah; le tako naprej in vsi tisti naši fantje in možje, ki še niste člani društva Najsvetejšega Imena pristopite sedaj, da bomo tako združeni kot ena sama velika armada Kristusova. Čim več nas bo, tem bolj uspešno bomo lahko delovali.
Na zadnji naši seji, ki ne je vršila pri fari sv. Kristine, je bilo sklenjeno, da se vrši glavna seja peto nedeljo v januarju, ker se pa v nevvburški naselbini vrši loto nedeljo delniška seja bijvenskega narodnega cloir.n na SO. cesti, zato se bo pa vršila naša ofcja četrto nedeljo, to je, 24. januarja ob dveh popoldne v cerkveni dvorani. Po seji bo malo okrepila in prost razgovor med brati. Newburcani vas vse prav vljudno vabimo, da pridete v čim večjem številu. Na ;-vide-
Profesor zasnubi
Dramski zbor "Ivan Cankar" vprizori v nedeljo, 24. januarja, v Slovenskem narodnem domu, nadvse zabavno komedijo "Pro. fessor Proposes." Z zanimanjem pričakujejo Cankarjevi obiskovalci prihodnje predstave, ki bo igrana v angleščini in ki nosi izredno vabljiv naslov. Tak naslov igre mora imeti magne-tično privlačnost in privabiti v dvorano številno avdijenco.
Kaj vse si lahko predstavljamo pod tem naslovom, ako hor čemo uporabiti nekoliko bujne domišljije! Da pa bodo naše misli enako usmerjene, naj navedem tukaj par podatkov: Kaj je storiti dekletu, ki nikakor ne more zbuditi nase moške pozornosti? Kako je možno, da zna rešiti to zadevo njena bistroumna prijateljica, ki se ne ozira na to, kakšne neprilike prizadeva drugim s tem, da služi le svojemu sebičnemu cilju?
Zanimanje se še poveča, ko pronajdemo, da se vrši potek te napete komedije v idealnem dekliškem kolegiju, kjer se spoznamo s štirimi višješolskimi dijakinjami, z njihovo predstojnico, z zabito služkinjo in z moško štiriperesno deteljico: Maksom, Vencelnom, Stanleyem in Rudy-jem. (ženska štiriperesna deteljica so pa: Anica, Florence, Margaret in Pajuline.) Dostojanstvena predstojnica zavoda je Bertha Erste, zabita služkinja, Dorothy Paliska. Mislim, da to je vse kar je potrebno, da izveste za enkrat o tej igri.
Igra bo* podana zvečer ob 7. uri. Vojni čas je čas sprememb in temu se moramo privaditi. To spremembo bodo naši posetniki ?otovo odobravali in jo še z veseljem vzeli na znanje.
Rezervirajte si nedeljo večer, Ja nikakor ne zamudite prilike prisostvovati ceremonijam, ko že poročen profesor zasnubi lepo gojenko.
A. Simčič, tajnica.
--o-
Brzojavka Herbert H. Lehmana
nje,
Anton Meljač.
Por Victory... Buy
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
Direktorja urada za mednarodno podporo in obnovo
G. Herbert Lehman je poslal iz Washingtona Louis Adamiču naslednjo brzojavko:
"O priliki smrti Nikola Tesle se Vam pridružujem v globokem občutku izgube in soža-Ija. Narod njegove nove domovine, Zedinjenih držav Severne Amerike, bo za vedno ostal dolžnik Nikola Tesle za njegov ogromni prispevek k razvoju brezžičnega telegrafa in telefona.
"Njegovo življenje je bilo dolgo in koristno. Njegovi iz-v<:nredni in sijajni izumi ter njegovi uspehi na polju znanosti in industrije bodo temu državljanu naše dežele v večno slavo. Ne le narod dežele, v kateri je bil rojen in narod njegove nove. domovine, temveč tudi ljudstva vsega civiliziranega sveta imajo povod, da žalujejo za Nikola Teslom, ki je toliko pripomiogel k našemu modernemu načinu življenja. Pridružujem se njegovim sodržavljanom, prijateljem in občudovalcem v žalovanju za smrtjo tega izrednega in znamenitega moža."
Herbert H. Lehman,
Director Foreign Reliefa *
Poljski Institute Znanosti in Umetnosti v Ameriki je naslovil ministru Savi Kosanoviču naslednje pismo:
"V imlenu Poljskega Instituta Znanosti in Umetnosti in v svojem lastnem imenu, Vas prosim, da sprejmete izraz našega globokega sožalja o priliki težke izgube, ki Vas je zadela s smrtjo Vašega slavnega strica, g. Nikola Tesle. V imenu vseh poljskih znanstvenikov se pridružujemo tudi izrazom spoštovanja spominu velikega učenjaka in izumitelja, ki ga je Jugoslavija dala Zedinjenim državam in vsemu svetu."
Profesor O. Halecki, predsednik Poljskega Instituta -o-
Hitlerjeve skrbi na Balknu
London, 14. januarja^ (ONA) — Kalne balkanske vod'e Hitlerju niso le malenkostna in slučajna zadrega, ki moti njegove vojaške načrte — to so zanj stvari življenjske važnosti na kocki.
Nemški interes narekuje iz 3 razlogov uradom v Wilhelm-strasse, da store vse potrebno v cilju umirjen j a Balkana, ter da zgrade na tem! ozemlju, na ta ali oni način, obrambno zvezo, ki bi ohladila to žgočo zemljo. Prva točka je grožnja invazije iz juga; druga, možnost, da se pojavi potreba napasti Turčijo; tretja, in ta je najbolj važna, potreba osvoboditi čim več nemških čet, da bi mogle oditi iz Balkana in nastopiti kje drugod.
Splošno prevladuje mnenje, da so bile to vodilne misli v neprestanih Hitlerjevih pogajanjih z balkanskimi državniki, vključno bolgarskega vojnega ministra Mihova in obeh ru-munskih Antonescov, predsednika Jon-a in podpredsednika Michaela, ki se odigravajo v prisotnosti ministra zunanjimi zadev, von Ribbentroppa, načelnika generalštaba Zeitler-ja, in fejdmaršala Keitela. Madžarski vojni minister Nagy se bo pogovarjal s to skupino v nedeljo.
Poročila iz nevtralnih virov trde, da je Hitler podonavskim ministrom izjavil, da ne zahteva od njih, da bi mu šli z vsemi svojimi vojaškimi silami pomagat na Ruskem, da se pa ne bi smeli izogibati, uporabe svojih čet v obrambo ozemelj, ki spadajo v njihovo neposredno področje.
Tak načrt obrambnega sistema pod vodstvom nemške visoke komande, bo morda videti Balkancem zapeljiv, ker bi jim navidezno dovolil rešiti se nadaljnih žrtev na ruski fronti. Ako bi prišlo do tega, bi to pomenilo, da bo Hitler od zdaj naprej zahteval od Francozov dopolnitev razredčenih vrst njegovega vojaškega in industrijskega moštva.
Geografične potrebe zahtevajo v takem načrtu balkanskega obrambnega sistema razdelitev odgovornosti v nekaterih ozirih, toda v splošnem bodo Nemci nepopustljivi v tem, da mora biti strategija koordi-rana v vseh teh ozemljih pod nemško kontrolo. V tem slučaju bi pripadla obramba Egej-skega morja Bolgarom, obala ob Črnem morju Runiunom, Solun pa najbrže (?) Madžarom.
Hitler je obljubil, da bo dobavljal iz Nemčije potrebno vojaško opremo, toda povedal je, da ne more odposlati večjega števila čet. Od Italije ni za-htevjal ničesar v pogledu obrambe Balkana, izvzemši zaščite nekaterih egejskfh otokov ker so Lahi v svoji lastni zemlji dovolj zaposljeni.
-o-
Poročila iz časopisja glede pogreba Nikola Tesla
Newyorško časopisje je prineslo poročila o pogrebni slavnosti v katedrali St. John The Divine; navajamo nekatere izvlečke iz najvplivnejših listov:
New York, 13. januarja (New York Times) — Največji new-yorški list je natisnil dolg članek pod naslovom:
Dva tisoč oseb prisostvuje Teslovemu pogrebu
Uradna jugoslovanska proslava pokojnega učenjaka se vrši v katedrali St. John The Divine.
"Izumitelji, nositelji Noblo-vih nagrad, vodilne osebnosti električne industrije, visoki predstavniki jugoslovanske vlade in mesta New Yorka, možje in žene, ki so dosegli velik sloves na najrazličnejših poljih, so se prišli včeraj poklonit Nikola Tesli, očetu radiografije, modernih električnih generatorjev in transmisijskih sistemov. Pogrebni obred v katedrali St. John The Divine je bil veličasten in pretresljiv.
"Več od 2,000 oseb je prisostvovalo tej pogrebni slavnosti."
Sledi potem natančen opis obreda, popis navzočih osebnosti in seznam nekaterih najpomembnejših brzojavk odličnih ameriških osebnosti, ki so izrazile svoje sožalje.
Zemeljski ostanki pokojnika so začasno pokopani na Fern-cliff Cemetery, Ardslej, New York, kjer bo ostalo nekaj časa
v sprejemni dvorani.
*
New York, 13. januarja (The New York Herald Tribune) — Tudi ta list opisuje svečani obred v katedrali St. John The Divine in omenja, da so pokojnika počastile najprominentnejše osebnosti jugoslovanskih diplomatskih krogov, ameriške znanosti in vzgojnih institucij.
(J. I. C.)
--o--
Balis mladih Japonk pred 50 leti
Kdor dandanes vidi slike mladih Japonk, ki se ukvarjajo s športom, delajo v tvorni-cah in pisarnah, se učijo jezikov in hodijo na univerzo in ki so že "zavrgle slamnate sandale in kimono, ne bo mogel verjeti, kako so japonske ženske živele še nedavno, šele pred petdesetimi leti. Sleherna malenkost je bila predpisana, osebno mnenje se ni niti za pičico upoštevalo. In tudi za nevestino balo so bili točni predpisi, ki se je morala sleherna ženska ravnati po njih.
Nevesta je morala imeti: belo. nevestino haljo, ki so ji bili rokavi in ovratnik vezeni z zlatom : štiri obleke v predpisanih barvali in sicer rdečo, rumeno, črno in belo in še nekaj drugih, natančno odrejenih oblek. Dalje toliko in toliko životkov, rokavic, jopic in zimski plašč s krzneno podlogo. Imeti je m,orala originjalo za na cesto in posebno ogrinjalo za spremljevalko (gospodinjsko pomočnico). Neobhodno potrebni so bili tudi predmeti za toaleto, tako nekaj trakov za v lase, lepo -ogledalo, lasnice za navijanje las in razne dišave za v vodo za umivanje. V posebni torbici so bile lepe velike lasnice, v posebni skrinjici pa domača lekarna, dalje spet zase skrinjica za pisma. Dekle iz boljše družine je morala znati pisati in brati. Imeti je morala potrebno posodje, pa tudi bambusove količke za sušenje perila in še pručico, da se je mogla mlada žena usesti, kadar je bila utrujena.
To vse je slišati, ko da so bile mlade Japonke preveč v mejah in brez sleherne prostosti. Vendar, če bi dandanašnje Ja-1
Dekleta in žene!
Za boljše poniladan&ke STERLING suk»je direktno iz tovarne, po veliko nižjih cenah, J drugje in za zanesljivo in točno postrežbo, s zaupanjem na
BENNG B. LEUSTIG-a ^
ENUicolt 342G tali 8506.	1034 AD1'1
Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite FUR-COA1- ^ zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, na WILL^X
ponke vprašali, ali jim jez" ^>olje, kadar se poročijo i" maj o kaj vzeti v roke, bi ^ ra odgovorite, da je bilo lje, ko so imele prejšnje1 ponke vse predpisano in s<>' ko začele voditi svoje Soi dinjstvo. Saj je bridka rC: ca, da od same ljubezni1 zakonca le še ne moreta ž1' nogo manj socialne bede bi lo, če bi se pri sklepanju li na pazilo tudi na to, s čin1 se bo nova družina mogla' živi jati.
-o--
Londonski Times o K
slaviji
-
V svoji številki od 10. dei bra prinaša londonski ^ i( dolg članek o nemškem Pj s panju na Balkanu. Pisec ^ e ka pride do zaključka, d8' i ci na Balkanu zasledujejo 1 jen cilj, in sicer: prvič, & ^ pospešiti zidanje utrjen1'; n] stojank vzdolž morske 0b31 na važnejših prelazih v
P§l
skih krajih, a drugič, zat'r 0 in strahovanje prebivaj t katero, so zavezniški usP%( Severni Afriki in na rus^1 'i jiščih napravili globok 111 f vtis. V pogledu Srbti® ; Times, da Nemci z g; nervoznostjo skušajo zS pi Mihajlovičev pokret še se nastopom spomladi. ' H< -0-- h
Prva ameriška zastavi 'o plapolala nad kako šolo? 1 5 državah je bila skoro g°t0J 1 } ki je bila razobešena !lil
•	V ^s
nim šolskim poslopjem L'1
mount Hill, Mass. leta L0'
Jilln
^^	/jT	.......
rnivA
Stotnik sreča prosil ker gre ta m|imo nje^'1 bi ga pozdravil po Pr 1 ga stotnik pokliče nazaJ'
"Hej, vi!"
"Na povelje, gospo'1 ' —!" se javi prostak 1111 mno postavi pred stotf
"Zakaj mi niste ko sva se srečala?"
"Oprostite, gospod nisem vas videl."
"O, potem je pa že dJ :ne niste videli. Misl'' da ste kaj jezni ^ opraviči prijazni go^P nik in gre naprej.
(V kateri armadi Je . pa ne vem.)
*
ci C
Nek gostilničar je P^ , baro napis sledeče vse ^ j,
"Cenjene goste pri^j' t zarjamo, naj nikar ne ^ F šega bartenderja. G0* vsak čas dobimo, baf ^ pa ne!"
■ * 6( , aJ c
Lastnik neke rest'1 ^ obesil 11a zid sledeči ilil!'
"Pri nas imamo ' )}, jo le hočete. Kar vP'tL njo! Prva skodelica je e
druga pa $100.00." J^ * >„
Trije ameriški ma1'1 p li v nekem zaklonišč",.j dalcanalu. Naenkr silen trsek v bližini- pf
"Kaj pa je?" vpf icj "grmenje ali bombe- ■ ij.
"Bombe," mu po.ja3'' d0
"Hvala Bogu," se P^ vi. "sem že mislil, ljj> 'pet dobili dež."	,
i,.'.. * >■■■'
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta,
HONOR THE FLAG
SYMBOL
ti/our RIGHTS t LIBERTIES
UPHOLD ITS IDEALS
Illlaš še stariše?" praša da-Uaset, kot ne bi bil čul zad-^Alešovih besedi.
0	toliko vem kot ti. Nikdar ,"lsem Poznal."
,oraj so ti umrli, ko si bil f0** To je pač žalostno." e Vem, so li mrtvi ali še ' ko sem bil še otrok, ko-en° leto star, zginili so, ?a je nek dobrotnik otel žm smrti v gozdu, in me skrbno izredil, čeravno petsam ubožen. Oh oni bla-er> katerega sem vedno 1 l očeta, kako je bil žalo-j' *o sem odšel. Bog vedi e aai misli o meni?" Alešu
ijn ^ besedah inako sto"
aš t'60 n' Tnoge^ govoriti. L j11 Je nekaj mrmjral, če-ftues »i razumel, le toliko
iev'I6 2del°' da se tudi v «govihPrSih enaka g°di' k0t i^kem molčanji prične
fted "Kako pa si pri-■■ jjjj ® druščino?"
g . ®taviš čudna vpraša-
e' ?am bolJ veš, kako se
med tako druhal. TJgra-
Prod Gni mč tebi nič' in P°" se b^0' kot pri nas živa1' ilo"° tudi 2 men°j kmalo
Jj^ ^
»o vn,Ja da ~ res nep°" nje — sam! vem,
1	R;i.-Pride med tolovaje," !dih|S1 žalostno ter zadu-CSi ,1ej> ki se mu je izvil
fovei
lilo z m raj''' kaj se Je li dal m°jima tovarišema,"
|ričanJe. Aleš. "kakor sem (|ar ^ .Ju ni na liadaji, a
pati, k vem' da sem J U
feiŠli ° ste me vjeli, po ne-liotij! °sti izdal, in če se tolnh odPlaval je koj po-voja Proti onej strani."
!cPočaLrijatelja?" pravi
el0> k 0 ter položi roko 8 lit j se 1101:61 nečesa se je ~~~ "Je že res. Šest li, 0c) 0ciPi'avil0 proti onej Bslajj der si ti prišel, ali ili, (|, So Prazni nazaj in
T bližalS° Videli- ravno ko Itlovot' iz zatiš-)a obrežji, ti, 8t d: enega v meniškej
Dr!? V čoln- ki JU -ie al,a ;v 0tl velike.j barki, ki
t ttrno mor-ii- Morali so se
i	da ne bi jih
? bo tudi , ptuia ladija. Za-
li' na' 0 P°tem odja-jeI,fga skrivališča."
' b',V2klikne Aleš ve-K oč ^ v meniškej ob-Jaški ewAlfonzo> drugi pa
:{l Pena,.. Bogu- da sta Nn0 0-- m povzdignil je {' 'Je se jj Pr«ti nebu zahva-
i	fe8it AaJvišjemu za čudo-
''Kri,. SVojih
' ovarišev. fi k jj* SG je nekoliko pre-a'° &ie? molčanje je eča]a njinia- Obadva sta
T vniiGSV0Jimi raislimi> ^
i; ion raznih krogih.
Se vsed gne Rašet Alešu> 3> Kvi. ® ter nekako ginlji-«,< -n0st' . Aleš, tvoja odkri-,eV8eč pr°sto obnašanje Sn ' Vedi> da te ljubim,
* odv10Slej še llisem pre-iif6 t0	Aleš, kateremu
Mflo 2?fno Poznanje ja-^ Vpr, ker je bil sta-i pre-
ii	l^krat i kor veš> J'e no-f ■ °slej ■ se razgovarja-P' 12 tebp težko kako be-
Ui^ « »Praviti, razun pri ^ HaSet r®1.ČUden m°ž. moj-'^dar' Vsem Pnzadeva-1 tvojJ morern prav spo-, S 'iisetvfa Značaja. Od za-dosti porajtal na-S k°t d ® vsakdanja ose-' ^si J1 Mornarji, čem >	Jal k meni, tem
LV«aj! -Siljevale razne 1,1 neka-i mi J« , teEj j na tihoma, da ti-
l NC VeČ- "ego živi j e-
^	Mornarja. m„r.
^kega roparja."
"To vse sem jaz dobro zapazil pri tebi," pravi Rašet prijazno, primši Alešovo desnico.
"Kaj? — ti vedel si moje misli?"
"Tudi tvoje želje."
"Moje želje?"
"Da bi rad izvedel mojo preteklost, da si iskal priložnosti z menoj govoriti, skušal izvedeti, s kakovo pisarijo se vedno pečam. Ni li res?"
"Res. — Ali od kod veš vse to, mojster Rašet?"
Starec se je nasmehnil in videti je*bilo na njegovem obrazu veselje, ki ga je imel zaradi 1 Alešove, skoraj otročje rado- 1 vednosti. "Oh ljubi moj," djal je, "skušnja in dolgoletna nesreča človeka vsega privadi."
"Pa mi doslej nisi hotel ni-česa povedati; — zakaj ?" da-lje vprašal Aleš.
"Ker ni bilo ugodnega časa, f najini pajdaši bi kmalo slutili 1 in potem sva ločena za vselej." 1
"Kaj pa necoj, ali se nimava < nič bati?"
"Mornarji so vsi pijani s po- i veljnikom vred. Jutri že meni- 1 jo odriniti proti Afriškemu ob- 1 režju, kajti Abdala se je pre- J pričal, da znaš že dovolj arab- ] ščine, in sklenil te je prodati v ] sužnost. Samjega veselja, cla se -mu je njegov rop tako spone- -sel, dal je nocoj obilo pijače i svojim služabnikom, kii sedaj ; vsi omoteni spe po kotih." Res ; se ni nikjer nihče ganil, le smr- : čanje trdno spečih ljudi se je : čul«, na prednjem delu.
"O moj Bog," vzdihnil je i Aleš pri starčevih besedah, i kajti britka osoda trde sužno- ; sti, katere je nekoliko pozabil ] med pogovorom, stopila mu je zopet živo pred oči. "Jutri to-raj prodajo me v neznane kra- ; je v sužnost, iz katere se morda nikdar več ne vrnem."
Aleš bi bil rad marsikaj po- i zvedel pri Rašetu, ker nocoj je j našel ravno ugodni čas, ali ta I britka novica ga je tako pre-! tresnila, da je popolnoma po-- j zabil svoje prejšnje naloge iz-1 vedeti osodo svojega učitelja. Razne misli so se mu snovale v glavi, na vse kraje je prevdar-jal, kako bi se rešil robstva, ali nič pripravnega ni mogel najti. Mislil je tudi na beg, posebno ker so bili nocoj mornarji popolnomla nesposobni preganjati ga; ali kam je hotel bežati, ker ni poznal kraja; razun tega pa tudi še ni pi'av vedel, je li tudi Rašet te misli ali ne. In brez njegove volje, njegove po-j moči ni bilo mogoče nič sto- j riti.
"Ljubi mladenič," pravi Rašet nato smehljaje, videti Aleša tako zamišljenega, "ti misliš, kaj ne, kako bi bilo mogoče uiti Le povej, če ne sodim prav."
"Rašet, ti vse veš. Res prev-darjam, kako bi bilo mogoče rešiti se," reče mladenič, ki se ni mogel prečuditi starčevej globokej previdnosti.
Rašet je pokimal v znamenje, da je zadovoljen z Alešo- j vim sklepom, potem pa se na- j sloni zopet na okrožje in zre proti jasnemu nebu, posutem z mirijadami svetlih luči.
"Rašet, ti si že minogo preži-1 vel na mtorju, pa tudi prav gotovo ti je že znan vsak kotiček," zopet prične Aleš, "povej mi, kje se sedaj nahajava, je-li za temi skalami kaj suhega —.? ali blizo stanujejo ljudje? Ko bi to bilo, upam si priplavati do tje, čeravno je precej daleč. Od mladih nog sem že vajen vode."
Kako si je Aljehin pribo-
• Ivo i •	•
ril življenje
Znani šahovski mojster Aljehin, ki je, kakor izvemo pofran-cozen Belorus, opisuje v nekem nemškem listu, ki izhaja v zasedeni Franciji, sledeče:
"Bil sem v carski- armadi kapitan. Ko so prišli na oblast boljševiki, so me v Odesi aretirali kot bivšega častnika in člana stare plemiške rodovine. Ko so me odpelljali v ječo, so mi sporočili, da je Trocki odredil, da naj me ustrele. Bil sem skrajno obupan ter sem hodil po svoji celici gori in doli, razmišljajoč, ali in kako bi se mogel rešiti. Par dni potem sem slišal pred svojo celico korake in šum j glasov. Prepričan, da je prišla; moja zadnja ura, sem že videl v1 duhu, kako stojim pred ekseku-cijskim oddelkom. Vrata se od-pro in prikažejo se štirje policisti. Za jimi pa je bil peti, katerega pa sem takoj spoznal po fotografiji. Bil je ljudski komisar Trocki. "Kapitan Aljehin," mi je dejal eden izmed policistov, "tovariš Trocki bi hotel s teboj igrati partijo šaha." Nato pa je položil na malo mizico precl oknom moje celice šahovsko desko. Vedel sem že dalj časa, da ima Trocki zelo rad šah in da je med vojsko na Dunaju, v Berlinu, Zuerichu in Londonu igral po cele noči šah. Med tem ko so postavljali figure, je Trocki nepremično stal in me ogledoval. Nato se je vsedel k meni in ko sem ga vprašal, če želi bele ali: črne figure, mi je molče poka-j zal, da prepušča izbiro meni. Od-j ločil sem se za bele in tako se je začela najbolj zanimiva partija šaha v mojem življenju.
Sicer se nisem niti za en hipi med igro zmedel, čutil pa sem/ da od nje zavisi, ali ostanem živ ali ne. Vedel pa nisem, ali mi bo Trocki oprostil, če zmagam jaz, ali če zmaga on: Zato sem večkrat dal njemu možnost, da me prekosi. On me ,ie samo po-
gledal, rekel pa ni ničesar. Nato pa sem si dejal, da je neumno, če premišljam, kako in kaj, ampak sem igral tako, kakor je zahteval položaj, oziroma, kakor da bi imel pred seboj nasprotni- [ ka, od katerih sem do sedaj še vse premagal. In sem zmagal. ^ Trocki me je pozdravil in odšel.' Naslednjega jutra so mi prinesli v celico dokument s podpisom j Trockega. Bil sem prost in sem takoj lahko zapustil Rusijo." j
NAŠA DEKLETA
Slika iz našega kraja.
Spisal Podgoričan.
6. "Uršika,---pa taka?"
Ttrasen pomladni dan je bil velikonočni pondeljek tistega leta. No, saj pa je moral tudi biti. Vsa tista dekleta, ki so imela nove obleke in bi se bile takrat rade pokazale, so vedno zdihovale: "Bog daj, da bi bilo v ponedeljek lepo!"
O veliki noči je pri nas najbolj imenitno: piruhi in pa nove oblekel Navada je taka, da se dekleta nakošatijo šele v ponedeljek. V nedeljo so oblečene bolj ponižno, skoraj bi dejal, da je za takrat vsaka obleka dobra; toda v ponedeljek — tjakrat morajo vsa dekleta k maši ob desetih — he-hej, to so vam našopirjena! Vse so v najlepšem in najboljšem.
Uršika je bila še po noči dirjala ven pred hišo, da je videla, kakšno bo vreme. Pa tisoče' nebeških oči j se ji je smejalo nasproti, da se ji je nasmejalo srce in si je mislila: j "Oh, kako se bom postavila!" |
Vsled srčnega'nemira ni mogla trdno spati in komaj se jej zdanilo, bila je že na nogah. Stara dva sta šla v-cerkev kakor po navadi zjutraj. Uršika pa je kuhala in pospravljala, j Naenkrat je bila zr/ietala sku-'
V "Beverly recreation" dvorani v Chieagu je naktttl požar, v katerem je bilo poškodovanih in kot še domneva tudi več mrtvih. Slika nam nudi prizor v času požara, ki ie izbruhnil na kegljišču in sb potem rez širil na vse poslopje.
Tu slika je bila poslana v London iz nekcnieytva'm dežele in kot je bih, na. njej nemško poročilo, bi bili to angleški vojaki, katere so baje zajeli Nemci. Slika je posneta v mestu Tebourba, Tunizija.
\ H*— l\ BVB1T
s PAT DAT
'bond DAY
f
pa j postelje in pomela in tudi v hlevu se ni dolgo mudila. Vse delo ji je šlo hitro izpod rok, 1 Ko sta prišla stara dva od maše, je bilo vse v redu in žganci J v skledi.
"Ej, ej, kako si pa hitra danes!" zasmejala se ji je mati ! dobro vedoč, kaj jo je podžigajo.
"Danes bo za-te, danes se 'boš lahko postavila."
Oče pa ni hotel ničesar slišati o novi Urškini obleki. Tiste kronce, ki so mu bile ostale od prešiča, mu niso bile kdo ve koliko zalegle, in z maslom za-beljena jed se mu je kar nazaj pehala in je vedel, da to celo leto ne bo nič bolje. Zato ni mogel biti vesel in se je ke-sal: "Le, zakaj nismo klali!"
Ko se je Uršika napravi j ala, šel je Jeran v hlev, pa je zažgal pipo in počasi kadil in gledal za dimom, ki ga je spuščal. Pa ni mislil na tisti nepotrebni dim, ampak na nepotrebno žensko nečimernost.
"Ko bi nič ne veljalo, naj bi se nosila; toda to velja in kam pridemo, ker gre vsa prireja samo za njene obleke. . . Da bi vsaj dobila moža in bi bila meni z glave, da bi se oddahnil moj mošnjiček. Samo daj! daj! In ona ji daje potuho ... Da bi že skoraj prišel snubit Smolnikar!"
To je vedel Jeran, da Smolnikarjev Janez rad pogleda za Uršiko, in ko sta se nekoč s starim Smolnikarjem zmenila o tem in je Jeran dejal, da' Janez preveč tišči za njo, da bi morda kdo kaj slabega zinil, je dejal Smolnikar: "Kaj more kdo reči? Ko pride čas, pa naredimo, pa vsem zavežemo jezike. Nam je dekle všeč. Tako je postavna."
In tistega časa si je želel Jeran, zlasti sedaj, na veliki po-nedeljek, kakor bi se bal, da bi ga Uršika tudi prihodnje leto ne pripravila ob zabelo.
Kar naenkrat se odpro vrata
^in žena spregovori: "Pojdi, jo i; bodeš videl našo Uršiko, straš-. no, je lepa."
"Kar glej jo, saj jo pozn?.m _i"
"Pa take še nisi videl. Majhno manj kakor gospoda."
"Nikar še ti ne nori!" zavi'-ne mož nevoljen in stopi k jaslim.
Žena pa je zdirjala po vrtu na sosedov vrt in se ustavila za nekim skednjem ob cesti, koder so šli ljudje v cerkev. . . . Ko si je bila ogledala hčerko v hiši in ji popravila vse guban-čke, ki so bili nepotrebni, ji je velela: "Majhno počaki, potem j pa pojdi, grem gledat, kako I boš šla."
I "Rokavice sem pa po&abila kupit," reče Uršika, ko vidi, da se delavniške roke h njeni obleki ne podado. Jeranka se je stiskala h skednju in zrla za ljudmi, ki so šli k maši. Kmalu prišumi mim,o njena hči.
Kako se je svetila na solnci njena obleka, kako so migljali svilnati trakovi, in tisto redko ruto je imela samo tako vrženo okrog glave, da se je sapa igrala s predolgimi konci in so se lasje vsipali izpod nje, da jih je mešala sapa. Kikljo je nalašč nekoliko privzdigovala, da so se videli rumeni čižemci.
Kako je bila všeč materi pr-vorojtnka. Ponos ji je širil prsi in nič več ji ni bilo žal za prešičem in za kroncami. "O, saj si je bila v svesti, da se ji vse to na kak drug način povrne; ako ne drugače, pride pa kak ženin po njeno Uršiko.
L t hkonožna je priskakala po vrti'h domov in je brž razodela m:>žu svoje veselje. "Naša Uršika je pa taka, da se mora vsakemu dopasti. Kako se ji vse poda. . . . Kar gledala bi jo!"
*
Tam na trgu pred cerkvijo I so pa bili drugačni sodniki. Da-si je doma marsikateri priza- j nesljiv proti svojim nečimer- j nim hčeram, drugim gotovo ne prizanese. Zdi se mi, kakor bi kmet čutil, da je ženska nečimernost njegov velik sovražnik pa si ne upa začeti v domači hi-; Iši boja proti njemu, ampak dalje duška svojim čutilom šele zunaj, ko ni več sam, ko je v cnakorhisleči družbi.
Možje in fantje se ustavijo na trgu. Nekaterim niso pogorele smodke in pipe, pa je treba pokaditi, drugi se morajo ozirati po znancih in žlahtni-kih, eni se ustavijo iz navade in zato, ker vidijo druge, pa se jih nabere poln trg, pa se menijo, ugibljejo, -ozirajo za i mimohodečimi, se smejejo in ! zabavljajo. Nekateri se pa postavi samo za to ondi, da vidi svojo, ki pa tudi ve. da ga bo ondi videla.
Med možmi je stal Smolnikar in med fanti pa njegov sin Janez, ki bode dobil kmalu "čez"; vsaj tako je večkrat dejal oče. In ko se bode ženil,
Samo nekaj
• v ff
jih je se!
JOHN A. TOMPKINS 3979 W. 25th St.	SHadyside 3689
Pod Brooklynskim mostom.
.vzel bo to Jeranovo, tako si je bnislil. Zato se ni zmenil kdo ve koliko za dekleta, ki so šumela mimo, in se je smejal šalam, ki so jih zbijali fantje na račun deklet.
"Ej, kaj bi se tako nesle! Kaj niso kmetske krvi?"
DELO DOBIJO" Izvežbani operatorji
na
Boring Mills
(Horizontal ali Vertical)
Large Planer Radial Drill
Plača od ure, povrhu overtime. Ako ste zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 Central
_(19)
Voznik dobi delo
Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave.	(x)
MALI OGLASI
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (17)
Dve sobi se oddasta
Odda se 2 čedni sobi, na novo dekorirani, vse ugodnosti na razpolago. Poizve se na 1172 Norwood Rd.	(17)
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! J. POZN1K — M. ŽELODEC GLenvllle 3830._
FR. M1HČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 9359 e% pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East Glst Št. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 6Ut St. REenderaon 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno
in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo RcL
IVanhoe 2237 iTOINA 8IX> VENSKA IZDELOVAL-\'1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Mlad par
brez otrok išče stanovanje (4 sobe) v šenklerski naselbini. Kdor ima ali bo imel stanovanje prazno v bližnji bodočnosti, naj sporoči naslov upravi tega lista.
Dohodninski davek
Tem potom hočemo obvestiti tisoče svojih prijateljev, da bomo letos, kot smo druga leta, dajali popolno postrežbo kar se tiče dohodninskega davka. Naš urad bo odprt od 9 zjutraj do 7:30 zvečer, vključno ob sobotah.
V našem uradu lahko izpolnile davčno polo in plačate davek. :e da bi imeli vi za to kake sit-losti. Zato vam priporočamo, >a pridete k nam, kakor hitro lobite številke vašega zaslužka d delodajalca. Ne čakajte na ncsec marec. Pridite še ta me-cc, če morete. Prinesite s seboj udi številko vaše social secur-;y karte. Tudi trgovcem pripo-očamo, naj pridejo še tekom leseca januarja.
Radi vaše varnosti in, protek-ije vam priporočamo, da se po-•užite starih in zanesljivih ura-lov, kjer izpolnete svojo davčno olo v polni zaupljivosti.
Marian Mihaljevich
izkušenec v dohodninskem davku 6424^St. Clair Ave.
=il
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERšE
!M
lil?
— To sem, se iz glave naučil, dal sem si napraviti novo obleko — hlače dvajset vatlov široke — tudi dva šopka sem kupil pri vrtnarju. Z modrim šopkom sem šel naj preje k Panče-vi. Ravno je bila pri nji njena teta. Tako-le sem začel: "Go-spica Suzana! Sanjalo se mi je, da sem petelin, vi pa moja kokoš. O sveti Vid! to je bilo narobe. Suza je postala rdeča kakor kri, pa je stekla preč, da je nisem nikoli več videl. Teta me je takoj prijazno postavila na cesto. Namreč, vedi! Suza je tako nedolžna, da mi .sli, da je mož srne jelen, ovce pa divji kozel."
"Kako pa si opravil pri Grintalci?" je poredno vprašal Henrik. "Te je le tudi ta na cesto vrgla?"
"Ne!" odvrne mrklo in nejevoljno Bertold. "Nasprotno, bila je sladka kakor slaščica," pa tam se se sam ven vrgel. Henrik! Ne rečem ti nič drugega o nji, kakor to-le: Ni lepa, ni lepa, ni lepa, o joj, o joj _t"
"A tako," je menil Henrik, ki mu je iz oči in glasu gledal posmeh. "Ni dosti lepa zate, tebi bi se pač podala kaka Venera, boginja lepote in ljubezni."
"O ti satan ti, francoski! Kaj godbezdaš? Kaj morem jaz za svoje rdeče krtače? — pa glej — če kdo volka kliče!
_ Komaj si imenoval Venero,
pa že prihaja."
Vrata postranske sobe so se odprla na široko. S korakom kraljice je vstopila hišna gospodinja, da bi se v novi praznični obleki pokazala svojemtu možu. Obleka je bila iz rdečega, črnoobrobljenega atlasa, od katerega se je njena bela koža razlikovala 'kakor novo padl'i sneg; okoli vratu in iz zlatih las so lesketali rdeči, modri in zeleni biseri. Za njo je stopical krojač, podoben črnemu škratu z drobnimi nogami in s kozjo brado, in je nosil rdeče žametasto vlečko.
Za trenutek je obstala v obednici in se je z roko branila deklice, ki ji je vzklikajoč priletela nasproti, da ji ne stare krasote. Nekoliko je nazaj nagnila glavo s svilnato plavimi lasmi, smeje je odprla škrlatne ustne, da se je iz njih zabli-ščalo kakor dve vrsti biserov, in je samozavestno vprašala oba moža: "Je-li dobro? Henrik, kakšna sem? Kaj praviš?"
Hitro se je obrnila; kakor male strele so lesketali biseri po sobi.
Henrik se ji je globoko priklonil in je uljudno odgovoril: "Daleč naokoli je vam ni para, lepa ste kakor kraljica."
Helena se je zadovoljno nasmejala, potem se je precej, valove zlatih las počasi s čela odstranjujoč, okrenila proti staremu pijancu, da se ji pokloni tudi ta: noben moški ji ne sme ostati hvale dolžan:
"Kaj pa mislite vi, gospod Bertold. Je-li obleka dobro urezana? Se-li smem pokazati pred svojim gospodom? Brez laskanja!" se je smehljala.
Rdečebradec je vstal ter je, roko za vrč držeč, motril krasno obleko in krasno gospo:
"Brez laskanja" — svojo kosmato brado je gladil navzgor drobne svetlorjave oči so se mu hudobno svetile: "Gospa,
lepa ste, kakor solnce, obleka je naravnost sijajna. Samo ne-taj pogrešani."
"Kaj " je gospa ostro vprašala.
"Čudoviti kinč, ki sem ga videl pri rajni gospe Marjeti, ko je bila na godovini pri Volku Hendel v Ajhenu."
"Tako," je rekla gospa, ki je stala pred ogledalom in, gri-zeč se v ustni, pretikala rubin v laseh. "Kaj' pa je vendar bilo takega?" je nepotrpežljivo vpraševala lepa gospa.
"Imela je v laseh belo svilo s tenčico in je s svojimi kostanjevimi lasmi ter temnimi očmi izgledala kakor angel. Vsa miza jo je strmeč občudovala in vse se je zagledalo vanjo. Henrik, to je bila tvoja mati."
Gospa Helena je postala rdeča, potem zopet bleda; prsi so ji kipele pod biseri in zlatim nakitjem, njene modre oči so streljale grom in blisk.
"Li res mislite, da danes še kaka gospa dene na glavo tako strahokopitno čepico. Za ves svet si ne položim na glavo takega starega stolpa, tem manje, ker bi si tako zakrila svoje lase, ki so mojemu gospodu tako zelo všeč."
Ponosno, z dvignjeno glavo,1
z na prsih prekrižanimi rokami je šumela v sobo svojega moža. Zlati obeski so žvenke-tali, visokopetasti svilnati čeveljčki so prasketali, in po sobi katero je zapustila, je zadišalo po sandalu in vijolicah.
"In vendar je bila tvoja mati desettisočkrat lelpša, kakor je ta!" je rekel Bertold. "Lep obraz še ni vse pri ženski, mora imeti tudi srce, dobro, nežno in čuteče srce."
"Kdaj je bilo godovanje pri Volku?" je zamišljen vprašal Henrik, ki si je okoli prsta ovijal kodre plavolase deklice, ki se je dobrikala okoli njega .
"Je že precej dolgo tega. Če se ne motim, je bilo leta 1594. Tvoja m^iti je bila takrat ravno v pričakovanju in je par tednov pozneje dobi4a dečka — Henrika, če ga morebiti poznaš."
Kakor poletno jutro posije v teman hrastov gozd, se je prikazala gospa Helena v pisarni svojega moža. Sedel je pri svojem pisanju in se še ozrl ni; ljubkovaje mu je položila roko na ramo in je zaše-petala: "Dragi, kako ti je všeč moja obleka?"
Joahim je vrgel pero proč, obrnil se na svojem stolu ter jo je pogledal, ko je ravno stopila proti oknu.
Nežno 'zelenje pomladnih dreves, ki so se zunaj majala v pomladnem vetru, je z zeleno zlatimi lučicami obsevalo njeno blesteče belo kožo.in ognje-nobarveno svilnato obleko: Bilo je, kakor bi se mlajnik igral z veselim poletjem. Joahim Hendel je rekel: "Všeč mi je obleka, še bolj pa ona, ki jo nosi."
Helena se je privila k mogočnemu možu, njena roka je iskala njegovo. "Joahim," je vprašala, "mi-li dobro stoje lasje in biseri v njih?"
Njen glas je razodeval gorečo prošnjo, obenem pa tudi nevoščljivo bojazen. ^Oj, ona druga, ona druga, o kateri je Bertold govoril tam v drugi sobi in jo tako hudo žalil! Je-li slišal? . . .
Oj, kolikokrat jo grize ponoči misel na ono drugo; naliva ji grenkega pelina v kupo veselja, da. je žena najlepšega moža v deželi, ki ga ji tako zavidajo. . . . Peče jo, da je ona druga bila nekoč, četudi le za malo časa, njegova žena.
"Bi-li ne bila morala dejati avbice na glavo?" je vprašala in je svoje modre oči uprla v njegov resni obraz.
"Zakaj pa? Saj si zadbsti lepa! Komu se pa tako lišpaš
_9»
"Samo zate, samo zate." Proseče mu je nastavila cveteče rdeče ustne, da je nanje pritisnil poljub. Vzela je njegove roke v svoje, pritisnila jih je na prsi ter je oziraje se v postransko roko, kjer je pil in se smejal Bertold s Henrikom, plašno vprašala:
"Moj ljubi, moj zaklad, je-li res, da je bila Henrikova mati lepša, kakor sem jaz?"
mmvt
SHOOT STRAIGHT
With Our Boys I BUY WAR BONDS
You are rendering a vital service to your country in this time of war."
MAJOR GENERAL DAWSON OLMSTEAD Chief Signal Offlc.r, U S. Army
TRENIRANA ARMADA
■o akjixlni službi
Armada telefonskih delavcev pri Ohio Bell nima uniforme. Skoro 60% teh uslužbencev nosi Bell sistem službene znake, vse od pet do 45 let. Opera-torica, ki odda vaš klic, delavec na drogu, uradnik pri' mizi, dekle v uradu, ki obratuje vaš račun, so zastopniki te trenirane armade v aktivni službi — ki daje važno postrežbo deželi v tem času vojne.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
I
PLES za 15, letnico
l^********************^	111 u AAI,A1ViiiliUi111'"
ki ga priredi
društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ V SOBOTO, 23. JANUARJA, 1943
V SND NA ST. CLAIR AVE.	°b
IGRAL BO JOHN PECON ORKESTER Vstopnina 40 centov. PRIDITE, BO PRAV PRIJETNO!

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je kruta sixtf* nenadno pretrgala nit življenja ter da je preminil naš ljubljeni soprog 111 dragi oče
JOHN GREBENC
Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil v avtomobilski nesreči, ko Je šel na delo dne 14. decembra, 1942 leta. Pogreb se je vršil dne 17. deceit bra iz August F. Svetkovih pogrebnih prostbrov v cerkev sv. Kristine ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvatf pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 5. maja, 1880 leta, v vasi Udje Pr' Grosuplju.
V dolžnost si štejemo, da izrazimo največjo zahvalo vsem, ki ^ položili tako krasne vence cvetja h krsti našega dragega pokojnika. ™ t hvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. R. Seppeler, Mr. in Mrs. Sterlekar $ družini, Mr. in Mrs. Joseph Semich in družini, Mr. in Mrs. Frank Koss« i družini, Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Mr. in M'* Frank Centa, Mr. in Mrs. Harry Albers, Mr. in Mrs. Rysers, Mr. in M^j Edward Kovach, Mrs. Albert Cook, Mrs. Joe Pivak, Mr. in Mrs. Aroo' Crell, Anna Moore, Mr. in Mrs. A. Osborne, Mrs. C. Heintz, Mrs. Heintz, Mrs. F. Scholtz, Mrs. E. Walters, Mr. in Mrs. Russel Graef »J družini, Thompson Products, Dept. 6, William Katz in delavcem, Ac«* Iron & Metal Products, Cleveland Letter-Carrier's Band, Carriers M^'j Office, Zagar Tool delavcem, Parker Appliance, Burring Dept., A.F.L-Parker Appliance, društvu Naprej, št. 5 S.N.P.J.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za ^ pokojnika. Darovali so sledeči: Mr. in Mrs. John Grebene, Jr., Mr. in M* Tom Grebene, Mr. in Mrs. Frank Grebene, Mr. Frank Grebene, Ely, I Mrs. Mary Knapp, Mr. in Mrs. Michael Tome, Mr. in Mrs. Martin To^ I Mr. in Mrs. Anton Tome, Mr. in Mrs. Anton Sietz, Perrv, O., Mr. in ^ J. Klun. Sr., Ely, Minn., Mr. in Mrs. Victor Janezich, Ely, Minn., Mr- ' I Mrs. Johanna Zobitz, Tower, Minn., Mr. in Mrs. Tonv Knapp, Ely, M«1^ Mr. in Mrs. J. Mulec, Ely, Minn., Mr. in Mrs. J. Novak, Ely, Minn., Mr-Mrs. Frank Shepel, Ely, Minn., Mr. Nick Tome, Mr. in Mrs. Jerry StraJ' Col., Mrs. Mary Trentel in družina, Mr. in Mrs. Paul Trentel, Mr. in W J. Sterlekar, Mrs. Mary Drobnic, Mr. in Mrs. J. Novak, Sharon, Penn.vJ? in Mrs. Valentincic, Sharon, Penn., Mr. in Mrs. J. Ponikvar, Josephine Shepel, Mr. in Mrs. P. Terezzi, Mr. in Mrs. G. Juratovac, Mr- f Mrs. J. Bucar, Mr. in Mrs. J. Skryanc. Mr. in Mrs. Zadnik, društvo® I Katarine, št. 29 Z.S.Z., Mr. in Mrs. A. Telich, Mr. in Mrs. Gaynor, John. I Eva Teskan, Mr. in Mrs. Anton Oblak, Mr. in Mrs. Anton Drobnic, MjL Mrs. Frank Drobnic, Mrs. Mary Krajc, Mr. in Mrs. Svigel, Mr. in M I Tekavetz, Mr. in Mrs. J. Stibel, "A Friend in God's Name," Mrs. A»J I Gustincic, Perry, O., Mr. Anton Zorko, Mrs. Anton Praznik, Miss L. H*
Mr. in Mrs. A. Paynich. Mr. in Mrs. L, Troha, Anton Horvat, Mr. in I P. Stuzen, Joseph Svetin, Mr. in Mrs. Frank Hribar, Mrs. Anna SloP* I Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mrs. M. Paynich, Mr. in Mrs. Anton P^ Mr. in Mrs. Charles Decker, Sr., Mr. in Mrs. Charles Decker, Jr., Mr-I Mrs. John Rupert, California.
Zahvalo naj sprejmejo vsi dragi prijatelji, ki so dali svoje avtom^ brezplačno v poslugo za spremstvo pri oogrebu: Victor Grebene, F | Trentel, Mr. in Mrs. J. Trebec, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Mr. in ™ I Joseph Semich, Joseph Globokar, dr. Naprej, št. 5 S.N.P.J.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem onim, ki so prišli kropit pokoj^' ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga sprejmili na njeg I zadnji zemeljski poti na mirodvor.	,
Našo zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno urejen po£r, in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala čst. g. A. L. Bombachu za opf j ljene cerkvene obrede in lep tolažilen govor kakor tudi za opravU
molitve ob mrtvaškemu odru. Hvala tudi članom Najsvetejšega Imen* ^ I molitve in častno spremstvo pri pogrebu. Zahvalo izrekamo bratom or I venikom od društva Naprej št. 5 S.N.P.J., ki so nosili krsto.
Prav posebno zahvalo naj sprejme Mr. Ludwig Medvešek, tajnik ^ I tva Naprej, št. 5 S.N.P.J. za vso pozornost in res bratsko skrb in Ijub^ ki smo je bili deležni od njega v letih depresije in pomanjkanja.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni i** I prispeval, prosimo oproščenja in se isto najlepše zahvaljujemo. 11
Ti ljubljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj T' j I ameriška gruda. Odšel si k Bogu, da sprejmeš plačilo iz Njegovih K vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spomini® j I ljubeznijo in molitvijo, dokler se enkrat ne snidemo skupaj na I večnega miru in blaženstva—nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Rose Grebene, soproga John, Tom, Frank, Victor, Albin, sinovi Rose poročena Aubel, hčerka Frank Aubel, zet Minnie, Angeline, Mary, Jean, Jane, sinahe	^
Jacqueline, Laverne Dolores, Rose-Marie, Patricia, Gilbert, Vicky, ^ Anton Grebene, brat v Aurori, Minn., Frank Grebene, brat v Ely, Minn., Mary Knapp, sestra v Ely, Mu11''
Cleveland, Ohio, 20. januarja, 1943.	^
BBBBM—M^
■-—---
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"
________