Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. 6/III Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitui-jeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Nov kažipot na poti Slovanstva (Misli ob sklepu ljubljanskega kongresa-) Bodočnost nam jc sicer zakrita, toda na podlagi nepričakovanega uspeha kongresa katoliške slovanske mladino v Ljubljani ni mogočo dvomiti o tem, da je na tem kongresu piš Duha svetega v knjigi slovanske zgodovine preobrnil list na popolnoma novo stran. Po vitalnem principu se z matematično nujnostjo približujejo vedno bolj jasni in neizbrisljivi obrisi novega, srečnejšega in bolj vzajemno prijateljskega razvoja slovanskih narodov in držav. Ljubljanski kongres slovanske katoliške mladine pomeni ne samo nujno dopolnilo in podčrtavanje pomena znanih velehradskih kongresov za cerkveno zedinjenje ter ljubljanskega in praškega mednarodnega kongresa za vzhodno bogoslovje, ampak tudi nadaljevanje in posledice lanskega ciril-metodijskega sestanka na Sv. Joštu. Sestanek na Sv. Joštu je točno začrtal ideologijo in program katoliške slovenske inteligence. Kakor na Sv. Joštu se je tudi na sedanjem slovanskem kongresu uveljavila metoda vitalnosti. Zato se niso zbrale mase, ampak njeni vodilni zastopniki. Mase ovirajo trezno in objektivno raziskovanje in razmišljanje. Samo elita, ki se more povzpeli na filozofsko-zgodovinsko in visoko etično stališče, more na podlagi objektivnega raziskovanja preteklosti in sedanjosti pokazati vodilne in odrešilne ideje ter določiti za bodočnost tak izpeljiv program, kakor ga v resnici zahteva ves dosedanji razvoj in geografski položaj, šele na tej trdni podlagi se dajo oceniti vse verske, narodne, kulturne, gospodarske in politične vrednote; edino na tem temelju je mogoče pravilno premeriti in pretehtati" vse delujoče in speče sile, jih najbolj smotreno urediti in zaposliti v vsestranski narodni in državni napredek. Ko si je tako elita popolnoma svestna, kaj hoče in ve, da je njen program izpolnjiv, potem po vitalnem principu pridobiva za te nove »ideje in za njihovo uresničenje tudi ljudsko množico. Zdelo se je skoraj nemogoče, da bi kongres potekel brez vseh sporov in incidentov. Saj so spori med brati vedno ostrejši ko med drugimi ljudmi. Vprašanje stabilizacije dinarja Razveseljiva izvajanja ženevske „Pax" - Zdravo stanje našega gospodarstva Geneve, 26. julija, pp. Tukajšnji zelo pomembni in zelo uvaževani tednik »Pax< prinaša posamezne detajle o stabilizaciji dinarja, ki jo namerava izvesti jugoslovanska vlada. List piše, da bi bila kraljevina Jugoslavija že davno stabilizirala svojo valuto, ako bi ne oviralo te želje vprašanje medvojnih in predvojnih dolgov. »Sprva,« tako piše >Pax«, »je bilo mnenje v Belgradu, da stabilizacija brez zunanjega posojila ni mogoča. Danes izgleda, da bo mogoče to izvesti brez zunanje pomoči in izključno z narodnimi sredstvi. V to svrho zadostuje, da jugoslovanska vlada razpolaga z zadostno množino zlata, da bo mogla po potrebi pokriti vsa zunanja plačila.« List se nadalje peča z analizo zlate rezerve v Jugoslaviji. »Narodna banka razpolaga z zlato rezervo v višini 1 milijarde 100 milijonov papimatih dinarjev, ali v zlatih dinarjih 96,700.000 in v srebrnih 17,000.000 Din. Nadalje poseduje Narodna banka v blagajni tudi še 1 milijardo 800 milijonov tujih zlatih deviz. Vsega skupaj torej ima Narodna banka v blagajni skoroda 3 milijarde Din. Iz tega bi sledilo, da bi pretila nevarnost de- valorizacije dinarja šele, ko bi Narodna banka popolnoma izčrpala svojo zlato zaloga« Papirnatega denarja jc po poročilu »Pax v Jugoslaviji v vrednosti od 5 miljard 200 milijonov do 5 miljard 300 milijonov dinarjev. Kritje znaša torej 55%. Nadpolovično kritje papirnatega denarja z zlato rezervo se smatra v finančnih krogih za zelo solidno, če pomislimo, da so emisijske banko pred vojno smatrale 33 odstotno zlato kritje za zadostno, in čo češkoslovaški zakon določa 25 odstotno kritje za zadovoljivo. Kraljevina Jugoslavija razpolaga torej s popolnoma zadostnim zlatim kritjem in s tega stališča ni nobene ovire za stabilizacijo dinarja. Leta 1928. se je prvič govorilo v finančnih krogih o stabilizaciji dinarja. Takrat jo zlata rezerva znašala samo 800 milijonov dinarjev. Zato tudi so so takratne vlade zavzemale za inozemsko posojilo v višini 4 milijonov funtov, ki bi zlato rezervo zaneslo na 1 miljardo 800 milijonov dinarjev. Tega posojila danes ni treba, ker je Narodna ban- ka s svojo previdno politiko znala sama zvišati svoje zlato na zadostno višino. Položaj je danes tako ugoden, da bi samo večkratna zaporedna slaba letina, ki bi povzročila slabšo trgovsko bilanco, utegnila škodljivo vplivati na stanje dinarja. V tem slučaju pa, če bi bilo potrebno, in to šele po letih, bo Jugoslavija lahko dobila posojilo, ki bo stanje dinarja ščitilo List torej smatra, da je sedanji trenutek zelo ugoden za Jugoslavijo, da pogumno stabilizira svojo valuto. Sicer bi bilo še potrebno, da so likvidira dolg, ki ga ima država pri Narodni banki. Ta dolg znaša danes 4 ntiljarde dinarjev. Ali to ni nobena zapreka, ker bi so ta dolg lahko zbrisal s počasno amortizacijo, recimo s tem, de država odstopi od svojega deleža na dobiček Narodne banke. Kurz, na katerega bi se naj dinar stabiliziral, naj bi bil sedanji borzni kurz, ki odgovarja zdravemu stanju jugoslovanskega gospodarstva. Resolucije slov• kat. mladine proti boljševiškemu brezbostvu Ljubljana, 26. jul. Med drugimi resolucijami (ki jih zaradi občutnega pomanjkanja prostora objavimo prihodnjič) je II. kongres Slovanske katoliške akademske mladine sprejel tudi tole: Slovanska katoliška akademska mladina, zbrana na kongresu v Ljubljani v dnevih od 23. do 27. julija 1930, izraža po svo'ih delegatih r.a-Slovanske bratske narode pa še neredko podpihu- stopnikih Čehov, Hrvatov, Poljakov, Rusov, jejo v medsebojni mržnji tujci. Zato je skoraj ču- Slovakov, Slovencev in Ukrajincev tople sim dež, da je med predstavitelji vseh narodov vladal pravi duh krščanske ljubezni. Težko jc najti v dosedanji zgodovini slovanskih stikov tako svetlih primerov odločne volje in razpoloženja živeti vnaprej v miru in slogi, kakor jih je nudil ljubljanski kongres. Marsikaj se da in treba v slovanskem svetu urediti z zakoni in s silo. Toda pravo ljubezen in bratstvo med slovanskimi narodi in državami, ki ni odvisna od volitev, političnega kurza iu zakonov, ampak je trajna in v bistvu nezlomljiva, je mogoče ustvarjati samo na takih temeljih, kakor je na njih slonel ljubljanski kongres. Vodilne osebnosti katoliške inteligence slovanskih narodov so se zavedle izredne nevarnosti boljševizma za slovanski svet. To izredno nevarnost je izredno bistroumno poudaril prelat dr. Grivec. Slovani namreč niso bili tako srečni, da bi si mogli pridobiti mnogo skušenj v državnem življenju, kakor veliki zapadni narodi. Zaradi lega •o nove državnopravne teorije Slovanom mnogo nevarnejše, ko n. pr. Francozom ali Angležem. Dočim zapadne države tudi najbolj prevratne teorije prenesejo brez večjih pomembnih sprememb v svojem državnem življenju, jim pa Slovani takoj verujejo in jih začnejo uveljavljati v življenju. Voditelji boljševizma se tega zavedajo in zato posvečajo tako pozornost ravno slovanskim narodom. Sedanji dalekovidni. papež se zaveda, kakšna nevarnost preti od boljševizma slovanstvu in odtod vsemu krščanskemu svetu. Zato venomer moli in dela za ruski narod in opozarja katoličane, naj uveljavljajo socialno pravičnost, da tako boljševizem kot filozofski sistem izgubi privlačno silo na Slovane. Ker boljševizem razpreda svoje mreže najbolj ravno med akademsko mladino, je bilo tem značilnejše, da je z molitvijo za nesrečne preganjane kristjane in s sveto mašo po vzhodnoslovanskem obredu, ki jo je daroval škof dr. Njaradi, ter s posebno resolucijo patije za ves slovanski svet, predvsem pa za veliki ruski narod in vse krščanske narode v SSRS. Hudo obžalujemo, da brezverski kurz boljševizma preračunjeno uničuje moralne vrednote ruskih narodov, s čemer ne pripravlja samo propada SSRS, ampak vsega svela. Odkritosrčno sočustvujemo z našimi brati v SSRS, ki so pokazali v groznih protiverskih akcijah sedanje boljševiške vlade toliko junaštva v obrambi vere in krščanske nravnosti. Občudujemo njihov heroizem. Molimo zanje, molimo za n ihovo čim skorajšnje osvobojen je izpod jarma in terorja ateističnih in neslovanskih uzorpatorjev. Verujemo v osvo-bojenje Rusije izpod sovjetskega iga, in prosimo Boga, da bi s svojo milostjo omogočil, da bi se vsi slovanski narodi sešli na skupnem temelju vere in kulture, katero sta prinesla vsem Slovanom velika apostola Kristusove vere, sveta brala Ciril in Metod. Na mestih nesreče v mini Italiji Dozdaj okoli 2900 mrtvih in okoli 4500 ramenih. — Reševalna in restavracijska deta vlade. — Počasi se vrača red. Milan, 26. jul. as. V Lacedoniji so danes izpod razvalin rešili štiriletnega otroka, ki je klical na pomoč. Pod razvalinami so še trije otroci. Zadnje oficijelno jioročilo iz potresnega ozemlja javlja, da je število mrtvih dosedaj nn-rastlo na 2949 oseb in da bo do sedaj ugotovljeno število ranjenih 4551 nnjbrže šc nnrastlo. posebno, ker z podeželskih vasi še ni natančnih poročil in se število mrtvih popolnoma točno še ni moglo dognati. Vrhu tega je še upoštevati. da je mnogo rodbin zasutih, mnogo pa jih je tudi v blaznem strahu pobegnilo, kar zelo ovira poizvedovanje. Tudi hiš je mnogo več poškodovanih, kakor se je prvotno mislilo. Minister za javna dela javlja dalje, da je tudi Akvilonija popolnoma podrta. Ministrstvo hoče vse potrebno ukreniti, da se čimprej začno popravljalna dela. da bodo pred zimo izvršili vsaj nekoliko zasilnih stanovanj. Rim. 26. jul. AA. Včeraj ob 15.25 jc prispel 7. vlakom v Rocclietto San Antonio italijanski kralj, ki je obiskal po potresu prizadete kraje. V Rocchctto San Antonio se nahaja tudi minister javnih del Grollalanza in državni podiaj- obsodila katoliška slovanska mladina ta boljševizem. "ik v "^»trstvu i«™'] . jul. AA. Po vesteh iz Egipta se mir še vedno ni povrnil v deželo. Odkrili so tajno organizacijo nacionalistov, ki je delovala nn to, da organizira parlamentarno zasedanje pod milim nebom na trgu v bližini parlamenta. Kairo, 2C. jul. AA. Vlada je podvzela vse, da zabrani eventualno zborovanje poslancev nacionalistične stranke WAFD. Vlada je razpostavila po mestu 2000 vojakov, ki so zasedli vse važnejše trge. Danes je v mestu normalno življenje. Vsi uradi in trgovine so odprte. Tardieu se ho popolnoma opri na desnico Pariz, 26. jul. b. V političnih krogih se zelo komentira izjava »Echo de Pariš«, da namerava ministrski predsednik popolnoma izmeniti dosedanjo stalno delegacijo za Društvo Narodov. Tardieu je še vedno računal s tem, da se bo opozicija radika-lovomehčala, ali zadnja izkustva so ga prepričala, da lani ne sme iskati svojih prijateljev. Tardieu namerava na jesen, ko se parlament zopet sestane, jasno pokazati da se naslanja na desnico, ki ga je vedno zvesto podpirala. Veliko ši?a$hc>vsho gibanje v sev. Franciji Pariz, 26. julija, as. Stavka v severnem industrijskem revirju v Franciji zavzema vedno večji obseg. Število stavkujočlh kovinskih delavcev je prekoračilo 15.000. 70% vseh tovarn je ustavilo delo. V tekstilni industriji se je od 8700 delavcev pridružilo stavki 7(300 delavcev. Dalje se poroča, da se tudi v Roubaix Tourquoin stavka naglo širi. V Lilleu so že komunistične strokovne organizacije prevzele vodstvo stavke. Za danes so sklicale velika zborovanja v Lilleu. Komunisti napenjajo vse sile, da bi se Jutri proglasila generalna stavka. Oblasti so odredile obsežne varnostne odredbe. Delodajalci so poskusili, sprejeti v delo belgijske delavce, ki so jih prepeljali preko moje. Ta njihov poskus pa je smatrati za ]>onesrečcn, ker so domači delavci v Bailleulu sprejeli stavkokaze s kamenjem. pri čemer so bili štirje belgijski delavci ranjeni, pet stavkujočlh delavcev na je bilo aretiranih. Srečna Francija! Pariz, 26. julija. AA. Francoski prekooceanski parnik »Pariš«, ki je prispel v Havre, je pripeljal 77 zabojev zlata v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Zlato je bilo takoj odpravljeno v Pariz. Ljenmova mumija se razkraja Moskva, 26. julija. Ljeninovo nabalzamirano truplo se radi vlažnosti mavzoleja ob Kremeljskem zidu tako razkraja, da je grob zdaj za obiskovalce zaprt. Strokovnjaki so izjavili, da tudi galvanizacija ne bo zadržala razkrajanja. Radi tega je vlada sklenila ostanke vpepeliti in na sedanjem kraju razstaviti samo žaro s pepelom. Boljševiške »hierarhe« je to dejstvo zelo potilo, ker je znano, da so uganjali z Ljeninovim truplom pravi kult. »Ljeninove ogle« imajo celo na bojnih ladjah, kjer je nastavljen poseben »oficir« po primeru bivših vojnih svečenikov, ki prižiga pred Leninovo »ikono« električne žarnice, drži s tega »oltarja« na moštvo govore in tolmači Ljeninove izreke. Ljudske komisarje zelo skrbi, da ne bi Lje-ninov kult upadel, ako bo namesto trupla za stekleno krsto, ki mužike spominja na relikvije svetnikov, razstavljena samo žara. Ta problem je predmet resnih posvetovanj in razgovorov v Kremlju. Tardieu pozdravlja versko-moralno vzgojo mladine Pariz. 26. julija. Ministrski predsednik Tardieu je osebno izročil v glavnem stanu francoskih gozdovnikov v Parizu listino in znake Častne legije kanoniku Cornettesu, glavnemu duhovniku francoskih skavtov. Po izročitvi in čestitkah slavljencu je imel Tardieu velik nagovor na navzoče skavte ter povdarjal zasluge zdrave versko-moralne vzgoje francoske mladine, a v duhu ljubezni do domovine. V Nemšiji bo nastopilo 25 strank Berlin, 26. jul. as. Znak velike razcepljenosti v volivnem boju je, da je bilo že sedem tednov pred volitvami vloženih 17 volivnih list. Domneva se, da se bo volivnega boja udeležilo okoli 25 strank. Bivši vviirtemberški predsednik državnega zbora, poslanec Bacille, ki spada med najbolj znane voditelje nemškonacionalne ljudske stranke, se je sedaj ravno tako kakor voditelj Landbunda, državni minister za prehrano Schiele, odpovedal Hu-genbergu in njegovi frakciji. Potres na Bolgarskem Sofija, 20. jul. as. Včeraj in danes so bili v južni Bolgariji v onem ozemlju, kjer je bil velik potres pred dvema letoma, zopet močni potresni sunki, ki so se večkral ponavljali. Pcsebno močne sunke so javili iz vasi Skobelevo, kjer je bilo poškodovanih več hiš. Prebivalstvo je v strahu zbežalo iz hiš in biva ponoči in podnevi na proslem. Smatra se, da je ta potres v zvezi s potresom v Južni Italiji. Človeških žrtev do sedaj ni bilo. Čičes-in pride v Pariz? Pariz, 26. jul. p. V tukajšnjih političnih krogih sc potrjuje vest, da je dosedanji sovjetski poslanik Dougalevski odstopil in da pride na njegovo mesto čičerin. 400 miljonov mrčesov uničenih Trst, 26. jul. p. V furlanijski ravnini so sc Izjavile \clike jute kobilic, ki so jiokrilc vsa |wlja. Oblusti so tukoj ukrenile vse potrebno, da se kobilice uničijo. 800 oseb jc uničilo nad S00 kvintalov kobilic, to jc nad 400 milijonnv cksemplarov mrčesu. Skodn, ki so jo povzročile kobilicc, jc zelo velika. Tekma za Davisov pokal Pariz. 26. jul. AA. V današnji tekmi doublov za letošnji Davisov pokal med Ameriko in Francijo je zmagal francoski par Cochcl-Brugnon nad Američanoma Van Ryn-Allison 6:3, 7:5, 1:6, 6 :2. Po stanju drugega dne vodi Francija 2:1« Gradba mostu Belgrad—Zemun Belgrad, 26. jul. z. Danes so se pričela pospešena dela na obeh straneh Save, radi zgraditve velikega mostu Belgrad — Zemun. »Balignol« je že pričel z deli za sondiranje terena za glavni steber, ki bo držal most in ki je naročen iz Nemčije. Materijal je po veliki večini že tu. V par dneh pridejo kesoni in dva glavna stebra, ki bosta držala most na obeh straneh. Priprava zakona o delniških družbah Belgrad, 26. jul. z. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja zakonski načrt o delniških družbah in o bančnih zbornicah, ki bo v najkrajšem času dovršen in predložen interesiranim gospodarskim organizacijam v proučevanje. Nato se bo uredilo njegovo končno besedilo. To sta dva jzelo važna zakonska načrta, zlasti zakon o delniških družbah. Predsednik Vseslov. gasilske zveze odlikovan Belgrad, 26. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živ-koviča je odlikovan z redom sv. Save III. Saida L. Adolf, upokojeni učitelj v Pragi in predsednik vse-slovanske gasilske zveze. Za asanacijo vasi Belgrad. 26. jul. z. Za asanacijo vasi je ministrstvo odobrilo no v t; kredite. Banske uprave lvodo stavile predlogo radi razdelitve teh kreditov interesentom. Ministrstvo za socialno politiko je storilo potrebne korr.ko za zdravstveno ureditev naših vasi. V ta namen sc bo v najkrajšem času pričelo z ustanavljanjem zdravstvenih postaj po celi državi, ki bodo imele nalogo skrbeti za zdravstveno stanje vasi. Ministru za socialno politiko so potrebni krediti že odobreni. Načrl za kolonizacijo Belgrad, 26. jul. z. V kmetijskem ministrstvu je izdelan podroben načrt za kolonizacijo v naši državi, posebno zu pomoč kolonistom v prvem času naselitve. Kolonistom se bo poleg zemlje dalo vse tisto, kar potrebujejo za prvo potrebo. Ministrstvo je na račun reparacij naročilo premične hiše, ki jih bo razdelilo kolonistom. Največ pozornosti sc bo posvečalo kolonizaciji juga in moje proti Madjarski, kjer bodo v prvi vrsti naseljeni optanti iz Madjarske. Ves ta načrt in proračun morn odobriti ministrski odbor. S kolonizacijo se bo pričelo prihodnji mesec. Za povzdigo perutninarstva Belgrad, 26. jul. z. V kmetijskem ministrstvu se izdeluje pravilnik, po katerem sc ima v najkrajšem času pri vsakem okraju otvoriti moderna perutninuiska postaja, ki bo imela nalogo, da goji v dotičnem kraju najboljše vzorcc perutnine. Nova razdelitev Sibirije London, 26. julija, pp. Iz Moskve sc poroča, da je sovjetska vlada izdelala načrt za novo administrativno razdelitev Sibirije. Po tem načrtu bi se Sibirija delila v zapadno Sibirijo, v vzhodno Sibirijo in v ozemlje Tihega oceana. Vsaka enota bi dobila tudi svojo gospodarsko opredelitev, tako bo recimo zapadna Sibirija, ki bo segala do Krasno-jarska. tržila z žitom in premogom, vzhodna Sibirija se bo pečala predvsem z lesno trgovino in s prodajo kožuhovin, medtem ko bi se ozemlje Tihega oceana osobito pečalo z ribolovstvom in s pridobivanjem petroleja. Srebrn bolgarski denar Budimpešta. 26. jul. p. V mad jarski kovnici denarja so pričeli zu Bolgarijo kovati srebrne novcc in sicer 10 milijonov po 20 levov, 10 milijonov no 70 levov, in poklrug milijon |*> 100 levov. Skupaj 16 vagonov. Kovanje bo trajalo nad eno leto. II, kongres slov. katoliške mladine (Glej tudi 5. stran.) Polilonitev delegacij na Krekovem grobu Med dopoldanskim zborovanjem kongresa se je ob 11 odpeljala deputacija predsedništva kongresa predsednik dr. Štele in podpredsednika Poljak Kruszunski ter Slovak Klinovvski na pokopališče sv. Križa, kjer so položili na grob velikega Slovana dr. Evangelista Kreka krasno palmo s cvetjem. Pohlonitev nadškofu dr. A. B. Jegliču in škofu dr. G. Rozmanu Ista deputacija se je nato (»klonila slovenskemu vladiki nadškofu dr. Antonu Bon. Jegliču in škofu koadjutorju dr. Gregorju Rozmanu. Nato se je odpeljala deputacija še v poklonitev k rektorju ljubljanske univerze g. dr. šerku. Popoldansko zborovanje Popoldne se je vršil razgovor o organizacijah. V imenu sekretarijata katolickih slovvianskich organizacij akademickih je poročal predsednik Krus-zinski. Očrtal je delo v preteklem letu, ki ga je izvršil sekretarijat. Bili so v kontaktu z vsemi slovanskimi organizacijami katoliške akademske mladine po vseh slovanskih državah. Držali so tudi stike z ameriškimi slov. akad. društvi. Sekretarijat je skrbel za individualne stike vseh slovanskih društev. Glavna naloga, ki si jo je stavljal, je bila, da se gmotno pomaga pravoslavnim ruskim bratom, ki žive v emigrantstvu. Sekretarijat je delal na tem, da se slovanski akademiki med seboj čim bolj spoznavajo s tem, da je propagiral, da študirajo namesto na svojih domačih vseučiliščih na drugih, s čemer se ustvarja kader slovanske inteligence, ki bo dodobra poznal prilike in težnje vseh slovanskih narodov. Ob koncu se ie zahvalil Slovencem, ki so tako mogočno pripravili kongres, nadalje prav posebno prelatu dr. Grivcu, duši vse cirilmetodijske ideje in bratom Slovakom za njih zborovanje v Ružen-bergu. V imenu Slovaške dijaške zveze se je zahvalil predsednik Klinowski bratom Poljakom in Slovencem za n;ih pozornost ip. delavnost. V imenu Poljakov se je še oglasil predsednik poljskega tiska in poljsko-jugoslovanske lige dr, KnebIowski, ki se je zahvalil za lep sprejem in slovensko gostoljubnost. Slovenci so mu znani, kot pridni neutrudljivi delavci za vse lepo in dobro. Spominja se ljubljanske Glasbene Matice, ki je napravila svojo turnejo tudi po Poljski in želi, da bi se stiki med Poljsko in Jugoslavijo čim boli utesnili. Radi pomanjkanja časa so morala izostati poročila vseh slovanskih akademskih organizacij, objavljena pa bedo na tiskovnem poročilu kongresa. Nato so se obravnavale resolucije posameznih akademskih organizacij. Malo pred peto uro jc predsednik zborovanje zaključil in povabil nato udeležence na slovesno zaključno sejo ob 6 in na poslovilni večer, ki ga priredi Slovensko kat. starešinstvo v čast udeležencem. Slovesna zaključna seja Ob šestih sc jc vršila zaključna seja kongresa, na kateri je prečitul predsednik dr. Fr. Štele resolucijo, ki jo bo prinesel vSlovenec« v celoti prihodnjič. Vse točke resolucije, zlasti prva. s katero sc določa mesto sekretarijata slovanskih katoliških akademskih organizacij za leto 1030,31 Slovenski dijaški zvezi v Ljubljani, ter druga, ki določa, du se vrši III. kongres v slovaški Bratislavi, je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Slovencem jc pripadlo mesto sekretarijata, tc skupne vseslovanskc katoliške akademsko organizacije, takoj za Poljakom. To jc visoko odlikovanje in častno priznanje za veliko delo, ki ga vrše Slovenci v uresničitev skupne slovanske cirilmetodijske ideje. Prav tuko jc bila navdušeno sprejetu resolucija, ki zadeva razmerje do boljševizmu. Sprejet jc bil sklep, da sc odpošlje ta del resolucijo vsem protiboljševiškiin organizacijam in zlasti ;>Rus-Union« v Prago. Ob sklepu jo imel predsednik kongresu dr. Fran Štele zaključni govor, v katerem sc jc zahvalil jugoslovanskemu episkopatu za častni protektorat, daljo Slovenski dijaški zvezi, posebno šc gg. prof. Niku K ure tu in Etbinu Bojen, Sekretarijatu slnvinnskich katolickich akademickih organizacyj, njegovemu dosedanjemu predsedniku Ignaciju Kruszinskeniu, prelatu dr. Grivcu in vsem referentom in delegatom. Kongres jc dokazal, du ideju nevzdržno napreduje, da sc bistrijo pojmi jn sc idejno poglobi ju. Pokazal jc tudi, du je cclo v kočljivih vprašanjih med Slovani možna prava, resnična in tolerantna razprava. Pokazal je dalje, kako močna je ideju katoliške akcijo. Naravnost spontano se jc po lanskih impulzih ob prvem kongresu izrekel za ciril-metodijsko ideologijo kol najprikladnejšo zu Slovane. Kongres je prinesel praktično reč: ob štiridnevnem skupnem bivanju smo so navdušili za lepoto slovanskih jezikov, kar je nadvse razveseljivo in je ustvarilo tako pogoj za boljše medsebojno spoznavanje in skupno delo. Pred razhodom so zborovale! še stoje zapeli slovansko himno: Hej Slovani in Sto Ija' nek žijc, žijo nas! S tem jc bil zadnji dan kongresa zaključen ■HIMIIIIIIIUUIllUUIIIIMUmilUlUUIIIMIUIIIIIUlUIIIIIIUIIIIIUUUIIIIUIIIIIII iVe more priti do moža Pariz, 26. jul. as. Pariško civilno sodišče je danes popoldne v zadevi nameravane poroke princesiujc de Broglie s princem Louisom Bour-Iionskim izdalo razsodbo, s katero sc odklanja zahteva nečaka možitve željne starke, vojvode Brissnc, ki zahteva, da sc starki ženitev prenove. Sodišče je izdalo to razsodbo, ker ni nobenega povoda za izdajo take prepovedi. Nasprotno pu jc sodišče poverilo trem strokovnjukom misijo, du proučijo vzroke broglijskegu rodbinskega svetu, ki govorijo proti poroki. Sodišče jc tudi potrdilo, du sc postavi prjnccsinji upravitelj premoženja. S tem jc 73 letna nevesta praktično bila postavljena j>od kurutelo. Dasi sodišče nj moglo prepovedati poroke, sc poroka vendar nc more vršiti, dokler ne pride mnenje strokovnjakov na sodišče. Rus&a kupčija z žitom Bukarešta. 26. jul. p. Sovjetskn vlada jc pro^ dnla nad en milijon mcterstlh stoto v žita raznim evropskim državam. Lavantinski Škot dr. Andrej Kartin zlatomašnik »Posvečuj petdeseto leto, ker je leto jubileja (III. Moz. 35, 10), je zapispno že v staroza-konskih knjigah. V razmeroma kratkem človeškem življenju je sploh petdesetletnica častitljiva in ve-lepomenljiva, posebno pa še za duhovnika. Bliskovito hitro je švignilo v nepovrat pet desetletij od onega trenutka, ko je šibki mladenič, novoposvečeni mašnik stopil prvič pred oltar in izrekel one pomenljive besed: »Stopil bom k oltarju Gospodovemu, ki razveseljuje mojo mladost.«: Čez potdeset let ponavlja iste besede; fizična mladost je zdavna minula, glavo mu krijejo sivi lasje, loda v višjem, moralnem oziru tudi sedaj lahko s polnim srcem ponavlja besede, »ki razveseljuje mojo mladost«. Leta so sicer potekla, a mlada in sveža je ostala njegova vnema in ljubezen do službe Gospodove. Tudi lavantinskemu nadpastirju je božja Previdnost dala učaiati petdeseto leto njegovega mašništva, posvečen je bil namreč 27. julija 1880. Po tem dejstvu samem mu Bog kliče z besedami Mozesovimi »Posvečuj petdeseto leto«! Mariborska stolnica se drugokrat pripravlja, da sprejme v svoje svete prostore svojega škofa kot zlato-mašnika. Pred 42 leti je namreč 2. avgusta 1888 takratni kneaoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik obhajal svojo zlato sv. mašo, sicer v dolgi vrsti lavantinskih škofov ni znan noben slučaj, da bi kateri učakal petdesetletnico svojega mašništva, bolj ali manj gotovo je le pri Stobeju, ki je učakal visoko starost 86 let (umrl leta 1618). Lavantinski škof - zlatomašnik lahko pač z Marijo zapoje veličastni »Magnificat*: »Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se raduje v Gospodu mojem Bogu, ker velike reči mi je storil On, ki je mogočen in sveto je njegovo ime.« Čc pregleda prevzvišeni jubilar leta svojega sveče-ništva, bo pač opazil tu dogodke in doživljaje častitljive in vesele, pa tudi žalostne, slično kakor jih vsebuje Marijin rožni venec. Drugače tudi ne more biti v življenju duhovnika Gospodovega. Prikličimo si v spomin glavne momente njegovega življenja! Narodil se je v Stari Loki na Gorenjskem 15. novembra 1857.; bo torej letos dokončal 73. leto. Bil je najmlajši, osmi otrok globo-kovernih staršev Florijana in Terezije, roj. Hart-man. Ker sta starejša brata že bila v šolah, je bil Andrej prvotno določen za gospodarja na domovini, vendar je oče ustregel njegovim prošnjam in ga poslal v Ljubljano v latinske šole. Leta 1876. je končal gimnazijo in potem stopil v ljubljansko bogoslovnico. Kot novomašnik je bil poslan za kaplana v Smlednik,oZ.redovnikabjca,eniatrxdgovc Je bil prestavljen k Sv. Juriju pri Kranju, odtod je pa jeseni leta 1885. prišel za mestnega kaplana in kateheta k Sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1890. ga je knezoškof Missija poslal v Rim na višje študije. Kot kaplan v zavodu Sv. Maria deli' Anima je študiral pravo na vseučilišču sv. Apolinara ter leta 1892. napravil doktorat iz cerkvenega in civilnega prava. Vrnivši se v domovino, Je postal profesor verouka na (sedaj II.) državni gimnaziji, katero službo jc opravljal do leta 1900., ko je postal stolni kanonik ljubljanski. Leta 1892. do 1891. je bil obenem prefekt v Alojzijevišču. Kot kanonik je bil škofijski nadzornik verouka na učiteljiščih, meščanskih in ljudskih šolah. Za časa svojega bivanja v Ljubljani je ludi iaven šole mnogo deloval v socialno-gospodarskem, literarnem in glasbenem področju. Sodeloval je pri Ljudski posojilnici, Vzajemni zavarovalnici, pri raznih delavskih in prosvetnih društvih. Kot profesor je spisal učno knjigo za zgodovino starega in novega zakona; za Mohorjevo družbo je poslovenil »Pripravo na smrt« Alfonza Ligvorskega in potopis v »V Kelmorajn« (1903), v »Dom in Svetuje prloufll potopis po albanskih gorah, skupno z Zlogarjem Je izdal knjižico »Mestnofarna cerkev »v. Jakoba v Ljubljani«. Na polju cerkvene glasbe je marljivo sodeloval pri Cecilijinem društvu kot tajnik, pozneje predsednik in 1905—1910 urednik »Cerkvenega Glasbenika«. S svojim mirnim delovanjem in koncilijant-nim nastopanjem je obrnil nase pozornost, ko 60 po odhodu škofa Nagla iz Trsta iskali novega škofa za stolico sv. Justa. Na podlagi predhodnih dogovorov med avstrijsko vlado in sv. stolico je bil dr. Karlin 21. decembra 1910 imenovan za škofa Iržaško-koperskega. Posvetil ga je na praznik sv. Jožefa 19. marca 1914 v tržaški stolnici njegov prednik Nagi, takrat že nadškof dunajski. V Trstu je našel težavne politične razmere, ne samo narodnostne boje, temveč v vsaki narodnosti zopet razne stranke, ki so se med seboj strastno napadale Na teh vročih tleh je bilo treba veliko takta, previdnosti in potrpežljivosti. Najhujši kelih trpljenja mu je pa v Trstu prinesla vojna. Kot pravi pastir ni zapustil svojega mesta, dasi mu je granata priletela v lastno hišo. Ko so po zlomu Italijani za-.,^»»1 noložaj za škofa še bolj mučen. Tržaška iredenta je prirejala zoper njega i .>ic utnii/Ustracije, da ne marajo »jugoslovanskega škofac. On pa je tudi sedaj vztrajal in izjavil. da se ne umakne, dokler mu zakonita višja oblast tega ne zaukaže. Ker so postajale razmere vedno težavnejše, ga je papež v jeseni leta 1919. razrešil zveze s tržaško škofijo in ga imenoval za naslovnega škofa v Temiširi — onstran Črnega morja. Obenem ga je imenoval za svojega hišnega prelala in prestolne-ga asistenta. Tedaj je zapustil Trst in se preselil v Št. Vid nad Ljubljano, kjer je prevzel vodstvo škofovih zavodov. Po 14 mesečni vakaturi lavnn-tinske stolice je papež 6. junija 1923 imenoval monsignora Karlina za lavantinskega škofa in je bil kot tak ustoličen v Mariboru 29. julija istega leta. Minulo je torej le še sedem let, kar vlada lavnlinsko škofijo, vendar so v tem, razmeroma Kratkem času, zaznamovati važna dejstva, ki ostanejo pomenljiva v zgodovini te škofije. Predvsem si je kmalu pridobil srca vernikov in duhovščine, ker je nastopal ne kot mož, ki ima oblast, ampak kot dobrohotni oče z milobo in prijaznostjo. Že prvo leto njegovega vladanja je sledila važna sprememba glede razsega lavantinske škofije, od časov Jožefa II. že tretja. V jeseni leta 1923. je sv. sto-lica izročila upravi lavantinskega škofa sekovske župnije, ki so po si. žermenskem miru prišle v našo državo, enako 13 župnij od krške škofije in dve dekaniji v Prekmurju iz somboleljske škofije, ki so po trianonskem miru prišle v Jugoslavijo. S tem se je obseg škofije zuatno povečal; obenem pa tudi skrbi, zlasti vsled občutnega pomanjkanja duhovščine. Zelo važna sprememba je sledila leta 1924. Z odlokom 1. maja je sv. stolica izločila lavantin-sko škofijo iz solnograške metropolitanske zveze in jo neposredno podredila sebi. S tem je prenehala za Slovence tako usodna nadtisočletna zveza s Sol-n.Tradom S tem je tudi ugasnila pravica solnogra-ških nadškofov, imenovati, potrjevali in posvečevati lavantinske škofe. To pravico izvršuje sedaj sv stolica, kakor je določeno po občnem cerkvenem zakoniku. Leta 1928. je Prevzvišeni na slovesen način proslavil 700 letnico ustanovitve lavantinske ško- Stara Loka — rojstni kraj jubilanta. želji Lavantincev in sploh Slovencev, da je storil potrebne uvodne korake za kanonizacijo našega nepozabnega Slomšeka. Prevzvišenemu jubilarju želimo iz srca, (Ja bi v krepkem zdravju in pod božjim varstvom še dolgo gledal rastočo setev na njivi poverjene mu škofije, da hi učakal vidnih uspehov v kanonizač-nem procesu svojega velikega prednika Antona Martina. Dr. Fr. Kovačič. Dr. Jožef Mirt: ŠhoS dr. Andrej Karlin in semenišče v Mariboru Ako se ob današnjem zlatomašniškem jubileju z veseljem in hvaležnostjo spominjamo dosedanje vlade škofa dr. A. Karlina v lavantinski škofiji, moramo med velepomenljivimi dejstvi zaznamovati tudi njegovo veliko skrb in ljubezen do mariborskega dijaškega semenišča; Ta zavod, ki je v smislu cerkvenih predpisov ustanovljen, da se v njem vzgaja duhovski naraščaj, je med svetovno vojno silno trpel. Glavnico, ki je dajala obresti za vzdrževanje, so uničila vojna posojila, tako, da je bil zavod ugrožen v svojem nadaljnem razvoju. V zavodu je bila nastanjena vojaška bolnišnica, gojenci so morali stanovati izven zavoda, prejemali so v zavodu le hrano oziroma denarno podporo. Takoj po prevratu je zavod zopet začel zbirati svoje stare gojence ter sprejemati nove, vendar le v majhnem številu, pri tem pa je povojna miselnost iu psihoza r.ajela vsa mladino, nastale so poleg materialnih še težkoče vzgojnega značaja V teh razmerah je nastopil vlado mariborske škofije leta 1023. današnji jubilant, škof dr Andrej Karlin, Takoj ob svojem nastopu je obrnil pozornost na dijaško semenišče ter ga od leta do leta čedalje bolj urejeval in spopolnjeval, tako, da se danes ob svojem jubileju lahko z zadovoljstvom ozira nazaj na sad svojega truda in dela. Pomagala mu je pri leni njegova velika ru-tina, ki si jo je pridobil kot prefekt in ravnatelj Jubilantovi starši. fije, ki je v zadnjih stoletjih kakor mati zbraja pod svoje okrilje ogrožene obmejne Slovence. Istega leta je dosegel v Rimu, da mu je dal pomožnega škofa, ki ga lavantinska škofija ni imela več od časov škofa Lenarta L. Peverl (1508—1536). Od leta 1923. sc Je premisijonirala skoraj cela škofija in tako vsaj nekoliko zacelila hude moralne • ■• •!•. vsekala svetovna vojna. V svrho umstveuega in -moralnega podviga duhovščine je ........s,., ,,riporočil tretjeredno duhovniško skupščino in »Unio Apostolica«. Dvignila in obnovila se je v tem času tudi od Slomšeka ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda. Za Karlinove vlade se jc ustanovila nova župnija v Cezanjevcih pri Ljutomeru ter ekspozituri v Poljani in llotizi v Prekmurju, pa posebna dušno-pastirska postojanka za delavstvo v Hrastniku. Alojzijevišča v Ljubljani ter rektor zavoda sv. Stanislava v št. Vidu. Da dijaško semenišče gmotno podpre, je škof Karlin takoj v prvem letu svoje vlade, dne 4. oktobra 1923, naslovil na svoje škofljane nad-paslirsko prošnjo za |>odporo dijaškemu semenišču. V tej prošnji pravi med drugim: »V srčnem hrepenenju, delovati v Vaš dušni blagor kol zvest rt..*„K..|V t., ..rr.,|OI, namestnik Kristusov, mi je ena glavnih škofovskih nalog, da poskrbim za do-i. . zadosten duhovniški naraščaj... Po zasedbi starodavne lavantinske stolice sem se zalo z vnemo zavzel za malo ali dijaško semenišče v Mariboru... Pri občni draginji zadnjih let je zavod, katerega lastno premoženje je prav malenkostno, zabredel v precejšnje dolgove Sedaj pa prosi Vaš nadpastir: Podpirajte vsi, ljubljeni du- škofijsko semenišče!,.. Želim pa, da se dohodki dijaškega semenišča stalno uredijo. Naj bo torej vsako leto ob vseh kvaternih nedeljah, ko se po dosedanji navadi moli za dobre dušne pastirje, v vseh župnijskih cerkvah darovanje okoli oltarja za dijaško semenišče.?. Pa ludi pozneje je škof. dr. A. Karlin porabil vsako priliko, da opozori svoje vernike ua veliko važnost tega zavoda. Naj navedem samo še, kaj piše v svojem postnem pastirskem listu leta 1925.: »Takoj, ko sem bil ustoličen na lavantinsko stolico sv. Andreja v Mariboru, sem opazil, da je svetovna vojna ludi našim škofijskim zavodom zasekala mnogo občutljivih ran Med vsemi pa je najbolj zdelala naše škofijsko dijaško semenišče. Ostala je — hvala Bogu — hiša z vrtom, vsa druga sredstva pa je svetovna vojna vzela ... Ko se Vam danes vsem in vsakemu posebej zahvalim zn vse dobrote, ki ste jih lansko leto žrtvovali škofijskemu zavodu, moram lakoj dostaviti svoji zahvali ludi prošnjo za bodoče...« Tudi v svojih drugih nadpastirskih poslanicah, kakor tudi ustineno na duhovniških zborovanjih ter kanonlčnih vizilacijah je visoki jubilant budil smisel za duhovske poklice in zanimanje za osrednje škofijske zavode. Zavod sam pa je prevzvišeni Nadpastir uredil, kakor lo zahteva moderni čas ter sodobna miselnost mladine. Kljub temu, da se čuti v naši škofiji ponianjtanje duhovščine, je vendar nastavil poleg ravnatelja še tri prefekte. da se vzgoja v zavodu lahko pravilno vrši. Zavod ima že tudi skozi dve leti lastnega učitelja petja in glasbe, da se gojenci sistematično uvajajo v .pelje in glasbo, kar je gotovo velikega pomena za bodoče dušne pastirje. Zavod do sedaj ni imel svoje dvorane zn razne nastope, akademije in prireditve. Take prireditve so se do sedaj za silo vršile v obednici, kjer se 'Jel postavil zasilni oder. Ko je škof-jubilant gledal to razmere, je takoj občutil, da mora zavod dobiti laslno dvorano, kakor jo imajo drugi zavodi. Lansko leto je dal napraviti načrte ler je sam naložil prvih sto tisoč dinarjev; sedaj je stavba že pod streho. Ko bo čisto gotova, bo res nekaj lepega ter bo pomenila lej) napredek v razvoju dijaškega semenišča. Škof dr. A. Karlin rad zahaja med svoje gojence ter jih opazuje pri učenju in pri igri, ali pa jih vzpodbuja k vztrajnemu delu za izobrazbo uma in značaja. Redno pa prihaja vsako leto na god sv. Maksimilijana, sv. Viktorina, ler na določeno nedeljo vmaju, ko se vrši slovesni sprejem v dijaško kongregacijo. Ti obiski so za škofa in za gojence dnevi veselja. Treba je pa tudi poudariti, da prošnje in vabila za podporo dijaškemu semenišču, ki jih je prevzvišeni jubilant pošiljal duhovščini in vernikom, niso ostale brez odmeva. Kljub temu, da je hudo za denar, so se tekom 7 let Karlinovega ško-fovanja zbrale velike vsote, ki so se ujiorabile za redno vzdrževanje zavoda ler za razna izredna popravila. Očividno je, da je ljubezen in skrb ljubljenega Nadpastirja za zavod prešla tudi na duhovnike in vernike! Seveda razvoj dijaškega semenišča s tem še ni zaključen! Sedanje število gojencev se jc povzpelo na 100, kar pa je jiremalo za razsežno lavantinsko škofijo. Ko bo dozidana dvorana, sc bo to število v dosedanjem jioslopju lahko zvišalo na 130, pa bo še vedno premalo. Več pa jih v sedanje poslopje ne gre. škofija bi potreboval;! najmanj 200 gojencev; kandidatov je vsako leto veliko, pa se jih mora vedno mnogo odkloniti, ker ni prostora. Radi tega je škof dr. A. Karlin že večkrat poudaril, da bo treba zavodu prizidati nov trakt, da se tako dobijo prostori za nadaljnih 100 gojencev. Visoki jubilant tudi trdno zaupa, da bo lahko to izvedel s pomočjo svoje požrtvovalne duhovščine ter dobrih in radodarnih vernikov. Kadar se bo to zgodilo, da bo dogotovljeno v svojem razvoju dijaško semenišče ter pozidano novo bogoslovje, ho izpolnjena morda najiskrenejša želja škofit-zialomašnika. Lavantinci pa hočemo svojega škofa pri njegovih velikih načrtih za prospeh lavantinske škofije podpirati, in ne bomo se ustrašili žrtve, kadar bo šlo za procvit in duhovni blagor lavantinskih vernikovt Preuelike so žrtue mnogih dam in vobčo krepkejših osob, ki jim je sedaj nadležna debelost. Obvarujte se zlih in škodljivih posledic. Zadošča, ako zvečer pred počitkom vzamete vselej malo žličko praška «Magna« v pol čaše vode. »Magna" osvežuje in čisti kri. ProSeh >Moflna< se dobiva v leharnati Sedanii nadpastir jc tudi ustregel davni ihihovniki in dragi verniki, vsak po svojih močeh ( Dr. Cukaln: Mariborska bogoslovnica in škof dr. Karlin Iz večstoletnih izkustev, ki si jih je nabrala sv. Cerkev pri vzgoji lastnega duhovniškega naraščaja se je slednjič izoblikovalo prepričanje, da za vzgojo religioznega in naobraženega duhovništva ni prikladnejše institucije kot »Semenišče«. Zato je določil tridentinski cerkveni zbor (1. 1563) v svojih reformatoričnih odlokih, ki še danes veljajo, da mora imeti vsaka večja škofija za vzgojo lastnega duhovniškega naraščaja poleg Duhovniškega še Dijaško Semenišče, kjer bi se vzgajali pod neposrednim škofovim nadzorstvom izbrani mladeniči za vzvišeno duhovniško službo. Dolgih 300 let je čakala lavantinska škofija radi svojih izrednih razmer na lastno Duhovniško Semenišče kot ga odreja tridentinski koncil ter bila prisiljena med tem vzgojevati svoj duhovniški naraščaj v tujini, bodisi na škofijskih, bodisi na osrednjih Semeniščih. Šele škofu Slomšeku se je posrečilo utemeljiti v lavantinški škofiji domače Duhovniško Semenišče. Dr. Kovačič opisuje v »Zgodovini lavantinški škofije«, koliko ovir in težav je. bilo premagati Slomšeku, preduo je pridobil in preuredil nekdanjo jezuitsko rezidenco sv. Alojzija v Mariboru za lavantinsko Duhovniško Semenišče. Ko pa je bilo 14. oktobra 1859 Duhovniško Semenišče otvorjeno, se je z vnemo trudilo uresničiti veliko Dr. Karlin — abiturijent. nalogo, ki mu jo je v semeniškem statutu začrtal Slomšek z besedami: »Ut pii et docti Eeelesiae ministri educentur« — vzgajati pobožne in naobražene služabnike Cerkve. — Ko je zavod lani — 1929— obhajal sedemdesetletnico svojega obstoja, so mariborski bogoslovni profesorji poslali v svet infor-H^tiven zbornik »Spomenica ob sedemdesetletnici lavnntinskega bogoslovnega učilišča r, ki sumarično opisuje, kaj je storil zavod v tej dobi za lavantinsko škofijo. Knjiga je najrealnejša apologija potrebe in solidnosti mariborskega Duhovniškega Semenišča in bogoslovnega učilišča, ki je v tesnih in ne-prikladnih prostorih in večkrat ob pomanjkanju materialnih in moralnih sredstev vršilo svojo pomenljivo vzgojno nalogo. Zgodovina lavantinske škofije podčrtava dejstvo, da v tem zavodu vzgojena, disciplinirana in naobražena duhovščina ni samo ohranila lavantinški škofiji na visoki iti kulturni moralni višini ampak je ohranila tudi slovensko narodnosti Slabo uslugo bi storil ne le Lavantincem ampak Slovencem sploh, kdor bi zagovarjal ukinitev škofijskega semenišča mariborskega iz samega občudovanja in precenjevanja teološke fakultetne izobrazbe. Vsaka škofija ima svoje sainobilne tradicije in potrebe, za katere skuša v svojih semeniščih vzgojiti duhovniški naraščaj. Osrednja oziroma skupna semenišča so le surrogat za lasino škof. Semenišče, ki ga ne morejo odtehtati I Trije škofje so odločno posegli v razvoj lavan-tinskega Duh. Semenišča: škof Slomšek, ki je ustanovil Duh. Semenišče; škof dr. Napotnik, ki je 1. 1892 razširil bogoslovniške prostore s pridobitvijo * stare« gimnazije ter 1. 1911 uvedel v bogoslovno učilišče isti učni načrt, ki je bil uzakonjen za teološke fakultete bivše avstro-ogrske monarhije — in škof dr. Karlin, ki je raztegnil študijski čas nn mariborskem bogoslovnem učilišču na petletno dobo. Mariborsko bogoslovje. Na desni strani vhod v Alojzijevo cerkev. »Računajte vedno na mojo pomoč«, je dejal škof dr. Karlin vodstvu Duh. Semenišča, ko si je ob nastopu lavantinske škofije ogledoval prostore ©uh. Semenišča in se dal poučiti o učnem redu bogoslovnega učilišča. — Duh. Semenišče je bilo vedno In bo ostalo njegova srčna zadeva: Zavedajoč se, kolikega ljudskovzgojnega pomena je asketično in znanstveno dobro kvalificirana duhovščina, je škof dr. Karlin Izvedel naročilo Pija XI. z dne 1. avg. 1922, določil petletni bogoslovni študij ter ustregel želji Pija XI., pa razširil študij kršč. filozofije na Miri semestre. Leta 1928 so šli že prvi gojenci bogosluvnega učilišča v dušno parslirstvo, ki so dovršili petletni bogoslovni študij. Za razširjeni filozofični študij je postala samostojna profesorska sfollca za kršč. filozofijo nujna potreba. Doslej mariborsko bogoslovno učilišče namreč Se nima poiebne fllozoflfine prof. stolice. Zato je ikof ne samo enkrat ampak ponovno trkal prt pri- stojnih oblasti v Belgradu, naj se dosedanja skupna prof. stolica za kršč. filozofijo in osnovno bogoslovje razdeli na dve samostojni profesorski mesti. Upajmo, da bo ministrstvo prosvete v bližnji bodočnosti priznalo filozofiji na mariborskem bogoslovnem učilišču samostojno prof. mesto! Uspelo pa je škofu, da so se na bogoslovnem učilišču uvedli poleg obveznih predavanj tudi seminarji, kjer se navajajo slušatelji k samostojnemu znanstvenemu delu. Doslej deluje na mariborskem bogoslovnem učilišču: seminar za biblične študije S. Z., seminar za moralno teologijo in seminar za vzhodno bogoslovje. Poleg praktičnih vaj v katoliški askezi se gojenci Duh. Semenišča uvajajo zadnja leta v posebnih predavanjih tudi v sistematični študij kršč. asketike in mistike. Znana je skrb lavantinskega nadpastirja za solidno izobrazbo bogoslovnih profesorjev. Navzlic občutnemu pomanjkanju dušnopastirne duhovščine pošlje vsako leto posebno nadarjene absolvente mariborskega Duh. Semenišča na višja teološka izo-braževališča v inozemstvo! Ko pa se profesorski kandidati vrnejo iz univerz, skušajo s podvojenim dušnopastirskim in znanstvenim delom nadomestiti v škofiji, kar so za svojih študij zamudili. Mariborska bogoslovnica je starinsko poslopje, ki že dolgo ne odgovarja več ne vzgojnim ne zdravstvenim zahtevani vzgajališča duhovniškega naraščaja. Toda tudi notranjščina bogoslovnice je dobila na vzpodbudo Nadpastirjevo zadnja leta prijaznejše, lice. Obnovila in izpopolnila se je oprava po učilnicah, v učnih sobah in spalnicah. Zavod ima sedaj svojo »Aulo« za skupne sestanke vseh slušateljev bogoslovja; bogoslovci pa so dobili svojo »Čitalnico«. Toda lavantinški Nadpastir je sam čutil nedo-statnost bogoslovniških prostorov, ki nimajo, ne solnca, ne vrta, ne igrišča, ne telovadišča. ne zdravega zraka; zato je ob proslavi 7001etnice obstoja lavantinske škofije sprožil zamisel nove bogoslovnice, ki naj bo najprimernejši spomenik za sedemstoletni jubilej lavantinske škofije! Ta akcija je našla topel odmev široin lavantinske škofije. Ob petdesetletnici škofovega mašništva bo zbran prvi tisoč temeljnih kamnov; prišel bo pa dan, ko se bo pričela graditi in se bo dogradila nova bogoslovnica. Škof Karlin se živo zanima za veselje in stremljenje svojih bogoslovcev. Pri srcu mu je vesten teologični študij duhovniških kandidatov in kadarkoli nanese govor na bogoslovni študij, vsigdar pov-dari, da škofija prav tako ne more rabiti teološko ko asketično nesolidnih duhovnikov. Petdesetletni mašniški jubilej prevzv. nadpastirja lavantinskega velikega pokrovitelja Duh. Semenišča, pa naj vzbudi pri duhovnikih kakor pri vernikih lavantinske škofije tisto znamenje in ljubezen do lavantinskega Duhovniškega Semenišča, ki ga zavod zasluži! Na drugi strani bo pa zavod tudi v bodoče se trudil, da ostane hiša molitve, resnega študija ter vadnica nravni popolnosti, samoza-tajevanja in požrtvovalnosti. Marko Krajnc: Vladika dr, Karlin za mladino in krščansko prosveto Ljubezen do mladine ter očetovska skrb za njeno vzgojo in prosveto v katoliških organizacijah je značilna odlika prevzvlšenega jubilanta. Že v svojem prvem »pozdravnem pastirskem listu« z dne 18. julija 1923 ne pozabi prisrčno pozdraviti ludi vsa naša društva prav posebno naše inladeni-ške organizacije, »ki so za današnji čas tako potrebne, da nam ohranijo naše vrle mladeniče zdrave na duši in telesu, navdušene za vse, kar je dobro, lepo in pravo, zlasti pa zavzete za krepost in pa čednost, kar tako lepo pristoja mlademu junaku«. Ko kmalu nato poroča o 6vojem službenem škofovskem romanju v Rim ter o avdijenci pri sv očetu, zopet poudarja, kako mu je sv. oče zlasti naročal naj ne zabi na vzgojno delo mladine. »Za mladino — je dostavil — Vam bodi prva skrb! Zlasti dandanes hoče vsak imeti - mladino zase, da bi mu bila bodočnost ugodna; tembolj moramo mi skrbeti za mladino, si jo osvojevati, vzgajati in v dobrem utrjevati, mi, ki je ne pripravljamo le za časni blagor, ampak za večno srečo, Mladini in njpni društveni organizaciji v prvi vrsti s svojimi duhovniki vso skrb in marljivost posvetiti.« Ko je naslednje leto 1924 Prosvetna zveza skupno z mladinskimi organizacijami pripravljala mladinske dneve, je tudi Prevzvišeni izdal posebno i Vabilo na mladinske dneve v Mariboru«. V mla-deniškonavdušenem vabilu je živo predočal izredni pomen mladinskih dnevov: »Pravega mladino! juba srce boli — piše — ko opazuje nravni propad mladine.« Dobra slovenska mladina naj, kakor pred 3001eti prvi Marijini družbeniki, s svojim vzgledom vpliva na vse druge, da bodo zapustili slaba pota in se povrnili k Tistemu, ki je Pot. Resnica in Življenje. V prepričanju, da more in mora naša dobra in nepokvarjena mladina rešil: druge, ki so se zgubili, vas vabim vse, mladeniče in mladenke, na vaše mladinske dneve v Mariboru. Mladina, ti up boljše bodočnosti, pridi! Tu boš dobila potrebna in zanesljiva navodila, kako samega sebe posvetiti in obnoviti v sv. veri, kako se ustavljati zlu, pohujšanju in grehu, kako se utrjevati v krščansko čedtiostnem življenju. Tu se vam bo odkrila vsa sreča in zadovoljstvo, ki prihaja iz vernega srca, vsa blaženost stanovske, mladeniške in dekliške neomadeževanosti in brezgrajnosti, vsa častitost mladine, ki se zna zatajevati in premagovati, ki ima sebe v oblasti glede na besede in dejanja, ne le pred ljudmi, marveč tudi pred Bogom. Nn mladinskih dnevih se bo slovenski mladini na novo pokazal tisti studenec, iz katerega naj zajema moč za velika dela.« Izobraževalno in vzgojno delo naše Prosvetne avose, posvečeno predvsem mladini, je Prevzvišeni ves čas pazuo zasledoval in vneto podpiral. Ko je leta 1928 s posebno okrožnico priporočil njene resolucije zoper krvavo preganjanje katoličanov v Mehiki, je opozoril tudi na krivdo tamošnjih katoličanov, ki so premalo skrbi posvečali krščansko usmerjenemu časopisju in krščanski prosveti; ako hočemo, du bo naše ljudstvo dobro poučeno v sveti veri in o svojih državljanskih pravicah, je katoliška prosveta ln krščansko usmerjena žurnallstika neobhodno potrebna. Dr. Karlin kot gimn. profesor v Ljubljani. Prosvetno zvezo je podpiral tudi s posebnim priporočilom pri organiziranju njenih vsakolelnih skupščin, združenih z romanji na Brezje. Ponovno je povdarjal važnost društvenih domov. »Poleg vsake župne cerkve društveni dom!« je njegova deviza. Osebno je blagoslovil društvene Cankarjev spomenik I Vrhnika, 26. julija. Delo pri Cankarjevem spomeniku, čigar odkritje, kakor tudi odkritje spominske plošče se bo vršilo 10. avgusta t. 1. dobro napreduje. Ozadje bo skoraj dovršeno, stopnišče pri podstavku je že vzidano; druga dela bodo prihodnji teden dogotovljena. Z narejenega se vidi, da bo spomenik v ponos in v povzdigo Cankarjevega rojstnega kraja, kakor tudi v ponos vsega naroda in v zadoščenje onim, ki so zanj prispevali. Upamo in smo globoko prepričani, da se bomo s spomenikom vsaj nekoliko oddolžili svojemu velikemu sinu in mu s tem izkazali svoje spoštovanje in ljubezen. Iz pietete do umrlega genija vabimo vso širšo javnost, vse njegove prijatelje, ljubitelje in častilce, društva in korporacije, da ga na dan odkritja počaste s svojim posetom. Predvsem pa najvljudnejše vabimo naše ameriške rojake, ki so za spomenik prispevali največ. Proslavimo ta dan skupno Ivana Cankarja, umetnika in človeka. Pevske zbore, ki žele pri proslavi sodelovati, vljudno prosimo, da prijavijo svoj spored odboru vsaj do 3. avgusta. Narodne noše se naprošajo, da se udeleže slavja v kar največjem številu. Belokrajinski kotiček Smrtna kosa. V sredo, dne 23. t. m. smo položili v naročje zemlje telesne ostanke najuglednejšega in najpremožnejšega moža najlepšega kotička belokranjske zemljo — tihe, solnčne Vinice — gospoda Jurija Šterka. — Nekaj silno prikupljivega in privlačnega ima na sebi Vinica za vsakega, ki jo je kdaj spoznal. Mimo njo šumi srebrna Kulpa, nad njo so dviga tajinstveni Žeželj s slavnoznanini svetiščem Matere Božje, slovenski in hrvatski hnbi jo objemajo od vseh strani, in v njihovem naročju sanja ona o prošlih časih, o hudih napadih Turkov, o svojih slavnih sinovih, o svojem pevcu Zupančiču, ki ga je rodila, in sedaj tuguje za pokojnim Jurijem Sterkom, ki ga je bila nekdaj posinovlla, in ki je polog naravne lepote v veliki meri tvoril njeno privlačno moč. — S pokojnim Jurijem Šterkom se je zrušil drugi od treh stebrov, od treh Jurijev, ki so nekdaj pokonci držali Vinico. Pred desetimi leti je nehalo utripati od žalosti potrto srce gospoda Jurija KOnlga, ki je tam župnikoval osemintrideset let. domove v Št. Petru pod Sv. gorami, v Šoštanju, Št Vidu pri Ptuju. Dobro je vedel, kako potrebni bodo ti domovi, ko se razmahne po naših župnijah katoliška akcija: V njih naj se naša mladina potom duhovnih vaj duhovno obnovi. To bo najtrdnejši temelj za katoliško akcijo. Katoliški akciji je zlasti zadnja leta posvečal posebno skrb in vnemo. Na dekanijskih pastoralnih konferencah se je lansko leto po njegovem naročilu obravnavalo vprašanje: »Katoliška akcija pri nas in drugod.« Potrdil in razglasil je »Pravila katoliške akcije za Slovenijo«, obvezna za lavantinsko škofijo. Na tozadevni konferenci v Ljubljani je njegov zastopnik kanonik dr. Franc Cukala, poroča) o vprašanjih: 1. Kako se katoliška akcija uvede v posamezne župnije? 2. Kako naj se postopa, da akcija doseže vse vernike? 3. Kako naj se posamezne osebe za delo usposobijo? Povabil je vse centrale katoliških organizacij, da se pridružijo katoliški akciji ter v njej prav živahno sodelujejo. Pred nedavnim je ustanovil v Mariboru »Škofijski svet katoliško akcije za lavantinsko škofijo«, ki šteje 32 članov. Ravnokar pa v posameznih župnijah že pripravlja ustanovitev »Župnijskih svetov katoliške akcije.« Vse delo katoliške akcije pa bo — tako Prevzvišeni vedno povdarja — brezplodno, če se ne bo neprestano poživljalo v duhovnih vajah. Duhovne vaje morajo neprestano spremljati katoliško akcijo in prodreti v najširše sloje vernikov! Za pionirje katoliške akcije po župnijah namerava že letos prirediti duhovne vaje. Z izvedbo katoliške akcije prevzvišeni jubilant nadeva najlepšo krono svojemu delu za mladino in krščansko prosveto. Za obema pa žaluje osamljeni gospod Jurij Benetič. »Priprost trgovčič« sem, tako je pravil večkrat sam o sebi pokojni gospod Jurij Šterk. Dovršil je samo tri razrede ljudske šole; govoril pa je pojeg slovenščine tudi hrvaško in nemško in bil je tak trgovski talent, da mu niso bili kos ljudje, ki so dovršili trgovsko akademijo. Iz nič je začel; toda s svojo pridnostjo si je pridobil veliko premoženje. Bogat je bil in bogato je bilo tudi njegovo srce; njegovo bogastvo mu ni zatrdilo srca, da ne bi dal kaj ubogemu Lazarju, ki ga je prosil vbogajme na pragu njegove hiše; njegovo bogastvo mu ni zaslepilo njegovih oči, da ne bi videl večnosti pred seboj. — Priden je bil, in Bog mu je dal srečo, in on se je tega dobro zavedal in Njega ni pozabil; v najizdat-nejši meri je pomagal dvigniti iz razvalin viniško župno cerkev, v senci katere sedaj počiva. Bogu je pomagal pripraviti na zemlji prijetno in dostojno prebivališče, in zato upamo, da je Bog tudi njemu pripravil v večnosti prijeten stan. — Bil je mož širokega pogleda in veliko veselje je imel, kadar je videl kak napredek na gospodarskem ali prosvetnem polju, in tudi tukaj je priskočil na pomoč z svojim nasvetom in bogato podjKiro. Zato naj ostane njegov spomin trajen ne samo sedanjemu rodu temveč tudi njihovim potomcem. Njemu naj sveti večna luč in naj uživa v večnosti zasluženo plačilo za vse, kar je dobrega storil. Dvojno slavje ugledne hiše Slov. krajina, 24. julija. Pretekla nedelja (20. jul.) je bila za Vojkovi-čevo hišo najlepši dan v življenju. Praznovala je dva vesela dogodka. Oče in mati sta obhajala 251etnico zakonskega življenja, edini sin Jožef pa je kot novo-mnšnik ta dan opravil Bogu prvo daritev in podelil ob tej priliki srečnima staršema srebrnoporočni blagoslov. Teh dveh dogodkov se ni veselila samo Voj-kovičeva hiša, marveč vsa župnija in sploh vsa okolica. Na tisoče ljudstva je privrelo od vseh strani, ki so s srečno družino delili veselje. Vojkovičeva hiša je ena najbolj vzglednih krščanskih hiš, kar potrjuje dejstvo, da ima duhovnika in eno redovnico. Oče je bil odbornik bivše ljudske stranke, cerkveni ključar ler občinski odbornik itd, Družini, ki v polni meri zasluži, da ji posvetimo par vrstic,, na tem mestu želimo tudi za bodočnost mnogo zadovoljnosti. dne 28. julija 1930 ob 8. uri Cesta na Rožnik St. 1 Prodajo se na javni dražbi sledeči predmeti: glasovir, preproge, knjige, servise, umetne slike, obleka, karnise, železna blagajna, kožuhovine, gramofon, šivalni stroj, pisalne mize, starinske ure radioaparat, mala in velika kredenca, steklene garniture, srebro i. t. d K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri. medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 10. julija 1930. Tabor belokrajnskih fantov Mirna gora pravijo Sv. Frančišku, pa naj jim bo mirna! Ampak 20. julija bi tega imena ne zaslužila. Sama je sicer stala pokojno in mirno, toda po njenih bokih in po njenem temenu je vse gomazelo in vrvelo, besedovalo in vriskalo, pelo in kričalo — kar pač znajo mlada grla. Še preden je pokukalo jutranje solnce izza hrvatske Vivodine, so že prihajali prvi izletniki tam doli od Semiča. Pripeljal jih je rani vlak iz Novega mesta in še odkod drugod. Ob 5 zjutraj se je vila dolga vrsta fantov s postaje Sela pri Otrovcu in jo ubrala navkreber. Prihajali so fantje od Metlike in Radovice, Suhorja in Semiča, kot zadnji pa so se začeli vsipati od Črnomlja. Na Planini — Kočevarji ji pravijo Stokendorf — smo čakali presvetlega škofa dr. Rožmana. Ko je prišel, so ga pozdravili otroci in šopek so mu dali, šopek naših planinskih rož, skromen sicer, toda izbrano cvetje naših gora. In še g. župan je izrekel svoj pozdrav in metliška tamburicn je zaigrala, potem pa smo se spustili v goro. Kakor dolga pisana kača smo se vili po rebru navzgor, pred nami pa je vstajala izza gozdov Bela krajina in se odpirala bolj in bolj na široko, dokler nismo vtonili v prijetni senci podvrhnega gozdička. V cerkvi se je nabralo vse polno žensk. Ko so pa videle, da je ta dan določen samo za fante in može, so se pomaknile nižje in fantje in možje so napolnili vso cerkev. Kakih 500 fantov in nekaj mož je poslušalo njegovo besedo, ki je bila tako prijetna in topla, da so .bile oči vseh uprte v pridigarja. Iz vsake besede je dihala ljubezen do fantov in globoko umevanje fantovske duše, tako dn je marsikdo našel v njegovih besedah sebe in odkrival svoje boje. Med škofovo sv. mašo je prepeval združeni fantovski zbor pod vodstvom g. Tomca. Popoldanska slovesnost se je pričela ob pol 2. Zborovanje je otvoril dekan g. Bitnar z željo, da bi s te Mirne gore odnesli s seboj pravi srčni mir, da bi kakor ta gora kljubovali vsem viharjem in nevihtam. Sledili so pozdravi fantov. V imenu Črnomalj-cev je pozdravil Skubic Jožef, ki je priporočal, da se zvesto držimo Cerkve Kristusove. Drugi je pozdravil v imenu metliških fantov in mož Nemanič Tone z Lokvice, ki je svetoval, kaj naj fionesemo fantje domov dekletom za odpustek. Iz Suhorja se je oglasil Eršte Anton, ki je pokazal, kje naj fant išče najboljšo družbo. — Cesar Jože iz Radovice je sprožil misel, naj bi tudi fantje poskusili z duhovnimi vajami. — Miko Tome iz Podzemlja je prijKiročal, naj bomo drug drugemu misijonarji s srcem in darovi. — Evgen Gorše iz Dragatuša je grajal postajanje fantov okrog cerkve med sv. obhajilom. Fantje so z velikim zanimanjem poslušali, kako so njihovi tovariši govorili. Govornikom je treba priznati, da so svojo nalogo dobro izvršili Metliški g. kaplan, je pozival fante, naj se oklenejo svojih dušnih pastirjev in jim zaupajo. Zaključno besedo je pa govoril presvetli g. škof ki je s toplo in ljubezni polno besedo govoril o pravem veselju, tako da se je marsikatero oko za-solzilo in je v fantih vstajala tiha želja: o da bi bil te sreče tudi jaz deležen. Bila je beseda, ki je rastla iz resničnega življenja. Prelep je bil ia dan in vsi fantje ga bodo obdržali-v trajnem spominu. Dal Bog, da bi obrodil obilne sadove. Tretji dan kongresa slovanske katoliške akademske mladine Kongres slovanske katoliško akademske mladine, ki se drugi vrši letos v beli Ljubljani, poteka v duhu edinosti, složnosti in bratske krščanske in slovanske ljubezni. Bratje iz severa in vzhoda se seznanjajo zbrati juga in zapada v toplih pogovorih, polnih slovanske odkritosrčnosti. Ob predavanjih Rusa, Poljaka, Čeha, Slovaka, Ukrajinca, Hrvata ali Slovenca uživajo poslušalci dvojno: na eni strani krasno vsebinsko zamisel, ki jo podajajo drug za drugim referati, na drugi strani pa zvočnost in lepoto slovanskih jezikov. Na prijateljskih večerih ali po zborovalnih sejah ori iz vseh slovanskih src prekrasna slovanska pesem, ki oživlja duha v veselost in ustvarja nadvse lepo razpoloženje. Ves kongres prepletajo tri glavne ideje, ki so tako vitalne važnosti za vse Slovanstvo. Ena je vloga Slovanstva v svobodni kulturi. Slovanstvo je tako silno in močno, v njem je toliko zdravega duha, da mora nujno zavzeti prvo mesto kol nosilec kulture in vsesplošnega napredka. Druga ideja je vloga Slovanstva v Cerkvi. Tu so Slovani poklicani kot pionirji, da postavijo in zgrade most, da se bo spojil katoliški Zapad s pravoslavnim Vzhodom. Da se bo to zgodilo, je treba vsem slovanskim narodom močnih organizacij, iz katerih bodo izhajale osebnosti, ki bodo dajale Cerkvi in zgodovini svoj neizbrisni pečat. To je tretja ideja, ki jo je obravnaval tretji dan zborovanja. Dopoldansko zborovanje Zjutraj ob 8 se je vršila za kongresiste služba božja, ki jo je opravil vladika jugoslovanskih unija-tov križevski škof g. dr. Nyaradi. Mnogo zboro-valcev je pristopilo k sv. obhajilu, ki jim ga je podelil pod obema podobama sam prevzv. g. škof. Ob deveti uri je otvoril zborovanje, ki se je vršilo v beli dvorani »Uniona«, predsednik kongresa dr. France Stelč in uvodoma prebral pozdrav, ki ga je poslalo bolgarsko: »Katoličesko društvo ot istoč-no-slavinski obredi sv. Kirili i Metodi« iz Sofije. Predsednik dr.Angelov in tajnik Nočnov želita kongresu najboljše uspehe in obžalujeta, da se ni moglo društvo udeležiti tega zborovanja. Zborovalci so sprejeli ta pozdrav bratov Bolgarov izredno toplo in z veliko simpatijo. Kot drugi je poslal svoj pozdrav zborovanju provincijal frančiškan, province p. Regalat Čebulj, ki je opravičil svojo odsotnost radi bolezni, a se za to spominja zborovanja v goreči molitvi, da naj bo prineslo polno nadvse zaželjenih uspehov. Medtem je prišel v dvorano križevski škof dr. Nyaradi, katerega je predsednik toplo pozdravil. Udeleženci kongresa so sprejeli odličnega zastopnika grkokatolikov in znanega delavca za cerkveno zedinjenje z velikimi ovacijami. Nato je prešel predsednik kongresa na dnevni red in podal besedo prvemu referentu, predsedniku celokupne poljske katoliške akcije dr. Lewandowiczu, ki je referiral o vlogi izobražencev v slovanskem katoličanstvu. Človek je animal rationale. Ta oznaka človeškega elementa kot razumsko bitje tvori glavno razliko od drugih bitij. Danes, ko prihaja ljudstvo do oblasti, ko ima dostikrat docela neizobraženo ljudstvo pravico do odločanja usode svojega naroda, je vrednost razuma tem važnejša, ker očuva moderno kulturo zablod in propada. Izobraženci, ki morajo točno poznati svojo vzvi-Seno vlogo, čeravno je mogoče masa nerazumljiva, ne smejo popustiti s svojim vplivom in se odpovedati svojim pravicam. Imeti morajo vedno odprte oči in morajo vedno in povsod ceniti razum. Ne smejo vstvarjati kast in se zapirati v svoja področja, nasprotno, treba je obvladovati vsa vprašanja kar najtopleje, živo in močno. V to nas vzbuja katolicizem. Sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski in sv. Anselm dajejo v svojih spisih dovolj idej, ki morajo biti vodilo našega bodočega dela. Katolicizem nas sili, da se bavimo s socijalnim vprašanjem vseh socialnih slojev ne iz usmiljenja niti motreč iz viška, ampak tako, da jih dvigamo do našega kulturnega nivoja kot posledica in v smislu bratske ljubezni. Laični apostolat je zapopaden samo v katoliški inteligenci. V laičnem današnjem svetu, ko je lai-cizirano vse: zakoni, mnenje, tisk, je največja naloga, daskrbe za preroditev kat. miselnosti. Da pride do tega je treba organizacije. Moramo se organizirati, razumevajoč in uvažujoč visoko vlogo teorije moramo posvetiti svoje srce praktičnim prizadevanjem. Katolicizem je božja religija. Katoliška akcija odklanja odločno politiko, hoče le uresničitev svoje velike zamisli po verski preobnovi vsega človeštva. V slovanskih deželah, kjer so izobraženci igrali do sedaj majhno vlogo, morajo začeti uresničevati svoje veliko poslanstvo in se posvetiti skrbi za svoj narod in povečanju njegovega moralnega in materi-ialnega blagostanja. Dežela bo pokazala neizčrpne zaklade katolištva in ustvarjalno silo, ki jo vsebuje. Mi rabimo danes katoliških zdravnikov, juristov, in-žinirjev, ki se bodo praktično udejstvovali v smislu katoliške akcije, katere namen je ludi, da ustvari driavi najboljše državljane, človeštvu odlične učenjake in najboljše ljudi. Predavanju, ki je nadvse praktično zagrabilo naloge katoliškega izobraženstva zlasti slovanskega, je sledil koreferat prof. dr. Sušnika. Kot katoličani imajo izobraženci v večji meri kot ostali dolžnost, da žive vzorno katoliški. Same s svojim vzglednim življenjem,, ki ga dičijo krščanske čednosti, morejo res uspešno vršiti svoj apostolat med množicami. Njih posebna naloga je, dajati ljudstvu prave smernice. Zato naj se trudijo predvsem pojačati svoje delovanje na znanstvenem, prosvetnem in šolskem polju, da tako skrbe za odgojo številnega naraščaja. Kajti dobro drži dejstvo, da, kakršna je šola in kakršni so šolniki, taka je tudi mladina. V isti meri mora katoliško izobraženstvo posvečati skrb za zboljšanje gmotnega položaja trpečih slojev naroda. Kot Slovani se morajo zanimati pobliže za kulturno življenje pri drugih slovanskih narodih v svrho boljšega medsebojnega razumevanja in ožjega sodelovanja. Pri tem naj vodi vse resničnobratski duh! Nič več ne sme biti med nami razcepljenosti, povsod moramo iti složni za naše skupne cilje. Želeti je da se organizirajo pri slovanskih narodih vse posamezne vrste katoliške inteligence, nakar naj se med zadevnimi združenji oživotvorijo primerne medslovanske zveze. V debati je spregovoril prelat dr. Grivec, ki je povdarjal, kam naj bo usmerjen naš pogled. Rusija nam mora biti pred očmi; šestino vsega sveta pomeni in ta šestina sveta je sedaj v nevarnosti protiverske boljševiške akcije, da ne zapade bolj-ševiškemu materijaliznui. Katoliški inteligentje morajo skrbeti, da ubranijo pred to nevarnostjo ostali slovanski proletarijat. Prelat .Icmclko je povdaril veliko važnost molitve. Poljak Sobanski opozarja na defenzivnost in neorganiziranost slovanske inteligence. Dr. Kneblewski povdarja važnost slovanskih katoliških mladinskih organizacij. Hrvat dr. Kola-rek je proti vsaki izolaciji, ki bi morda vladala med enim ali drugim slovanskim narodom. Akcija vseh katoliških slovanskih narodov mora bili usmerjena v veliki cirilmetodijski ideji. Po tej debati je sledilo mesto referata zadržanega Poljaka Orlikowskega predavanje podpredsednika vPax Romanae«. g. Sohiinskega. Naši pogledi morajo biti uprli v katoliške organizacije. Treba je katoliško mladino kakor ves ostali katoliški svet organizirati, da se more izpeljati velika ideja sedanjega papeža Pija XI. katoliške akcije. Akademskemu življenju morejo prinesti organizacije novega duha, silne volje in moči za velikansko delo, ki čaka rešitve. Vsak katoliški akademik mora biti apostol katolištva, zlasti pa še slovanski katoliški akademik, ki ima častno pa toliko odgovornejšo nalogo pri delu za zedinjenje vzhodne in zapadne Cerkve. Koreferiral je Niko Kuret. Vloga kat. akad. društev zavisi predvsem od dveh činiteljev: od dobe, v kateri se izživljajo, pa od specijalnih razmer v posameznih visokošolskih središčih. Katoliški akademik ne bo samo reagiral na okolnosti, ki jih prinaša doba, ne se slepo predal lokalnim razmeram in tradicijam, ampak bo v dobi katoliške .-kcije stopil v ofenzivo za zmago kraljestva Kristusovega. Važno sredstvo za to je organizacija. Poznamo dvojni tip sodobnega študenta: delovnega študenta in meščanskega. Vloga, ki jo igra eden in drugi je silno različna. Delovni študent pomenja nositelja novih idej, meščanski pa Sjaj in barvno razkošje so znamenja v Persilu opranega svilenega perila. — Pa kako lahko je to pranjel Kos perila mencate previdno in lahno mrzli Persilovi raztopini. Nato izpi' rate v mrzli vodi in dotate pri zadnjem izpiranju nekaj kapljic jesiha. Sušite na ta način, da zavijete oprano perilo v belo blago, ki rado vsrkava vlago. Z zmerno vročim likalnikom likate na levi (notranji) strani. To je vse! Barvano blago pre izkusite najprej z o-žirom na pristnost barve. Pomočite naj' prej rob blaga v čisto vodo in stiskajte ga med belim blagom. je poosebljena tradicijonelnost, brez slehernih idej. Velika je vloga katoliških akademskih društev: oblikovati inteligenco, ki bo prerodila svoj čas v duhu katoliške akcije. Glavno je, da se ustvarja katoliška osebnost inteligenta. Katoliško slovanstvo pa ima baš po svojih inteligentih svoje specijelno poslanstvo v bodočnosti evropske kulture. Prav posebna naloga slovanskih katoliških akademskih društev je torej, da pomagajo mlademu slovanskemu inteligentu pri gradnji njegove katoliške osebnosti v smislu katoliške akcije, v duhu Cirila in Metoda. K debati sta se oglasila dr. P. Issaiv in ing. Julo Stano, ki sta naglašala važnost medsebojnega spoznavanja, ki se more rešiti le potoni skupnih organizacij. S tem je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Po zborovanju se je vršila seja zastopanih slovanskih akademskih katoliških organizacij. Kranjska deca na Sv. Jošiu Kranj, 36. julija. Sv. Jošt, privlačna točka pobožnih romarjev, navdušenih turistov in obiskovalcev, je v začetku julija dobil živahno in glasno kopico mladih letovi-ščarjev. Marijin vrtec v Kranju je v letošnjih počitnicah priredil na sv Joštu prvo poskusno planinsko letovanje, ki je vsestransko prav odlično uspelo. Poglavar teh letoviščarjev je bil vikar g. dr. I. Pogačnik, ki je vodja vrtca, pomagale pa so mu pri vodstvu še nekatere gospodične. Prva skupina skupaj okrog 50 dečkov in deklic je bivala na sv. .loštu od 7. do 12. julija, druga skupina okrog 40 udeležencev pa je letovala od 14. do 21. julija. Mali leto-viščarji so se naselili v mežnariji, kjer so imeli preprosta ležišča in prehrano. Zjutraj so sc najprvo zbrali vsi pri sv. maši, nato so pa ves dan porabili za življenje v prosti naravi v svežem in zdravem gorskem zraku. Priredili so tudi večje izlete, kot v Besnico, na Planino, k sv. Mohorju itd. Hodili so v gozd po jagode, ali so priredili doma razne igre. Da pa niso povsem zanemarili brihtnih glavic, so čitali povesti in pravljice. Imeli so zadostno hrano, veliko spanja, vodstvo je pa skrbelo, da je vladala med njimi vedno židana volja. Otroci so bili silno zadovoljni in veseli in le prehitro so minili prelepi trenutki. Da se je omogočilo letovanje tudi revnim in bolehnim otrokom, je vodstvo vzdrževalo 15 olrok popolnoma brezplačno, 1) pa po polovični ceni. Posnemanja vredno dobrodelno akcijo so podprli: Hranilnica in posojilnica v Kranju, Vincencijeva družba in dobri ljudje. Motreč to poskusno letoviščno akcijo kranjske dece s socialno-karitativnega ko zdravstveno-peda-goškega vidika v luči enakih pojavov in dejanj večjih ali bolj industrijskih mest in krajev se lahko reče. da predstavlja In poizkus izhodišče za še bolj intenzivno morda celo od mestne občine podprlo udejstvovanje na tem področju, ki pripada v enaki meri Cerkvi kot občini. — Kranj zaenkrat ne nudi ravno pereče potrebe, jc pa tembolj pozdraviti zamisel prihajajočo o pravem času, ki prijema na pravem mestu in kateri bo že bližnja bodočnost izdala pohvalni dekret. Pričakujemo, da se akcija prihodnje leto ponovi v še večjem obsegu, zlasti še ko imamo pred durmi tako lepe in naravnost zavidljive letoviščne ločke, kot je n. pr. sv. Jošt. Prepričajte se o trpežnosti VRVARSK1H IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič, Ljubljana, ^um3 in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra c. 33, in v Kamniku, Šutna 4. Dobro in zdravo osvežilo v vročini je čaša Radenske mineralne vode same ali pa s sadnim sokom. — To Vas osveži na duhu in telesu! Koledar Nedelja, 27. julija 7 pobinkoštna nedelja): Pantaleon, mučenec. Jutri: ponedeljek 28. julija: Viktor (Zmaao-slav) papež. Osebne vesii = Poljedelski inžener je postal v ponedeljek 21. t. m. na vis. gospodarski šoli na Dunaju dr. p. Stanislav Dostal, duhovnik križ. reda. _ lz vojaške službe. Imenovani so za poveljnika broda --Dalmacija« kapetan bojnega broda 1x1 ga r Vasic in za vršilca dolžnosti upravnika moravske konjske bolnišnice veterinarski kapetan I. razreda Franjo Brauncr. ~ Napredoval je v čili inženjerskega p6d-noročnika absolvent nižje šole vojne akademij«* Maks Pahor. Iz železniške službe. Nameščena sta za z v a il i č n i k a 11-3: Hafner Alojzij, pro-govni čuvaj, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Konič Frančišek, progovni čuvaj, progovnn sekcija, Zidani inosl. — Stalnost je priznana z v a n i č n i k o m 11-3: progovni m č u vu j e m : Kolar Martin, progovna sekcija Zidani most: Jagodič Janez, progovna sekcija Zidani most; Gavez Franc, progovnn sekcija Zidani most; Dujakovič Janez, progovna sekcija Zidani most: Zima Ivan, progo.vna sekcija Jesenice; Zima Anton, progovna sekcija Jesenice; Verbec Josip, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Straus Ivan, progovna sekcija Maribor glav. proga; tovornim sprevodnikom: Gregorc Benjamin, Ljubljana glav. kol.; Zore Franc, Rakek, Ul Janez, Maribor glav. kol.; štritof Alojzij, Ljubljana gor. kol.; Rajar Rudolf, Ljubljana gor. kol.: .Sušnik Janez, Ljubljana gor. kol.; Rok Jožef. Rakek; Pajcr Josip, Ljubljana gor. kol.; Do-linar Jožef, Ljubljana gor. kol.: Dolničar Jožef, Maribor glav. kol.: l.ah Mihael, Pragcr-sko: Marat Jožef, Maribor glav. kol.; Kozjek Franc. Rakek; Kovšca Anton, Rakek; Krum-nak Miroslav, Maribor glav. kol.; Zagoričnik Matija, Rakek; Kralj Andrej, Ljubljana, glav. kol.; Murinič Franc, Maribor glav. kol.; Ko-privec Franc, Ljubljana glav. kol.; Kopač Jožef, Ljubljana glav. kol.; Benčan Janez, Rakek; Braeko Ivan. Maribor glav. kol.; Bule Jožef. Ljubljana glav. kol.; Golnik Janez, Maribor glav. kol.; Dimnik Ivan, Ljubljana glav. kol.; Gerbec Jožef. Ljubljana glav. kol.; kurjači: Jazbec Janez, kurilnica Maribor; Potisk Jožef, kurilnica Maribor; Jcsenko Janez, kurilnica Ljubljana 11. gol. kol.; Jeklič Jakob, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Jančič Jernej, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Sku-mavc Jakob, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; deseta rji: Lešnik Tomaž, progovna sekcija Jesenice; Lubcj Janez, progovnn sekcija Celje; Gavez Martin, progovna sekcija Ptuj; Lahovnik Ivan, progovna sekcija Maribor kor. proga; Wesiak Janez, progovna sekcija Maribor glav. proga; Vasle Alojzij, progovna sekcija Celje; Knezetič Štefan, progovna sekcija Novo mesto: Kline Jernej, progovna sekcija Celje: Turek Tomaž, progovna sekcija Ptuj: Tavčar Ivan, progovnn sekcija Ljubljana glav. progn. Novi grobovi >£< Smrtna kosa. V slovcnjgraški bolnici je umrl za hudimi notranjimi poškodbami 22 letni Kert Luka, lesni delavec pri tvrdki »Korotan« v Prevaljah, stanujoč v Furni vasi pri Prcvaljnh. Prepeljan je v Prcvalje, kjer bo v nedeljo do|Kildne pogreb nn pokopališče k Dev. Mariji nn Jezeru. Pokojni jc bil dober mladenič in član Kat. prosvetnega društva nn Prcvaljnh, kjer sc jc /. vso vnemo udeleževal društvenega življenja. N. p. v m.I Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO flORJANClC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 za modne čevlje V juliju ko se perilo najbolj zamaže, Vam bo pri trudapolnem pranju najboljši pomočuik mmmmw rcno Kako se bomo vozili na gasilski kongres Da bode železniška uprava zamogla izvršili prevoz množic za omenjeni kongres, je neohodno potrebno, da se udeleženci drže točno razporeda, ki ga je železniška uprava določila v sporazumu s kongresnim odborom Jugosl. gasilske zveze v Ljubljani železniškim odsekom. Razpored prevoza je sledeči: 1. Udeleženci proge Maribor gl. kol.—Celje in udeleženici proge Cakovec—Pragersko ter Murska Sobota—Ljutomer, Gornja Radgoua—Ljutomer in Ljutomer—Ormož se morajo odpeljati v soboto zvečer z zadnjim večernim potniškim vlakom. Za te udeležence vozi od Zidanega mosta do Ljubljane posebni vlak, ki dospe v Ljubljano ob 2.42. Za po-vratek teli udeležencev vozi v ponedeljek dne 4. avgusta posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.40. 2. Udeleženci proge Prevalje—Dravograd in Dravograd—Sloverijgradec odpotujejo v soboto, dne 3. avgusta z zadnjim potniškim vlakom do Slo-venjgradca, odkoder vozi do Celja odnosno Ljubljane posebni vlak za vse udeležence proge Dravograd—Celje (Savinjska dolina) in za Celje loko posebni vlak, ki odhaja iz Slovenjgradca ob 21.10, iz Velenja ob 22.52, iz Žalca od 0.25, iz Celja ob 1.10 ter dospe v Ljubljano ob 4.09. Za povratek teh udeležencev je predviden poseben vlak od Ljubljane do Velenja s priključkom v Velenju na prvi jutranji mešani vlak proti Dravogradu ter odhaja iz Ljubljane ob 23.40 3. Udeležence iz proge Zidani most—Ljubljana prevozi prvi jutranji potniški vlak, ki odhaja iz Zidanega mostu ob 5.37 m prihaja v Ljubljano ob 7..21. Za povratek naj uporabijo udeleženci nedeljski izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 22.18, ki bode imel postanek v vseh postajah in postajališčih ali pa nočni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.55. °r 4. Udeleženci proge Dobova—Zidani most se odpeljejo z izletniškim vlakom št. 628, ki odhaja iz Dobove ob 0.15, iz Brežic ob 0.28 in ima postanek v vseh postajah in postajališčih do Zidanega mosta. Za povratek za te udeležence je določen nedeljski izletniški vlak kakor za skupino III. 5. Udeleženci proge Rakek—Ljubljana uporabijo prvi jutranji potniški vlak, ki odhaja iz Rakeka ob 5.56 in prihaja v Ljubljano ob 7.12. Za povratek je določeni zadnji večerni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubliane ob 23.05 . 6. Udeleženci proge Kamnik—Ljubljana se vozijo s prvim jutranjim potniškim vlakom, ki odhaja iz Kamnika ob 5.42 in prihaja v I.jubliano gl. kol. ob 6.55. Za jx>vratek vozi poseben vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 22. '7. Udeleženci proge Metlika—Novo mesto se odpeljejo v soboto z zadnjim večernim mešanim vlakom do Novega mesta, kjer prenočijo v vagonih ter se peljejo zjutraj iz Novega mesta ob 3.30 s posebnim vlakom. Ta posebni vlak morajo uporabiti tudi vsi udeleženci iz Novega mesta in cele proge Novo mesto—Grosuplje izključno. Ta vlak odhaja iz Trebnjega ob 4.15, iz Stične ob 5.02 in dospe v Ljubljano ob 6.30. Za povratek vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljanie ob 22.25 do Novega mesta. 8. Za udeležence proge Kočevje—Grosuplje in Grosuplje—Ljubljana vozi posebni vlak. ki odhaia iz Kočevja ob 4 uri, iz Ribnice ob 4.36, iz Gro-suplja ob 6.05 in prihaja v Ljubljano ob 6.44, isto-tako vozi za povratek posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.40. IX. Udeleženci lz proge Kranjska gora—Jesenice uporabijo zadnji večerni potniški vlak do Jesenic. kjer prenočijo v vagonih ter se odpeljejo zjutraj s "posebnim vlakom, ki odhaja iz Jesenic ob 4.45, iz Radovljice ob 5.13, iz Kranja ob 5.47 in prihaja v Ljubljano ob 6.41. Ta vlak naj uporabijo tudi vsi udeleženci na progi Jesenice—Ljubljana. Za povratek vozi posebni vlak za udeležence iz Radovljiške župe oziroma za progo Podnart Kropa —Jesenice—Kranjska gora in Jesenice—Bistrica Bohinjsko jezero z odhodom iz Ljubljane ob 21.45 in prihodom na Jesenice ob 0.02. Za udeležence proge Kranj—Ljubljana in Kranj—Tržič vozi pa jx>sebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 23, ki vozi samo do Kranja. 10. Udeleženci proge Tržič—Kranj upmrabijo prvi jutranji nedeljski mešani vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 5.23 od Kranja do Ljubljane pa se vozijo s prvim jutranjim potniškim vlakom (št. 921). Za povratek iz Kranja vozi posebni vlak, ki odhaja iz Kranja ob 0.10 in ima zvezo v Kranju na posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl .kol. ob 23.00 (kakor pod 9). Osebe, ki trpe na žolfnih in jetrnih boleznih, žolčnein kamnu, preobili tvorhi kisline in napadih protina, uredijo leuivo delovanje črev z rabo naravne >Franz-Josef<-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »F r a n z - J o s e f« - voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinieno odvajalno sredslvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostatahipertro-fijj. Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. — peoe - mtstr.ini lakot in brez sledn .Crem« Orfrol" Dobiva ko v lekarnah, drogerijah in iiarfnmerljnh. Zaloga: »CosiuocUemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 4U-M Mala kronika •k Počitniiki dom kraljice Marije na Pohorju. Družba za zdravstveno zaščito mladine je včeraj prejela od dvornega maršalata obvestilo, da je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila odobriti, da se naj novozgrajeni dečji dom pri Sveti Marjeti na Pohorju imenuje »Počitniški dom kraljice Marije«. Tudi je kraljica prevzela pokroviteljstvo ob priliki otvoritve omenjenega doma, ki se bo na svečan način izvršila 3. avgusta. Svečane otvoritve se bo kot zastopnik kraljice udeležil general, ki se bo v ta namen določil. •fr Sedmimi po č. g. župniku Janku Šiška bo v sredo, 50. t. m„ ob 10 na Rovih, kjer je pokopan. ■A' Ban g. inž. Sernec v Slovenjgradeu. V petek 25. t. m. je prispel v Slov en jgradee z avtom nu potu iz Maribora g. ban inž. Sernec. Sprejel ga je okrajni podnačelnik, višji pristav g. Leop. Kiletz. Ogledal si je pisarne okr. načelstva ter se razgovarjal s posameznimi referenti. Višji pristav g. Eiletz pu mu je referiral o gospodarskem, kulturnem in splošnem položaju v okraju, nakar se je odpeljal proti Celju. Med potjo i/ Maribora v Sloveiijgradec se je oglasil tudi pri okrajnem načel-stvu v Prevaljah. Spremljal pa je njegov sekretar g. Suša. ir Slovenski izšel,jeniski duhovnik Drago Oberžan, ki se nahaja na posetu v domovini, se vrne 29. julija zojx't nazaj na svoje službeno mesto lleerleu na Hniandskeni. Pred odhodom bo v torek 29. julij« ob t popoldne dajal o razmerah v llolandiji pojasnilu v pisarni družbe sv. Rafaela zu varstvo izseljencev na Miklošičevi cesti 24 v Ljubljani. ic Delavski tabor pri Sv. Magdaleni nad Grižunii \ Savinjski dolini bo 5. avgusta. Ob 10 bo sv. maša. Na taboru govorita Lungus Joža in Mikeln Fric. Vabimo vse prijatelje. Tu-bor se vrši ob vsakem vremenu. ■fr Tabor viničurske mladine bo na Gorici pri Sv. Petru niže Maribora dne 3. avgusta. Po sv. maši ob devetih bodo govorili Rozman Peter, Knuplež Marija in ko ros Martin. Vabimo vse prijatelje krščanskih delavskih organizacij. da pridejo tu dan med nas. if Ljubek praznik je v stolnem Belgradu praznoval te dni obče znani naš »Mark Iva nič«, gospod Murko Garupič, ki ima tamkaj že deseto leto elegantno in obenem domačo restavracijo »Rusko liro«, kjer se zbira najboljša belgrajskn družba in kjer se tudi Slovenci ob ljubeznivosti tukega moža od sveta kakor je gospod Mark lvanič dobro počutijo. Gospod Garupič je Žuniperčan, ki je pred mnogimi mnogimi leti odšel v mntjuško Rusijo, k jer se ie s svojo izredno pridnostjo, poštenostjo in širo-kostjo duše. povzpel do najuglednejšega položaja. Veliki knezi, vrhovi ruske aristokracije, meščanstvo pa tudi mnogi Jugoslovani, naj je bil Srb, Hrvat uli Slovenec, ki je v zlati Moskvi v gospodu Garapiču vedno našel velikodušnega prijuteljn, ki ga je v potrebi za božji Ion nastanil in nahranil pu mu šc naprej jiomugal — vsi se danes veselo in ginjeno spominjajo ,ro-spodu Marka Ivaniea iz »Jara«! Bil je tudi predsednik društva »Križanič« in navdušen Slovim prav iz stare šole, ki je v ideale res verovala ter je med vojno bodril nase dobrovoljce, ki so k njemu hodili. Gospodu Marku Gurapiču želimo iz srca. da ga Bog še dolgo poživi in niti bogato vrne dobrote, ki jih je svojim rojakom izkazoval in jih izkazuje. ■jflr Cerkvena umetnost na Slovenskem. Opozarjamo, da naš češki katol. Atelier >Ars sadra*: po propagaciji cerkvene umelnosti, izvršuje sedaj slikanje župnijske cerkve sv. Kancijana v Rečici ob Savi pri Celiu. Naš Atelier je pripravljen slikati in restavrirati v letu 1930 in 1931 na Slovenskem eno cerkev ali oltarno sliko strokovno in urnet-niško le za povrnitev režijskih stroškov. Naš Aia-lier je pripravljen ogledati cerkev in ponuditi po-voljne pogoje brezplačno. Podrobna pojasnila daje župnijski cerkveni urad Rečica ob Savi pri Celju, ali naš zastopnik prof. aknd. slikar Frnnjo Martinu, v cerkvi v Rečici, ali Atelier »Ars sacrac, Praga XII.. Američka 10, Češkoslovaška. -fr Najdenček Jokec. Povest s podobami za nuše malčke. Napisal Mirko Kunčič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 26 Din, vezana v celo platno s krasno večbarvno naslovno sliko Din 3b. V zbirki »lz torbe Kotičkov e;,ru strička« je izšla kot prvi zvezek po-\est o nujdenčku jokcu. ki je že svojčas zbu-budilu med mladino toliko zanimanja. Knjižico krasi nad 160 krasnih slik. ki predstavljajo našega junaka Jokcu in njegova neločljiva prijatelja kozo Mrko in Mucu. Pridnim otrokom bo tu knjižica najlepše darilo. -fr Zoper mole — TARMOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Cbemolechna« družba z o. z.. Ljubljana, Mestni trg 10. * Največji reveži so slepci. Spominjajte se jili! »Dom slepih« ima položnico 14672. -fr Okuženja se najbolje ubranite s sredstvom SANOFORM Zahtevajte v drogerijah in lekarnah le zaščiteno znamko tvrdke »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10. ■fr Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«. ■fr Perilo sc poleti izredno hitro zamaže, zato je v tem času tudi največ pranja. Izdatno olajša to delo le Terpentinovo milo ^Gazela«. -fr Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamncseško-kiparskein podjetju Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. -fr Ant. Rud. Legat v Mariboru otvori 2. septembra 1930 enoletni trgovski tečaj. Opozarjamo na tozadevni današnji oglas Legntovegn zavoda. ' 0 NovootTorjena restavracija »Martine« v Zgornji Šiški, toči fina štajerska in dolenjska vina. -fr Preselitev ohrla. Strojno p 1 et e n j e M. Lazar, Ljubljana, Gradišče 10, se je preselilo v lastne prostore ob Rimski cesti (poleg tvrdke A. Marčan) iu se svojim cenjenim odjemalcem uljudno priporoča. •fr Da se počutite dobro v domačem krogu, jiomaga prijetna godba na domu, po delu v hiši in na polju. MeinI & Herold nudi veliko izbero glasbenih instrumentov za vsak namen in zg vsa-ko potrebo. Proizvaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o. j. Maribor, Meljska cesta 56 Od solnco zarjavelo zdravo Kožo dobite, ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVf A-CREMI tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14 Ljubljana Vsestovanshi gasilski kongres V dneh od 1. do 4. avgusta t. 1. se vrši v Ljubljani Vseslovanski gasilski kongres, združen s proslavo (iOletnega obstoja Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Nj. Vel. kralj Aleksander i. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad tem kongresom. Po dosedanjih prijavah se udeleže tega kongresa odlični zastopniki inozemskih gasilskih federacij, tako Češke, Poljske, Bolgarske, Francije, Anglije, Portugalske, Belgijp, Estonske, Latvije in Avstrije. Poleg tega se udeleže kongresa vse Jugoslovanske gasilske zveze kot Hr-vatsko-Slavonska vatrogasna zajedniea, Savez vatro-gasnili četa za Bosnu i Hercegovinu. Bački vatro-gasni savez, Zajedniea Požarnih družina za Srbiju i Južnu Srbiju. Brezdvomno je, da se bodo le dni zgrnile v Ljubljano velike množice tuzemskih in inozemskih gostov. Neobhodno potrebno je, da vse te goste sprejme Ljubljana pod svoje okrilje čim slovesneje. Povdarjati važnost in pomen bi bilo odveč. Vsakdo ve in zna ceniti prekoristno in nesebično delovanje gasilstva, ki je izključno usmerjeno le v korist splošnosti in posameznika. Podpisani odsek najvljudneje naprošu ljubljansko meščanstvo, da blagovoli v zgoraj navedenih dneh okrasiti poslopja in okna stanovanj z državnimi zastavami, preprogami in cvetjem. Prosimo ljubljansko meščanstvo, da tudi to pot sprejme drage slovanske in tuje goste čim slovesneje. Dolžnost vsakega Ljubljančana naj bo, da izkaže ob priliki Vseslovenskega gasilskega kongresa gasilstvu vso pažtijo in naklonjenost. Apeliramo torej na že večkrat izkazano in dokazano gostoljubnost ljubljanskega meščanstva in prosimo, da blagovoli ugoditi tej naši želji in prošnji. Kongresni odbor Jugoslovanske gasilske zveze — Olepševalni odsek. Rentgenolog dr. tlebcin sanalorlt leoniste zopet redno ordinira Pr Robert Diumaucr radi preselitve ne ordinira od 28. julija do 11. avgusta. Naročajte ,S9ovenca'l © V Ljubljani se jc včeraj mudil g. Deme-trij šreplovie, novi generalni direktor železnic. Na železniški direkciji jc imel od pol tt do l sejo s predstavniki mestne občine, Zbornice za TOI in ljubljanske železniške direkcije o važnih železniških vprašanjih Slovenije. O tem poročamo na drugem mestu. . 0 Obvestilo. Druga skupina otrok (dečki) iz počitniške kolonije 'nu Homcu se vrne v Ljubljano v nedeljo 27. t. in. ob 3 popoldne. Sturiši oziroma sorodniki naj jih pričakujejo pred Akademskim domom. Miklošičeva c. 5. — Slov. krščanska ženska zveza. 0 Pokojninski zavod za nameščence v Ljuli-Ijani liani sporoča: Ker so dela pri sondiranju terenu na stavbišču Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajcvi ulici tako napredovala, da je način fundiranja dognan. so se te/.u-ška, zidarska in železobetonska delu že oddala. In sicer bo izvršila grudbo Ljubljanska gradbena družba v Ljubljani. Z izkopom se prične že jutri, v ponedeljek, 28. julija. © Sprejem v vojno obrtno šolo v Krušcvcu. Na magistratu je objavljen konkurz zu sprejem 12—15 letnih dečkov v >Vojno zanutlijsku školu zavodu Obiličevo« v Kruševcu. Prošnje je do 3. avgusta vposlati upravniku te šole. Oprema n rose n j iul je razvidna iz razglašenega kou-kurza. 0 Dunajska cestn, takšna kot je, vse o kontrola z ozirom na kvaliteto ter posebno glede higijenskih predpisov, ki morajo vladati na trgu. Zlasti mlečni izdelki kot smetana, maslo so preveč izpostavljeni; organi tržnega nadzorstva so zahtevali od prodajalk, da te izdelke slejkoprej pokrivajo. Mnogo je bilo nu trgu tudi borovnic, lepili, zrelih in sladkih, po 2 Din liter. Rdeče maline so se prodajale po 8 Din kilo, črne j>o 5 Din liter. Krompir velja 1.50 kilogram, stročji fižol 6—7 Din kilogram, paradižniki po 6 Din kilogram, jajca po 1 Din kos lepša 2.25 par. — Pri brnnjcvkah se je pojavilo prvo grozdje po 24 Din, marelice po 22 Din in več, breske jx> 24 Din. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 18. do 25. t. in.: Anton Kristan, minister n. r., 49 let, Miklošičeva e. 15; Janez Rudolf, hlapec, 63 let. Vidovdansk.i c. 9; Peter Selok. železniški kurjač. v p.. 59 let, Železnikorjeva ul. 5. — V bolnišnici so v istem času umrli: Josip Sodur. polir. 44 let. Zovoglje 6; Marija Djopič, žena narednika, 36 let. Dolenjska c. 15: Ivan Dobrota. zidarski pomočnik. 20 let, Moste; Marijana Čižman, žena tesarju, 55 let, Tacon; Franc Likar, železniški uradnik. 34 let, Zalog: Janko Repovšek. sin kotlarja, S let. Vrtno 22; Adelu Rizzi, zasebna učiteljica. 53 let, BIeiweisova cesta 13; Antonija škrjuncc. žena žel. kurjača, 22 let. Vidov danska c,; Martin Rundel j, sin jKisestnika, 39 let, St. Lovrenc; Frane Kopitar, delavec, 46 let. Jožica 45: Frauja Trinker, žena natakarja, 38 let, št. Vid pri Mariboru; Anton Banko, čevljarski pomočnik, 22 let, Zg. šiška 184: Bogomil Ziernleld, sin uradnice, 5 mesecev, Moste: Drago Čuden, sin zidarja, 2 meseca, Drenov grič; Mihael Skulj, 31 let, Iška vus 56. O Posledica strele. Med viharjem, ki je divjal predsinočnjim v Ljubljani, je pogosto tudi treščilo v poslopju. Veudur ni strelu skoro nikjer napravila škode po zaslugi strelovodov. Treščilo je tudi v streho Pavle Batičeve na Cesti v Rožno dolino št. 5. Strela je udarila v streho in od tam šla po steni in električni napeljavi. Strela je pokvarila omet, napeljavo m seveda razbila tudi varovalke, škode je okrog 500 Din. © Kradejo vsepovsod. V gostilniške prostore restavracije LIoyd je hodil tu inesec neznan tatinski gost. Pouznial je en ključ sistema \Vertheim. vreden 200 Din, koščene domine, vredne 400 Din, šah, vreden 100 Din in ene karte, tako da trpi restavruter France Bučar 730 Din škode. — Čuden okus ima neki tat. ki je izmaknil upokojenemu šolskemu upravitelju Ivanu Petriču v hiši /a artilerijsko vojašnico blagajniško knjigo bivše radikalne stranke. Bog ve, zakaj mu bo? —• Delavec Dragotin Jlunžek je spal te dni pri nekem svojem prijatelju v Vodmatu. ■ |>odstrcšno sobico pa se jc nekdo sulazil in izmaknil llanžkii iz listnice znesek 170 Din. O Lekarne. Nočno službo iinajo: Dr. Picco-li, Dunajska cesta 6, iti Mr. Baknrč.ie. Sv. Jakobu trg 9. — V ponedeljek: Mr. Bahovec, Kongresni trg: Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in Mr. Hočevar, šišku. 0 Parna in vročezrnčiin kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je do preklicu odjirta samo dvakrat nu teden od 14 do 18 in sicer ob sredah za ženske in ob sobotah zu moške. 0 Ohladimo se na krasnem, senčnatem vrtu pri »Majarončku«. M Danes w iiolclis „Mleviie' mladi pieSlček na ražnfu. mlade račke iSdl. — Priznano izborna vina, pivo in prvovrstna kuhinja. — Godba, koncert in prijetna zabava. — Najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Krasne sobe za Ietoviščurje. Pension od Din 65'— Interurban-tel. 3042 ^ i—s Himen. Danes jiopoldne ob 4 se bosta v farni cerkvi jx>ročila med. univ. dr. g. Janko Kalan, okrožni zdravnik v Grosupljem in gospodična Dragica Kušlanova, hčerka uglednega trgovca in tovarnarja g. Jerneja Kušlana. Simpatičnemu mlademu paru izrekamo ob tako važnem a obenem veselem življenskem trenutku naše prisrčne čestitke in želimo obilo srečnih, rožnatih dni na vsej nadaljnji življenjski poti. Sprememba avtobusnega voznega reda. Elegantni in udobni novi avtobus ^Saurcr« bo vozil na splošno željo potnikov s pondeljkom dne 28. julija naprej zjutraj ob pol osmi uri iz Kranja v Ljubljano in ne več ob četrt na 9, kot dosedaj. Popoldne bo odhajal iz Ljubliane ob 6.05. — »Saurer« avtobus vozi na progi Kranj—Ljubljana dvakrat dnevno in stane enosmerna vožnja 15 Din. Da pa se omogoči potujočemu občinstvu čim cenejša vozna zveza z Ljubljano in da se pridobi čim več potnikov za domači kranjski avtobus, izdaja avlopro-metna družba za imenovano progo blok karte. Vsak blck vsebuje 10 kart za enosmerno, sicer jja jx>ljub-no vožnjo in stane 125 Din, torej vsaka enosmerna karta le 12.50 Din. Na ta način je cena kartam reducirana skoro na železniško tarifo. — Avtobus »Saurer« se jjriporoča v poslužitev. — Nadaljna sprememba se tiče voznega reda na progi Kranj— Jezersko. S ponedeljkom dne 28. julija naprej, bo odhajal avtobus iz Jezerskega ob 6 pop., zato da bo imel zvezo z avtobusom, ki odhaja ob pol 8 zvečer v Ljubljano. Kranjska gora Karamboli. Kakor drugod, se tudi pri nas dogajajo karamboli, toda so več ali manj lažje vrste in rekel bi slučaji, kjer imajo prizadeti več sreče, kakor nesreče. Pred kratkim je zavozil Jalenov avto s petimi potniki preko cestne ograje pod čuvajnico št. 20 v Gozdu tako, da se je kar trikrat prekucnil, toda vse osebe so ostale nepoškodovane. Bilo je sicer nekaj prask in nekaj krvavih nosov, v splošnem je pa odneslo vozilo veliko materijalno škodo. ! Preteklo nedeljo sla trčila skupaj g. carinik Jarc ! in orožn. podnarednik g. Kemperle. Prvi na motorju s prikolico, drugi s kolesom. G. Kemperle se je precej pretresel in poškodoval, toda je upanje, da skoro okreva. Kako je nastala nesreča in kdo jo je zakrivil, bo pojasnila preiskava. V torek je zopet neki motociklist tako nesrečno zavozil v cestni jarek, ob vhodu v vas, da se je motor popolnoma razbil, sam je pa ostal nepoškodovan. So aviomo-bilisti, ki se ne drže predpisov in brezobzirno drv« ! skozi letovišče, kar t>onio skušali v vsemi pripomočki odpraviti, ker pred takimi vozniki ni varno življenje sprehajajočih se goslov. knjigarnar s tuzemno in inozemno prakso ISCe vodilno mesto. I onudbe na upravo llsla pod , Za diskrecijo se jamči. • Maribor Na predvečer zlatomašnišhega jubileja vladihe dr. Andreja Karlina Prisrčen je bil uvod v slovesnost zlatomaš-niškega jubileja lavantinskega kne/.oškofa dt. Andreja Karlina. Stolno župnišče, kapiteljsko poslopje, zlasti pu škofijska palača so praznično okrašeni z venci ;in papeškimi zastavicami. Nad vhodom v škofijsko palačo blestijo svetopisemsko besede iz lil. knjige kraljev: »Posvečuj 50. leto, zakaj to je sveto leto!« Takoj proti večeru se je nu Slomškovem trgu jela zbirati velika množica občinstva, da prisostvuje uvodnim jubilejnim slavnostim. V okolici so tedaj zagoreli kresovi, ki so jih v proslavo zla-tomašniškega jubileja zažgala frančiškanska prosvetna društva. Raz mestnega stolpa pa je po pozdravu »Zdrava Marija« razlegnilo slovesno zvonenje. Združeni moški pevski zbori mariborski so pred škofijsko rezidenco pod vodstvom kapelnikn Janeza Ev. Gašpariča za- □ Današnje svečane proslave zlatomaš-ništva vladike dr. Karlina se poleg bana inž. D. Serneca udeležijo med drugim: zagrebški nadškof dr. Bauer s tajnikom dr. Slamicem, ki sta prispela z avtomobilom že včeraj popoldne v Maribor: ravno tako so se pripeljali včeraj popoldne k proslavi nadškof dr. A. B. Jeglič s pomožnim škofom dr. Rožmanom ter krški vladika dr. Sre-brnič. □ Za naše stradajoče rudarje. V tukajšnji stolnici bo danes od 17 do 18 molitvena ura pred Najsvetejšim za prevzvišenega vladiko ob priliki njegovega zlatomašništva ter na njegove namene; po litanijah s sv. blagoslovom bo darovanje za nase stradajoče rudarje. . . ... □ Kamnica in - mamut. Včeraj je posetil gospod ki ne želi biti imenovan, naše uredništvo ter prinesel pokazat 1.60 kg težak zob, ki so ga našli te dni v globini 8 m v znani prodnici g. J. Haasa v Kamnici, ki leži kakor znano v strugi »stare« Drave. Zob je zelo ohranjen ter izvira po mnenju mariborskih strokovnjakov od — slona mamuta. Pred leti so v tamosnji bližini izkopali ogromno kost iste živali. Oboje je lastnik izročil mariborskemu pokrajinskemu muzeju. □ Diplomiral je na vseučilišču v Nancjrju za komerc. inženerja Milan Potočnik, sin ravnatelja tukajšnjega drž. moškega učiteljišča dr. M. Potočnika. Naše iskrene čestitke! __ □ Trgovska akademija na - cesti. Z dne 22 t m je dobilo vodstvo tukajšnje trgovske akademije odpoved dosedanjih učnih prostorov v poslopju na Zrinjskega trgu 1. Zadevščina je precej nerodna in kočljiva: pod oboke drž. mostu v smislu mariborske »mode« zavod vendarle ne more. Ne bo lahko najti izhoda iz zagate in: bogve, ce je bila odpoved zares nujna. w ., „ □ Konec letalskega športa v Mariboru/ Z ozirom na članek, ki je izšel pod gornjim naslovom v petkovi številki nekega tukajšnjega popol-dnevnika, moramo pač priznati, da je položaj, v katerem se nahajajo trenutno mariborska »Nai>a krila« zelo težak in nezavidljiv. Dvomimo pa, da bi bil tako obupen. S korajžo naprej pri delu za popularizacijo naše civilne aviacije. □ Blagoslovitev novih zvonov. V soboto, dne 2. avgusta, se bo ob 17 pred frančiškansko cerkvijo izvršila blagoslovitev novih zvonov, ki se nato prepeljejo v prenovljeno kapelico Matere božje na Aninem hribu v Krčevini. Danes teden ob devetih pa bo blagoslovitev kapele in prenovljenega oltarja z novim tabernakljem. □ Gostovanje članov tukajsmega gledališča. V prvi polovici avgusta priredijo nekateri člani tukajšnjega Narodnega gledališča, še nadaljnja gostovanja v nekaterih večjih krajih dravske banovine. • c • i □ Letovanje v Martinsčici pn Susaku. Skupina za avgust odide iz Maribora dne 31. julija z vlakom ob 17.20. Zbirališče glavni kolodvor pol ure pred odhodom vlaka, četrtin-ska vožnja do Sušaika stane 35 Din. Oni, ki reflektirajo na četrtinsko vožnjo morajo vstopiti na glavnem kolodvoru v Mariboru, ostali se lahko pridružijo skupini med potom. □ utonila bi bila kmalu včeraj proti večeru doli od Meljskega otoka 22 letna zasebnica F. N. Na njene klice na pomoč se je posrečilo nekemu delaveu, da jo je rešil sigurne smrti v dravskem valovju. Ni znano, ali gre za nesrečen padec v vodo ali pa za poizkus samoumora. □ Smrtna kosa. Umrli so: 10 letna zeleznl-čarjeva hčerka Ljudmila Tkalčič, Dogoše 32. Pogreb pridne deklice bo danes ob pol 17 na magda-lensko pokopališče. — Franc Vande, sin ključavničarja, Meljska 39. Pogreb jutri ob 15 iz mrtvašnic« na mestno pokopališče v Pobrežju. — Karla Pipa, soproga tukajšnjega glavnega revizorja Pipe, Magdalenska ulica 25. Blaga pokojnica je uživala v vseh tukajšnjih primorskih krogih zaradi svoje ljubeznivosti, vsesplošno spoštovanje. Pogreb bo jutri ob 16 na magdalensko pokopališče. □ Drava silno narašča. Zaradi velikih nalivov na Koroškem in Tirolah je Drava te dni na-rastla za tri metre nad normalno vodostajo, tako da je pri Sv. Petru in na drugih mestih Dravskega polja prestopila bregove. Zaradi tega se je tudi moral v petek popoldne ukiniti na Dravi promet z motornim čolnom. □ Kakor na divjem zapadu... 24letno viničarjevo hčerko Marijo Krajnc iz Dragučove so med delom, ko je kosila travo, in pri belem dnevu napadli trije neznani fantje ter jo z nožem prizadejali več ran na levi roki. Njeno stanje je zelo resno; leči se v tukajšnji bolnišnici. Za skrivnostne napadače poizvedujejo varnostne oblasti. Kaj je v ozadju, se ne ve. □ Tovorni avto v plamenih. Okoli polnoči je včeraj pričel goreti na dvorišču v Vrbanovi ulici 10 tovorni avto, last g. A. Čopiča. K sreči so sosedje ogenj opazili ter je bila o tem obveščena tudi požarna bramba, ki ji pa ni bilo treba intervenirati, ker so medtem sosedje že sami pogasili ogenj. Navzlic pozni uri se je na omenjenem dvorišču zbralo vse polno ljudi iz koroškega predmestja. □ Obnesejo se - gledališki večeri v kavarni Astorija. Pokazal je to včerajšnji večer v polni meri. Pester spored in natlačeno — občinstva. □ Obilo blaga je bilo na včerajšnjem sobotnem trgu. Slaninarji so pripeljali 65 zaklanih svinj, kmetje pn 95 vreč krompirja, 47 čebule, 22 pšenice, 16 ječmena, 14 ovsa, 18 koruze, 8 ajde, 8 prosa in 5 fižola. Na perutnlnarskem trgu: 110 kokošk, 1354 piščančkov (sv. Ana!), 52 račk. 22 gosk, 6 puranč-kov in 78 zajčkov. Cena grozdju sc drži še na dostojni višini — 24 Din. Breskve 12—18, hruške 6 do 10. jabolka 5--8. marelice pa 14—16 za kg. □ Na delovnem trgu. Nujno išče tukajšnja Borza dela: 1 kuharico, 1 mizarja, 1 mesarja, 1 slaščičarja, 1 peka, 3 ključavničarje, 1 železolivarja, več vajencev, služkinj, kuharic ter poslužkinj in 2 šiviljski vajenki. peli Novakov »Gorski kraj«, »čolničku« ter visokemu jubilantu posebno ljubo »Jadransko morje«. Godba katoliške mladine je zasvirala nekaj lepih komadov. V toplih besedah se jc Prevzvišeni zahvalil prirediteljem. Navzoče občinstvo je priljubljenega nadpastirja živahno in toplo pozdravljalo. Ob uvodu včerajšnje slo-vesuosti se jc pokazalo, kako globoko je ukoreninjena ljubezen in spoštovanje, ki ga gojijo verniki do svojega prevzvišenega in ljubeznivega nadpastirja. Danes ob 10 dopoldne bo slovesen vhod visokega jubilarja v stolnico, nato bo slovesna pridiga in zlata sv. maša. Pri njej bo pel pomnoženi cerkveni zbor s sodelovanjem orkestra in solistinje gdčne Clarici ter solistov gg. živka in Neraliča Schubertovo »Mašo v g-duru«. □ Ni aa dneva brez nezgode. 66 letni delavec Ivan Silak iz Pobrežja je padel z drevesa ter si pri tem zlomil levo noTo. Tudi je zadobil pri padcu občutne poškodbe na glavi. — 8 letnemu posestniškemu sinu Petru Slapinšku iz Zerjavcev pa je zmečkalo zaradi neprevidnega ravnanja pri mla-tilniei vse prste leve roke. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Cirkus »Krone« v Mariboru. V kratkem prispe v obdravsko prestolico sloviti cirkus »Krone , ki je glede potrebnih predpriprav že navezal stike z mariborsko mestno občino. Za zabavo in spremembo Mariborčanov; če ne pride seveda kaj — vmes. CelSe SVEČANA PREDAJA DEKRETOV ČLANOM BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE V petek ob 6 zvečer se je vršila svečanu seja celjskega občinskega odboru, na kateri je g. ban inž. Dušan Semec izročil devetim članom banskega sveta Dravske banovine dekrete o imenovanju. G. ban je prišel v slavnostno okrašeno sejno dvorano v spremstvu celjskega srezkega načelnika g. dr. I Iu" osebnega tajnika. bada in svojega Svečano sejo, ki so se je udeležili občinski posebno pa še prebivalstvo spodnjega dela župnije, ki gravitira na Celje. Vsi se z navdušenjem pripravljamo, du gu čim lepše sprejmemo. Slovesen sprejem sc bo vršil 2.avgustu okrog četrt nu 7 zvečer nu meji župnije v šmarjeti, okrog pol 7 pa pri župni cerkvi v Vojniku. Slovesna instalacija bo v nedeljo, dne 3.avgusta ob 10 dopoldne. Novemu župniku veselih src kličemo: Dobrodošel, delivec miru in ! milosti! — Za romanje na Brezje se je pri voj- i j niškem župnem uradu priglasilo 55 oseb. & Iz Pariza se je prošli teden vrnil celjski | | gimnazijec Ladislav Koželj. Ka.kor smo bili že j v marcu poročali, je mladi dijak prejel po- j , sebno priznanje za nalogo: »Knko bi jaz delu! j za svetovni mir?« Za nagrado gn jc z drugimi jugoslovanskimi zu isti tema odlikovanimi di-, jaki poslal Fidak ob priliki francoskega na-I rodnega prazniku za 14 dni na svoje stroške v I Pariz. Ostali od likov unči so bili: dijaka Kušie iz čačka in Pavič iz Banje Luke ter dijakinje , Kosanovie. iz Knrlovca, Kopunovič: iz Slavonskega Brotla in Kipre iz Belgradu. V Pariz so i potovali v spremstvu soproge generala gospe Štefanovičcve. V Parizu je bila delegacija gost Fidaka, ki je omogočil, da so si razgledali vse znamenitosti mesta. Delegacija je bila skupno z onimi iz drugih evropskih držav sprejeta na francoski narodni praznik dne 14. julija pri predsedniku republike g. Gastonu Doumergueu, ki je jugoslovanskim odlikovnncetn posvetil posebno pozornost. Dalje jc bilu delegacija povabljena tudi v senat in v Hotel de Vilic, kjer jim je bila prirejena zakuska. mestni župun g. Castclau pa je vsakemu podelil spominsko medaljo. Ob slovesu i/. Pariza je priredila princesa Cantucuzene vsem delegacijam banket, ki so se ga udeležili številni ministri in pariški poslaniki raznih držav. Razumljivo, dn je Pariz zapustil v mladih srcih silne vtise. ■©• Umrla je \ petek 25. juliju ob pol 22 gospa Kurolina Gajšek, soproga višjega ofiei-jala \ pokoju, na svojem stanovanju \ Za vodni pri Celju. Dosegla je starost 65 let. Pokojnica je podlegla za vratni bolezni, za katero je bolehala več let. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskreno sožulje! Jesenice SlifiSen naliv je bil na Jesenicah v četrlek zvečer. Deževalo je skoraj ves dan, zvečer okrog devetih pa se je vlilo lako, da je bil vsakdo prepričan: oblak* se ie utrgal. Sploh loži jo ljudje, da je dežja že davno preveč in kar je suša v juniju šc pustila na polju, bo vzela julijska mokrota. Škropilnica. Kdor dolgo čaka, gotovo pričaka. Zelo dolgo smo čakali na cesto škropilnico, končno je prišla. A zdaj, ko je Iu, pa zopet ni svetniki v svečanih oblekah, je otvoril mestni niliče zadovoljen, kajti škropilnica' je predraga župan g. dr. Goričan z besedami: Otvarjam današnjo svečano sejo. Pozdravljam predvsem g. bana, ki jc osebno došcl na sejo in s tem dokumentiral zgodovinski pomen današnje svečanosti. Gospod ban! Ponosni smo, da ste kot prvi slovenski ban prišel v Celje, v našo mestno posvetovalnico, kar nas prepričuje, da znate ccniti Celje in Celjane in ste s svojim prihodom ob taki slovesni priliki dokazali, da smatrate Celje za važno postojanko Dravske banovine. Gospod ban, prejmite nuše iskrene pozdrave l željo, da bi odnesli iz Celje čim naj- lepše spomine. Pozdravljam gg. banske svetnike, ki ste došli v staroslavno Celje, da prejmete iz rok gospoda bana svoje poveriinice. Današnja seja je sklicana v svrho razdelitve pove-rilnic banskim svetovalcem in Vas prosim, gospod ban, da izvršite svečani čin. G. ban je nato orisal pomembnost dneva. Njegovemu klicu kraljevskemu domu so se vsi navzoči stoje odzvali z navdušenim trikratnim »živijo«. Za g. banom je povzel besedo zopet g. mestni župan in banski svetovalec g. dr. Alojzi j Goričan. Po županovem nagovoru jc g. ban razdelil poveriinice banskim svetovalcem gg.: mestnemu župniku iz Slovenjgradca Alojziju Čižeku. Gaj-šeku Florjanu iz Žusma, dr. Alojziju Goričanu iz Celja, dekanu Kurentu Alojziju iz Leskovca. Lipeju Francu iz Brežic, okoliškemu celjskemu županu Alojziju Mihelčiču, Pfciferju Jošku, dr. Rošu Franu iz Laškega in županu Martinu Steblovniku iz "Rečice nu Paki. Končno sta bili soglasno sprejeti pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade g. Peru Živkovuu. Po svečani seji je ime! g. ban kratek razgovor z banskimi svetovalci v pisarni mestnega župana. & Spomenik Srečku Puncerju. V Braslov-čali pri Celju pokopanemu Srečku Puncerju, stud. iur., ki je kot urednik »Jugoslovanskega Korotuna« padel leta 1919 v Vovbrah na Koroškem za svobodo naše zemlje, nameravajo njegovi prijatelji postaviti nagrobni spomenik. Na-prošeni so pokojnikovi znanci in vsi, ki cenijo žrtev mladega življenja, da blagovolijo v ta namen zbrane prispevke do 20. avgusta nakazati Celjski posojilnici v Celju. Prvi prispevek po Din 500 je daroval g. Zvonko Puncer. Seznam darov alcev objavimo. — V imenu in po naročilu pokojnikovih tovarišev: Fran Roš. & Iz Vojnika pri Celju. Pišejo nam: Vest. da je celjski mestni kaplan g. Anton Lasbacher imenovan za vojniškega župnika, smo tukaj sprejeli z največjim veseljem in zadoščenjem. Samo prevoz in carina baje slane toliko, da bi se ludi doma dobil enak faselc/ za la denar. Kdaj pride prvikrat na cesto, se še ne ve, kajti zdaj so itak cesle vsak dan več kot pa namočene. Zmaj. Onkraj Možaklje po dolini Radovni grade krasno cesto, po kateri bodo vozili avtomobili lovce v dvorno lovišče Krmo, kamor je zdaj vodila le kolovozna pol, delpma pa tudi sama steza. Cesta je takorekcč dograjena in kot zadnji pride pri taki gradbi v prštev: cestni valjar. In res je prisopihal v sredo proti večeru proti Ra-dovni. Pcčasi seveda, zato pa s tem hujšim tru-ščem in hruščem. Bruhal je iz sebe ogenj, sika! paro, Irl kamenje in se s ležavo poganjal naprej. Ondulno prebivalstvo seveda še. nikdar kaj takega «i videlo. Zalo pa. slrah in groza, ženske so letele vkup, pustile na ognjiščih večerje, tako da je kmalu zadišalo po prismojenem šmornuc, preki-pečem mleku in sličnih večernih dobrotah. — »Hudič gre po Radovni,« so vpile nekatere, druge si jih-mirile, da je le linlvern , ki bruha ogenj in kamenje žre. Treba je bilo dokaj prepričevalnih besedi, predno so verjele moškim, da ie la stvar le parni cestni valjar. Sedaj pa tare lam debelo kamenje, da odmeva od bregov Možaklje. vrt Kraniu G. Šiška (anko, ki so ga v četrtek na Rovih pokopali, je bil 11 let ludi šenčurski župnik. Pustil je v Šenčurju tri spomenike, ki še danes pričajo o njegovem delu. Prvi spomenik je Ljudski dom . Zgradili so ga na njegovo pobudo. Tudi gmotno je dokaj prispeval s tlako in denarjem. Drugi spomenik je Kmetijsko društvo«. On ga je ustanovil ter iiiu koj ob rojstvu tako imenitno postlal, da še danes po 30 letih krepko raste in cveti. Najlepši spomenik pa mu ostane kapelica presv. Srca Jezusovega, ki kraljuje ravno na središčni točki šenčurske vasi in cele fare. Za hvaležen spomin mu je v fari po vseh cerkvah zvonilo. Kmetijsko društvo mu je poslalo lep venec. A prosvetno društvo se vsled neljube pomole ni moglo pogreba udeležiti. Pač pa bo imelo skupno sveto mašo za dušni blagor rajnega župnika. Naj mu Bog neskončne ljubezni bogato poplača vse, kar je dobrega storil za Šenčur! »Neznani« ponočnjaki so se razpaljeni od hude pijače znosili nad okni v župnišču. Drugo noč so izbruhali svoj črni žolč pred cerkveno hišo ter jo pečrnili od vrha do tal. Zaključili so svoje umazano delo na šoli z lastnini podpisom -Kozuc, ki je kaj primeren zanje! Ta srditi gnev velja učiteljstvu in duhovstvu, cerkvi in šoli, ker hočeta biti Šenčurjanom žarišče srčne in umske omike. Neki mož si je ogledal te grde sledove nizke kulture, pa pristavil: »Šenčurski učitelji in duhovniki zaslužijo prav za prav dvojno plačo, ker se upajo pogumno ustavljali tolikim navalom podivjunostik Skoro ima mož prav! No, pa niso vsi Senčurjani taki! Premnogi so odločno obsodili sramotno početje »neznane« klike! In šenčurska hranilnica se je takoj ponudila, da na svoje stroške popravi storjeno škodo v zadoščenje oblaleni cerkvi in šoli. Leno! Pettisočglave občine obrtujo. Ce se obet izvrši, dobi šenčurska občina še štiri občine: Hrast-je brez Cirčič, Voglie, Velesovo, PredoJlje brez Primskcvega in Rupe. Iz peterih občin ali treh forfl se nova iinpozantna cbčina zvari s približno 5300 prebivalci. Kranj dobi od vzhcda močan obroč, čigar pritisku se ne bo lahko ustavljati! Z c danes prožimo prijateljsko roko: Predosljani, Velešani, dobrodošli! Vesela vest. Namreč za SenČurskega dopisnika ! Povabljen je na počitnice. Dopisnik se je seveda z navdušenjem odzval. Tedaj zdravstvujte do jeseni! Vvhn :§irn Grobove na bivšem vojaškem pokopališču so začeli odkopavati. Med vojno so imeli pri nas vojaki svoje pokopališče. Ravno tja so zakopavali tudi vojaške ujetnike. Sedaj bodo od-kopuli italijanske ujetnike in jih prepeljali svoje rojstne kraje. Pozna se pu. du je zob času tudi pri mrtvili napravil svoje. Drugega ni kot kosti, krste so pu še dobro ohranjene. Poleg vojakov bivše avstroogrske armade so bili na tem pokopališču pokopuni tudi italijanski. romunski, ruski in drugi ujetniki. Stavbno gibanje. V sredo se ji' vršil ko-misionelni ogled pri g. Štefanu Jurjevčiču. ki bo zidal nn svojem vrtu gospodarsko poslopje. Med Orozvevo in Maluvaščevo vilo bo gradil novo vilo g. Grom Ivan. Kino. V juniju smo imeli pri nas kino Rdečega križa. Ko je šel od nas nam je pustil na sejmišču dva osebna voza ali kakor pravijo komedijontarski voz«. Kino igra sedaj po Notranjskem. ko se bo vrnil bo pa gotovo tudi vozove seboj vzel. Naš trg ali Krišpot« dobiva novo Mice. Radi spomenika je potrebno, da se sosedne hiše prebolijo. G. Dolenc, lastnik gostilne Mantua, je popravil svojo vrtno ogl u jo. Tudi drugi naj pogledajo, d« bodo popravili, kar jc treba. Cankarjev spomenik. Ta teden je bila dozidana ograja, ki bo lepo ozadje za spomenik. Visoka je ta ograja v sredini -i metre in je iz samega kamna. Tudi na betonski temelj so že postavili dve stopnici. Podstavek, ki je iz granita, bodo postavili prihodnji teden. So to 4 veliki kvadratni kamni in vsak telita čez 2000 kilogramov. Te kamne bodo postavili z gruni-*..,ui. Otlbor jc v zadnjem čusu živahno nn delu. Na predvečer slavnosti bo v Rokodelskem domu slavnostna akademija. Na dan odkritja spomenika 10. avgusta — bo do pol 10 zbiranje gostov, ob 10 bo pri sv. Trojici sv. maša. Od tu bo po maši odhod do rojstne hiše, kjer občina odkrije spominsko ploščo. Pri odkritju spomeniku bo govoril pisatelj g. F. S. Finžgar. Popoldne bo na vrtu g. Lenarčiča ob Novi cesti velika veselica. Sodelovala bo domača godba. INSULITE Izolirna plošča iz lesnih vlaken proti mrazu, vročini, ropotu, vibraciji in vlagi. Velikost: V22 X 3 66 m. Vodič toplote št. 0,034 Koal. 13 mm Insulite je = 280 mm opeke = 66 mm betona. Nameravamo poveriti prvovrstni tvrdki izključno zastopstvo za Slovenijo Ponudbe poslati na: REICHRAMINGER HOLZINDUSTRIE A. G. Wien I,, Gauermannsgasse 2 Črmnče Žalostna oblelnšca. Leta 1880. je zadel Črnuče požar, ki je upepelil devetim gospodarjevi vsa gospodarska pcslopja. Bil jj, kakor pripovedujejo starejši ljudje, zelo vroč dan, preje že dolgo zelo suho vreme, pred mlačvijo pšenice (lorej približno isti čas kot sedaj), ko je po nesreči pričelo goreti pri Brencetu, od koder se je ogenj razširil 7. veliko naglico nu bližnja poslopja. Da je požar zavzel tak obseg, je bil vzrok poleg suše tudi v tem, da niso še poznali gasilne brizgalne in da so hiše, s slamo krite, stale blizu druga druge (tvorilo so središče nekdanjih Črnuč). Da pa so bili pogo-relci še bolj prizadeti, je nato pričelo neprestano deževali, lako da so morali v dežju staviti poslopja in je pšenica v kozolcih zrasla ped visoko. Lukmanovo poseslvo. Na prejšnjem Luk-manovem posestvu so se izvršile spremembe, ki so lice Črnuč v par letih močno spremenile. Novi lastniki so posekali drevje na hribu, ki je tvoril lepo ozadje vasi in posebno spomladi s svojim bukovim zelenjem bil pravi okras vasi. Sedaj pa je popolnoma gol in se zelo neprijetno dojmi i domačinov i tujcev. Toda gospodarstvo in poezija je nekaj različnega. Tudi drevje, ki je rastlo okoli Lukma-nove hiše je posekano in se je s tem tej največji in nekdaj najimenitnejši hiši na Črnučah odvzela vsa lepota. Mncgo drevja je bilo eksotične vrste in je bilo zasajeno baje še za Marije Terezije. Lukinanove hleve so tudi že skoraj vse razrušili in materija! porabili za nove hiše. Ti hlevi so bili zelo veliki in so služili v prejšnjih časih, ko še ni bilo železnic, voznikom, ki so vozili skozi Črnuče i/. Trsta v avstrijsko prestolico in druga mesta blago na parizarjih. Pozneje so stali hlevi večinoma prazni, prav pa so prišli posebno pogorelcem Ornuč pred 50 leti, ko so lahko semkaj prignali živino pod s reho. V svetovni vojni so pa bivali v njih skeraj vedno vojaki in konji. S tem poslopjem izginja dobršen del starih, patriarhalnih Črnuč. Cerknica Spori. Tukajšnji SK Javornik je odšel danes v Domžale, kjer bo odigral s tamkajšnjim SK Diskom nogometno lekmo za provincijalnega prvaka. Ker so se naši igralci vneto vadili in tudi pripravili za to tekmo, pričakujejo upravičeno zmage. Obilo sreče! Zmagovalec v tej tekmi se bo meril nalo s SK Elanoin iz. Novega mesta. Les. Ruska konkurenca se čuti v občutni meri tudi v naši dolini, ki je bil les važen vir dohodkov. Italijanski Irgovci pošljejo vsak dan šest do dvanajst vagonov lesa nazaj v Jugoslavijo. Kakor hitro ni les popolnoma v redu, ali če vagon ni popolnoma pravilno plombiran, pošljejo les, ki je že itak padel v ceni, nazaj. Zage, ki so bile včasih kar založene z lesom, sedaj počivajo, ali pa le prav malo žagajo. Velike kopice lesa — desk in hlodov — lože na veliko žalost in škodo lastnikov po žagah in lesnih skladiščih, ker ni kupcev. Prejšnja leta je bila lesna trgovina v naši dolini zelo živahna, sedaj nam pa preti popoln razpad in uničenje te vrste trgovine, ki je v veliki meri držala pokoncu večino naših ljudi. Tunjice pri Kamniku Cerkev sv. Ane, ki jo je lanski velikonočni ponedeljek zadela velika nesreča, da je uničil (»ožar vse, kar je bilo lesenega na njej, ie sedaj za svoj god skoraj popolnoma dogotovljenn. za kar se moramo posebno zahvaliti g. župniku Jakobu Razboršku, ki je z le njemu prirojeno spretnostjo vodil in dovršil tako ogromno delo. V znak hvaležnosti ea ie občinski odbor izvolil za častnega občana in mu jc na predvečer njegovega godu (sv. Jakoba) izročil občinski odbor z županom na čehi častno drolomo. Jezica Dež na dež. Pred dobrim mesecem smo imeli neznosno vročino, ki je že presedala, kmetje pa so celo tožili, da se radi nje pojavlja grozotna nevarnost suše, ki utegne uničiti dobršen del letine. No, vreme se je spremenilo in zdaj nas preganja dež. lian nu dan, zdaj dopoldne, zdaj popoldne, največkrat pu ponoči. Noče jenjati in ne pridemo ven i/ teli puščobnih deževnih dni. Pri mestnih ljudeh prej vročina do neznosnosti, zdaj deževje do iste neznosne mere; pri kmetih prej nevarnost suše, zdaj nevarnost prevelike moče. Delo po polju zaostaja, žito. v kolikor še ni in ga niso že poželi, ne zori kot treba, kjer pa je požeto, se ne suši in ga ni moč pripraviti za mlačev. Tudi za razna stavbna dela, ki se pridno nadaljujejo, tako v Ljubljani sami kot v vsej bližnji okolici, to deževje ne vpliva ugodno. Svarimo... Ni še teden od grozne avtobusne nesreče v šiški, vsem so še v spominu njene težke posledice. Zdi se, da vse to iu že mnoge druge avtomobilske nesreče niso iznio-drile nekaterih šoferjev. Pravimo: so izjeme, zelo redke izjeme, ki se jih to tiče in ki so v vožnji očividno iu od sile neprevidni. Opozarjamo s tem Muložclezniško družbo; je lam uslužben šofer, priden fant, toda neprimerno ognjevit in spričo odgovornosti za avtobus in ■/a potnike nikakor ne dovolj previden. V svojem pretiranem ponosu in samozavesti se hoče izkazati do skrajne mere, ki meji že nu očitno nevarnost. Najrajši drži volan r. eno samo roko, drugo si naslanja kam v stran, zraven pu uvto do skrajnosti podi — na drugi strani p«i jc znana reč, da je Dunajska cesta do skrajnosti izčrpana in du so jo sploh same jame; avto skače po njej ko mala igračka! Svarimo pravočasno in resno; potnikom ni do tega. da jim šofer izkazuje svoje umetnosti, umpak hočejo predvsem varne vožnje. Takšne nesreče, kot je bila zadnja v šiiški, izpričujejo upravičenost teh želj. oziroma zahtev. Rakek Stavbeno gibanje. Lansko leto so precej zidali, letos manj. Stavba g. Cabraja, s katero je kolodvor mnogo pridobil, je sedaj gotova in se ie vanjo preselila tudi pošta. Kolodvor so letos precej razširili in ga še širijo. To je bilo že skrajni čas; zakaj promet stalno narašča in je manipulacija pri sestavljanju vlakov vedno težavnejša, posebno v zadnjem času, ko so začeli Italijani vračati kar cele vlake našega lesa, češ da niso pravilno naloženi. Včasih vrnejo nekatere vozove kar jio dvakrat. Ko so sirili ]X)stajo, so morali odstranili skoro ves hrib. Zgradili so tudi okretuico za lokomotive, ki je bila neobhodno potrebna. Sedaj že obratuje. Tudi načrt za podvez na zapadni strani postaje je že gotov, kdaj pa začno z deli se še ne ve. Nova carinarnica. Carinarnico in 4 stanovanjske hiše bodo menda vendar gradili. Celo leto se je občina borila za posojilo pri Drž. hip. banki. Po mnogih sitnostih je posojilo sedaj dovoljeno v znesku 1.800.000 Din. Vse zgradbe bodo stale 2.400.000 Din. Dela bodo baje razpisana že v avgustu. Elektrika. Najbolj zanimivo je z elektriko. Čakamo. čakamo... nič. Vsako leto parkrat čujemo: > Elektrika bo v par mesecih svetila.« In res so že parkrat popisovali, koliko žarnic bodo posamezne hise naročile. Posebno letos se je zdelo, da bo šlo zares, ko smo zvedeli, da bo elektrika svetila že 1. septembra. Tudi o najmodernejši razsvetljavi žel. postaje se je precej govorilo. Sedaj pa je zopet vse tiho. Rakovci zopet čakajo. Da pa težko čakajo, se najbolj vidi iz dejstva, da ima že precej hiš vso napeljavo montirano. Tudi okretnica je na električen jiogon. seveda jo še vedno obračajo na roke. Šmartno pri Litiji Proslave pevskega društva >Zvon« v Šmarluem pri Litiji so se udeležila bratska pevska društva iz Ljubljane: »Slavec«, »Krakovo Trnovo«, »Slovenski vokalni sekstet«, »Kvartet Glasbene Matice« in oddelek -Zvona« z sodelovanjem g. Julija Betetta. Opero so zastopali: gg. Rijavec. Betetto in ga. Lovše-tova. Izmed podeželskih društev: »Lipa« iz Litije, »Zvon« iz Trbovelj in »Zora« iz Ježice. Jubilantu so čestitali osebno gg. Adamič, Prelovc in Jereb, znani slovenski komponisti. Izmed bivših društvenih pevo-vodij pa gg: Premic, Pleskovič in Pirnat Rajko. — Brzojavne čestitke so poslali: g. Matej Hubad iz Ljubljane, pevska društva: »Sava« in »Kolo« iz Zagreba. »Prvo pevačko društvo Ecograd«, Glasbeno društvo »Ljubljana«, »Lira« Kamnik in »Loški Glas« Loke. — Pozdravne nagovore so imeli gg.: Tomažin Ferdo, okrajni načelnik Podboj Franc, župan Drčar in dekan Gornik Anton. Za Hubadovo župo g. dr. Švigel-Drenovec za »Ljubljanski Zvon« za »Slavca« iiladnik — za Celje —Kovač in zastopniki pevskih društev »Cankar« in »Zore« z Ježice. Zastopani so bili ludi bivši pevci Rusi in Vozli. Jubilantu »Zvonu« so poklonili: »Slavec« iz Ljubljane in »Smarčani« krasna spominska traka, »Ljublj. Zvon«, Spominsko knjigo s sliko zbora, »Glasbena Matica« sliko zbora in sorojakinja ga. Hvala iz Ljubljane krasen venec. Z denarnimi darovi se ie oglasilo več častilcev »Zvona«. Poleg navedenih so se udeležili pevske proslave vsi bivši člani in članice »Zvona« iz krajev izven Smartna. — Za zunanji okras vasi iti vese-ličnega prostora so skrbeli vsi Smarčani, za sijajen nastop »Zvona« pa naš vrli pevovodja g. Maks Ko-vačič. dame in gospodične za oskrbo vencev in postrežbe v paviljonih. — Prav vsem, ki so sodelovali na uspeli prireditvi iskrena hvala in pevski pozdrav »Zdravo!« I Mirna peč Naša parna žaga na postaji, lastnina lesne trgovske družbe Krivic in dr., je kar čez noč ustavila svoje obratovanje; podjetniki so namreč napovedali konkurz, vzrok: kriza v lesni trgovini. Pomilovanja vredni so družabniki, ki so lepe vsote prinesli seboj, drago plačali stroje in dobro plačevali les, sedaj so pa odšli praznih rok. Stroji so sami na sebi jako dobri in bi obratovanje veliko manj stalo, če bi bilo v neposredni bližini dovolj vode, kajti stroje je gnal vodikov plin in je bilo treba vsak dan vode dovažati iz precej oddaljene Temenice. Občulno so prizadeti tudi naši domači delavci. Bilo je okrog 30 oseb zaposlenih pri tem fiodjetju, sedaj so brez kruha. Delavci so še dovolj rtdno dobivali svoje plače. Dva požara. V kratkem času smo imeli dva požara v občini. Pred enim mesecem je strela udarila in užgala koaolec-dvojnik posestnika Janeza ,Tarča v H rastju, in je vse do tal pogorelo. Škoda je zelo občutna za gospodarja, ker je jiogorelo okrog 20 vo« sena in vse letošnjo žilo v snopeh. Zavarovan je bil za okrog 5000 Din. — Pred enim tednom je pogorel Kolenčev kozolec in z njim vred 11 oken (štantov) žita; kdo je za žgal, »e no ve, najbrže zlobna roka ali pa kak nepreviden kadilec s cigareto, ker je koaolec stal eb poti. Hiša in gospodarsko poslopje z zemljiščem umrlega gostilničarja Franceta Zupančiča pri jiostaji Mirna peč je bilo sodnijsko dražbeniiu polom prodano dne 13. julija, kakor je bilo v oporoki določeno. Denar se razdeli med sorodnike, za dobre namene in ostanek med občinske reveže, v smislu oporoke. Vse posestvo in hišo je kupil g. dr. Globevnik za ca. 220.000 Din. Ko bi se la dražba vršila vsaj dva meseca po' smrti lastnika, bi se vse posestvo za večjo ceno prodalo, ker bi prišli ludi vnanji kupci, morda kak Amerikanec, ker hiša (gostilna) leži v neposredni bližini in na prometnem kraju. Sicer pa želimo, da bi bila '.a gostilna, kdorkoli že bo izvrševal gostilniško obrt, še naprej na dobrem glasu. Št. Jernej na Dolenjskem Kapelico sv. Jožefa na Prisfavici, v kateri jo dovoljeno na loto tudi trikrat maševati, jo dal lastnik g. Jože Padaršič, ki je uslužben v sirotišču sv. Jožefa v Ljubljani, skoro za polovico povečati. Nov, 517 kg težak zvon dobi podružnica sv. Vida na Gor. Mokrem polju prve dneve avgusta. Zvon je naročen z Dunaja in stane 14 Din kg. Je pa vlit iz brona in še neke druge kovine. Pozor pred sleparjil Ze večkrat je časopisje opozarjalo, da je treba biti napram sumljivim tujcem nadvse previden. Pa so vkljub temu ljudje še vedno preveč zaupljivi, niti žalostna izkušnja jih no izuči. Na najrazličnejše načine zlorabljajo rado-darnost in dobroti j ivost priprostega vernega ljudstva. Tako se je minule dni oglasil pri dobri družini slepar, ki se je izdajal za zastopnika Salezi-janskega zavoda iz Rakovnika. Ponujal je po prav pretirani ceni nekake sveče. Bil je celo lako predrzen, da je na postni dan prosil za meso. Ko mu je gospodinja povedala, da je post in da na postne dni ne uživajo mesa, jo je pohvalil, ker izpolnjuje cerkveno zapoved, da pa ljudje na potovanju, kot je on, smejo uživati postne dneve meso. Ker je bilo že proti večeru, so ga prenočili. Zjutraj pa je lagal, da mu je bilo f>onoči ukradenih 120 Din in da sedaj ne more domov v Ljubljano. Oblju-boval je, da bo takoj poslal zavod denar, čim pride v Ljubljano Pa so šli denarci po vodi, slepar pa Bog ve kam ... Nesreča. Pri Krhinu na Mihovici so v torek podirali hlev, da bi postavili novega. Pri tem pa se je. zgodila nesreča. Domači sin Nace je liotcl jiodrcti strop, toda trainovja ni mogel pravočasno zadržati, padlo je uanj in ga precej občutno ranilo, tako da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Asanacijn vasi Dolenje Gradišče se bo nadaljevala prihodnji mesec. Že lansko leto je državni higijenski zavod pričel to hvalevredno delo. Zgradil je s jjomočjo podpore bivšega oblastnega odbora in z delom vaščanov več gnojnih jam, gnojišč, vsem higijenskim predpisom odgovarjajočih stranišč in eno cisterno, letos pa se bo to delo nadaljevalo. Vodovod dobi vas Mihovo, če bodo vaščani voljni prispevati 33 odstotkov vseli stroškov. Potrebno je in gotovo se bodo poslužili tako ugodne prilike. Načrt bo izdelal higijenski zavod. Letošnje vreme je res čudno. Po več kot enomesečni suši smo dobili zadnje 14 dni dovolj dežja, toda vedno smo bili v strahu, da ne dobimo tudi toče. Minulo soboto je padlo med dežjem nekaj ledenih zrn. toda škode topot ni naredila. Pač pu jc v torek v smeri od Novegu mesta prišla tudi do Tolstega vrha in naredila j ki vinogradih precej škode, zlasti ker niso za-celjene še rane od lanske toče. Res, v vednem strahu je vinogradnik za to božjo kapljico. Ljutomer Toča. Danes, 25. julija ob 4 zjutraj je nenadoma začela padati toča. Zavzel« je vinorodne kraje Moravci, Godemarci, Cezanjevoi, Kamenščak, Ljutomer; od I od po Murskem polju v Medžimur-je. kjer so največ trpeli kraji Razkrižje in Gibina, v zadnjem kraju je najbolj udrihala, lako da je uničila vse poene poseve, vinograde in sadonos-nike; grozdje leži po tleh, kar na ni na tleh, pa je razsekano in bo najbrže gnilo; grozno pusto-šenje povsod in jadikovanje nad polnega posestnika. Se okrog poldneva so bili celi kupčki toče. Ptuj Napredek. Naš trgovski vrtnar g. Ivan Vin-cekovič na Ljutomerski cesti si je nabavil od tovarne Lochbihler iz Monakovega škropilnico posebne vrste za zalivanje. Škropilnico je postavil na vrtu v Spodnjem Bregu in pri uporabljanju iste je vse polno gledalcev, ki se ne morejo načuditi praktičnosti tega aparata, ki je v veliko korist vrtnarstva. Aparat na električni pogon poseduje štiri cinkaste cevi po pet m dolge in po eno colo debele. Po vrtu so jiostavljeni hidranti na vsakih 16 m v dolgosti, kalerim se priključi 1H m dolga gumijeva cev, tej pa cinkasta cev. Pri vodnjaku je montiran aparat z najvažnejšim objektom — z vrtilnim strojem, s katerim se poljudno obračajo cevi v katerekoli smer. Vodo meče v največji potankosti do 10 m višine. Vrt je širok 40 m. Za to širokost so postavljeni 3 hidranti, ki zadostujejo, kajti vsaka cev meče 16 m naokoli vodo. Motor ima štiri konjske sile, na uro porabi 2 kw. vrže na uro 5000 litrov vode in ves ta lok stane 6 Din. Za aparat je treba našteti 18.000 Din. Hude elementarne nezgode. Prej smo tarnali radi prehude suše. Pridelek je bil radi pomanjkanja dežja v veliki nevarnosti. Že smo obu-pavali, ko nam je Bog v zadnjem trenutku poslal obilo dežja in nam ohranil žito in druge pridelke, seveda ne v celoti, j>a vendar v zadovoljstvo, posebno v vinograde je bilo lepo pogledati, katerim suša še ni prišla do živega. Ali človek obrača, Bog povrne. V petek v jutranjih urah se je pričelo bliskati in grmeli. Vlila se je močna ploha, ki je precej časa trajala. Bili smo prepričani, da je tudi v okolici padal samo močan dež, na žalost smo pa zvedeli, da je v okolici padala debela toča, ki je vse uničila. Kolikor smo dosedaj mogli ugotoviti, je toča največ škode napravila v Pacinju, Sp. Ve-lovlaku, Mestnem vrhu, uničila del Kicarja in v Sv. Boltenku. Slovenska Krajina Amerikančeva nesreča. Iz Amerike se je vrnil Hozjan Martin iz Črensovc. Se razume, onianjkanja prostora v prihodnji številki. Avtobusi in ceste Brežice Osebna vest. Prestavljen je od tukajšnjega okr. glavarstva okrajni poglavar g. dr. Ivan Vidmar za okrajnega glavarja v Radovljico. G. dr. Vidmarju, kateri si je s svojim taktnim in konciljantnim uastofiom med svojim službovanjem v Brežicah pridobi! obče simpatije vseh, častitamo k napredovanju. Na njegovo mesto pride g. dr. Fran Maršič iz Laškega. Iz tukajšnje javne bolnice je prestavljen sekundarij g. dr. Pavel Lunaček za sekundarija v bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Gradbeno gibanje. Kot zadnja leta, tudi letos v Brežicah ne zaostajamo v gradbenem oziru. Poleg bolnice sta vzrastli kar dve novi hiši. Sploh nastaja tukaj res nov del mesta, kar je pa tudi umevno, saj je tukaj najlepši in najprimernejši kraj za graditev stanovanjskih hiš. G. Alojz Štrbuncelj, sreski kanclist v p. si je zgradil tu večjo stanovanjsko hišo. Poleg nje pa si je postavil stanovanjsko hišo tukajšnji stavbeni mojster g. Ivan Gabrič. Obe hiši bosta v kratkem gotovi, katero delo izvršuje g. Ivan Gabrič. Na nekdanjem prostoru lesnega trgovca Cajnarja pri mostu se je postavil enodružinsko hiso tukajšnji čevljarski mojster Ivan Čatež in Medvešček Martin, steklar v Brežicah. Delo izvršuje stavbeni mojster g. Ivan Mreschar iz Brežic. Hiši sta že gotovi, in sta se imenovana že vselila v nje. G. Ivan Merlak, posestnik v Sv. Lenartu pri Brežicah gradi poleg stare hiše novo stanovanjsko hišo. Baje namerava imeti tudi trgovino. Delo izvršuje g. Ivan Mreschar. Nov gasilni dom v Zakotu poleg občinske hiše je tudi dograjen in pokrit. Do jeseni bo baje popolnoma gotov. V njem bo tudi večja dvorana z odrom za gledališke predstave in drugo. Nekdanjo tovarno za palce v Sv. Lenartu je kupil opekarnar g. Treppio iz Sv. Lenarta, ter so isto že jDodrli. Kakor se čuje, namerava g. Treppo tam graditi novo stanovanjsko poslopje. Sevnica ob Savi »Nesreča nikdar ne počiva«, pravi pregovor. Tako se je spet oglasila pri nas 24. julija. Tukajšnja parna žaga si je nabavila pred kratkim novo prevozno sredstvo, stroj, ki ga kurijo z nafto. Pri ljudeh ima ime trahlar«. Z njim prevažajo drva s Planine. Nič kaj prijetnega duha ne zapušča za seboj. No, pa saj pri nas smo že navajeni na različne blagodejne duhove od tovarn, od vlakov in od avtomobilov, če se temu še primešajo oblaki cestnega prahu, je to potem najsigurnejše sredstvo, da k nam ne pridejo jetični ljudje iskat zdravja in ne prinesejo bacilov. Tako mi vodimo protiluberkulozno akcijo. Tudi nekaj! — Kako pa je bilo z nesrečo? Omenjenega dne je vozil zopet j ta stroj drva. Bilo je že mračno, ko je privolil | do Orešja pri Sevnici. Tedaj je naenkrat prišel nasproti neki voznik. Stroj s svojim velikim vozom zadaj, ki je bil poln drv, se je na ozki cesti umaknil vozniku. Pri tem pa je zdrknil voz stroja pod cesto in se prevrnil. To bi še ne bilo tako hudo Voz so postavili nazaj, prej so seveda morali zmetali drva dol. Nato so jih zopet lepo naložili. šofer je hotel sedaj «pet priključiti stroj k vozu. Pognal je vo® nazaj. Toda šlo je preveč ob slrani cesle in slroj se je prevrnil s šoferjem vred preko škarpe v potok, ki teče mimo ceste. Soter g Preskar je dobil hude poškodbe, vendar je upanje, da okreva. Slroj pa je ostal nepokvar-jon. O ti moderna tehnika, koliko žrtev zahtevaš! Zadnje mesece se je že veliko razpravljalo o vedno močneje se razvijajočem avtobusnem prometu ter obenem o izredno kvarnem vplivu na stanje avtobusnih cest. Opazil pa sem pri teh razpravah, da se avtobusnemu prometu godi brez dvoma krivica, ko se pripisuje sedanje slabo stanje cest v največji le avtobusom, medtem ko se druge važne okolnosti veliko premalo uvažujejo. Naj mi bo torej dovoljeno, da kot predsednik celjskega mestnega avtobusnega podjetja na podlagi svojih lastnih izkušenj pojasnim razmerje avtobusnega prometa do izrabe cest. Predvsem je treba povdariti, da so bile ceste, vsaj zanesljivo okoli Celja, na kojih sc je začel promet z avtobusi, predno se je promet začel, a priori večinoma v zanemarjenem stanju. Saj se po vojni nikoli ni dalo toliko gramoza na ceste, kakor ga je povojni promet in stanje cest brez avtobusov zahteval. Dejansko se tudi svoj čas niso okrajnim zastopom na bivšem Štajerskem oddajali od strani države oni prispevki, katere je sicer država za ceste pobirala, ni jih pa izročila okrajnim zastopom tako, da je še danes država dolžna več milijonov iz tega naslova. Res je, da znaša navadna teža avtobusa z obremenitvijo vred okoli 3000 do 5000 kg. Res pa je tudi, da po istih cestah vozi ravnotako neprimerno več težkih tovornih vozov, celo večinoma z ozkimi platišči, ki ceste po mojem prepričanju nič manj ne poškodujejo kakor avtobusi. Tovorni vozovi imajo celo to slabost v primeri z avtobusi, da cesto globoko zrežejo in da gramoz zdrobijo, medtem ko avtobus z zračno pnevmatiko gramoza sploh ne razdrobi, ampak ga kvečjemu razmeče, ali odrine ali potlači. Priznam, da avtobus škoduje cesti bolj kot drugi vozovi v tem pogledu, ker hitreje vozi in z zračno pnevmatiko razmeče blato in koplje globoke jame po cesti; to pa radi tega, ker sp ceste a priori slabe in kotanjaste. Ako bi bile ceste v redu vzdrževane, osobito zadosti vzbočene ter bi sproti cestno osobje zamašilo vsako luknjo, bi avtobusi napravili le malo škode. Tako pa se cestam godi podobno kakor zanikrnemu gospodarju, ki male luknje v slamnati strehi ne zadela takoj, ampak šele, ko so jo vremenske prilike po nepotrebnem dvajsetkrat povečale. Seveda bi moralo vse cestno osobje imeti primerno eksistenco, ter gramoza dovolj, v primerni kakovosti in o pravem času, Oddaja in prejem gramoza je združen s prevelikimi formalnostmi ter vse preveč odvisen vsako leto od potrditve in izvajanja proračuna. Kakor naš kmet ne sme krmo sušiti, kadar bi se njemu zlju-bilo, ampak kadar je zato ugodno vreme in kadar je krma dovolj zrela, tako je tudi gramoziranje odvisno od vremena in bi ne smelo biti odvisno od nebroj lormalnosti in budžetarnih ovir, da končno pride gramoz navadno prepozno na cesto. Cestar bi moral imeti gramoza na razpolago ne samo ob splošnem gramoziranju, ampak tudi sicer, da bi lahko sproti luknje mašil, tako pa pri najboljši volji ne more vršiti svojega posla, tudi če bi hotel, ker ni materijala. To leto je bil proračun cestnih odborov večinoma odobren šele okoli maja ali junija meseca, vsled česar je naravno vse nadaljnje delo bilo prekasno. Kako se ceste izrabijo po drugih težkih vozilih, se lahko vsak prepriča, ako primerja državno cesto med Vranskim in Št. Petrom v Savinjski dolini ter cesto med Celjem in Št. Petrom v Savinjski dolini. Po cesti iz Št. Petra do Vranskega tja in nazaj vozi kvečjemu toliko avtobusov kakor na cesti Celje proti Št. Petru v Savinjski dolini. Kljub temu pa se je opažalo, da je cesta med Št. Petrom in Cel ijem vedno neprimerno boliš«, kakor med Št. Petrom in Vranskim. Na železniško žtacijo v Št. Petru v Sav. dolini vozi namreč dnevno iz Vranskega izredno veliko vozov lesa in drugega blaga; med tem ko se med Št. Petrom in Celjem sorazmerno manj tovornih vozov prevaža, ker ta posel vrši železnica. Prezreti tudi ne smemo, da nobeno drugo vozilo ne plačuje toliko raznih davkov, kakor ravno avtomobil: saj imamo v naši državi tako visoke državne dajatve na bencin, da menda v nobeni drugi državi v Evropi ne. Saj plačamo na trošarini 3 Din, carini 1.75 Din in zadnji čas še na ban-ski trošarini 1 Din, skupaj torej 5.75 Din na kg bencina. Če vzamemo sedanjo ceno bencina okroglo na 9 Din kg, vidimo, da stane bencin pravzaprav le 3.25 Din, med tem k« pnhere država oziroma banovina skupaj od kg 5.75 Din. Če vzamemo, da rabi srednji avtobus povprečno samo 20 kg bencina na 100 km — pozimi rabi seveda več — in da prevozi povprečno 120 km na dan, prevozi letno 43.800 km in rabi torej bencina letno 8760 kg. Pri tej količini bencina je torej avtobus plačal državi oziroma banovini 8760 X 5.75 Din samo na ben-cirfski trošarini in carini, skupaj torej 50.370 Din. Naša celjska proga Celje -- Št. Peter pod Sv. gorami n. pr. znaša enkrat dnevno tja in nazaj približno 100 km, torej na leto 36.000 km in torej 360 X 20 bencina. Plačamo torej na državnih oziroma banovinskih dajatvah 41.400 Din. Ker pa imamo sedaj dve progi, plačamo letno samo od teh dveh prog 82.800 Din ie od bencina. Prepričan sem, da sigurno avtobus za tako vsoto na cesti ne naredi škode. Ako bi avtobus sam vozil po tej cesti, sem prepričan, da bi s takšnim zneskom lahko vzdrževali z dobičkom celo progo. Sedaj ima naša mestna občina z vsemi rezervami vred devet avtobusov, ki delajo povprečno 1000 km dnevno ter plača torej samo naša mestna občina na državni in banovinski trošarini in carini okoli 614.000 Din. To je pač zelo lep prispevek k vzdrževanju cest; nobeno drugo vozilo, kakor avtomobili, ne dajo tako velikih prispevkov državi ozir. banovini. Tega zneska država oziroma banovina ne bi dobila, ako bi ti avtobusi ne vozili. Pozabiti pa ludi ne smemo, da država pobere pri uvozu avtomobilov od njih tudi carino v višini 30% fakturne vrednosti. Ako stane torej avtobus okoli 230.000 Din, je pri uvozu enega voza dobila država 69.000 Din. Če vzamemo, da avtobus zdrŽT pri slabih znanih cestah tri leta, bi odpadlo na eno leto na državo carine 23.000 Din, kojo vsoto država ne bi dobila, ako bi ne bili avtobusi kupljeni in izročeni prometu. Vsak avtobus porabi letno tudi povprečno najmanj dve garnituri pnevmatike. Ena garnitura tehta 124 kg. Od 100 kg pa je plačati na carini približno 1980 Din, torej pri dveh garniturah približno 5000 Din. Seveda se uvažajo tudi sestavni deli, od katerih je istotako plačati carino poleg dajatve enega avtobusa ca. 80.000 Din. Samo od našega podjetja bo torej dobila država oziroma banovina od osmih vozov — eden je stalno v rezervi — najmanj letno • 640,000 Din. Vsekakor lepa vsota, katere gotovo nobeno drugo vozilo v državi ne plača. Če bi sorazmerno vsako drugo vozilo toliko plačalo za vzdrževanje cest, kakor plačujejo ravno avtobusi in če bi se ta denar vporabljal za cesto, bi se ceste lahko vzdrževale v dobrem stanju. Sicer pa tudi ni pravilno, da bi vzdrževanje cest plačevala izključno samo razna vozila oziroma tozadevni lastniki. Saj plačajo lastniki teh vozil tudi razne druge davke splošnega značaja, od katerih se mora ravnotako izvesten del vporabiti za vzdrževanje cest. Ko so uvedli 15. maja 1930 1 Din banovinske trošarine, se je vobče mislilo, da se je s tem motorno vozilo oprostilo vsakojake nadaljnje dajatve za izrabo cest v očigled temu, da že itak plačuje, kot zgoraj rečeno, vsako motorno vozilo na trošarini in carini državi izredno velike vsote. Zadnji čas pa se zopet govori, da mislijo avtobuse še višje obdavčiti; govori se celo o 25% od inkasa. Vsako nadaljnje obdavčenje bi bilo absolutno krivično in za avtobusna podjetja nevzdržno. Ako bi se to zgodilo, bi pomenjalo to smrt takih podjetij. Sklicevanje na druge države nikakor ne drži. Če druge države zahtevajo prispevke v tej ali oni obliki za ceste, imajo pa zato bencin skoro polovico cenejši, kakor pa mi. Poleg tega imajo krasne ceste, na kojih pnevmatika gotovo še enkrat tako dolgo drži, kakor pri nas in ima voz minimalne reparature. Ako bi se pa pri naših cestah zahtevale še nadaljnje dajatve, ko imamo toliko izdatkov za reparature in pnevmatiko, bi tako navijanje prispevkov pomenjalo ruin avtobusnih podjetij. Avtobusni promet se je danes tako vdomačil, da pomeni pravcato ljudsko potrebo. Danes že tudi kmet računi in uvidi, da je bolj pametno se voziti z avtobusi, kakor po nepotrebnem tratiti čas in denar z nepotrebnim čakanjem ali pcšhojo. Ako bi pa sedaj bile dajatve zopet zvišane, bi morala avtobusna podjetja na vsak način cene zvišati. To bi pa pomenjalo manjšo frekvenco in neizogibno pasivnost avtobusnih podjetij. Avtobusni promet vendar ni samo velikega pomena za naše domače ljudi, t. j. lokalne potnike, marveč baš za Slovenijo še posebno iz tujsko-pro-metnega ozira. To čutimo posebno mi v Celju, ki predstavljamo nekako tujsko prometno središče, od koder gredo ljudje v Dobrno, Rogaško Slatino, Laško, Rimske Toplice, Logarsko dolino, Pohorje itd. Naša doižnu&l je, da naše kraje čimbolj odpremo tujskemu prometu. Ako pa z neopravičeno in premalo prevdarno fiskalno metodo ubijemo avtobusni promet — smo ubili tudi vsak nadaljnji razmah tujskega prometa. Dr. Anton Ogrizek. ČiJaJeljem »Slovenca" za nedeljo Felix Timmermann: Vitez in vrana Vrana je preklinjala, da se je ogenj delal. Plemič jo je bil učil. Ko je popival in sc vlačil po bordelih in igralnicah, je vrana plesala na naramni plošči njegovega oklepa in klela, da je vse rožljalo. Najhuje sc je drla, če je videla svetniško sliko »li pa če je šel mimo kak pater uli redovnica. Vitez je bil mnogokrat pijan. Potem so ga njegovi vinski bratje, ki so postrgali iz vrča zadnjo kapljo, z godbo spremili nu njegov mračni grad. Pred sliko Naše ljube Gospe je vitez posadil ptiča na konico svojega meča in ga dvignil tik do slike. Potem je vrana začela psovati in kleti, da so sc njegovi drugovi držali za trebuhe. Zjutraj ga je zbudil ptič s kletvino. Lepega poletnega dne je plemič i/, krčme izostal. Čedni prijatelji so ga šli iskat. Vratar jim je ves potan pripovedoval: »Gospod se je vrnil sinoči pojoč in psujoč. V njegovi sobi je nastal hrup, kakor bi grmelo. Potem je bilo zopet nenadoma vse tiho. šel sem pogledat. Tu pa mi je prišel gospod že na stopnicah nasproti, bel kakor stena, in rekel z železnim gla-»om: »Jaz grem. Ne iščite me. Hvaljen Bog na vekomaj. Amen.« Drugovi so obstali presenečeni in strmeli. £den se je smejal. >To jc nova burka. Videli »oste, da nas nocoj preseneti v »Prepovedanem »adu«, razbije vse na drobne kose in pretepe *>abe.« »Pa vrana?« je vprašal drugi. »Ta je psujoč letela za njim. Zamahnil je proti njej, da bi jo prepodil. A bila jc pre-risoko. Nato je na konju odjezdil v noč.« Zmedeni so se spogledovali in brskali po njegovi izbi. Zdrobljene šipe z oken. razbita posoda in dragocenosti so ležale po tleh. »Kaj sedaj?« jc vprašal eden iz družbe, ki bi bil rad v kalnem lovil. »Čakati, dokler se ne vrne, živ ali mrtev,« je rekel vratar, »in pustiti vse tako, kakor je.< Srditi so odšli, prepričani, da je njihov >bjestni prijatelj znorel. rt Preteklo je pet let. Vitez je domoval v borni koči in molil, sredi divjega skalovja v gori. Bila ga je samo šc kost in koža. Vrana je čepela poleg njega, tudi ona shujšana, ter je od časa do časa zaklicala med njegovo molitev: »Hvaljen Bog na vekomaj. Ne bom obupal!« V oni strašni noči je bil odjezdil v gore in jezdil več dni, dokler se konj ni mrtev zgrudil pod njim. Nato je plezal više in više, do naj-divjejših skalnih globeli. Tudi vrana se je naučila moliti. Hranil se je s koreninicami in lesnikami in pil vodo iz studenca. Pet let ni bil videl žive duše. Ni več vedel, ali je petek ali svetek. Samo zime je bil štel. Živel je samo še, da bi se spokoril za svoje grehe. Toda trajalo Je strašno dolgo, preden ga je Bog vzel in se je približalo odrešenje. Nobena tolažba ni prodrla v njegovo samoto, ne luč ne veselje nista ožarjala njegove molitve. Večna tema je bila v njegovem kesu. Vendar je zdržal, zdržal z vso močjo in ni hotel odnehati, dokler ga ne reši milost ali smrt. Včasih se ga je lotil obup, mračen in pekoč. Potem je odšel z vrano z doma in hodil iz jutra v noč, po dežju in toči, in se naslednje jutro vrnil: Postal je drobec žive skale in bil podoben jastrebu. Plešast z velikim orlovskim nosom in koščenim obrazom, pogled sršeč in presunljiv od večnega strmenja v eno samo točko. Njegov vrat je bil razguban, rdeč in rjav. Hodil je v cunjah in kožah, kakor bi bil ustrelil medveda. Podiral jc drevesa, valil skalo na skalo, da bi pogasil ogenj svoje krvi, da bi se oslabil in odrevenil. Izpostavljal se je viharju, streli in gromu. Toda ostal je živ, žilav in neugonob- Ijiv kakor korenina vrbe. * Nekega dne, ko je zopet mračen in obupujoč blodil po skalovju, ni našel več poti nazaj. Slednjič se je vdal v božjo voljo in šel na .slepo dalje. Proti večeru se jc mučno vzpenjal po strmi rebri. Vrana mu je sedela na rami. Ko je splezal na vrh in se ozrl globoko nizdol, se mu je stemnilo pred očmi od presenečenja. Tam v dalji jc ležalo mesto, temno-•nodro v večernem solncu. Spoznal ga je po mnogoštevilnih stolpih. Mesto s stolpi Ljube Gospe, s kljubovalno bastijo, široko reko polno ladij, pustino in za njo zelenečimi polji! Mesto, oblito z litur-gično rdečo barvo poznega sonca! Mesto s svojimi grehi! Vabilo je ljudi od poljskega dela in z gora. »Pročl« je zaklical, prevzet od strahu in sovraštva. »Prokleto!« In kakor jelen, ki sliši lovski rog, je dirjal zbegan v gorovje in je v mesečini našel pot do svoje slamnate koče. * Zopet je bil videl mesto! Od ure do ure je slabela njegova volja, njegova odločnost se je majala. Vabeče slike ni mogel več izbrisati. Vedno mu je lebdelo mesto pred očmi. Stari spomini, ki so bili spali, so se zbudili in ru-vali v njem. Z vsemi čutili je okušal vonj greha. »Proč! Proč!« jc klicul. Toda zle misli so rasle bolestno kakor plevel. Trapi! se je in mučil, vrana pa je klicala: »Hvaljen Bog na veke. Ne bom obupali« Poželjivo so divjale prejšnje strasti v njegovi silni krvi, pohotne misli so se podile po njegovi ptičji lobanji. Upiral se jel Prosil je, molil, pel in kričal v odmevajočo tišino nočnih gora: »Gospod, Gospod! Pomagaj mi! Ne izkušaj me!« Toda pekoča sla se ni umaknila. Plazil se je po tleh, se krčevito obešal po pečinah, da jc meso v cunjah viselo z njega, ter stegal krvave roke proti nebu: »Gospod, daj da vztrajam tu. Bodi močnejši v meni nego ono drugo.« Pogubljajoče je rasla tišina okolu njega, v tem ko je vihar v njem divjal dalje. Potem se je ponižan in prestrašen sesedel sam vase. Jokal je v roke kakor majhen otrok. Vrana ga je s svojim brbljanjem zazibala v sen in sladke sanje so ga zopet prebudile. Bila je preizkušnja, kakor bi ga žgal ogenj. Kaj naj bi bilo teh pet let izgubljenih? »Glej, o Gospod, kaj sem naredil iz sebe! Cunja, malo kože in borno prgišče kosti, čemu muke, ki sem jim podvrgel svoje meso. ko sem ga tolkel s kamenjem, trgal z. nohtovi, bičal z vrvmi, da bi ga kaznoval zaradi krivice, ki jo jc storilo moji duši?« Njegovi dvomi so rasli, pogrezal se je vanje, globlje od dne do dne. Slednjič pa je sam sebi prigovarjal in zdelo se mu je kakor razsvetljenje: »Le kar pojdi v mesto. Razočaran boš. Potem se vrneš semkaj in izkušnjavc bo za vselej konec.« Tako enostavna in velika je bila ta misel. Zakaj tega ni žc preje uganil! — Misel se je trdno zagrizla vanj in ga vlekla. In ni se ji branil. •■■Ko se vrnem, si je dejal, postavim tu mirno velik križ, da se bo dvigal visoko v nebo. Iz mesta si prinesem orodje, in rezljal bom iz najtršega lesa Kristusovo in svetniške podobe v naravni velikosti. To bo lepo! Bog, to bo lepo!« Tako daleč je prišel, da je svoje plameneče koprnenje po mestu odeval v dober namen. Mimo tega — ali ni čas, da na gradu uredi svoje zadeve? Nenadoma ga je začela peči vest, zaradi njegove družine, na katero doslej ni bil mislil. »V teku enega tedna bom vse opravil,« si Je prigovarjal. Neke noči, ko so skale od vročine žehtele, se je odpravil, skrivoma kakor zavratni morilec. Ni poklical ptiča, in se tudi ni upal ozreti na leseni križec. Začel je teči. iz strahu, dn ne bi zaslišal božjega klica. Pet let je bil hrepenel po tem. Sedaj se je bal, da bi sc utegnilo zgoditi. Zdajci je zadonelo nad njim: »Hvaljen Bog na veke. Ne bom obupal.« Najraje bi bil vrani zavil vrat. Potem je skomiznil z ramami: »Počasi se odvadi.« Čutil je, kako ga je sram zapekel v obrazu, kajti sedaj se je izdal. Nikdar več ne zapusti mesta! Toda ni hotel priznati. »Vrnem se v gorenje zakričal, »pa naj me celo peklo zadržuje.« Ves v strahu je drvel doli v mogočno mesto. * Kar je poželel in česar sc je bal, se je zgodilo. Pogreznil se je zopet v grešno življenje. Zopet so ga videli hrumeti in iskati pretepov, z vrano na rami. Klicala jc »Hvaljen Bog,« vitez je pa dodal gromečo kletev. j Toda zdelo sc je, da se vrana ne da več j naučiti. To je bilo vitezu neprijetno. Njegovi I pajdaši in ljubice so se mu smejali. Potem je i ptiča včasih divje opsoval. Pri neki gostiji je i stavil, da bo znala vrana v teku enega tedna zopet tako kleti kakor preje. To je hotel za ! vsako ceno doseči. Bilo je, kakor da bi bil ptič postal prestar. Odgovarjal je vedno le: »Hvaljen Bog...« i Nič ni pomagalo, da ga jc pretepal, ga stradal in mu pulil perje. Vrana svoje govorice ni iz-premenila. Pa, čudno, tudi ganilu sc ni nikamor od njega. v» Tisti dan, ko bi bil imel s preklinjajočo vrano priti v krčmo, je popolnoma zdivjal. »Jaz bom plačal s svojo častjo,« je zarjul nad ptičem, »ti pa z življenjem!« Posegel je po bodalu. Ptič se mu jc iz- | muznil iz rok in poplesaval po stopnicah nizdol. Vitez besneč za njim. »Dobiti te moram, | pa naj bi bilo tudi v peklu.« Vrana jc poskakovalo dalje in dospela na dvorišče, nekaj-kratov jc s težavo zafrfotala kvišku knkor pišče, sc poganjala preko jarkov, dospela do obzidja in od tam na prosto. Vitez je od togote pihni, bil odločen ubijati in drvel z naperjenim bodalom zu njo. Zlezel je čez zid in ravno šc videl, kako je izginila v kapelici, pred katere Križanim je nu njegov ukaz mnogokrat preklinjala. Ko je vstopil, je sedela nn suhih ramnh Kristusa, ki je v nadnaravni veličini prekrival steno. »Sedaj tc zgrabim, umazani nestvor! Hočeš me zvabiti nazaj v gore. Takrat sem bil norec. Veter je bil, drugega nič! Pet lepih let svojega življenja sem zapravil. Toda nadomestim jih! Svoje življenje bom sedaj podvojeno živel. V tvoji krvi zadušim preteklost.« Skočil jc nu klop in vrgel bodalo proti prestrašenemu ptiču. Predno ga jc zadel, jc ptič sfrfotal na s trnjem kronano Kristusovo glavo. Bodalo se je zasadilo v prsi, v trdi les razpela. Najprej je vitez osupnjen zastrmcl vanj. Kristus preboden z. njegovim bodalom! Pogum mu je upadal. Metež omajane vere, sramu, kljubovanja in obupa se je zgrnil nad njim. Toda sovraštvo ga je kakor plamen zopet raz-belilo. ;Bodalo je moje,« je kričal, »da moje!« Divje je potegnil za ročaj. Orožje se ni ganilo. Neznana jeza je bičala njegovo kri. Vlekel je. majal z vsemi močmi. Preklinjal jc, odnehal. pa zopet vlekel in trgal. Križ se je Manninga, ki se je ujel v svojo lastno zanjko, se jc polastila glasna, pristno britanska vesel ost: »Norčujete se in prav imate! In vendar! Moja častna beseda, da ne morem čakati... Kako dolgo ste rekli...« Dvanajst do petnajst dni...? Ne, ne morem, zaradi paroplovnih zvez. Resno tedaj, kaj je storiti...? Če malo premislite, boste žc kaj našli.« »Zakaj?« je rekla Ko Mi. »Ker ste resnična businessvvoman. Zato znate ceniti vrednost časa.« Bila je ponosna na to pohvalo. In premišljevala je. In našla je pot. Spretno sestavljene brzojavke v zvezi z brzoseli in na potu naha-jajjočimi se sampangi so dosegla Fernanda Dubourga tam, kjer se je ravno nahajal: na skrajnem koncu od vsega sveta oddaljenega in zapuščenega okrožja med Mon-Cay-em in Lang-sonom. In mogel se je, če je pet dni brez odmora potoval, pravočasno vrniti v Hano? in se sniti z Manningom. Tako se je tudi zgodilo. Gospod Dubourg je pogodbo prečital, pretehtal, odobril in podpisal. Manning je tik pred svojim odhodom Ko Mi prvič in edinkrat namignil na nekdanje stvari. >Ja, le kako pa si ti sem prišla, punčka? Ali si zrastla iz tal, ali padla /. neba — kar koj mi povej!« »Hihihi,« se je zvonko zasmejala Terezinka, saj veš, kako ti bom povedala! Take reči se ne povedo kar tako. Mi vaje li povej, pobič, če si kje videl ptička z dvema kljunč-koiiia.« .Odkod pa ti tega ptička poznaš?« je zazijal pobič in svetlo blisnil z očmi. Terezinka mu je v kratkih besedah ra-zodela svojo zgodbo in na koncu bridko vzdihnila: »Tako sama sem na svetli. Očka in mamica sta mi že pred tremi leti umrla. Ptiček z dvema ključkoma je posvetil kakor zlata lučka v mojo samotno žalost. Krajšal mi je s svojimi pesmicami dneve zapuščene in mi je bil edini zvesti prijateljček na tem svetu. Sam Bog ve, kam ga je poredni Tinč odnesel.« >0, tudi jaz vem lo, punčka, tudi jaz in ti lahko povem,« je sočutno dejal pobič. »Pred nekaj dnevi je prihlačal v našo vas mlad potepuh. V rokah je nosil gajbico in v njej ptička r. dvema kljunčkoma. Vsa vas je takrat drvela skupaj, da bi si ogledala lo čudo. Pa kam je potem tisti potepuh s ptičkom krenil, kam? je hotela na vso sapo izvedeti Terezinka. 66. Lepo zahvalim, očka. je odklonila Terezinka prijazno starčkovo povabilo, zamahnila z roko v pozdrav — srečno!« — in od-brzela naravnost proti gradu. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Voščilo za god Očka moj! Z o god li voščim mnogo s reče in vesel jo. Naj la dan se izpolni li vsaka drobna srčna želja. Tale .skromni šopek sprejmi v znak hvaležnosti globoke za vse, kar storile zame so te tvoje dobre roke. Očka moj! Ljubezen moja ne usahne kakor cvet; i.e nadgrobom li bo cvela — Beg te živi ie sto let! M. K.: Velikan Teleban in Tonček Makaronček Je živel nekoč na Žalostni gori sredi črne šume velikan Teleban, ki vam je bil hrust, da se je z mlinskimi kamni kakor z drobnimi žogami igral in orjaškega slona kakor drobno dete v naročju pestoval. Večji je bil od največjega drevesa, močnejši od najmočnejšega zmaja. Kadar se mu je zahotelo kaditi, je iz-ruval iz zemlje visoko smreko, si sklatil zvezdo z neba iu si prižgal z njo pipo deset metrov dolgo. In je kadil, da se je vsa Žalostna gora zavila v gost, neprodiren dim in so se ljudje v dolini plaho križali misleč, da prihaja dim naravnost iz pekla. Drugače pa je bil velikan Teleban kaj dobrodušen možakar in ni nikomur storil zlega. V vasici pod Žalostno goro pa je živel pobič, ki vam je bil tak malic, da se je komaj na pručko stare mame skobacal in komaj komaj dvignil drobno muco s tal. Ime mu je bilo Tonček Makaronček in je jako rad pasel oče- ga pomilovalno gloda po strani, vsak paglavec se mu smeji; še celo peteliuček na gnoju — se mu zdi — ga izzivalno motri od nog do glave in kriči: Koliko pa te je v hlačah, revše ubogo?! Pomeri se 110 z menoj, pomeri, če si upaš, kikiriki! Ob, le zakaj je tako majhen in zanič? Ob, le zakaj ni velik iu močan kakor velikan Telebau? Hu, ali bi se poleni maščeval nad to vaško drbaljo — kaj pravim vaško drhaljo; očetu hi šele pokazal, očetu! Z obrestmi 1 >1 mu vrnil vse bimke, ki jib j danes od njega prejel... 'co je kuhal Tonček Makaronček sveto jezo 1 u maščevalne naklepe v sebi. Od ljute žalosti vso noč ni mogel zaiisniti očesa. Zjutraj na vse rano, ko so v hiši še vsi spali, je v Tončku Makarončku kar nenadoma dozorel odločen sklep. Neopaženo se je splazil iz sobe na vi t, z vrta na cesto, s ceste pa naravnost na Žalostno goro k velikanu Telebanu, da mu potoži svoje težave in gorje. Velikan Teleban je ležal vznak na mehkem mahu in piskal in smrčal skozi nosnice in usta, da se je tresla vsa Žalostna gora. Tonček Makaronček je hrabro prihlačal do njega, splezal na njegova orjaška prsa iu ga narahlo pocukal /a mogočne brke: Hoj. hoj, velikan Teleban, zbudi se! O r it ... grrr... je velikan Telebau nedostojno in nevljudno smrčal dalje. Tonček Makaronček ga je pocukal močneje : Hoj, hoj, velikan Telebau, zbudi sek proti rodni hiši. Srd na očeta se je v njem že davno polegel. Ni mislil več na maščevanje — saino eno prijazno, ljubečo besedo bi mu še rad v slovo izrekel iu ga prosil odpuščanja, preden bi odroma! naprej v svet V tistem hipu je stopil oče na prag. Očka! je presrčno zaklical Tonček Ma. karonček, ljubeče razprostrl roke in mu hotel planiti naproti. Oče pa ga ni več poznal. Niti v sanjah si ue bi mogel predstavljati v tem koščeuem strašilu svojega malega, porednega sina... Pokrižal se je in se ves prestrašen spustil za drugimi vaščani v beg. »Tja gor, je pokazal pobič /. roko na grad, ki se je strmo in grozeče vzpenjal proti uebu z bližnjega griča. »Prodal ga je gra-ščaku za mošnjo denarcev in nato spet izginil iz vasi.« O, li grdun grdi,« se Je razsrdila Terezinka. Da si le upa kaj takega storiti! Poj-dem kar koj v grad in zahtevam ptička nazaj. »Jezus, Marija, kaj pa misliš, punčka? jo ves prestrašen posegel vmes starček in jo posvaril: »S kamenjem in psovkami te bodo napodili z gradu in še pse bodo nahujskali nate, če boš šla gor! Ta grad je kakor zaklet in ljudje v njem so kakor od hudobca obsedeni. Nimajo srca za nas uboge. Pojdi raje z nama, sirotica. Čeprav gleda beda iz vseh i kotov naše bajte — toliko se bo že še dobilo ; v njej, da nasitimo tudi tebe.« 1 love gosi na vrtu — še rajši pa lenobo za I pečjo. 2. I Nekega dne je Tonček Makaronček kakor navadno pasel gosi. A namesto da bi bil skrbno pazil nanje, je brezskrbno legel v'travo iu zadremal. To so izkoristile tri najlepše očetove gosi, ki so veselo dejale adijo, zbogom! — in se niso več vrnile. Očka se je razsrdil, da nikoli tega. Zgrabil je /. levico zanikrnega pobičn za vrat, v desnico pa je vzel tenko leskovo šibo in /.apel z njo po zadnji Tončkovi plati 0110 prelepo starodavno pesemeo, ki se s švrk, švrk« začne in z veee, veee« neha. Da Tončku Makarončku ta prelepa pe-semea ni bila bogve kako všeč, si lahko milite. Togotno je opletal z rokami in nogami okoli sebe in se na vse načine skušal izviti trdim očetovim pestem. Ko se je naposled zdelo razjarjenemu očetu kazni dovolj, je posadil malega grešnika v temen kot in mu zagrozil: Da se mi ne ganeš z mesta, kujon, če ne bova znova zaplesala k Tonček Makaronček je kjubovaluo vtaknil palec v usta in trmasto gledal v tla. Ko pa je oče s trdimi, neizprosnimi koraki odšel iz izbe in osorno zaloputnil vrata /.a seboj, je Tonček Makaronček planil pokoncu, napravil ljuto užaljen obra/, in pokazal jezik rekoč: . Na, na — boš ti mene kregal in tepel, baraba! Saj veš kako! Nikoli več me ue boš, da veš, nikoli več!« Ko je tako dai duška svoji strašni togoti, se je splazil nazaj v kot, si podprl glavo s pestmi in jel tiho premišljevati vsojo žalostno usodo. Kar milo se 11111 je storilo pri srcu, ko se je spomnil svoje neznatne, slabotne posta-vice... Ovbe, ovbe. kako ie to hudo! Vsa vas ' "Pli! je velikan Teleban ljuto pihnil predse, misleč, da mu je sedla drobna muha na brke — in Tonček Makaronček je kakor peresce /.letel v zrak in obvisel med vejami visoke smreke. Ovbe, ovbe,je začel tam na vsa usta kričati in tarnati, velikan Teleban, reši me! Velikan Teleban je presenečen odprl oči in prisluhnil. Hm, hm,, je nato zabrundal /. globokim basom in zmajal z glavo, lun, lun, kaj pa je to za en ptiček, ki tako čudno poje? Dajmo lto, dajmo, poglejmo! Iu se je vzpel pokoncu in se radoveden nagnil k smreki, na kateri je klaverno čepel naš junak. I11 se je od srca zagroholal: Ho, ho, ho — sapradimiš, kdo pa si ti. drobljanec, in kaj tukaj delaš? Tonček Makaronček sem, 11111 je prijateljsko odgovoril pobič in pristavil: K tebi sem prišel na obisk in bi te rad nekaj prosil. Kaj pa takega, kaj? je bil močno radoveden velikan Teleban. Tako sem majhen in slaboten, 11111 je jel zaupno tožiti Tonček Makaronček, da me upa že vsak paglavec ua.šeškali. lii rad postal velik in močan kot si li. Daj, daj, moj ljubi Teleban, naredi, da boni iz maliča postal velikan! Poleni se bom najprej maščeval nad očetom, ki me je včeraj s šibo po zadnji plati namazal. Tako ga bom nanilatil, da bo pomnil!' Velikan Telebau se je najprej strašno zavzel. Petem je malo pomolčal, malo pomislil, par nerazumljivih besedi v brke /.animiral 111 dejal: Dobro, pobič. naj bo! Postal boš velikan. — Ce boš pa potem kaj bolj srečen in zadovoljen, kot si bil kot droben pobič, močno dvomim. Rekši je zgrabil Tončka Makarončka /. eno roko za noge, z drugo za glavo in ga jel tebi nič meni nič kakor harmoniko raztezati. Tonček Makaronček je na vse grlo tulil od bolečin. Cisto razločno je slišal, kako so 11111 v telesu pokale kosti in postajale vse tanjše. Še preden se je dobro zavedel — je postal velik velik velikan. A strah in groza: sama kost in koža ga je bila. Roke in noge so iti 11 bile tanke kot preide, v život pa ga je bilo tudi komaj toliko, da bi ga mogel človek z lahkoto s prsti obeh rok obseči. Ovbe, je zajavkal in si v studu zakril oči, ovbe, velikan Telebau, kaj si napravil iz mene! Zdaj sem grši od poljskega strašila.« Ne morem pomagati,« je resno odgovoril velikan Teleban. Kar si želel, si postal. Jaz vendar ne morem iz takega drobljanca napraviti velikana i 11 debeluha rja obenem. Pojdi zdaj, suhota — in Bog s lebojk 4. Ve.s strt in obupan je Tonček Makaronček odlomastil z Žalostne gore nazaj v vas. Ko so vaški otročaji zagledali nenavadnega orjaka-suhca, so se jim znježiii lasje. Z divjim truščem so se razpršili na vse strani. Poparjeni Tonček Makaronček je krenil Tonček Makaronček je ostal v vasi sam. Do smrti žalosten in nesrečen je sedel na streho rodne hiše, si zakril /. dlanmi obraz ir se bridko bridko zjokal ... Kdo je že kaj čital od teh? Malo pomislile, glarice hribine, in mi pišite, katere najbolj znane povesti, pravljice, zbirke pesmi Ud. ud spodaj navedenih slovenskih mladinskih pisateljev sle že čilali. Da vam drlo olajšam, vam k imenu vsakega pisatelja oklepaju pripišem zadnji zlog naslona po ene njegove znane povesti, pravljice, zbirke pesmi itd. I mena ( pisateljev so napisana po abecednem redu. Danilo Gorinšek (— rog), Mirko Kunčič (—kec), Fran Milčinski (—taj), Ksenija Prunkova (—ček), Anton Seliškar (—di), Josip Vandot (— kec), Oton Zupančič (— ban). Z a pravilno sestavo lega seznama sla razpisani dve nagradi. Hešilve pošljite najkasneje do petka. ?5. I. m. na naslov: Kotičkov striček, uredniitvo Slovenca* v Ljubljani. 71. Dragi Kotičkov striček! Y Slovencu čitam, da se obračajo nate šolarji iz vseh krajev Slovenije, samo iz Maribora se nihče ne oglasi. To izgleda, kakor da bi bili Mariborčani brez šolarjev. In še to: oglašajo se večinoma same deklice, kakor da bi dečki ne znali pisati. Povedati Ti moram, da imamo Mariborčani na Mariborskem otoku« krasno kopališče, kakršnega vi Ljubljančani nimate in tudi nikdar imeli ne boste. Jaz se hodim tja pogostokrat: kopat. Pa še nekaj imamo v Mariboru, kar v Ljubljani nimate: motorni čoln, ki veselo in hitro kot strela po Dravi brenči. Za 10 dinarjev te popelje 1111 Otok in nazaj v pristanišče. Pridi sem dokler je še toplo, se bova skupaj peljala na Otok in sc tam kopala. S šolskim spričevalom se ne bom bahal. Rečem Ti le toliko, da sem z njim zadovoljen, očka in mamica pa še bolj. Kadar se bodo začeli oglašati klopotci po vinskih goricah, se bom zopet oglasil tudi jaz. Te lepo pozdravlja Ivan Ribič, učenec III. razr. v Mariboru. Odgovor: Dragi Ivan! Se moliš, dragi moj. Tudi i/. Maribora sem prejel že mnogo pisemc in jih bom še, če Bog da. II es pa je, da vseli še nisem objavil. Veš zakaj? Zato, ker druga pisemca niso tako zanimiva, kot je Tvoje pismo. Se kar postaviš in se \ idi, da si pravi pristni kranjski — oprosti, bolel sem reči: štajerski Janez. Da se večinoma oglašajo same deklice, je žal bridka resnica. Lahko vas je sram pobiče lene, da vas v tem oziru deklice tako posekajo. Krasno kopališče imate v Mariboru? No ja, izu pa imate, 110! Saj vam ga Ljubljančani od srca privoščimo. A strašno se motite, če mislite, da smo Ljubljančani brez njega. Kaj še! Mi ima 1110 kopališč na vsak prst deset, a se s tem prav nič ne babatno, ker smo skozinskoz skromni ljudje. In motorni čoln imate? No ja, ga pa Ima-le, 110! Mislite mar, da ga mi Ljubljančani nimamo? Kaj še! Pri Krisperju, tam, kjer prodnjajo razne otroške igrače, imajo motornih čoltičkov za tri zvrhane koše! O, tudi v tem oziru se Mariborčani kar skrijte pred nami in se nam spoštljivo odkrijte, kjerkoli nas srečate. Spodobilo bi se tudi. da nam včasih navdušeno zakličete: Živijo!« Boni noč in dau napeto poslušal, kdaj bodo zapeli klopolci z vinskih goric — tako ne«»n»!H> pričakujem Tvojega novega pisma. Nu svidenje I Kotičkov striček. Eleganca O elegantni Parižanki, ki je prešla že v pregovor, podaja Margot Kramer v >Koln. Volkszeitung« tako-le sliko: Na pariških cestah izprva ne opazimo veliko odličnosti in elegance: preveč je lu umetne svile, zajčjih kož, slabih čevljev in cenenih tkanin. Še-le čez čas se nam razodene enotnost, ki sega od glave do nog: lepa drža, nežne oblike, osebni pečat cele zunanjosti. Eleganca Parižanke je popolnoma prila-godena velemestu in oblikam njegovega življenja: salonu, sijajno razsvetljenim boulevar-dom, trgovinam, gledališču. Pariški krojači se posvečajo zato samo večerni obleki in bogatemu popoldanskemu oblačilu, čegar vodilne linije so vsekakor obvezne tudi za oblačilce skromne tipkarice. Pa.iška tipkarica ne nosi praktične, priproste pralne, obleke, marveč iz temne, leskeče svile s čipkami in vložki; celo ob vročih poletnih dneh ne pušča doma svojega črnega svilenega plaščka. Športne in krojaške obleke si more privoščiti samo bogata dama. Priprosto planinarsko obleko bi smatrala Parižanka za anarhijo, dečvo« pa za barbarstvo. Parižanka je pač hči metropole, ki velja kot središče vse civilizacije in se čuti za ta njen sloves odgovorna. V tem je Parižanka skrajno dosledna. Njej so tuje viharne kretnje nemškega »Back-fischas ali samozavestno obnašanje »samostojnega:: dekleta. Nikdar ne stopi na cesto brez klobuka in rokavic in ostane tudi v javnem lokalu visoka-. Obnaša se mirno, kakor dama in se izogiba vsakega zanosa. Vedno je lahna in ljubka. Odločilni činitelj njene elegance je umerjenost. Gospodarica Pariza ume razlikovati ostro mejo med apartno novostjo in neokusnostjo. Nikdar niso bila krila v Parizu tako kratka, nikdar dečje pričeske tako nore kakor ti. pr. v Nemčiji. Komaj da je bilo v najbolj vročih poletnih dneh na cesti videti obleko brez rokavov in še manj sla po pariških salonih kdaj strašila ženski smoking ali monokel, ki sla v Berlinu nekaj časa veljala Parižanke kot pogoj elegance. In te umerjenosti ne poznajo samo odlične dame, marveč tudi malomeščanske žene. Parižanka se je vedno izogibala vsemu možačarstvu in ko je letos prvič zopet odločilno prodrlo dolgo krilo in ženska linija, so si Parižanke z zadovoljstvom oddahnile, Jean Patou, kralj pariških damskib krojačev pa se je v imenu svojih tovarišev toplo zahvalil svetu za zmago ženskega v ženski modi. Sad francoske civilizacije je tudi zmisel Parižanke za dekorativnost. Vsaka iuozemka, ki pride prvič v Pariz, takoj opazi premeteno igro klobuka, kodrcev in z lepotili negovanega obraza. V tej igri je spretna že tudi najmlajša trgovska vajenka. Kdor je imel kdaj priliko opazovati Parižanko, ko se oblači in lišpa, je moral občudovati njeno potrpežljivost in skrbnost pri tem delu. Ona si plašča ne obleče enostavno in ne dene klobuka tjavendan na glavo, marveč si plašč skrbno položi in naravna okrog ramen, držeč ga 7. rokami. Kožu-hovinasti ovratnik je v preračunjenem razmerju z obrazom in si z njim ne zahomota enostavno vratu. Glavni povdarek celoti pa daje klobuk. Najljubši ji je par kosov klobu-čevine, ki si jih ovije okrog glave in pritrdi z agrafo. Parižanki ni mnogo za dragoceno Mie, glavno je zanjo oblika. Zato se tudi eni drugi deželi ne uporablja toliko ume L. ka-nin kakor v Franciji. Uporaba kosmetičnih sredstev se je v zadnjih letih razširila pač po vseh deželah na svetu, toda kar je drugod le moda, je za Parižanko — in Francozinjo vobče — življenjski nazor. S tem se tedaj ne druži nikako moralno vprašanje in je barva na ženskem obrazu prav lako dovoljena kakor nakodrani lasje. Zunanjost velja kot stvar okusa. Zgodilo se je, da so se po svoji frivolnosti razvpite Parižanke zgražale nad kopalnimi oblekami pretirano sramežljivih Američank, ker so veljale kot neokusne. Črnec napadel dve turistinji Pri Viktorijinih vodopadih reke Sambesi v Afriki sta hoteli dve turistinji slapove fotografirati. V tem ju je napadel neki črnec. Ena izmed turistinj je ušla in hitela po ljudi, drugo je črnec ubil in jo vrgel v prepad. Ko je prišla policija in obkolila črnca, se je vrgel ta v 70 metrov globoko brezno. Poroka Kubelikove ^ najmlajše hčerke V Opatiji sc je poročila najmlajša hči »kralja violinistov« Kubelika — Tatjana — z ameriškim inženjerjem Jordanom iz Nebra-ske. Poznala sta se samo tri tedne, a ker so ženina nujni posli klicali v domovino, pa nI hotel oditi sam, se je takoj izvršila poroka. Nevestin oče ni bil navzoč, ker sc nahaja na turneji v Avstraliji. Svoj blagoslov je poslal po radiu. Masaryk kot priča pri poroki V rojstni vasi češkoslovaškega ministrskega predsednika Udržala — v Dolenjem Ro-venju se je vršila te dni poroka njegove hčerke Marije. Za pričo je bil državni predsednik Masaryk. Dasi se je pripeljal predsednik prejšnji večer v strogem inkognitu, ga je vendar neka delavska žena takoj spoznala in nato obvestila svoje sosede. Naslednje jutro so prišli pozdravit predsednika vaščani vseh bližnjih vasi. r- Odkar predseduje Masaryk češkoslovaški republiki, je bil samo dvakrat za poročno pričo: prvič hčeri bivšega vojnega ministra Husaka in sedaj Udržalovi hčerki. Raznašalec plakatov spisat gledališko igro V Dubnu (Volinija) so v mestnem gledališču z velikim uspehom vprizorili komedijo »Vstajenje«, ki jo je spisal raznašalec gleda- Mikrobiološki kongres v Parizu: udeleženci s profesorjem Calmette-om (X) na čelu. Na kongresu bodo pretresali tudi liibeški slučaj, kjer je umrlo na stotine olrok, ki so jih cepili s Calmetteovim serumom proti jetiki. Serum je bil pokvarjen. liških plakatov Wolf Frenkel. Frenkel je bil dolgo let v zvezi z zunanjo stranjo gledališča in je poznal tudi ljudi in življenje za kulisami. Slednjič je sklenil, da sam napiše gledališko igro. Poizkus se mu je sijajno posrečil. Ljudje so bili na primieri tako vzhičeni, da so avtorja triumfalno spremili domov, noseč ga na rokah. Zanimivo je, da je stari Frenkel plakate za predstavo svojega »Vstajenjac sam raz-nesel in nalepil. - Pridobivajte novih naročnikov! Pustolovska usoda generala Weyganda Ko so se morale \ začetku svetovne vojne francosko čete v begu umikati, je sestavilo vrhovno vojno poveljstvo i/ vseh razpoložljivih rezerv novo armado — deveto, zu katere poveljnika je bil imenovan divizijski general Focli. Vrhovno vojno vodstvo jc dodelilo njegovemu štabu med drugim dva višja častnika, iu sicer generalstabnega podpolkovnika Devuux-ja in konjiškega častnika podpolkovniku AVevganda. Le-tu ni bil nikdar obiskoval kakih častniških tečajev in še manj vojno akademijo, marveč je bil le pristen, prav skromen frontni častnik, prav dober jahač, bojevit, boder, ki jc znal zelo lepo ravnati z ljudmi in živalmi in 1 >i 1 med vojaki zelo priljubljen. Devaux nuj bi pri novi armadi zavzel mesto generalstabnega načelnika, Wey-gand pa naj bi služil armadnemu poveljstvu kot svetovalec v vprašanjih konjenice in prevoza. Sidky paša in Adl.v Veghen paša; prvi je sedanji egiptovski ministrski predsednik, ki ga hoče stranka Vafd vreči, Adly Veghen paša pa naj bi bil njegov naslednik. Tu pa je posegla vmes roka usode. Pri narekovanju tostvarnega armadnega povelja je •>il ali adjutant površen ali pa vojaški pisar nemaren: dejstvo je, da sc jc armadno povelje glasilo tako, da je podpolkovnik Wey-gand imenovan za načelnika generalnega štaba, Dcvaux pa za svetovalca v stvareh konjenico itd---- Armadni poveljnik Foch ni poznal nc enega nc drugega izmed obeh častnikov; veliko besed mož ni nikoli rabil in ko so ga opozorili, da častnika, ki sploh nima ni-kake predizobrazbe za generalštnb, vendar ne more rabiti kot gencralštabnega načelniku, jc zagodrnjal: »Neumnost! Kar je bilo včeraj v armadnem povelju, tegu danes ne bomo pre-vrgli! Ta Wcygand naj poskusi — če nc bo zanič, ga čez teden dni pošljem nazaj k njegovemu huzarskemu polku...!« Štabni načelnik hrez vsake gencralštabne predizobrazbe jc pa moral svojo stvar le dobro opraviti, — kajti nu svojem mestu ni ostal suino en teden, marveč sc general Foch ni več ločil od njega, doklerkoli je. poveljeval na fronti. Wcygand jc postal Fochova desna roka in njegov najboljši prijatelj in je kot štabni načelnik gencralissima zavezniških armad zamislil odločilne operacije 1. 1918., ki so zaveznikom orinesle zmago v svetovni vojni..« Po vojni je postal general \Veygand, ki preje vojne akademije ali gencralštabnc šole od znotraj niti videl ni, ravnatelj visoke šole za gencralštabnc častnike: nad 150 generalov in polkovnikov, ki so bili v mladosti vsi dovršili vojno akademijo, jc z napetim zanimanjem poslušalo njegova duhovita predavanja. Danes jc general Weygand načelnik generalnega štabu francoske armade in zadnji francoski ministrski svet mu je podelil najvišje odlikovanje za francoskega častnika v miru — maršalska čast sc podeljuje samo v vojnem času — »medaille militaire«, ki jo morejo drugače dobiti le podčastniki m moštvo. General \Veygand je še razmeroma mlad mož, ki še ni izgubil ognja frontnega huzar-skegu častnika. Vsako jutro zarana podi svo-jegu čudovitega konja po drevoredih Bois de Boulogne in ni je dirke, ki je ne bil šel gledat. Ženski Landru v Ameriki V Ameriki so po 22 letih brezuspešnega zasledovanja našli in zaprli »gospo Pleil«, ki je v svoji mladosti umorila in oropala do 20 moških. Morilka je kot mlado dekle slovela po svoji lepoti in čednosti. Živela je na svoji lastni farmi v državi Indiana čisto sama zase in odbijala vse snubce. Na skrivnem pa je bila razuzdana in krvoločna. Po raznih listih je objavljala ženitne oglase in vabila moške, ki so se nanje javili, na svojo farmo, češ, da ' jim razkaže svoje imetje in da se o vsem dogovore. Najraje je iskala svoje žrtve med skan-j dinavskimi izseljenci. Moški, ki so si obetali ' ženitev z bogato farmarko, so prinašali običajno s seboj dobro nabasane listnice. Morilka jih je prijazno sprejela in obilo pogostila. V pijačo je primešala omamnih strupov. Ko je potem »ženin« trdo zaspal, ga je umorila in oropala, nato pa truplo zakopala na svoji fal1-mi. O vsem tem se ni nikomur niti sanjalo. Leta 1908. je pa na njeni farmi nastal ogenj, ki je vse upepelil. Ker o njej sami niso našli nobene sledi, so menili, da je najbrže zgorela. Potem so prišli na farmo njeni sorodniki dediči in so hoteli zopet pozidati dom. Pri tej priliki so odkrili celo pokopališče, na katerem je bilo zakopanih 15 moških. Sedaj je bila na nogah vsa ameriška policija, da bi izsledila mnogokratno morilko — saj je bilo jasno, da je nalašč zažgala farmo in pobegnila. Vse zasledovanje pa je ostalo brezuspešno. Pred kratkim je pa prišel v mestece Laport v Lndiani neki ameriški detektiv, ki se je pred leti pečal z zadevo »gospe Pfeil«. Tu je srečal 701etno ženico, ki se mu je zdela znana. Domislil se je »gospe Pfeil«, starko aretiral in ji iz obličja v obličje naravnost povedal, da je v mladih letih lovila in morila svoje ženine. Starka je odrevenela, potem pa priznala in podrobno pisala svoje zločinsko početje. Ko se je bila začela bati, da bodo njeni zločini prišli na dan, je pobrala denar, zažgala farmo in skrivoma odšla v Laport, kjer je ni nihče pozna!. Tu je začela pošteno življenje, se poročila, postala mati in stara mati. Na robu groba jo je sedaj dosegla roka pravice. Tako bo imela Amerika svoj senzacionelni proces, ki ne bo zaojstaial za Landruipvim v Franciji. Proslava stoletnice belgijske neodvisnosti: slavno sti v Bruslju; v krogu: sedanji kralj Albert. — gija se je leta 1830 ločila od Nizozem ske in proglasila svojo samostojnost. Modne novosti Modne novosti. 1. Elegantna črna večerna obleka s poševno položenimi progami in pentljo ob strani; krilo zvončasto. 2. Večerna obleka iz kreppsatina; zadaj poševno ukrojeni cape, ki se ponavlja v pri-šitem volantu na krilu in zvončastetn spodnjem delu krila. 3. Potna obleka iz moškega blaga; jopa dolga tri četrtine z visokim ovratnikom; krilo v bokih tesno, spredaj globoka dvojna guba; žepi na krilu iu jopi povrhu našiti; bluza iz pralne svile s šalnim ovratnikom. 4. Potni ensemble: gladka, lahna, zvon-časta obleka z dolgimi rokavi, kratkim, podloženim cape-om in ovratuim šalom, ZA KRATEK ČAS Frtaučhu Gustl ma beseda Jest mam pa res smola, pa nej se utrnem na kera plal čm. Zudnč ke je bla taka uručina, de sa še žabe u mlak jamrale in reglale, mi bog Ide, ke morma bt na suh m, pusebn pre-ke konc mesca, sma pa kar zjal in jeziki sa nam pu brad dol mahal. Tekat sni s kupu za ta zadn gnar ena kopalna ubleka, sevede taka kokr se šika in de ni drugm u puhujšajne in sm se pudau h muri, kokr srn že zadn? puvedu. de tam pr vod mal puzabm križe in težave tega suhga sveta in se mal tam pu peske puvalam. A t ni prec druli dan, ke sin pršou h muri, začeu dž lit, kokr de b ga iz škafa zlivu in je liu dan na dan naprej in naprej tulk časa, de sni pu-poku soje kupita in ja ubrau nazaj preke Ibian. Za gnar sm se grimu, ke sni ga za kupalna ubleka in pa za vožna vn vrgu. Pusebn za vozna m je blu žou Kupalna ubleka se tku lohka pršpara, če ja moli na sneja, ke la u že še prou pršla, če u še kerkat lepu. Lepu pa kar ni tlu bi več, de m nazadne ni druzga kazal, kokr gledat, de pridem du kašne marele, ke drgač še nkamer iz hiše vn na morem. Kuku pridet du marele kar brez gnarja, pa ni tku lohka reč kokr b s edn mislu, in precej sm s nio-gu glava belt, de sm pršou na tu, de se lohka tud na puf kej kup, čo glih gnarja ni pr rukah. Sej kar je la praveh kavalirju, tku usi na puf žcveja, kdu pa more bt dondons za gvišn gnar ta prau kavalir? Za kua b pa jesl na poskusu bt enka! ta pran kavalir in kupt marela na puf. No, in tku sni skoču en dan u ta narveč ploh na plač h marelmohari in sm s zbrau ena fajn židana marela s cofkam. Glihu nism nč, ke gliiiaja pu navad sam tak, ke maja usega zadost. Kar u Srečonosna črna mačka Neprijazen, meglen večer je bil. Ane, moja Jenka, je slonela ob okrni jedilnice ler opazovala, kako je dan vedno bolj gineval in naslajala noč. Naenkrat pa je skočila pokonci in odvihrala iz sobe, pustivši vrata odprla na stežaj. Minuto kasneje se je zopet vrnila, a ne sama, pač pa je nosila seboj tudi malo črno mačko, ki je bila grda, da grše še nisem zlepa videl. »Črna muca, vidiš jo,« je dejala vesela, »na vrtu sem jo videla čepeli in videl boš, prav golovo nama prinese srečo, c Komaj je Ana to izpregovorila, ko se ji je mačka osvobodila iz objema ter skočila na stojalo. »Ali mi greš takoj doli,« sem zavpil nad njo ter jo hotel pograbili za vrat. »Pazi, pazi,« je kriknila moja žena, a bilo je že prepozno. S komolcem sem sunil dragoceno japonsko vazo, ki jo padla na tla ter se zdrobila v tisoče koscev. Mina je morala priti z omelom in rabila je dolgo časa, predno je našla vse drobce. Ker pa je bila Mina bas slabe volje, ni preveč rahlo vršila, kar ji je bilo naročeno, ter je z omelom sunila v okno kredence, ki se je seveda tudi razbilo in je imela nato še več pospravljanja. V tem času je mačka zavzela svoje mesto na kredenci. Ana je segla po njej, pri tem pa se z rokavom zapletla v steklenico slivovke. »Mina, Mina, hitro, primite,« sem zavpil na vse grlo. Toda, Mina je bila prepočasna in ni rešila no slivovke ne preproge. Vse kar je ostalo od drage tekočine, je bil velik kolobar sredi naše nove zelenkaste preproge. Mačka je pa še vedno čepela na kredenci, ka-kar da bi ji lam najbolj ugajalo. »V kuhinjo skočim po nekoliko mleka,« je dejala Ana, »to jo bo gotovo privabilo na tla.' Ko jo žena odšla, sem primaknil mizo do kredence z, namenom, da na la način dosežem črnega srečonosca. Toda, ko sem stopil na mizo, sem z glavo butnil v električno luč in — v hipu je naslala v sobi tema. Žarnica je bila razbita ler se je s svojimi drobci pomešala med drobce okna, vaze in slivovke. Ko sem poiskal svečo, jo prižgal ter postavil na mizo, mi je na uho zadonel silen krik, ki je prihajal od kuhinjske strani. Takoj mi je bilo jasno, da se je Ani moralo nekaj pripetiti. In res, ko sem skočil na hodnik, je tam ležala na tleh ler milo zdihovala. Črne mačke so srečonosne in upam, da vain je tudi naša muca v tem kratkem času, ko je bila pri vas, prinesla nekoliko sreče.« ■ Lahko noč,« sem rekel in nič drugega, ko sem za njo zapiral vrata. »Sprevodnik, slišite? Bodite tako dobri in... .... tu ustavite.« * Stric (maletnu sinčku znanega avtomobilista): »No, kako pa kaj v šoli napreduješ?« Sinko: »Izborno. Sedaj se že učim besede s štirimi cilindri.« * Natakarica: »Prosim, oprostite, da sem vas polila z vodo.« Oost (vljudno): Nič zato, obleka mi je bila itak prevelika.« * Slavko: »Tako, praviš, da je imela dvajset pomladi? Koliko pa zim?« Stanko: »Nobene, ker je živela v Južni Afriki.« # Francoski kralj Ludvik XVI., ki je bil nazvan (udi kot solnčni kralj, je nekoč dejal pri omizju: »Mi kralji imamo oblast od Boga in ako zdajle ukažem, da mora eden izmed vas skočiti v morje, se mora povelju pokoravati. Nekoliko soparno jc postalo v salonu, groi uuise je odložil *lico ter vstal.« Kam pa, kam prijatelj?« ga je vprašal kralj. »Veličanstvo, plavati se grem učit,« je odvrnil gro!. Boris Z.: Velikodušni sin Gospod Peler Žabkar že dolgo ni obiskal s'vojih domačih. Kmalu po vojni je izginil in potem so slišali, da je nekje v Vojvodini in da se je oženil s krščeno judinjo. Jaz seveda ne morem reči, da je bila lo res krščena judinja, toliko pa vem, da jc bil gospod Zabkar eden izmed tistih ljudi, ki so pred vojno vozili samokolnice, po vojni pa avtomobil in ki jim navadni zemljani pravimo »vojni dobičkarji« ali pa »verižniki«. Ampak Bog ne daj, da bi jim to kdo povedal v obraz, zakaj bile bi potem slabe posledice, advokat in tožba in bi se ta tožba vlekla prav daleč, če treba tudi do stolnega Belgrada. Pa se je gospod Peter Žabkar lepega dne spomnil, da ne bi bil« napačno, če bi malo pogledal na gorenjsko stran svoje slovenske domovine in ugotovil, če se je med njegovo dolgotrajno odsotnostjo tam kaj spremenilo. Nič ni tajil, kar odkrito je rekel svoji stari, da se mu je stežilo po domačih planinah, gorskem zraku, gorenjskem kislem mleku in da jo mora za nekaj časa zapustiti. Pa je pri nas tak običaj, da mora obveljali ženina in je tudi v tem primeru obveljala. Njegova Sara je namreč hotela z njim. In šla je, bodite brez skrbi. Ko sta prišla v Ljubljano, sta si najprej ogledala vse nove hiše ali vsaj najvažnejše. Točneje bi bilo, če bi dejal, da sta si hiše ogledovala od novega Mikličevega hotela do »Figovcac. Pred »Figovcenu je namreč gospod Peter mahoma začutil, da se mu je med dolgo vožnjo grlo silno zaprašilo in bi ga bilo nemara dobro malo zmočili. Pri »Figovcuc je bila njuna prva in zadnja postaja v Ljubljani, ampak jima je ta postaja tako ugajala, da sla zamudila prvi gorenjski vlak in sta se morala zadovoljiti z drugim. Ko sla nekje blizu Kranja izstopila, sla najela star koleselj in se odpeljala proti domači vasi. Drdrali so žc precej časa po prašni cesti, ko se jo gospod Peler mahoma domislil, da bi bilo prav umestno, če bi ob svojem prihodu napravil domačim kako presenečenje. Dolgo je premišljeval in klel, zakuj se ni že v Ljubljani na to spomnil. Kje naj tu, kjer je tako rekcč domača vas pred nosom, dobi kaj pripravnega. Sreča pa mu je bila la dan očividno naklonjena. Ko je njihovo kljuse sopihalo po nekem klancu in kamaj vleklo staro skalijo za seboj, jim je nenadoma primahal nasproti prileten kmetic, ki je gnal kravo na semenj. V tistem hipu je šinila gospodu Žabkarju v glavo rešilna misel. Nič ni vprašal svoje stare, | kar vslal je raz sedež, ukazal ustaviti in poklical ; kmeta: »Hoj, očka, kam pa kam?« »V Kranj ženem kravo na semenj, gospod.« >Nič no boš gnal, kar sem jo daj! Koliko pa ! hočeš zanjo?« Mark o iz Slov. Krajine se je zbiida Zdaj jc že taksi svejt, da nešče priznati, da lou pa ovo nevej, liki vsakši šče kak najvekši mo-drijaš bili. Jes modriivati nevein, cšče menje pa polilizejrati, eli par rejči pa zalo gli ščem povedati, da naj liistvo ne mijsli ka sam mulasli. Ja, vsakši šče gjako mouder biti, včasi pa tudi nej dobro, če človek vse preveč zna ziMo, ka ga te navadno vsešerou vo radi vržejo. ČUdivam se zato gli, da je v islini dosla niodrijašov, naj si samo človek zmljsli kelko nouvolarije je že na svejti, motor-biciklini, ajlonobili, erooplani, kakše ladje, železnic« pa kakše velke novine že znajo v<> vda-riti, loga vsega inda nej bilou. Pravijo tUdi, ka so v novinaj gnjesden lejko vse pijše, tou pa gli ne viirjeu. Zftto san pijtau tistoga gospouda, kak se s kokecom (športni auto) vozijo, n4j mi kaj povejo, kak tou kaj ide, da nomo tak butasti kak mati ženila. Te so mi pa listi gospoud nekaj raztolma-čili, kak tou ide, da san pa skoro nikaj nej razmo. Najprole so mi prijiovidavali, ka vse se lejko pijše v novinaj pa sam se prestrašo. PripoviHavali so mi najmre, da se v novine lejko napijše, gde si je što nogou polro, kak je što v vodou spadno, če je koga červou bolelo, loga sam se najbole zosagau, zftlo da menč rado červou boli j, te bi me pa gviišno ešče bole bolelo. TUdi se v novinaj prej lejko pijše, štera krava bole do-jij, gde se bogše s&deno mlejko dobij; tildi prej lo, ka se gde novoga zgodij; ka sam pa vido, da r&vno preveč ne držij zato, da je ednok kOkec vktip treščo z enim driigim motorom, tak močno ka bi se skoro sosidove štale poudrile, pa nikaj nej bilo v novinaj, če gli ka je tak vkUp treščilo, da je ko-kecov neprijatel tam ostau, kokec pa srečno vujšau. Vej so se te gospoud ttidi idnouk po naSnj vdsi pelali s kokecom, da so pa tak ružili, da so nam vso našo živino prestrašili, tisti naši pa, kak njin pravimo dijacke, so pa vsi zbejžali nekam v goščo, tak, da so se gospoud mogli frlško odtirati j s kbkecom v8 z včsi, ovači bi ji z kamenjoin lilj-čali, tak smo najmre sklenoli. Vej so eti pri nas eden gospoud nekak deplomejrali za nekšega dok-tora, samo ka je tou bilou že tak dugo, ka smo na tou pozabili; zdaj so nas pa v novinaj pit opome-noli, zAto ka so ta ešče zdaj prej zvedeli, te so pa zdaj dali drapnoti v novine. Za idnok je pa lak če si kakši picek nagou potere, te do tečas zvej-dijo, da pogine, te pi\ lak z debelini vo nainlatijo kakša žalostna nesreča se je zgodijla, da je listi picek zgino ka se je nogou polro. Naj do prej gospod znali dobro vujall k8kec, le do bole friško znali, če so koga v špiiau pri-pelali. Kmet je bil presenečen, vrtel v roki klobuk in počasi dejal: »Dva jurja mislim, da ne bo preveč, gospod?« Gosjiod Peter Žabkar se je malo namrdnil in zmajal z glavo, zakaj bil je človek, ki rad vzame in prav nerad da. Naposled sta se le zedi-nila in je gospod Žabkar plačal poldrugega jurja, milostljivo navrgel še celega kovača, lastnoročno privezal kravo h kočiji in šli so naprej. Kam je šel kmet, tega ne vem povedati, pa bo precej ločno, če rečem, da je šel v oštarijo, zakaj v bližini je bilo nekaj podobnega Kmalu nato se je v daljavi med drevjem nekaj zabelilo. Gospodu Žabkarju je pričelo srce poskakovati v veselem ritmu. Videl je že, kako ga domači pozdravljajo, hvalijo velikodušno darežlji-vost in občudujejo njegovo boljšo polovico. Na pragu je stal oče in držal v ustih pipo. Z zanimanjem je opazoval prišlece, napenjal oči in končno spoznal izgubljenega sina. »Peter ali si res Ii?« Na njegov vzklik je prihitela iz hiše še mati in tekla sinu nasproti. Bil je res ginljiv prizor in mnogo papirja bi porabil, če bi ga hotel opisati. Stvar pa je. dosegla svoj višek, ko jc gospod Žabkar slovesno stopil h kravi, jo odveza! in pripeljal pred starše. V poveličanje Irenutka je menda hotel nekaj reči, pa ga je mati mahoma prehitela: »Ja, Peter, kje si pa pobral našo Luco? Saj pravim, Primož se je golovo spet kje napil, pozab;' ' na kravo in zaspal v kakem jarku. In se je izkazalo, da je bil Primož sosedov hlapec in da krava ni hotela dajati več mleka, na so jo Žabkarjevi boleli na semnju prodali. Navdušenja je bilo s leni konec, in našo zgodbo tudi. Če šlo kaj nej razmo naj driigoga pijta, zalo ka jes te štajerske rejči lak neven, le vam pa lou lak bole po slovenskom poven, lak najmre pri na? v Slov. Krajini gučijo. Kavenski Marko. »Koliko je ura, tovariš?« »Ne vem, danes še nisem nobene ure mogel dobiti.« 0 Učitelj: »Kaj je bilo ob vesoljnem potopu najbolj čudno?« Mihec: »To, da takrat še niso poznali dežnikov.« Bregar: »Nekdo je na Dunaju iznašel srajco, ki je brez gumbov.« Flegar: »To ni nobena nova iznajdba. Jaz imam tako srajco že, odkar žena hodi v kino.« »No, in kaj bo, če boste ozdraveli?,* »Udpri bom iekaruo in prodajal zdravil.« ostanke Z naših potov Savica ob Bohinjskem jezeru. bližja vas Stara Fužina še prazna in je sob še dovolj na razpolago. Med gosti so v pretežni večini Nemci, ki odnašajo od tu najlepše vtise. Za njimi so Hrvati; omembe vredno pa je, da je ludi nekaj gostov iz visokega severa in od drugod. V svoji vili na Ribčevem lazu biva med nami že od začetka tega meseca Nj. Vis. princ Pavle z družino, pri katerem bivajo od časa do časa naj-odličnejši gosti, kot v zadnjem času bivši grški kralj in nesebej naročiti. Ce pa nimaš mlekarice, jih moraš iti sam iskat na kmete. Da se pri nas razmeroma malo in mnogo premalo sadja konsumira, ni samo vzrok pre-mala produkcija večina vrst sadja, tudi f>oiiianj-kanje trgovskega duha pri naših kmetovalcih, je temu vzrok. Dokaz temu so jabolka, katerih edino se pri nas pač brezdvoinno več pridela, kakor v Srbiji. Kljub temu Belgrajčan použije povprečno več jabolk, kakor Ljubljančan in srbski kmet dobi za jabolka več denarja, kakor naš slovenski kmet. To pa vse zato, ker vnovči ves svoj pridelek ua kateremkoli sadju in sc zalo tudi zelo potrudi. Kon-sumentu gre na roko. Pripelje mu sadje v velikih množinah v Belgrad. Naši Ijudje pa mesto, da bi napregli voz iu peljali sadje v Ljubljano na trg, čakajo, da pride kupec na dom. Kujiec pride, včasih pa tudi ne pride, plača ceno, da se koinaj splača sadje obrati, meslo, da bi v Ljubljani dosegel več ali manj zmerno nadrobno ceno. Vendar pa so zelo minijaturnemu stanju našega sadnega trga, zlasti, kar se tiče boljših, dragocenejših sadnih vrst, kakor so črešnje, marelice, breskve, grozdje itd., v glavnem vzrok naše produkcijske razmere. Kar nam naš trg nudi v teli vrstah sadja, je v veliki večini k nam dovožeuo iz naših južnejših jiokrajin, Banata, Dalmacije, Srbije. Naša domača produkcija tu skoro ne pride v po-štev. In tu se zopet spomnim nam najbližnje Dolenjske. Ali ne bi te široke vrzeli v naši sadni proizvodnji, tega tnanka našega sadnega Irga, če ne v polni, pa saj v precejšnji meri mogla izpolniti ona. Tožimo o slabili časih, o kmetijski krizi. Zakaj se včasih nekoliko ne ozremo po naših trgih in izgledamo, kaj ljudje hočejo imeti in najraje kupujejo. Rezultati takih poizvedovalnih ogledov bi morali služiti kot smernice našega nadaljnjega intenzivnejšega proizvajanja. Gojitev čelsfij Poglejmo črešnjev trg: Obilo robe, dobre pa slabe. Na prvi |5ogled se vidi, da so drobne, neenakomerne, debelokoščene, večinoma tudi slabo obrane in spravljene črešnje domačega j>roizvoda, veči- Lanska svetovna letina Znana niirnberška tvrdka Johann & Siihne, ki ima sedež tudi v Žatcu, objavlja svoje letno poročilo o lanski hmeljski kampanji. Svetovna produkcija piva je lani znašala 185.2 milj. lil, leta 1928 pa 186.0 milj. hI. Na celem svetu je bilo kultiviralffh s hmeljem 78.750 ha in je znašal pridelek na ha 21 stolov. Skupno cenijo svet. produkcijo na 1,665.500 stotov. Produkcijo v Sloveniji ceni poročilo na 48.000 stolov, to je na 3000 ha po 16 stotov, vojvodinsko produkcijo pa ceni na 35.000 stotov, to je na 7.000 ha po o stolov. Skupuo produkcijo v celi državi lorej cenijo na 83.000 stotov. Glede Jugoslavije ugolavlja poročilo, da je la dežela doživela katastrofo izrednega obsega v tgodovini hmeljarstva. S hmeljem kultiviraua po- li Vzorne naprave so nastale, da se v laboratoriju iznajden ASPIRIN v velikem, tovarniško in sicer na higijensko brezhibni način izdeluje. Tako je zajamčena ne samo higijenska izdelava, temveč skrbni zavoj. AS P!RIN jedimJveni na svetu. (BAVERJ noma iz bližnje okolice, debele enakomerne, sortirane in dobro shranjene pa dovožene iz Hercegovine, Banata itd. Lepe, debele, sortirane so se prodajale skozi celo črešnjevo dobo jx> 10 Din, redkokdaj pod 10 Din, večkrat pa čez 10 Din za kg. Domače v označeni kakovosti seveda niso šle nikdar čez 6 Din. Dobim pa pri branjevki tudi manjšo partijo najlepših črešenj, v nobenem oziru sla-bejših, kakor zraven razložene, uvožene, le izvan-redna svežost jih je izdajala, da jim ni bilo treba delati dolge poti iz Hercegovine. Na vljudno vjsra-šanje po provenijenci, dobim vljuden odgovor: Znana vinska gorica Primskovo ua Dolenjskem. Jasno, da ta mala partija tudi v ceni ni zaostajala za uvoženimi partijami. Ali ne bi mogla zrasti tam, kjer je zrastla ta mala množina, celi kvintali, celi vagoni tacih črešenj. In se ne bi-Ii moglo pridelati jednake kakovosti po cele vagone po vseh ostalih dolenjskih vinskih goricah. In ne bi dopuščal rentabihtetni račun tako pri kmetovalcu, kakor pri detajlnem prodajalcu nekoliko nižje cene za ta ljudski sad, kakor so današnje luksuzne cene 10, 12 Din. In koliko bi io vplivalo na konsum tega dobrega in zdravega sadu. Potem bi tudi v Ljubljani vsak dan mogli dohajati na trg polni vozovi, iu vse bi se prodalo. Debelokoščenega drobiža se seveda vsakdo takoj naveliča, če je tudi nekoliko cenejši. S svojo propagando za gojitev plemenitih črešenj na Dolenjskem, ne izključujem pa iudi primernih delov Gorenjske, pa ne zasledujem kakega zlobnega namena, da bi se z gojitvijo boljših črešenj pri nas onemogočil nadaljnji dovoz črešenj iz naših južnih pokrajin. Z zgodnjimi črešnjaini bodo naši južnjaki slej ko picj obvladali tudi naše trge in nam bodo vedno dobrodošli. Še-le, ko pri njih glavna sezona mine, nastopi naša glavna trgate''. In ne izključujem možnosti, da bodo celo naši južni trgi radi sprejeli naše jx>znejše črešnje, kakor se mi vedno veselimo njihovih zgodnjih. Tako n. pr. že sedaj gredo črešnje pri svoji še daleč ne prvovrstni kakovosti v precejšnji meri iz novomeške okolice (Brusnice i. dr.) na Sušak. Doba črešenj, ki se je vsakdo veseli, bi se s tako kombinacijo samo podaljšala. Prvovrstne črešnje, ki so zmožne daljšega prevoza, pa morejo vedno računati tudi na sigurne odjemalce v inozemstvu. In rentabililetni račun pri gojitvi črešenj. Naravnost kolosalen! Jasno je sicer, da dobra plemenita črešuja zahteva tudi dobre nege. ne tako, kot naše današnje črešnje, ki se jih spomni kmetovalec samo takrat, kadar sad dozori in jih gre obirat. Ta nega in skrb pa ne predstavljala uiti malega dela skrbi iu stroškov, dela in tudi rizika, ki jih zahtevajo vinogradi. Med leni pa, ko ie vinogradnik lahko zadovoljen, če vnovči pridelek na grozdju, vpOštevši vse odpadke na Irppinah, droželi, stolnem kalu vina, nepotrebnem pitju, dokler vina ne proda itd. po 2 Din za kg, sme pri.dobrih črešnjah s sigurnostjo vedno računati na 4—5 Din. Nič ni torej čudno, če naletimo v Srbiji ob Donavi na cele plantaže črešenj. Posestniki teh plantaž pa so begati ljudje. In marelice: sad še bolj plemenit in dragocen, kakor črešnja. Na ceni se to tudi vidi. Prve vedno po 20—24 Din, na višku sezone padejo sicer na 10, ali kmalu se zopet dvignejo na 14, 15 Din za kg. kg. Tem cenam odgovarja tudi konsum tega plemenitega sadeža v obeh navedenih mestih. Pri ljubljanskih cenah si ga morejo privoščiti le petičnejši sloji. In vendar je sad tako v svežem slanju, kakor v raznih oblikah v gospodinjstvu toliko priljubl'čn. In zakaj je tako visoka razlika v Ljubljani in Belgradu. Sadež se pač tam in v okolici proizvaja, v Ljubljano pa ga jc treba dovažati iz Dalmacije, Banata itd. Uspešna kultura marelic pač zahteva nekoliko toplejše klime, zahteva vinsko klimo. In tako imamo na Dolenjskem, v neix>sredni bližini Ljubljane. In zakaj se marelice, ki se v Ljubljani (ako drago plačujejo, lam doli ne gojijo. Vprašanje rešimo z enostavnim protivprašanjem: Zakaj se tam doli ne gojijo plemenite črešnje, ki se v Ljubljani in tudi povsod drugod tudi dobro plačujejo. Manjka našim ljudem trgovske verzinmosti, ki je danes ludi v kmetijski proizvodnji nujno potrebna. Po analogiji Vodnikovih besed bi mogli reči: Kranjc, zemlja li je dana, solnce li je dano, ampak odpri oči, potem delai! višina se jc od 1924 na 1928 povečala od ROCO ua 12.000 ha. Od celokupnega pridelka je bilo ohranili le 30%, ker so stroški za pridelek, ki so bili povečani radi hmeljskih škodljivcev, bili večji, kakor dosežena cena. Samo v Vojvodini je ostalo 60.000 stotov neobranega hmelja. Za savinjsko dolino navaja jioročilo. da so bile cene v začetku 750 do 800 Din za aOkg. Nato pa so nazadovale na 100 do 150 Din. V Bački so bile začelne cene 800 do 550 Din za 50 kg, nato pa so nazadovale na 10!) do 150 Din. Produkcijski stroški so znašali v Vojvodini za 50 kg 1000 Din, v Sloveniji pa celo 1500 Din. Zato je jugoslovansko narodno gospodarstvo utrpelo ogromno škodo. Nadalje se je s hmeljem obdelana površina zmanjšala v Jugoslaviji od 12 tisoč ha v 1. 1P2S ua 8800 ha letos. Vse ostale naprave na 12.000 ha so zaenkrat brez vrednosti. Edino, kar so mogli hmeljarji narediti, je bil prehod k drugim, donosnejšim kulturam. a solncu * J in ob morju. varujejo nežno kozo Olida kreme. Pred solnca njem, kopanjem in spanjem-Elida Creme de chaque heure! , . Po kopel j i in vsak čas '■"> ' podnevi Elida Creme de chaque heure. Letošnje stanje hmeljskih nasadov v Žalcu je srednje. Splošno računajo, bo letošnji pridelek za 20 do 80% nižji kakor lani. Glede kvalitete pa poroča Suazer Hopfen- und Brauer Zeitung, da bo Hos Zatec dobavil normalno raščeno rastlino, pa kvalitetno na višini stoječ pridelek. Površina je bila reducirana radi lanskih slabih cen na 14% m znaša sedaj samo 1t.(j09 ha. Pripominjamo, da je lani znašal jiridclek na 13.105 ha približno 186 tisoč stotov. V . Deutsches Volksblaitu pa čilamo članek g. Vinka Babica o položaju hmeljarstva. Iz tega poročila posnemamo, da je letes s hmeljem obdelana površini v Sloveniii 2.4'iOha, lani 3000ha, v Vojvodini pa 3200 ha, leta 1929 pa 7100 ha. Donos je bil v Vojvodini lani M.000 stolov, leta 1928 pa 80.000 stotov. v Sloveniji 54.0000 stolov, kakor v letu 1928. Pri svetovni leiini ca. 1.7 milj. stolov znaša potreba letno ca. 1.2 milj. stotov. Tudi drugod se vrše veiike redukcije. Tako znaša minus v Nemčiji 15%, v Češkoslovaški 10%, v Sloveniji 30',r. v Bački 67%. v Franciji 25%, v Relgiji 18%. na Poljskem 'MV/c, v Angliji 15%, v Uniji 33% in v drugih malih državah 20%. Izkas o stanju Narodne banke z dne 22. julija 1930 (vse v mil. dinarjev, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. julija). Aktiva : kovinska podlaga 332.1 (+ 8.9). tečajna razlika 1.224.5 (+ 107.5), posojila: menična 1.159.6, lombardna 224.9 skupaj 1.384.6 (— 17.3). račun začasne zamenjave 153.9 (— 2.0); pasiva : bankovci v obtoku 5.085.5 (— 75.6), račun začasne zamenjave 153.9 (— 2.0), drž. terjatve 300.8 (+ 141.4), obveznosti: žiro 1.157.5, razni računi 198.1, skupaj 1.355.7 (+ 33.3); ostale postavke neizpremenjene. Banka za mednarodne obračune. Na zadnji seji upravnega odbora Banke za mednarodne obračune je bilo sklenjeno, da banka v načelu prevzame vlogo poverjenika za mednarodne dolgove, ki bi bili v zvezi z reševanjem vprašanja vzhodnih reparacij. Prihodnja seja bo 13. oktobra in bodo razpravljali o stabilizaciji portugalske iu juge,slovanske valute. Za predstavnika Romunije v upravnem svetu je imenovan ravnatelj romunske Narodne banke Zanceanu, ki bo zastopal na jiodlagi sporazuma vlad celo Malo antanto. Gospodarski ndesar za celo državo. V zavodu za pospeševanje naše zunanje trgovine se je vršila konferenca naših zbornic glede izdaje enotnega adresarjn industrije, trgovine, obrtnih in drugih podjetij. Slabši kakor v dolarskih papirjih je bil promet v vojni škodi, čeprav je ludi tečaj vojne škode radi intervencij napredoval. Ostali državni papirji so bili lieizpremenjeni. Tržišče, delnic je ostalo v glavnem ueizpremenjeno. Promet je bil v delnicah majhen. ICdhiu v delnicah Narodne banke jc bil promet znatnejši. VREDNOSTNI PAPIRJI Naši državni papirji v inozemstvu. London: I 7% Bler. pos. 80.50-87.25. — Ne\vyork: 8% Bler. j pos. 96.50 -97.50; V/c Bler. pos. 86.75—87 ; 7% jmjs. | Drž. bij«, banke 85—85.75. Žilni ( i u; Borza DENAR Dne 26. julija. Devizni promet je hil ta teden prav živahen: znašal je 22.5 mil. dinarjev v primeri z 18.7, 19.9, 24.8 in 21.7 mil. v prejšnjih tednih. Tečaji so bili na koncu tedna slabejši kakor v začetku, le Pariz se je učvrstit. V sredo in četrtek je bil izredno znaten promet v devizi Newyork, v ponedeljek in petek pa v devizi London. Kakor običajno je pri znatnejših kompenzacijah Narodna banka krila vse povpraševanje. Curih. Belgrad 9.125. Anisl. 207.05. Atene 0.675, Berlin 122.88, Bruselj 71.95. Budimpešta 90.215, Bukarešta 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.71, London 25.0-125, Madrid 59.—, Nevvvork 511.55, Pari/. 23.245, Praga 15.26, Sofija 3.735. Trst 26.955, Kopenhagen 137.85, Varšava 57.70, Stockholm 138.35, Oslo 137.85, Helsingfors 12.95. Da je bil lu teden posebno znaten promet v devizi Nevvork, je pripisovati dejstvu, da je bil bi teden prav velik promet v dolarskih |»apirjili. lako cenijo, da je znašal promet v dolarskih papirjih v prvih štirih dneh v Zagrebu nad 300.000 dolarjev. Ze sedaj lahko cenimo, da se nahaja \ naši državi za 5 milijonov dolarjev uašili dolarskih obveznic,. Na helgrajskl borzi je znašal promet v dolar-kih papirjih celo 11.8 mil. dolarjev. V preteklem tednu se je položaj na našem žitnem trgu znatno izboljšal. Zlasti je bil močan dvig cene za koruzo. Vesli o stanju nove koruze, na katere čakajo trgovci z razumljivo napetostjo, nikakor niso povoljue. Dasi je mestoma dež osvežil in koristil, v splošnem vendar ui mogel popraviti škode, ki jo je ves junij trajajoča suša povzročila, V Sreniu in v Slavoniji ter v južni Srbiji pa je stanje nove koruze vsekakor povoljnejše kot v Bački, kjer smatrajo cenilci, da j«■ žetev skoraj pojiolnoma uničena. Pole:; toga važnega momenta tvori tudi prijazna tendenc« za koruzo v Zedinjenili državah podlago za boso. v praven katere se razvija j>ri nas cena lega predmeta. Danes velja bačka iu sremska koruza že 130 Din nakladalna postaja. — Nova pšenica. s katere kvaliteto so konsumenti izredno zadovoljni, se prav tako razvija v ceni navzgor. Gor-njebacko blago velja danes 190 Din nakladalna postaja. a |iotisko se trguje že po 195. — Izvoz po vodni poti se vrši le v malem obsegu, le avstrijski trg nudi pri sedanjih cenah nekaj možnosti plas-mana, češkoslovaški pa sploh ne pride kot kupec v poštev, ker mnogo bolje konvenira romunsko nlago (katero pa nikakor ne doseza v kvalitativnem pogledu našega produkta). — Promet je kljub skrajno rezerviranem zadržanju jiroducenlov in prodajalcev precejšen /a domaČo porabo, zlasti gomje-bački mlini se zalagajo z blagom in mnogi kujioi so se z ozirom na splošni položaj odločili za nakupovanje na termin. — Oves se trguje v malem obsegu, ker ga silno primanjkuje, cena je spet višja: bačko blago velja 165 do 170 nakladalna postaja. Tudi krmilni ječmen velja že 115 do 120 v Bački. — Pšenična moka ničla iz nove pšenice, srednje dobre bačke znamke, velja 325 do 330 nakladalna postaja. Pri nas računajo na pridelek 20 mil. stotov pšenice v primeri s 26 mil. lani. Mesto lanskega izvoza 6 mil. stotov jo računati samo na 2 mil. Madjarska je pridelala 17 do 18 mil. (1929 20), Romunija 20 du 22 (1929 25). Bolgarija nekaj več, Avstrija. Češkoslovaška, Nemčija in Poljska nekaj manj,Italija 50 (70). Francija 90 (110), sever-no-ameriška Unija 808 mil. b ušlo v (1929 833), Kanada SO mil. stotov. Računali je, da bodo letos znašale uvozne (»otrobe v milijonih stotov: Belgija 10, Anglija 60, Nemčija 20, Italija 30, severne države 5. CSR 3, Grčija t, Švica 4. Francija 20, ostale 12, skupaj 170 mil. stolov. Jugoslavija, Romunija, Madjarska in Bolgarija pa bodo izvozile ca. 10 do 15 milijonov stotov. oslulo bo Evropa uvozila iz Amerike iu Avstralije. Budimpešta, Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: okt. 19.92, 20.04, 19.96-19.97; man-: 21.65, 21.78, 21.66-21.67; maj: '22.30. -Rž okt.: 12.98, 13.15, 18.12— 13.15; more: 14.25, 14.47, 14.43 do 14.45. — Koruza: jul.: 10.70; avg.: 16.28. 18.50, 16.50—16.51; avg. 1H.80. Novi Sud. Pšenica neizpr.; rž 120—125; koruzi bačka 122^-1271», bačka ladja Dunav 1.25 do 127'-v. sr. avg. 127M—130, ban. ladja Bega 125 do 127!{■, ban. 120 1221;; moka: ueizpre.; otrobi: bučki, m., ban. 87/a— 92/». Tendenca mirna. — Promot: p!i?nffa 10. r*'1, ovsa 2, ječmen 4, koruza ' 69, moka 9, otrobi 2 vagona. Tekme za seniorsko in juniorsho prvenstvo LNP ASK Primorje vodi v plavanju seniorjev z razliko 43 točk pred Ilirijo. Ilirski juniorji zmagujejo v plavalnem prvenstvu. Juniorsko prvenstvo v skokih definitivno osvojila Ilirija. V waterpolo zmaga Ilirija I nad Printerjem II s 7 : 1 Včeraj dopoldne so se pričela tekmovanja za seniorsko in juniorsko prvenstvo LPP v plavanju, skokih in ^vaterpolo igri. Tekem sta se udeležila v najjačji svoji postavi stara rivala ASK Primorje in SK Ilirija. Sooolni dopoldan je bil predvsem namenjen določitvi finalistov v posameznih disciplinah. Izredno veliko konkurentov, saj so se skoraj v vsaki disciplini morala vršiti po dva predtekmo-vanja, je dokaz, da oba naša vodilna kluba zelo skrbita za razvoj plavalnega športa. Že v predtek-tnovanjih so tekmovalci iznenadili z dobrimi rezultati. Seniorji so izboljšali včeraj dopoldne en, dočim so juniorji postavili kar dva nova podzvezna rekorda. Senior Otruba (Ilirija) je v hrbtnem plavanju na 100 m dosegel čas 1:32.4 min., dočim je znašal stari podzvezni rekord 1:38.4 min. Juniorja Vilfan in Šturm, oba od ASK Primorja pa sta izboljšala rekorde v prostem plavanju na 100 m ter prsnem plavanju na 100 m. Vrstni red posameznih disciplin je bil spretno pripravljen, tako da se tekmovalci, ki so nastopali v več točkah, niso mnogo utrudili. Predtekmovanje: luniorji 50 m prosio. V prvi skupini je bil prvi Vilfan (Primorje) v času 31.4 sek. Za finale so sc kvalificirali še Fritsch (Ilirija), Lavrenčič (I.), in Maier (P.). V drugi skupini pa je zmagal .landl (P.) v času 34 sek. Sledili so mu Kodre (I.), Lunder (P.) ter Žirovnik (L). Iz vsake skupine prvi štirje pridejo v finale. Ker je bilo tekmovalk za 50 m prosto le osem, pridejo vse v finale in se zato to predtekmovanje juniork ni vršilo. Iz istega vzroka je tudi odpadlo predtekmovanje seniork na 100 m prosto in predtekmovanje juniork 100 m hrbtno. Seniorji 100 m hrbtno - predtekmovanje. Prva skupina: 1. Payer (I.) 1:30.6 min; 2. Bradač (I.), 3. Mihel (P.), 4. Seunig (I.). Druga skupina: 1. Otruba (I.) 1:32.4 min. (nov podzvezni rekord), 2. Medved (I.), 3. Jesih (I.), 4. inž. Medved (P.). luniorji 100 m prosio - predtekmovanje. Prva skupina: 1. Vilfan (P.) 1:06.8 min. (nov podzvezni rekord), 2. Turna (P.), 3. Fritsch (I.), 4. Jam-nik (I.). Druga skupina: 1. Lavrenčič (I.) 1:18.2 min., 2. Žirovnik (I.), 3. Maier (P.), 4. Kodre (I.). Juniorke 100 m prosto - predtekmovanje. Prva skupina: 1. Lampret (l) 1:35.3 min., 2. Fettich (L), 3. Bradač (L), 4. Hock (P). Druga skupina: 1. \Vohlfart (f) 1:41.3 min.. 2. Prekuh (P), 3. Jenko (I), 4. Aplenc (P). Seniorji 200 m prsno - predtekmovanie. Prva skupina: 1. Grilc (I) 3.28 min., 2. Bradač (I), 3. Kolar (P), 4. Mikšič (P). Druga skupina: 1. Vol-kar (1) 3:32.6 min., 2. Ogrin (P), 3. Liška (I), 4. Ju-slin (P). . jumorii 100 m prsno - predtekmovanie. Prva skupina: 1. Stegnar (I) 1:37.5 min., 2. Dolenec (P), 3. Kttrbas (P), 4. Skrbinšek (I). Druga skupina: 1. Šturm (P) 1:36.2 min., 2. Jamnik (1), 3. Kukovec. (P), 4. Bervar (P). luniorke 100 m prsno - predtekmovanie. -Prva skupina: 1. Prekuh (P) 1:423 min., 2. Kušej (I), 3. Rojina (I), 4. Klier (P). Druga skupina: Programi Radio-Ljubljana i Nedelja, 27. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. _ 10.00 Versko predavanje, p. dr. Gvido Kant. — 10.20 Krošl Jože: Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas in drugod. — 11.00 Koncert radio orkestra. — 12.15 Tedenski pregled. — 15.00 Plošče. _ 15.30 Nušič: »Navaden človek«, veseloigra (Št. Jakobski gled. oder). — 16.30 Plesna glasba. — 20.00 Trnovski pevski kvartet. — 20.45 Prenos z Bleda (Erich Herse Jazz-orkester). — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 KPoncert radio orkestra. Ponedeljek, 28. julija: 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Dr. Fr. Veber: Die Erkenntnistheorie des hI. Augustinus und Thomas von Aquino, predavanje v nemščini. — 20.00 Prenos z Dunaja. Torek, 29. julija: 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Prof. Kolar: Prosveta v Sokolstvu. — 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse Jazz-orkester). Drugi programi > Ponedeljek, 28. julija. Belgrad: 12.45 Koncert radio kvarteta. 19.30 Narodne pesmi. 20.00 Koncert radio kvarteta. 21.00 Narodna glasba (harmonika in klarinet). 22.15 Lahka glasba. — Budapest: 9.15 Koncert orkestra. 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Plošče. 19.45 Pevski in klavirski koncert. 21.10 Večerni koncert vojaške godbe. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert. 20.05 Pevski koncert. 20.35 Koncert filharmonič-nega orkestra; nato plesna glasba. — Milan: 16.35 Mladinska ura. 17.00 Plošče. 19.30 Večerni koncert. 20.40 »La nave rossa«, opera, nato zabavni koncert. — Praga: 19.35 Pevski koncert. 20.00 Violinski koncert. 20.30 Klavirski koncert. 21.00 Kabaretna ura. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert. 20.00 Večerna glasba. 21.00 Koncert okteta. 22.15 Lahka glasba. — Rim! 17.30 Koncert orkestra. 21.02 Večerni koncert zabavne glasbe. — Berlin: 18.30 Arije in pesmi. 19.15 Cello-solA 20.00 Koncert orkestra, nato plesna glasba. — Katovice: 16.35 Plošče. 18.00 Popoldanski koncert orkestra. 20.05 Malo glasbe. 20.15 Zabavni koncert. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18,25 Pesmi. 19.00 Koncert orkestra. 19,40 Pestra glasba. 20.05 Koncert orkestra. — M. Ostrava: 17.00 Koncert or- 1. Aplenc (l>) 1:48.6 mip., 2. Wohtfarl (1), 3. Otruba (P), 4. Sever (1). Seniorji 100 m prosio - predtekmovanje. Prva skupina: 1. Turna (P) 1:17.5 min., 2. Otruba (I), 3. inž. Medved, 4. Jenko (I). Druga skupina: 1. Gabršek (P) 1:20,5 min., 2. Erbežnik (P), 3. I'ayer (I), 4. Lampret (I). Seniorke 400 m prosto - finale: 1 Ogrin (P) 8:38.8 min., 2. Prekuh (P) 8:42.8, 3. Jenko (P). Primorje vodi z 31 točkami (seniorji). Popoldne so bile programne točke vse bolj zanimivejše, vsled česar je bilo tudi mnogo gledalcev. V nekaterih disciplinah so bile borbe do zadnje sekunde negotove. V vsaki disciplini se je upoštevalo pri računanju točk prvih šest tekmovalcev. luniorji 50 m prosto - finale: 1. Vilfan (P) 28.9 sek. (bolje od podzvezneqa rekorda), 2. Lavrenčič (I) 32.4 sek., 3. Fritsch (I). — Ilirija 16, Primorje 16 točk (juniorji). luniorke 50 m prosto - finale: 1. Lampret (I) 38.4 sek, 2. Bradač (I) 40.2 sek., 3. Jenko (I). Ilirija 47, Primorje 17 točk (juniorji). Seniorji 100 m hrbtno - finale: 1. Medved (1) 1:31.8 min., 2. Otruba (I), 3. Payer (I). Ilirija 29, Primorje 34 točk (seniorji). Seniorke 200 m prsno - finale: 1. Prekuh (P) 4:00,3 min., 2. Ogrin (P), 3. Jenko (P). Primorje 03, Ilirija 32 točk (seniorji). luniorke 100 m prsno - finale: 1. Prekuh (P) 1:41.2 min., 2. Wohlfart (I) 1:43.2 min., 3. Kušej (I). Ilirija 63, Primorje 33 točk (juniorji). Juniorji 100 m hrbtno — finale: 1. Vilfan (P) 1:18.6 min. (boljše od jugoslovanskega rekorda); 2. Žirovnik (I) 1:24.8 min.; 5. Lavrenčič (1). Ilirija 78, Primorje 50 točk (juniorji). Seniorke 4 krat 100 m prosto — finale: I. Primorje 1 (Spinčič, Klier, Ogrin, Prekuh) 7:55 minut.; 2. Primorje 11 8:15.9 mili.; 3. Ilirija 1 9:21.5 min. Primorje 105, Ilirija 42 točk (seniorji). Seniorji 4 krat 200 m prosto — finale: 1. Ilirija 1 (Otruba, Jesih, Turšek, Jenko) 12:14.5 min.; 2. Primorje 1 12:56.2 min.; 3. Ilirija II. Primorje 127, Ilirija 84 točk (seniorji). Juniorke — skoki: I. Dovč (I) 35.20 točk; 2. Wo lil far t (I) 32.76: 3. Hock (P) 30.90 točk. Juniorji — skoki: 1. ZicherI (I) 56.40 točk; 2. Pola k (I) 46.56 točk; 3. Živec (P) 34.44 točk. — Končno si osvoji s tem Ilirija juniorsko prvenstvo v skokih v razmerju 47 : 10 točkam. Kot zadnja točka sobotnega programa je bila vaterpolo tekma med Ilirijo 1 ter Primor-jem II. Tekma je končala s sigurno zmago Ilirije. ki je porazila nasprotnika s 7 : l (2 : 1). Sodil je g. Esapovič iz Zagreba. Ilirsko moštvo jc pokazalo prav lepo in koristno igro, ki je rodila zaslužen uspeh. Odlikoval sc je posebno Otruba ter Jenko, ki pa je večkrat pošiljal žogo iz prevelike daljave na gol. Primorsko moštvo pa jc imelo v vratarju prvovrstno moč. Danes se tekme nadaljujejo. Program jo prvovrsten. Specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo DR. FRANCE DEBEVEC bo v času od 29. julija do 19. avgusta ordiniral le 5. avgusta od 10—12. ff LEO" OVRATNIKI še vedno na razpolago v modni trgovini J. Podkrajšek, Ljubljana, Čevljarska ul, 2. kestra. 19.35 Pevski koncert. — 20.00 Violinski koncert. 20.30 Klavirski koncert, 21.00 Kabaretna ura. Torek, 29. julija: , Belgrad: 12.45 Koncert radio kvarteta, 19.30 Narodne pesmi v spremstvu gusel. 20.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.15 Koncert radio kvarteta. — Budapest: 11.15 Koncert orkestra. 15.30 Mladinska ura. 17.30 Popoldanski koncert vojaške godbe. 19.30 »Tosca«, opera, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert. 13.00 Plošče. 15.30 Popoldanski koncert. 18.00 Oko mikroskopa. Predavanje. 20.05 »Stari Dunaj«, opereta. — Milan: 16.35 Mladinska ura. 17.00 Plošče. — 19.30 Večerni koncert. 20.40 Koncert ko-morn eglasbe. 21.10 Pester simfonični koncert, nato koncert jazz-orkestra. — Praga; 20.00 Slovaške narodne pesmi. 20.30 Klavirski koncert. 21.00 Ljudski koncert. — Langenberg: 17.30 Vokalni instrumentalni koncert. 20.10 Večerna glasba. 21.00 »Komorni pevec«. Tri scene. — Rim: 17.30 Koncert orkestra. 21.02 Pestri koncert in komedija. — Berlin; 19.00 Zabavna glasba. 21.00 Koncert komorne glasbe. — Katovice: 16.20 Plošče. 18.00 Popoldanski koncert solistov. 20.00 »Manon«, opera. — Toulouse: 19.00 Koncert orkestra. 19.40 Pestra glasba. 20.15 Pesmi. 21.00 Večerni koncert orkestra. — M. Ostrava: 20.00 Violinski koncert. 20.30 Recitacije. — 21.00 Večerni koncert orkestra, zmerne, da jih prebivalstvo zamore prenašati. Vso davščino od prenočišč izroča zaenkrat županstvo Cerkveni vestnih Duhovne vaje zn duhovnike bodo v Domu od 4. do 8. avgusta. Ker je še prostora, prosimo pravočasne priglasitve. — Vodstvo Doma. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Hanki« imamo Sio-venci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiški-srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. PHCD novi modeli! Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki. Ign. Voh. Uubliana Zastopniki se sprejmejo. KRASNE TLAKOVE za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar, Pešata, pošta Dol pri Ljubljani. Pridobivajte novih naročnikovi Razpis Pri zvoniku župne cerkve v Loškem potoku se oddajo tesarska dela za napravo novega strešnega tramovja. Potrebni les da stavbinski odbor. Delo je proračunjeno na ca. 14.000 Din. Ravno tam se oddajo kleparska dela: kritje na novo vsega zvonika s pločevino in napravo strelovoda. Dalje 3 kratno barvanje plačevinaste strehe na župnišču. Kleparska dela so proraču-njena na 29.000 Din. Ponudniki naj se zglase pismeno ali osebno pri župnem uradu v Loškem potoku do 3. avgusta 1930. Župni urad v Loškem potoku. Pohištvo Vsakovrstne spalnice in razno drugo pohištvo nudi po najnižjih cenah Matija Andlovic, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. Poslovni prostori in skladišča zu galanterijsko veletrgovino se iščejo v najem. V poStev pridejo Miklošičeva, Kolodvorska in Dunajska cesta. Kupi se eventuelno tudi hiša v strogem centru mesta. Ponudbe pod »Veletrgovina« na upravo lista. Zahvala Vsem enim, ki so mi stali v teh težkih dneh ob strani, vsem onim dragim sosedom in prijateljem, ki so mi skušali lajšati mojo veliko bol, ki so izražali v tako velikem številu svoje sožalje, vsem onim, ki so darovali toliko cvctja in spremili v tako častnem številu na zadnji poti mojega dobrega soproga, gospoda Josipa Podboja izrekam liajiskrenejšo zahvalo. Posebno veliko zahvalo sem pa dolžna prečastitcinu g. /upniku in prijatelju Lovšinu za njegove obiske, polne tolažbe in za v srca segajoči govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej: hvala še enkrat! Planina pri Rakeku, dne 26. julija 1930. Ivanka Podboj roj. Kovšca. ZilHViM Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutju, ki so nam došli ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, preskrbnega očeta in starega očeta, dragega brata, tasta, strica in svaka, gospoda mm STEBRA trgovca in posestnika na Vinici * se tem potoni vsem najtopleje zahvaljujemo. Čut dolžnosti nas veže posebej se zahvaliti prečastiti duhovščini za obiske med boleznijo in za častno spremstvo pri pogrebu, g. dr. Kiisslu za veliko skrb in požrtvovalno nego, ki jo jc izkazoval pokojniku do njegove zadnje ure, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, občinskemu odboru na Vinici, požarnima društvoma z Vinice in Črnomlja, dalje vsem zustopnikom raznih uradov, korporacij in društev, sosedom in sovaščanom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba blagopokojnika. Dalje naj blagovolijo sprejeti našo globoko občuteno zahvalo gg. pevci iz Črnomlja za prelepe žalostinke ter gg. govorniki, ki so se ob odprtem grobu tako iskreno poslovili od našega dragega pokojnika in nam s tem v najtežjih trenotkih lajšali našo bol. Končno naj se zahvalimo šc dolgoletnemu in požrtvovalnemu hišnemu prijatelju in kumu, gospodu Franu Lovšinu za vse, kar je v teh težkih dneh storil zu nas, vsem mnogobrojnim pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat zadnjo čast svojemu prijatelju. Šc enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala! Vinica, dne 25. julija 1930. Globoko žalujoči ostali. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica Hlev. 30 (v lastnem poslopla) Obrestovanja vlog, nakup in prodalo vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naroČila, oreduimi in hredlti vsahe vrste, eshompt in inhaso menic ter nakazilo v tu- In Inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojovhe: Kredit Ljubijana Tel. zoto. Z157. ZS48: Interurbon 2706. Z806 r- Vsaka beseda 56par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši, znesek 5 Din. Ogla si nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjsi zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2Din.Ysak oglas treba plačah pn naročilu.Na pismena vprašanja^odgovarjamole.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.2328. Cerkovnik želi službo premeniti, starost srednjih let, ne-oženjen in z dobrim spričevalom, abstinent, nekadilec, vajen je voditi večje gospodarstvo, vino-gradarstvo in sadjerej-stvo. Nastop službe s 1. ali 15. novembrom. Cenjene dopise poslati na upravo lista pod »Priden in pošten« štev. 8068. Trgovski pomočnik mlad, zmožen voditi podružnico, ki zna tudi šo-firati, želi v svrho nadaljnje izobrazbe sedanje mesto premeniti. Naslov pove podružnica »Slovenca« Jesenice. Prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blagom, bi rada premenila mesto kjerkoli. Pomagal bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Prodajalka« 8360. Trgovski pomočnik dobro izvežban v špecerijski in železninski stroki išče mesta. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten 1910«, Gospodinja kuharica, vajena vseh gospodinjskih del, ima veselje do živine, ki je bila zaposlena v tem poslu več let v župnišču, želi službo v kakem župnišču na Štajerskem. — Naslov pove uprava pod 8415. Trgovski pomočnik izučen mešane stroke, absolvent trgovskega te čaja, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Mlajša moč« štev. 8355. Vajenca sprejmem za mizarsko obrt. Joško Pavlin, Radovljica. Učenec zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino z oskrbo. Dobljekar, Maribor, Tattenbachova 3. Dva klepar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Franc Šramek, klepar in inštalater, Tržič. Pomočnika in vajenca za krojaštvo takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Jože Jane, krojaštvo, ma-nufaktura, Senično 5, p. Križe na Gorenjskem. Železniška postaja Križe-Golnik. Cenjenim čltateljem priporočamo sledeče Novomeške tvrdke Hloizii Grilc & Ko. trgovina z usnjem čevlji ter sedlarskimi izdelki Trg kraljeviča Petra Jurij Picek železnina in špecerija Trg kraljeviča Petra Josip Turk špecerija, cement in velika prodaja soli Ljubljanska cesta Midorier & BlažlC manufaktura in galanterija Trg kraljeviča Petra Franc Penca usnjama in trgovina z usnjem ' Trg kraljeviča Petra Knjige pisarn, potrebščine itd. J. Krajec nasl. Podružnica »Slov. uprave" Naročnina Oglasi Rudi Brudar splošno krojaštvo Trg kraljeviča Petar 'omočnika in vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj z vso oskrbo. - A. Kermavner, Brezovica 85. Vajenca sprejmem za čevljarsko obrt. - Franc Zupančič, Ljubljana, Šmartinska c. 6 Strokovno čevljarstvo. Učenec za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, s primerno šol. izobrazbo, se sprejme. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo »Slovenca«. Trgovskega vajenca sprejmem takoj. - Franc Kramžar, trgovec. Šmartno pri Slovenjgradcu. Učenko iz boljše hiše se sprejme v konfekcijsko trgovino Predstavlja se samo v dopoldanskih urah. Belihar & Velepič, Ljubljana Vil, Medvedova ul. 38. Ključavn. vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanov, v hiši. Dopisi na upravo »Slov.« pod št. 8465. Mizar, pomočnika vajenega vseh del, sprejmem takoj kot predde-lavca. Josip Erzar, strojno mizarstvo, Cerklje 64 pri Kranju. gre Za hišnika zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe na upravo pod »Hišnik«. Prodajalka želi mesta kjerkoli. Pomaga tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo pod »Prodajalka« št. 8499. Učenec boljših staršev z dobrimi spričevali sprejme špecerijska veletrgovina. - M. Spreitzer, Ljubljana. Bono Iščem za vzgojo otroka v starosti 2 let brez matere, ki se razume tudi na gospodinjstvo. Reflektan-tinja mora biti popolnoma zdrava in lepega vedenja v starosti 25—35 let, najraje Slovenka. V ponudbi naj kratko opiše svoje življenje in s čim se je bavila doslej. Priloži naj tudi sliko in naznani zahteve glede plače. Ponudbe brez slike se ne vpoštevajo. - Ilija D. Veljkovič, Mol, Bačka. Učenca in učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali v začetku Šolskega leta. A. Piber nik, trg., Laze p. Šmartno v Tuhinju, Prodajalka prvovrstno moč, katera obvlada vsaj nekoliko nemško ter zna biti pri jazna s strankami ter popolnoma vešča v mešani stroki, se sprejme s hrano in stanovanjem v večjem mestu na deželi. Mesto stalno. Ponudbe pod Prvovrstna moč 8356« Industrijsko podjetje išče energičnega, vestnega, mlajšega strojnega ključavničarja na vsak način izkušenega vlakovodjo. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Trajno nameščenje« št. 8396. Trgovskega učenca sprejme takoj, marljivega iz poštene kršč. hiše trgovina z mešanim blagom Anton Slane, Gribije, Gradac, Belokrajina. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. — Franc Premelje, Ljubljana, Alek sandrova cesta 1. Krojača prikrojevalca zmožen boljšega in sej marskega dela - sprejme Fr. Reisner, Kopitarjeva ulica 1. Ilšče se vajenca xa čevljarsko obrt v starosti 14-15 let, močne postaj in dobrih staršev. -Joško Poljanec, čevljar, Ljubno št. 65, p. Podnart, Gorenjsko. še nekaj zastopnikov sprefmemo za prodajo šivalnih strojev, koles, gramofonov itd. »Centra«, Ljubljana, poštni predal 81. 248._ Natakarica mlaJSa, poštena, prijazna se sprejme takoj. Išče se tudi kuharica, vajena vsaj nekoliko gostilniške kuhe. Predstaviti se je osebno. Naslov v upravi »Slov,« pod Stev. 8456. 2 učenki pošteni, z dežele, sprejme večja kuhinja v Ljubljani Pri polletni učni dobi po uk in hrana brezplačno plača se samo malenkost za stanovanje, pri trime sečni se plača hrana in stanovanje po dogovoru Naslov v upravi »Slov. pod št. 8476. Trgovina z meš. blagom v mestu na Gorenjskem sprejme učenko zdravo, pridno in pošte nih staršev v 3 letno učno dobo. Ponudbe pod šifro »Veselje do trgovine« 8461 Več spretnih šivilj ter učenk se sprejme za perilo. Naslov pove oglas, odd. »Slov.« pod št. 8460. Kuhinjsko deklo pomivalko sprejme Hotel Štrukelj. 3 vajence pridne, poštene, doma iz Ljubljane, sprejme Peter Žitnik, splošno kleparstvo, Ljubljana, Ambrožev trg 9 Majer ali viničar oženjen, ki ima več za delo sposobnih rodbinskih članov, popolnoma vešč sadjarstva in živinoreje, se sprejme v stalno službo proti udeležbi na donosu ekonomije in živinoreje za posestvo, obstoječe iz ca. 30 oralov sadovnjakov, njiv in travnikov, opremljeno z živim in mrtvim inventarjem. — Nastop službe jeseni ali pozimi. — Ponudbe s po drobnimi podatki je poslati na Kobal SI., Ljubljana Gledališka ul. 13. Resen akademik instruira francoščino in druge predmete. Naslov v upravi pod št. 8489. Šoferska šola I. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnie. Dr. in inž. študije vse fakultete hum. in tehn. na inozem. visoki šoli. Tudi pripravlj. oddelek in event. možnost za študije doma. Prospekte: Secretariat acadčmique (Dpt. 28), Rue Montmar-tre, 142, Pariš. Samostojen obrtnik samski, srednjih let s premoženjem, želi poročiti gospodično, primerno si-tuirano in strogo krščan skega vedenja. Resne ponudbe s sliko, katera se vrne, je poslati na upravo »Slov.« pod »Tajnost zajamčena«. Zastopnike za 20 preizkušenih predmetov išče povsod Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. Za odgovor in prospekte pošljite 5 Din, sicer ne odgovorim V Št. Vidu ali v bližini išče mlad zakonski par eno- ali dvosobno stanovanje s pritiklinami za september. Ponudbe na upravo lista pod »Št. Vid« štev. 8411. Sprejmem 1 ali 2 osebi poceni v se-parirano, lepo, čisto sobo z elektriko. - Janševa cesta 12. Opremljeno sobo blizu banske uprave, v visokem pritličju nove vile, oddam takoj ali 1. avgusta solidnemu gospodu. Vprašati Groharjeva 7 Meblovana soba se odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8383. Lepo novo hišo s sadnim vrtom, 3 minule oddaljeno od železniške postaje Domžale, prodam. Hiša je jako pripravna tudi za vsakega obrtnika. Poizve se pri Restavraciji »Pristan«, Domžale. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tchna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. Čedno sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 8384. Za 150 Din oddam sobo in kuhinjo sredi Ljubljane priprosti starejši samski osebi proti mali postrežbi. Naslov v upravi pod štev. 8385. Malo posestvo pripravno za kolarja, v bližini Maribora ali Ljutomera, kupim. Naslov da uprava »Slovenca« pod št. 7777. Manjše posestvo 10 min. od Brezij (Gor.) z vsemi pritiklinami, prodam. Ciril Jelene, puš-kar, Kranj. Kupim hišo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Hiša« 8378. Hotel na novo preurejen, s 16 sobami, salonom, kegljiščem, ledenico, gosp. poslopjem in velikim vrtom v centru svetovno znanega letovišča v Slov., prodam radi bolezni. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Tujski promet« št. 8343. Parcela vogalna, lepa, pravokotna in solnčna lega, 700 do lapr« " »Slo št. 8487. 1000 m-', naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Postrežnica vajena vseh hišnih del (prednost imajo stare kuharice), se sprejme na Dunajski cesti št. 31, drugo nadstropje, desno. Vajenko za mehanično umetno vezenje in predtisk ženskih ročnih del sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13. Gospodična s primerno izobrazbo in znanjem nemščine — se takoj sprejme k dvema dečkoma 4 in 2 let. Ponudbe s podatki na upravo »Slovenca« pod 8316, Prireditve 26. in 27. julija na žegnansko nedeljo pri Sv. Jakobu vabi na bobe, dobro kapljico in ples gostilna Kurja vas A. Putrih, Žegnanska veselica! Gostilna Marenče, Dolenjska cesta, vabi na žegnansko veselico. Preskrbljeno za dobro jed in ''ačo. Ženitev Izobražen fant, 32 let, z velikim, pa zadolženim posestvom, bi rad poročil primerno dekle. Osrečila bi ga le zdrava, simpatična, muzikalična in nekoliko izobražena, vendar preprosta. Dopisi pod »Rožni dom« št. 8282 na upravo »Slovenca«, V prodaji leži Vaša bodočnosti Ako se čutite sposobnega doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 1000 Din dnevno Sobo oddam v podnajem v I. nadstr. nove palače Vzajemne zavarovalnice nasproti glavnega kolodvora na Miklošičevi cesti v Ljubljani. - Pojasnila daje hišnik. Soba s posebnim vhodom, šte dilnikom, elektriko sc odda za 1. avgust. - Rožna dolina VIII-22. Starejša dama išče za 1. oktober mebli-rano sobo pri mirni družini. Ponudbe pod »Mir. na« 8264 na upravo. rt POSEST" Bealltctna pisarna, dr. i o. z. LJUBLJANA MlkloSiCova cesta 4, odda sledeča stanovanja: Enosobno, Šiška, 550 Din. Trisobno, komfortno, center, 1700 Din, Dvosobno, kabinet, Podrožnik, 1000 Din. Sobo s štedilnikom, za 1 osebo, 100 in 150 Din, Trisobno, komfortno, blizu opere, 1600 Din. Dvosobno, kopalnica, Bežigrad, 1000 Din, Trisobno, Udmat, za november, 650 Stanovanje 1 sobo in kuhinjo išče državni uslužbenec za dve odrasli osebi za 1. avgust. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8480. Solnčna soba in kuhinja se odda za 250 dinarjev mesečno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stan in Dom« 8495. Branjerijo na prometnem kraju takoj oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8335. Kmečki mlin vzamem v najem takoj ali pozneje ali sprejmem službo v mlinu. Ponudbe pod »Mlinar« št. 8379 na upravo. Trgovina s skladišči na zelo prometnem kraju na Gorenjskem se odda v najem za daljšo dobo pod zelo ugodnimi pogoji. Prostori so primerni za vsake vrste trgovino Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8310. Din. Trisobno, najmoder ne, pač pa 150 do 200 nejši komfort, center, Din zaslužite lahko s prodajo 1700, Dvosobno, Podrož-idočih predmetov, kate- nikom, 750 Din. Sobo, kurili kupec je vsaka oseba hinjo, opremljeno, Udmat, brez razlike spola in sta- 350 Din. Enosobno, pol nu. Za dame poseben ure od pošte, 300 Din. predmet. Visoka provi- Dvosobno, kabinet, priti-zija pri sklepu kupčije kline, Bežigrad, 1000 Din. na roko. Delo lahko, za- Dvosobno, Bežigrad, za to posebno znanje ni po- oktober, 750 Din. Dvo-trebno. Ne odlašajte, ker sobno, Tržaška cesta, 800 Vam visoka provizija Din. — Poleg lega več dnevno odhaja, ampak stanovanj, lokalov, meseč. takoj pišite na: Gvido nih sob itd, v mestu in Premlč, Šoštanj. predmestjih. Izdeluje harmonije vsakovrstna popravila in uglašanje klavirjev in cerkvenih orgel - Tramte Anton, Škofja Loka. Prodam harmonij 2 vrsti glasov, 10 registrov - Izdelovatelj harmonijev Tramte, Žabnica, Šk. Loka Častna izjava! Obžalujem in preklicujem kot neresnično moje govorjenje o gospodični Anici Brezovšek. Zahvaljujem se za odstop tožbe. Neža Pušnik, Rimske toplice. Kuharico samost. gospodinjo, vestno in pošteno, ter pridno hišno sprejme proti dobi i plači Tovarna usnja - Šmartno pri Litiji. Strolnc tovarne In livarne i Ijuftžfana cw M 22 obdelovanje lesa Brzo tekoče polno-jarmenike sistema Holmann-Breslau Beneške jarmenike — Tračne, krožne in nihalne žage, skobelnike in poravnal nike, vse na pogon z jermenom ali direktno z elektro-KroZna Zaga za rezanje dro z elektromotorjem motorjem. Hiša 5 sobami, kuhinjo, 2 kletema, hlevom, sadnim vrtom, njivo, naprodaj. Blizu cerkve in šole. — Šemc, Polica, p. Višnja gora. Hišo Rožna dolina, novo zidana, 600 m- vrla, 2 sobi, kabinet, kuhinja, predsoba, v podstrešju prostor za stanovanje, električna razsvetljava. Cena in plačilni pogoji po dogovoru — proda »Posredovalec«, Ljubljana, Tavčarjeva 6. Restavracija naprodaj Radi bolezni prodam svojo restavracijo »Ruska Lira« v Beogradu, Dvor ska ulica 11. Zelo dobro vpeljana. Najboljša domača in inozemska družba. Pet sob za restavracijo, krasen vrt, dvorane za svečanosti in separč. Stanovanje za gospodarja, 6 sob za osobje, dve kleti in perilnica. Informacije daje gospodar Marko Iv. Garapič. Hišo velika gospodarska poslopja, pripravno za obrt ali podjetje, eventuelno s travniki in njivami, vse poleg državne ceste in železniške postaje, blizu Ljubljane, prodam. Naslov v upravi pod št. 8497. Hišo v Ljubljani ali neposredni okolici kupim. Naslov v upravi pod št. 8496. Krasen vinograd ležeč v Rušah ob cesti, blizu vasi in postaje, arondirano 17 oralov, s poslopjem, lepim sado-nosnikom in gozdom, prvovrstna lega z lepim razgledom v dolino, najprimernejše za letoviščar-je, oziroma upokojence, z rodno obloženim vinskim in sadnim pridelkom vred, ugodno prodam. Pojasnila daje g. M. Golob, posojilnica — Ruše. (( Več stavbnih parcel po 1000 m-' prodam v Rudniku poleg glavne ceste; cena 10 Din m'. Pojasnila Štcpanja vas št. 50 Dvostanovanjska hiša po dve sobi in kuhinja, se proda Rožna dolina, c, VII, št. 1. Pekarija dobro idoča je naprodaj. - Vpraša sc pri g. Blaž Sevšek v Gaberniku, pošta Podplat. »POSEST Uealitetna pitama, družba z o. z. LJUBLJANA -- PRODA:- Vilo, enonadstropno, tri-stanovanjsko, 12 minut od pošte, velik vrt, 400.000 Din. HiSo, enonadstropno, 4 trisobna stanovanja, pri-tikline, krasno urejen vrt, part, Poljansko predmestje, 500.000 Din. Hišo, tri-nadstropno, tri dvosobna stanovanja, elektrika, vodovod, center, 250.000 Din. Barako, novozidano, omc-tano, soba, kuhinja, pri-tikline, 10.000 Din. Hišo, novozidano, visokopritlič-no z manzardo, trg. lokal, trisobno stanovanje, dve enosobni stanovanji, pri-tikline, 360 ms vrta, predmestje Ljubljane, 145.000 Din. Gostilno, prometno, hiša, gospodarska poslopja, kleti, vrt, dvorišče, lepa stanovanja, lokal, predmestje, 400.000 Din. Hišo, visokopritlično, 4 sobe, pritikline, 2 kuhinji, posebna stavba z delavnico, stanovanjem, za obrtnika, velik vrt, dvorišče, Vič, 210,000 Din. Hiio, pritlično, 2 sobi, kuhinja, hlev, trafika, svinjaki, okolica Ljubljane, 22.000 Din. HiSo, pritlično, 3 sobe, kuhinja, elektrika, novozidano, 500 m2 zemljišča, letoviški kraj Gorenjske, 45.000 Din. Opekarno, hiša, gospodarska poslopja, lokomobila, vse pritikline, mnogobrojni inventar, 7 oralov zemljišča, blizu postaje Štajerske, 1,200.000 Din. Parcelo, 1000 m1, Šiška, 47 Din. Parcelo, 4250 mJ, skupno ali posamezno, Ježica, 16 Din za m3. Parcelo, 1200 m5, Tržaška cesta, 25 Din. — Poleg tega večje število stanovanjskih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljubljani in predmestjih, kmečka posestva, graščine, industrije, parcclc, v Ljubljani, na deželi, po najugodnejših cenah. Pekarijo na deželi proda ugodno Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Posestvo 150 oralov, polovico gozda, proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30, Gostilno deželsko, 95.000 Din, proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Mlin ali žago proda - Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30 Hišo v Mariboru proda za Din 140.000 - Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Parcele na prodaj! Po jako nizkih cenah je naprodaj več parcel v ljubljanski okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8457. Nova hiša dvostanovanjska — pod Rožnikom, blizu Čadove gostilne, se proda. Kupec se lahko takoj vseli, ivan Weiss. Nov penzionat! Meseca septembra se odpre penzionat v zavodu usmiljenih sester v Kamniku. Sobo prostorne in zračne, odkoder je lep razgled na kamniške planine in vse strani. Sprejemajo se gospe, katere hočejo biti preskrbljene z vsem. Plačilo po dogovoru. "Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni {Privat Lungcnheilanste!'.) Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Prospekt 3 Din. Kupimo Hrastove hlode in Irize kupujem. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Ivan Šiška, tovarna parkctov in parne žage, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Storži! Opozarjam, da bom kupoval storže smrekove, jelkove, borove, tneces-novc. Vprašanja na Saša Stare, Mengeš. Dobrega sena kupim več 1000 kg. Ponudbe pod »Seno« na upravo »Slovenca« 8333. Suhe gobe kupi Fran Pogačnik, Ljubljana, trgovina z žitom in moko ter dežel, pridelki. Dunajska cesta štev. 36. Vsakovrstno ZlatO hnunšs po najviSiib cenab CERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. J2J3JIII33I Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Razno pohištvo je po nizki ceni naprodaj: nova hrastova in več mehkih ter kuhinjskih oprav, potem kompletna že rabljena orehova spalnica z marmorjem, in velika orehova tridelna o-mara z ogledalom. Josip Kurnik, Zg. Šiška 51. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244. Dieselmotor timpl. 40 HP. znamke eizer Graz, se vsled zprodaje zelo ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z. o z., Gregorčičeva 5. Velika prodaja dežnih plaščev, pelerin, plaht za vozove, auto-mobile itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. Jančigaj, Tavčarjeva 1 (nasproti Fi-govca). Špecerijsko trgovino na prometnem kraju v Ljubljani prodam z blagom in inventarjem za ca. 20 do 25 tisoč Din. Dopise pod »Bodočnost« na upravo. Lokomobila 24 PH, sistem Lanz, mizarski stroji in sicer: poravnalni, skobelni, reskal-ni, vrtalni stroj, vsi s predležišči, se po ceni prodajo. Vsi stroji so v obratu Produktivne zadruge ljublj. mizarjev -Ljubljana-Glince, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Pisalno mizo skoraj novo temnorujavo hrastovo, ugodno proda hotel - »Bellevue« Ljubljana. Vozila naprodaj Radi pomanjkanja prostora se proda: 1 break za 6 oseb, 1 lahka kočija, 1 omnibus sani s streho za 12 oseb in 1 luksusne sani; vse v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. -Naslov: Ana Šmid, Škofja Loka, sp. trg 80/81. Vino letnika 1929 proda graščina Novi Dvori pri Klanj-cu, žel. postaja Brežice -po nizki ceni. 40 kranjskih panjev čebel poceni prodam. M. Debeljak, Florjanska ul. št. 27. Transportno trikolo dobro ohranjeno, se prav poceni proda. Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6. Pletilni stroj skoraj nov, Popp št. 8/30, se poceni proda. Leopold Oblak, Bled II, štev. 54. Naprodaj 2 močna voza, 2 težka komata, 2 lahka komata, 4 konjske vratne blazine, 1 angleški komat, 1 ko-leselj — pri A. Riickel (Forsthof), Medlog pri Celju. Nov koleselj % fino delo, se poceni proda s kompletno konjsko opremo (hame) pri Alojzu Stajnko, kolarskem mojstru, Ključarovci pri Or- Motor B. S. A. iz generalne reparature, radi bolezni naprodaj za vsako ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8318. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424 Citroen poltovorni davka prost, z generalnim popravilom, proda za Din 12.000 - Fr. Kham, Miklošičeva c. 8. Pnhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Motorno kolo Harley Davidson poceni naprodaj. Garaža Žužek, Kolodvorska ulica. 2 narodni noši kompletni, se prodasta — lahko tudi posamezni de-i - Marija Kurnik, Pra-žakova ul. 3, Ljubljana. Tovarna zamaškov ustanovljena 1898. J. A. Konegger, Maribor - Studenci, Kralja Petra cesta št. 33. Izdeluje plošče iz plutovine za izolacije, zdrob iz plutovine in plutove odpadke. — Brzojavni naslov: Konegger, Maribor. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Maiinnvec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana 1 kg 20 dinarjev Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Reform steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnin se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na razpolago. Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1. Oves in koruzo kanite najceneje pri tvrdkt A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Veletrgovino z žitom. Štedilnik in mala pečica se proda po zelo nizki ceni. Poljanski nasip 40-11. Ročni voziček in lahka ciza naprodaj. -Kermavner, pošta Brezovica 85. 2 omari dobro ohranjeni, naprodaj v Mali Čolnarski ul. št. 6. Modrece posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55*— Jugoslovanska knjigarna v Ljubil« ni. Šola za zasebno prikrojevavtje in šivanje damskih oblačil. Praktičen pouk za nešivilje, oziroma za domače poirebe, posebno ugodno za bodoče gospodinje. — Pojasnila daje: TEODOR KUN C lastnik strok, šole in damskega modnega salona, LJUBLJANA, Jurčičev trg 2/1. P01ETNI NOVOSTI ZA PRIJETNA, LAHKA DAMSKA IN MOŠKA OBLAČILA PRI NOVAH-u LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 Najvarnejše iu uajboljše naložite leuai in v Celju resistr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. - Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13. A. GOLOB i IMP. LJUBLJANA, Kiosk v auli glavne pošte, v katerem je nastanjena trafika »Poštnega doma« v Ljubljani, takoj prodamo, j Naslov pove oglasni od- ; delek »Slovenca« pod št. j 8478. Puhir|e«a ulica 3, Izdelovanje emajliranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke. Cene konkurenčne. Proda se radi družinskih razmer: Kobila, močna, zdrava, nov voz, nova truga za pesek, krava dobra mle-karica, lepo tele. Poizve se v podružnici »Slovenca«, Jesenice. Tesan Bes popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »litija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28 -20. Dvovprežni lahki voz zamenjam za težkega. Jos. CihlaF, Ljubljana, Dunajska cesta 69. inma Sejmarji! Čedno okrašene ter razne gladke piškote dobite prt medičarju - B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču. 4 sedežna limuzina moderna, s popolnoma novo pnevmatiko, dobro ohranjena, se proda za in 25.000; na ogled garaži hotela »Unio UNIFORME vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje, Na okopih št. 5. Nikake besede — dejstva govore zase! Prodajamo senzacijonelne šlagerje. 1 slučaj: Kasete za 6 oseb (24 komadov) alpacca - srebrno orodje: Din 260. Gramofoni Din 250, kakor tudi 30 drugih gospodinjskih hišnih predmetov. Za agente ogromen zaslužek. Kolekcija brezplačna. Vsakemu lastni rajon. Vstop takoj. Generalna agentura in raz-pošiljalna »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 100 kg koruze . . 168 D rešet. oves 200 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Izvrševanje kameno-iesenega tlaka ie stvar zaupanja! Ne ozirajte se pri oddaji del na ceno, temveč na kvaliteto in izdelavo. »Farna« azbestni kamenoleseni tlak. eno- in dvoplasten, v vseh barvah. — Polaga: »Farna« prva jug. tvornica vlitih tlakov, Ljubljana, Tesarska ulica 5. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti naše nad vse ljubljene žene, matere, sestre in svakinje Katarine Ferčnikove se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. dr. Čedeju, dr. Lovšinu in dr. Flajsu za večkratno zdravniško pomoč, č. g. dr. F. Kruljcu, vsem pri pogrebu udeleženim prost. gas. društvom, pevskemu društvu Hum, darovalcem cvetja in vencev, vsem onim, ki so nam izrazili sožalje pismeno, kakor tudi onim, ki so rajno spremili na poslednji poti. J. Ferčnik, soprog, Berta in Anica, hčeri, in ostali sorodniki. Kdor zida, naj ne pozabi na HERAKLITNE PLOŠČE za zunanje stene, vmesne stene, strope, pode, podstrešja, oblogo zidovja itd. HERAKLITNE PLOŠČE Vam nudijo kratko stavbeno dobo najboljšo izolaci o proti mrazu in vročini absolutno varnost pred ognjem zvočno izolacijo prožnost in trdnosl takojšnjo izsušitev in vselitev majhno lastno težo itd. Zahtevajte informacije in cene pri Materifal d. z. o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 36 D. Rakusch Vink. Kuhar CELJE MARIBOR Viljem Dengg PTUJ Celi In Ga§par, Murska Sobota PRIJATELJI Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko? Zato, ker je črta Le Havnj—New-York najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker so velikanski francoski brzoparniki »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. Potnikom se iz Ljubljane do Pariza ni treba nič presedati. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlantigue, Chargeurs-Reunis Transports - Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik čVAN KRAKER - Ljubljana Kolodvorska ulica 35 ■■■■■■■■■■■■■■■SiaaKIHgiHn Inserirajte v .Slovencu1! flHHggiaHr Potrti globoke žalosti naznanjamo, da ie naša dobra, ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, gospa Rarolina Baiieh soproga višjega oficiala v p. in pocestnica dne 25. julija 1930 zvečer, po težki bolezni za vedno zatisnila svoje skrbi polne oči. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 27. julija 1930 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša se bo darovala v ponedeljek ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Celje, dne 26. juiija 1930. 1 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Cenjenim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča Brzopromef avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva c. 4 Prevažanje vseh vrst blaga, odvoz in dovoz na kolodvore Prevozi tudi na deželo ob vsakem času in najhitreje. Jamstvo za točno in brzo dostavo. Minimalne prevozne tarife, pri stalnih prevozih popust po dogovoru. Cenjena naročila naj se oddajo osebno ali telefonično v pisarni. Telvšt. 2182. Miklošičeva cesta 4. Tel. št. 2182. Z globoko žalostjo naznanjam, da je moj predobri soprog, otrokom skrben in ljubezniv oče, gospod Ljudevit Fluher veleposestnik v soboto, dne 26. julija 1930 v 44. letu starosti za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se, bo vršil v ponedeljek, dne 28. julija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, kjer bo položen na pokopališču na Gorci pri Materi Božji, katero je v življenju vedno častil, k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Št. Peter pri Mariboru, dne 26, julija 1930. Žalujoča soproga Marija Fluher ter otroka Mimika in Tonček. Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler- Kayser šivalni str j In kolo elegantna izvedba — najboljši materljal URANIA plstalni stroi v 3 velikostih Novost Šivalni stroi kot datnska pisalna miza Le pri Dos. Peteline. Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene. tudi na obroke Lovske puške kakor tudi vse drugo orožje in inunicijo za lov, šport in obrambo, v največji izbiri in po najnižjih cenah dobite pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ul. 8 Za veliki cenik 1930 poslati Din 6"— v pošt. znamkah. Zaloga »Darne« pušk s fiksnimi cevmi* seh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, portalno, ledast' alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Opeko In strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn „ILO> VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM" generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Vsakovrstne trgovske knjige, Strice, mape, naleze, herbarife, odictnalne knjižice, Moke, zoezke Ltd. Mminiim nudim po skrajno ugodnih cenah! na debelo! - -na drobno! ANTON JANEŽIČ Ljubljana, FloriansBia ni. 14 Knjigoveznica In trtalnlie trgovskih knjig. .Standard čevlji! Din 40'- Prodaja ostankov letnih k vzorcev otroških, de- Dln 60" kliških, damskih ^^ etc. po zelo Din 80'- ^^ znižanih °d 1AA- cenah: 29. julija Din I0U - X dalje, dokler MA« zaloga traja ... Dlll lfrtP " Dc,a,uia ws Dunafska c. 23 CARL POLLAK D. D. Naročite! Berite! TABU mešano zbirko potopisov, zgodovinskih orisov za mlade iu stare. Spozuali boste najbolj divje puščave, narode, bujne, bogate pokrajine, zvedeli za junaštva velikih junakov itd. itd. 1. zvezek: V bajno deželo Cipangu«, kjer boste spoznali križe in težave Kolumbovega odkritja Amerike, je še v zalogi. II. zvezek: -»V deželo krvavih mulikov«, Jc prav sedaj izšel. Vsak zvezek je celota zase! Vsak zvezek samo dva dinarja, 11. zvezek z zemljevidom 2-50 Din. Naročajte, priporočajte, širite Tabu! Zberite 5 do 10 prijateljev in skupno pišite nu Misijonsko pisarno, Ljubljana, Semeniška ul.2: Pošljite nam Tabu! Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denai* Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15,—17. Lovske puške, brovvning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje sprejme v popravilo puškar F. K. KAISER, Ljubljana Kongresni trg 9 Sprejmejo se tudi vsa meha nična dela v popravilo. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE. ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJKMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI POIZBKDNO UGODNIH CENAH K N J S G O VEZ M CA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI BOPITARJEVA ULKJA.B II. NADSTROPJE A ti ste že poravnali naročnino? ti*bi c/5 -> HO "t/iO S gO w -c-O "5 5 00 g,« 10 .06 2 « ■S-gM Bcoo j «3 s ••°s ^ £0'3 "2 £ * ..3os SO « -M C3 ■■ ? S a, i-< » r. S «N m &i Ji » 0) « - s SES »SJBg 12 do 15-s? 1 8 a | | ""»5 « "n iQ 1r> Ji 1 »j" ■juj a So 2 -«0 » 'g So -3<5 -s .1 J o g 2 « ® Igoi"' I Rumeni gusarji (Sodobna zgodba.) ;/Ampak jaz sem videl ljudi, ne duhove!« ugovarja Mihael. »Hudobni duhovi so si privzeli človeško telo, blagorodje 1« »Naj žc bo kakorkoli, toda osel gotovo ni bil duh in noben vrag se ne bo hotel spremeniti v osla! No, pa pustiva to! Kako ste pa opravili?« »Našel sem svojega ljubega prijatelja, ki si je jako hudo prizadeval, da bi skril, kako strašno malo ga veseli moj obisk.« »Pa zakaj vendar?« »Ker se neskončno boji maščevanja Ming Vang Tanga, ako bi ta izvedel, da sem se jaz, ki sem njegova žrtev, razgovarjal z Hi Fojem, svojim prijateljem. Vsi ljudje v vasi se namreč gusarjev prav obupno boje. Sprva so jih sprejeli kot prijatelje: kako resničen je pregovor, da teliček ne pozna tigra! Ko je število gusarjev naraščalo, so pa postajali ocl dne do dne bolj oblastni in pohlepni in tako so danes vaščani njihovi sužnji. Ste kaj slišali v Tatarn Budžaku? ' ;Seveda sem. Je kakor brat Ming Vang Tanga. Stanuje v vasi in je še hujši nego gusarji sami. Vedno nosi s seboj bič ž vozli in vsakega, ki gu na migljaj 110*11 boga, prebiča brez usmiljenja. Kaj pa o mojem bratu, ste kaj izvedeli? Hi Fo mi je rekel, da govorijo o nekem belcu, ki da ga imajo gusarji v trdnjavi zaprtega, ne ve pa o njem, niti kako mu je ime, niti koliko je star, pa tudi ničesar drugega ne.« Dobro, to mi zadostuje. Greva torej aaije, ako ste še pri volji.« »Iztegnil sem svojo roko in je nr bom potegnil nazaj prazne!; pravi Lo Fing. Bojim se, da bo najina pot brezuspešna, vendar pa naš pregovor pravi, da mora mož imeti toliko poguma, da poboža tigra po bradi.< Pojdiva, vi naprej!« Lo Fingu je bila dobro znana pot, po kateri sta odšla moža, ki ju je skrivaj zalezoval Mihael od pagode. Vendar je zdaj pa zdaj obstal ter poslušal, ne bi li morda zaslišal oslovih kopit, če bi se moža vrnila. Nekaj metrov dalje od mesta, kjer se je Mihael obrnil nazaj, je pol peljala tesno ob neki reki. Ker pa je nebo vendarle dajalo n<^i i innitm: H«minn n m mrimfnimni i »«nii i Ravnateljstvo dranilnict kmečki(j občin v Biubljam Oblastveno koncesionirana šoferska šolo -1. Baberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. — Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. ZAHTEVAJTE (ENIH! H SUTTNER — LJUBLJANA. 2 PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure za dečke od Din 44'— naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70'— naprej. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. , Iščejo se za Slovenijo izkušeni potniki Iza prvovrstno tovarno špirituoz. Reflektira se samo na prvovrstne solidne moči, ki so dobro . Ivpeljane. Ponudbe pod »Za—23.892« na Publi-citas d. d., Zagreb, Uica 9. ram Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Rentabilno industrijsko podjetje v Ljubljani sli okolici se kupi (event. vzame v najem za več let). Ponudbe pod »1 milijon« na upravo lista. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA izvriuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT V— Najcenejša izvirna vina •••H •••t ••9 M iz domačih zidanic lz zidanice Povhc Ant., Ravne nad Krškim, belo ll°/„ Din 12 Iz zidanice Žarn Ivan, Vrhulje nad Krškim, rdeče lO'*0/« Din 12 lz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12* Din 14 lz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11-s®/„ Din 14 Gostilna pri,Belem Kranfcu' Kajfež Florianska unca 4 Telefon 2625 Vsa gornia vina čez ulico 1 Din cenejše, nad 51 v hišo dostavljena. Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, belo in črno ca 13 70 močna II Din 10. Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 1'50 Din, 1» 1 1 Din, katere vzamem za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po Din 20. Za prigrizek po grškem načinu na žerjavici prirejene špecijalitete. Ob sobotah in nedeljah na ražnju pečeni janček. KLOŠIČEUA 36 Uprava veleposestva grofa Herberstein-a v Ptuju odda v zakup Eksportna hiša Aleksandrova 19 LUNA. MARIBOR €€ Last. A. Pristenik Pohištvo — za opremo stanovan) in pisarn ■■■S Ivan Dosan Ljubljana, Dunajska cesta itev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 Velika izbirna zaloga: otroške nogavice, kom od Din 6*50 naprej ženske « ' « ' 10*- « kopalno pasove « « « S'— • sokolskc majce « « « 20'— « otročke majco • « « U"— rao^ke " ... 24'— « kopalne hlače « obleke » hanbe Aleksandrova 19 kom. od Din 12'— naprej « « < 35'— « « . « 8'— Nadalje: velika zaloga fipk. vezenin, svilenih trakov, platnenih čevljev, sandal, kravat, ovratnikov, srajc, dolgih in krat kih moških nogavic vseh vrst. d \o v reki Pesnici in potoku Rogoznica, potem v malih postranskih potokih za čas od L avgusta 1930 do 31. julija 1933. Pismene ponudbe je poslati za določene razdelke in meje potokov do dne 5. avgusta 1930 do 9 predpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko lonudniki spoznajo z natančnejšimi pogoji, 'prava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe. 6' Za potovanje potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I.KRAV0S, Maribor, ST" Otvoritev tapetniške obrti! Cenjenemu občinstvu vljuduo naznanjam, da sem otvoril z današnjim dnem svojo tapetniško delavnico na Dunajski cesti 25 (Vhod Dvofakova 3> Z ozirom na večletno prakso pri najuglednejših tvrdkah v tu-in inozemstvu, 'agotavljam vsakomur najsolidnejšo ostrežbo in popolno zadovoljstvo. Za cenj. naročila se najtopleje priporoča L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Dvokolesa teža od 7 kg naprej Kobilica Avgust uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. tfTRlBU\A" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Inserirajte v »Slovencu"! m it. m id. Lesaiov enoletni trflovshi -v Mariboru tečaj Učni predmeti: nauk o trgovini in menicah, enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska korespondenca in kontoma dela, srbsko-hrvatski jezik in korespondenca, nemška trgovska korespondenca, gospodarski zemljepis, Lastni penzionat za dečke. blagoznanstvo, slovenska stenografija (sistem Gabelsberger), strojepisje in nauk o pisarniških strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina, nemška stenografija (enotni sistem), italijanščina. Začetek dne 2. septembra 1930. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda: MARIBOR. VRAZOVA ULICA ŠT. 4. ZA POKRIVANJE ——-ITHIH-^—• ZA OBLAČAM3E --ITIH ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE-- --CEVI ZA-— KANALIZACIJE Zadružna Gospodarsko banka d. d. V Lfublfani (Miklošičeva cesta lO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— DnnDi»Nirir. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE- PODRUŽNICE i Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja BLED NOVI SAD KRANJ SlBENIK MARIBOR KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka- KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT žila - Akreditivi. - Preduimi na efekte. |2vrguje vse bančne posle naikulantneje. dcposits- --Borzna naročila"Prodaia srcčk JVUpUK VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE, Safes Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Franc Kremzar-