TRST, sreda 19. septembra 1956 Leto XII. - Št. 210 13448) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 “S"™«5™. «• t “• • 37-33» "•'■'"‘“ULtii St. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — poštni predal 559 — UPRAVA višine v »irini i GOR1CA: U1- S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37 — 1 st°lpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nvn širine Začetek londonske konference o Snezn gb živahni diplomatski dejavnosti v Kaira in Londonu Optimistične izjave skandinavskih zunanjih ministrov - Kritična faza plovbe po prekopu je mimo - Arabska liga obsoja vojaški in gospodarski pritisk na Egipt in poziva na spoštovanje listine OZN fPazo&lu Y°RK, 18 — Jordanija se je uradno pridružila i» r ■> > ki sta ga Varnostnemu svetu OZN poslali Sirija Ranco,M v katerem proterstirata zaradi navzočnosti kih cet na Cipru. m^0fansuiv'8'- ~ Razgovori 'n ime francoskimi žačJSklmi Predstavniki so žačoi; j pieusiavniKi so ign «...danes opoldne v Fo-i turt; r 1eu' Dullesa sprem-stopai ^ Henderson, ki je Raz6ovor . V- °.dboru petih- nato i-”1 Je traial eno uro in vlade p Predsednik britanske ^ttistro 6n P°vat>il zunanj. Pa so -8 kosilo; popoldne li. se e fazgovori nadaljeva-tunani; ej ■ Pa se 1® francoski Vre .i, minister Pmeau pol Selurvn arial z Edenom in Papolri"1 Vl0yd0m' zakliuo;idns. 1 razgovori so se je £ j 1 °b 17.15. Popoldne 2unanipDoSpre^el italijanskega tatem „ ministra Martina. #jeaa ?a Pakistanskega zuna-ya m-nistra. Wevaurazgovorov se ie na' Vi.n J,!""' ko so s® v f^ki. franc’e.t“ JeS}?}L Siesici f —-s-ia scstdii aii- zunanji r^a?ski in italijanski danei, ternam6111 Dullesom. Poi minister. Martino se razgovarjal tudi s rnem' Dullesom. Po ve-Llovd „razg°voru je Sehvvn !tavnilrSL1Iedil na čast pred-udeležilf.mT,^r^av' ki se bodo beleBa), , °nference. večerjo, začela i, , ?n*erence, ki se bo donu, 2 1 *° že vsi v Lon- i?- TuJZen . delegatov Etiopije. Je in Zahodne Nem-. - Norvešk, ange ; zunanji minister V kotini!, ob. svojem prihodu Persppu.. izjavil: «Mislim. da ’adovoli niso tako temne, vrnil v ? sem' da sem se ]zkus ^andon za nov po- ijtihna ?3-,- se Pripravi miro-Sa?ia. j^e?'?ev sueškega vpra-tn'rofii1v,aj l. bomo morali kak Panji ,Izb°d.» Danski zu- 'zjavii- «t)S-,er Ransen pa je ■ Poj]., bajam v London, i.sttiu sa,m in poročam svo-!? Patn ,aijr!entu-» Poudaril ve. |ja stališče njegove vla-jttdložijj bilo treba zadevo . "t. Združenim naro- ®!*r n ‘andski zunanji mini-aje, j s, 1® tudi izrekel upa-,um». bo prišlo do spora- Jti6neV ;iako i® podal optimi->isto2 AVe iranski zunanji ;5 St J'.dal“. Dejal je. i Iona ‘0Za.i <j DJ* J® Krišna Menon *®hrmesel v Kairo pose-8h,®r'Pomn«X Pr®dlog. ki naj vitlih Ktgf.. .k zbližanju na- Iom11 Ml.K,lru i® izjavil indijskega po- je t'^°n ni -Onov®ga odhoda v d*. *1 cstS?- določen. Menon o »dni t-j v Kairu samo .atožn^-,. da sedaj se govori ve»rn^tiT0ledaj si Prf?,.. biVB„lodaIIsanja njego- >«ic,ania i,, v egiptovski s®nJazgovoro'2ne’ tudi. danes sedM 8 šef„ Najprej se je RriipL a NaJ?- kabineta pred- le • Jlm hiinis, Alijem Sa-z libanonskim *rom in pozne-hrzen 2unanjim mini-a b kmH u ga so v ne* kitai>,nes Me2 napovedovali 0* ’;h nJ°nov razgovor s !>8otlVvalci Jlkom v K:|iru »Op; . Ijaio j zanimanjem Sik1 havzn? ie Menon iz- V'b •njnSS10« v®čine rov arabskih zu- , .Miril arabskih dr-lvoiftS e linn z?rac^i zasedanja -,a‘*ovorin j* Sblt?a.'ru t tehov!”rp0 Prek0 Prvot-da s ‘Mi^V na , ?tevilo pri d°so*'!tlnevaV aR>0stav'ia s® tu’ v®čajeSkUSH Mpn0n Sl6' 2®to I*1°rebitno akcij Po v®čjo ,a ' v Londonu «ov . hlnPnil,tezo H v akcija hekaterih kro-Jipta 2v®ži risn® Menona a 01v noti vR Predlogom F,-l'i*HiD ® uy,arnostnemu sve-rfv, Za PoP.anovHv® orga-pRiV, 1° n2!anja' ki bi ga . Tei1 °sem P,?!®K Egipta še hnet 1 Prerl drzav. VpA-dane« .dn-ik Naser vo mesto prišlo 64 tujcev. Na koncu je Junis dejal: «Egipt je prebrodil krizo, kar se tiče delovanja prekopa. Stanje je sedaj normaLno. Nimamo nobenih problemov glede pilotov in poskrbeli bomo, da bo prekop deloval bolje kakor v preteklosti.« Politični odbor Arabske lige pa je nocoj objavil izjavo, v kateri poudarja sledečih pet točk: 1. vse arabske države so zainteresirane na Sueškem prekopu, ki se ga skušata Francija in Velika Britanija polastiti z vojaškim pritiskom proti Egiptu in drugim arabskim državam, tako da ogrožata varnost in suverenost a-rabskih držav. Politični odbor Arabske lige odločno zavrača že sedaj sklepe nove londonske konference, zlasti pa predlog za ustanovitev združenja koristnikov prekopa, ki je nesprejemljivo, ker je v nasprotju z načeli Združenih narodov in lahko ogroža svetovni mir. 2. Politični odbor Arabske lige obsoja gospodarski in vojaški pritisk, ki ga uporabljata Anglija in Francija, da bi dosegli svoje namene. 3. Odbor odobrava odločitev Egipta o ustanovitvi odbora za pogajanja, da se sueška kriza reši z mirnimi sredstvi. 4. Odbor poziva države, naj spoštujejo načela listine Združenih narodov. 5. Odbor odobrava spomenico, ki jo je Egipt poslal 17. septembra Varnostnemu svetu. Komentator moskovskega radia je danes med drugim izjavil. da je namen načrta o ustanovitvi združenja koristnikov Sueškega prekopa »iz- ročiti s silo Sueški prekop v roke tujih monopolističnih skupin in povzročiti vojaški spopad na področju prekopa«. »Jasno je, je nadaljeval komentator. da se Egipt kot suverena država ne more odpovedati svojim pravicam v korist tujim kolonialističnim gospodarjem. Zato Egipt ne more odobriti tega načrta, ker bi njegovo uresničenje pomenilo povratek h kolonialnemu režimu.« Na koncu je komentator poudaril, da se spor ne more rešiti s silo. pač pa samo s sporazumom, ki naj u-pošteva interese Egipta in drugih držav. Kakor javlja moskovski radio, je svet sindikatov SZ objavil protest proti francoskim in angleškim poizkusom, da se polastijo Sueškega prekopa. Protest izreka solidarnost in podporo sovjetskih sindikatov egiptovskim delavcem. GSCHNITZERJEV ODGOVOR NA TAMBRONIJEVE IZJAVE V BOCNU Južnotirolsko vprašanje ni samo stvar italijanske notranje politike «Evropski problemi se ne morejo reševati tako, da jih enostavno proglasimo za neobstoječe* - Bocenski list «Dolomiten> piše, da spominja Tambronijev govor vse preveč na se petrolej vkrcaval- samo v ameriških pristaniščih. S tem pa postaja vsa zadeva epizoda petrolejske vojne med Veliko Britanije in ZDA in ni več samo vprašanje Sueza. Zdi se, da gre italijanski vladi predvsem za to, kako rešiti gospodarsko plat vprašanja, Pripravljena bi bila tudi sprejeti načrt, če se le to ne bi prav ni£ čutilo v notranjem gospodarstvu. Vendar pa še vedno tudi obstaja upanje, da se bo vprašanje Sueškega jirekopa le še reševalo pred OZN. Komunistični parlamentarci so danes ponovno zahtevali predčasno sklicanje parlamenta za debato o sueškerp vprašanju, na kateri naj bi se razčistilo stališče vlade ter posameznih skupin. Toda predsednik poslanske zbornice je odgovoril, da po njegovem mnenju ni razlogov za predčasno sklicanje zbornice, ki bo začela zasedati 1. oktobra V petek ve bo zasedanja senatne komisije za zunanje zadeve, ki bo razpravljala o sueškem vprašanju- udeležil namesto ministra Martina SUHO U SOCIALIZMU IVA ZAHODU in o alrišlin - aziishRin iiaciimaliziiiH Trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Indonezijo - Nadaljevanje razgovorov med zastopniki SZULJ in zastopniki norveških socialistov predsednik vlade Segni. Danes zvečer pa je bil Segni pri predsedniku republike Gronchiju, kateremu je poročal o položaju. Njun razgovor je povzročil znaten odmev v zvezi z manevri proti ustavnemu sodišču, katerega predsednik De Nicola je baje že očstopil. Ta vest sicer še ni potrjena. Ce jja je resnična, tedaj je do odločitve De Ni-cole prišlo predvsem zaradi napadov desnice in najbolj zagrizenih konservativcev na ustavno sodišče, ki mu očitajo dejavnost, ki ni bila toliko protivladna kot koristna levici; to pa zato, ker je bila dejavnost ustavnega sodišča usmerjena k obnovi spoštovanja ustavnih obveznosti, ki so bile kršene ali pa napačno tolmačene. Povod za sramotilno kampanjo proti ustavnemu sodišču je dalo zlasti razveljavljenje členov iz Enotnega teksta javne varnosti, ki so se nanašali na opomin in prisilno bivališče. Trdilo e je, da bodo te odločitve napravile javni varnosti vzdrževanje javnega reda težko. Čeprav v uradnin Krogih kategorično zanikajo, da bi imela vlada kake pridržke k delovanju ustavnega sodišča, pa opazovalci danes poudarjajo, da vlada ni dovolj hitro poskrbela, da bi izpolnila praznine, ki šo nastale po odločitvah ustavnega sodišča. Zato je značilno, da je bil nenadoma sklican ministrski (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Predsednik Indonazije dr. Sukarno je odpotoval danes zjutraj s posebnim letalom na privaten obisk v Avstrijo. Jugoslovanska letala so spremljala letalo dr Sukarna do avstrijske meje. Pred odhodom se je dr. Sukarno zahvalil za gostoljubnost in ugotovil, da se je prepričal, da narodi Jugoslavije z velikim uspehom rešujejo težka vprašanja. »To se lahko doseže samo z _ neomejeno vdanostjo, združeno z revolucionarnimi idejami vaših narodov. Brez teh idej in vdanosti ne bi jugoslovanski narodi dosegli uspehov, ki so jih dosegli. Prepričan sem, da je napredni socializem. poln revolucionarne di- 1® fOpis 12;- več »vil • G* olSo mU6 .Naserju i 'ti«,.d80VnA Poljskega be sPrejel ki )e razgovorov. tunizijske* da ; Je~po raz*»°* *°v0r *UI Disr—nj?. prejšnje Na- kega beja ®r je zatem hočjl P°slaniV!>KaJn Pakistan-K! P>okaZa Zadnjemu je Se vi_®, Predsednika ,v*imN O vlade aser Poleg te- 1. d® v pr®dserln-iazgovarial 7 liliji Pr®dsed,1, m 'raške V na Zasea iraski de-asy*dt#m ',nju Arabske S iNpir^ bg°tavlja. da se-tl bo2, dr.zav. pb^vsk, pr®d-JW> atevilo ledvideva se. «o **Vo ' Pfav jPribodnje dni vlsrf°®il0 panamskeeS ie pred' hNa “ da 'ke republike 'l^lo^a z Panamska W m p z ..egiptovskim , ko, , sh®šk0 ycil° zahteva. Ca^anie reši fv°bodna za~ na Plovba in NASER: Še vedno mogoča izvedljiva rešitev PRAGA, 18. — Češkoslovaška informacijska agencija objavlja intervju, ki ga je predsednik Naser dal njegovemu dopisniku v Kairu. Naser izjavlja, da je po njegovem mnenju se vedno mogoča »izvedljiva rešitev« vprašanja Sueškega prekopa. Dejal Je: »Povsem naravno je, da morajo prihodnjo pobudo dati tisti, - ki so zainteresirani na Sueškem prekopu. Egipt ie Jasno obrazložil in podrobno prikazal svoje stališče. Ho mnenju je še vedno mogoče doseči izvedljivo rešitev med Egiptom in zainteresiranimi državami o vseh točkah, ki so važne za koristnike prekopa, in sicer: svoboden prehod po prekopu brez vsake diskrimi-nocije, razvoj prekopa, da bo odgovarjal zahtevam plovbe v bodočnosti, in uvedba primernih pristojbin.« namike, ki ga ima Jugoslavija, najboljši način, da se zagotovi mir in pravi smisel življenja in razvoja vaše države. Vesel sem, da sem opazil, da je tud socializem popolnoma drugačen kot na Zahodu. Tam je socializem postal zastarel vzorec, ker mu manjkajo revolucionarne ideje, in kot takšen ne more dati programa, na podlagi katerega bi se lahko delalo. To je vzrok, da zahodni socializem ne more uspevati v Aziji in Afriki, vštevš: Indonezijo. Za nas in druge države Azije in Afrike je nacionalizem še vedno glavni vir naših idej. Za nas v Afriki in Aziji je nacionalizem mlada progresivna in revolucionarna sila. Mi ne izenačujemo nacionalizma s šovinizmom m ne tolmačimo nacionalizma kot superiornost naših narodov nad drugimi. Za nas pomeni nacionalizem dvig našega naroda, napor, da se zagotovi enakopravnost in spoštovanje naših narodov, odločnost, da vzamemo bodočnost v svoje roke na enak način, kot J® napreden socializem zagotovil pozitivne pridobitve v Jugoslaviji.# Predsednik Tito se je zahvalil za tople besede in je dodal: «Na svidenje v vaši lepi domovini.« Na vabilo jugoslovanske zunanje trgovinske zbornice je prispela danbs v Beograd delegacija indonezijske trgovinske in industrijske zbornice, da prouči možnosti razširitve trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Indonezijo, Vodja delegacije dr. Purvanega-ra je izjavil, da imajo jugoslovanska podjetja velike možnosti za nakup gume, čaja, kave, kositra in drugega blaga v Indoneziji, medtem ko se Indonezija zanima za izdelke jugoslovanske industrije, za cement, za kemijske izdelke, tekstil in drugo blago. Indonezijski zastopniki so odpotovali v Zagreb, da s1 ogledajo zagrebški velesejem. Danes so se v Beogradu nadaljevali razgovori med zastopniki delavske stranke Norveške in zastopniki SZDLJ, ki so se začeli vče- raj. Razgovarjali so se o nerazvitih področjih. Voditelj , delegacije norveške socialistične stranke ugo tavlja v izjavi «Politiki», da je bilo dosedanje sodelovanje med socialističnimi gibanji v Jugoslaviji in Norveški koristno in plodno. «Norveški socialisti ugotavljajo, ca pričakujejo od sedanjih razgovorov najboljše rezultate. Izrazili so željo, da cim boli spoznajo ■ jugoslovansko stališče in potrebe, da proučijo izkušnje jugoslovanskega notranjega razvoja, zlasti samoupravo v komunah in podjetjih. Dosedanje sodelovanje med norveškimi in jugoslovanskimi socialisti je bilo plodno ker je temeljilo na medsebojnem spoštovanju in skrpnosti. Neodvisno stališče Jugoslavije v mednarodnih vprašanjih in vprašanjih socialistične izgradnje, notranji razvoj Jugoslavije v smeri socialistične demokracije, nove oblike demokracije in samouprave eo bili želo važen činitelj pri uvedbi prijateljskih in prisrčnih odnosov med jugoslovanskimi in norveškimi socialističnimi gibanji. Ti odnosi jra hkrati ne izključujejo razlike v pogledih.« Današnja «Borba« ugotavlja v zvezi z obiskom norveške delegacije, da je popolnoma naravno, da v razvoju mednarodnih odnosov prihajajo vse bolj do izraza stremljenja naprednih ril vsake države, da se seznanijo s pridobitvami in razvojem drugih držav. «Samo tako sodelovanje, sproščeno nacionalne omejitve, ideoloških šablon in zahtev, da se drugim vsilijo lastni recepti, lahko da odgovor na mnoga zapletena vprašanja c anašnjega sveta. Poleg tega je tako sodelovanje, ki temelji na načelu neodvisnosti in enakopravnosti pomemben činitelj v naporih za korist miru. Tako sodelovanje ni izraz kratkoročnih in ozkih interesov ene ali druge države oziroma bloka, temveč izraz najvišjih stremljenj narodov, da se najdejo čim uspešnejše ob'ike aktivne in miroljubne koeksistence.« Posredovanje Burglbe v sueškem sporu? PARIZ, 18. — Tunizijski ministrski predsednik Burgiba, k' je sinoči prišel v Pariz, se je danes razgovarjal s predsednikom francoske vlade Molletom ob navzočnosti podpredsednika tunizijske vlade. Po razgovoru je Burgiba izjavil; ((Posredovali smo, kar se tiče sueškega vprašanja. Obrazložili smo predsedniku francoske vlade tunizijsko stališče, ki nasprotuje sleherni spletki in slehernemu postopku, ki bi lahko privedel do vojne. Govorili smo tudi o zadnjih obmejnih incidentih v Tuniziji.« Nekemu časnikarju je Burgiba izjavil: «Voditelj fran- coske vlade je razumel naše stališče. Srečen sem, da sem slišal, da bo cn, ne da bi izključil vojaška sredstva, napravil vse mogoče, da pride do sporazumne rešitve, da se prepreči spopad.« Podrobnosti razgovora niso znane. V svojih včerajšnjih izjavah je Burgiba dejal, da bi Tunizija mogla biti most, da se sueški spor usmeri »v mirno, častno in za vse pravično rešitev.«. Burgiba se bo vrnil jutri popoldne v Tunis. Pozornost francoskih krogov pa je medtem obrnjena na londonsko konferenco. Zunanji minister Pineau je ob prihodu v London izjavil, da bo združtnje koristnikov prekopa vsekakor ustanovljeno. V pariški prestolnici pa so te izjave zunanjega ministra nekateri sprejeli skeptično. Poudarjajo predvsem nujnost novih pogajanj z Egiptom in odložitve načrta o omenjenem združenju V New Yorku pa je francoski stalni predstavnik v OZN poslal delegatom drugih držav v imenu francoske vlade pismo, v katerem ugovarja trditvam egiptovskega delegata, da sta francoska in britanska vlada pozivali nameščence družbe Sueškega prekopa, naj zapustijo svoje mesto. svet za jutri dopoldne; na dnevnem redu seje je ukrep z določili za nov način opomina in policijske konfinaci-je. To tolmačijo kot poskus vlade, da prepriča De Nicolo o sodelovanju, ki mora biti med izvršno oblastjo ter u-stavnim sodiščem, in da De Nicola prekliče svoj odstop, ali da vsaj svoje grožnje z odstopom javno ne objavi. O socialistični združitvi se je pa sedaj pričela polemika med glasilom KD in glasilom PSI- Tako so pri Krščanski demokraciji začeli govoriti o «pridigi za novo protiklerikalno križarsko vojsko, komaj zakrinkano z demokratičnim besedičenjem«. Povod za to polemiko so dale znane Nen-nijeve izjave, s katerimi se je izrekel v korist alternative »demokrščanskemu monopolu na oblasti. Voditelji stranke se sicer držijo skrajno rezervirano, medtem ko pa hoče katoliška propaganda uveljaviti verzijo o protikatoliško u-smerienem socializmu. Na to pa je odgovoril Ric-eardo Lombardi, ki pravi «Treba je prenehati udobno mešati borbo proti klerikalizmu z borbo proti katolicizmu. V Franciji so ugledni katoličani organizirali zborovanje proti klerikalizmu, o-pozarjajoč katoliški svet na nevarnost klerikalizacije. Kar pa zadeva resno in učinkovito alternativo demokrščanski pretirani oblasti, ki si jo zastavlja socialistična združitev. ta alternativa nikakor ne potneni izključitve vladnega sodelovanja z demokristjani, temveč preprosto to; naj bo v opoziciji ali naj bo v vladi, bodo socialisti socialisti, to se pravi, delali bodo na to, da reformirajo državo in družbo v demokratičnem smislu ter da odpravijo vse položaje rent in monopolov. Za-raci tega bi morali demokristjani, ki resno verujejo v možnost demokratičnega razvoja države, smatrati akcijo socialistov za poziv k tekmovanju.« A. P. razen tega v nasprotju izjave drugih članov italijanske vlade, kakor tudi dejstvo, da so se o južnotirolskih vprašanjih že ponovno vodila pogajanja med italijanskimi in avstrijskimi oi gani na osnovi omenjene pogodbe. Ne morejo se reševati evropski problemi tako, da jih enostavno proglasimo za neobstoječe, in to še tem manj v času, ko se mednarodne organizacije tako vztrajno ukvarjajo z temeljnimi pravicami narodov, vključno s pravico samoodločitve.« * Kot je bilo pričakovati, Tambronijev sobotni govor v Bocnu ni mogel ostati brez odmeva. Učinek svojega govora je lahko zaznal že Tambroni sam. ko je končal govoriti. V dolgem uvodniku je ministru odgovoril dnevnik «Dolomiten» iz Bočna v ponedeljek, odgovorili so mu pa tudi avstrijski listi. Končno pa mu je včeraj odgovoril tudi avstrijski podtajnik za zadeve Južnega Tirola v zunanjem ministrstvu prof. Gschnitzer, kot zgoraj navajamo. Bocenski list ((Dolomiten« je objavil govor ministra Tambronija. ki smo ga mi objavili v nedeljo, šele v ponedeljek- Na koncu govora je list objavil sledeči dostavek: «Zupani niso ploskali. Ta govor notranjega ministra so v dvorani zbrane italijanske oblasti sprejele z odobravanjem. Večina županov pa je ostala popolnoma mirna. Njihovi obrazi so izražali neodobravanje; južnotirolski načel niki občin so prišli na povabilo v Bočen, da bi se državnemu predsedniku poklonili. Očitno pa niso pričakovali, da bo predstavnik vlade v o-sebi notranjega ministra Tambronija uporabil obisk Gronchija za priložnost za tako oster govor. Južnotirolski župani so vsebino in smisel tega govora dobro razumeli: zaradi tega niso dvignili rok k pritrjujočemu odobravanju.# V isti številki je list objavil dolg uvodnik pod naslovom »Hreščeča disonanca«. V tem uvodniku piše list: »Jesenski čar bocenskega sejma je ležal nad deželo. Od severa in juga so prišli častni gostje, da bi videli in ocenili sadove miroljubnega tekmo- vanja gospodarstvenikov. Gio-vanni Gronchi, predsednik i-talijanske republike, je hotel važnost in pomen velesejem-ske prireditve podčrtati s svojo navzočnostjo. V sredo tega splošnega prazničnega velesejemskega razpoloženja je treščila za nas Južnotirolce hreščeča disonanca. Notranji minister Tambroni je mislil, da mora izkoristiti priložnost, da županom Južne Tirolske in o-‘talim vrhovom tukajšnje oblasti da lekcijo o stališču italijanske vlade glede na skeleča vprašanja naše dežele-Disonanca ni bila samo v vsebini govora ministra, temveč tudi v obliki. Pravo mesto za take načelne iziave je po našem mnenju edino in samo parlament. Nikakor pa ne zbor v Bočen pozvanih županov, ki so morali taka izvajanja molče poslušati in potem molče oditi. Ta oblika spominja vse preveč na «ra-porte« preteklega časa, za katerega smo mislili, da je končnoveljavno pokopan.# Nadalje omenja list ministrove besede o dobrem, lojalnem prebivalstvu in »nekaterih hudobnih«, ki povzročajo vedno nerede. »Ob tem nekoliko nerbdnem poskusu ločiti ljudstvo od svojih voditeljev so si že fašisti polomili zobe,« dostavlja list, ki nato zlasti polemizira z izjavo ministra, da se lahko italijanski državljani naseljujejo kjerkoli v državi brez o-mejitve. Za jedro ministrovega govora pa smatra list sledeče besede z raznih mest govora: «Izjavljam brez obotavlja- nja, da ne obstaja nikakršno južnotirolsko vprašanje .- Italija se je vedno držala prevzetih obveznosti do manj- šin... ne more pa dopustiti, da bi se o odnosih med državo in državno skupnostjo razpravljalo izven naravnih in dokončnih meja.-. Tukajšnja manjšina ima predstavnike v parlamentu. v deželi, v pokrajinah in v občinah. Na vseh teh sedežih itha možnost postavljati zahteve in uveljav ljati eventualne pravice. Nič ni nemogoče rešiti, če se ponori po človeško, odkrito in pošteno... Vlada pa ne more nadalje dopuščati, da bi se nadaljevala metoda, ki bi ve- Hruščev v Jugoslaviji Uradno poročilo poudarja, da prihaja Hruščev na privaLen obisk, medLem ko ga v zahodnih krogih spravljajo v zvezo s sueško krizo BEOGRAD, 18. — Tanjug] lahko služile tudi izkušnje in javlja, da bo prišel jutri na J nauk kitajske komunistične privaten obisk v Jugoslavijo Incidenti v Čilu ANTOFAGASTA, 18. — Čilsko notranje ministrstvo javlja, da se je včeraj dogodil v rudniku nitratov v Laria Elena v pokrajini Antofaga-sta hud incident. Rudarji v tem rudniku stavkajo že en mesec. Skupina policijskih a-gentov je hotela včeraj aretirati nekatere sindikalne voditelje, a jo je skupina 2000 rudarjev napadla. Agenti so začeli streljati. En rudar je bil ubit, 14 pa ranjenih. Hudo so bili ranjeni tudi trije policijski agenti. prvi tajnik CK KP SZ Nikita Hruščev. Ostal bo v Jugoslaviji nekaj dni na počitnicah. V zahodnih krogih spravljajo prihod Hruščeva v Jugoslavijo v zvezo s sueško krizo V beograjskih političnih krogih pa poudarjajo, da je ta prihod povsem privatnega značaja. Trajčo Kostov rehabilitiran SOFIJA, 18. — Centralni komite bolgarske komunistične partije se je izrekel ra rehabilitacijo bivšega ministrskega podpredsednika Trajča Rostova, ki je bil usmrčen leta 1949 zaradi »titoizma, izdajstva :n vohunstva«. BEOGRAD. 18. — Med Jugoslavijo in ameriško vlado je bil dosežen sporazum o uporabi ene milijarde 430 milijonov dinarjev iz sklada, ki je nastal z ameriško pomočjo Jugoslaviji, za napredek jugoslovanske kmetijske proizvodnje, v prvi vrsti za finansiranje vzornih parcel za hibridno koruzo in ostala žita. PARIZ, 18. — Jutri se bo začel na Sorboni prvi svetovni kongres črnskih pisateljev in umetnikov, ki se ga bodo udeležili številni predstavniki kulturnega sveta, med katerimi tudi ameriški črnski pisatelj Thomas VVright. Pozdravi delegacij na kongresu KP Knajske PEKING, 18. - Na 8. kongresu KP Kitajske v Pekingu je obrambni minister maršal Peng Teh Huaj izjavil, da ima Kitajska sedaj skupno 2 milijona in 700.000 mož pod orožjem, t. j. manj kakor jih je bilo v času osvobodilne vojne. Izdatki za obrambo, ki so leta 1851 zavzemali 48 odstotkov vseh izdatkov, so se letos zmanjšali vsaj za 20 od-j stotkov. »Nikoli nismo mislili in nikoli ne bomo mislili na napad v škodo kake druge države.« je izjavil minister. «Naloga vojske je braniti Kitajsko in njen socialistični režim ter biti pripravljena za osvoboditev Tajvana v vsakem trenutku.« Na Koncu Je obrambni minister izjavil, da Kitajska podpira sovjetske predloge o razorožitvi in da zeli še dalje zmanjšati število _ svojega vojaštva, ko bo dosežen sporazum o razorožitvi. Na kongresu so imeli pozdravne govore tudi voditelji tujih delegacij. Voditelj italijanske delegacije Scoccimar-ro je izjavil, da bodo italijanski komunistični stranki partije. #Kitajci so namreč pokazali, je pripomnil Scoc-cimarro, kako druge stranke lahko sodelujejo s komunisti in pri tem ohranijo svojo neodvisnost.« Irancoski predstavnik Du-clos je obsodil politiko sile, kj jo francoska vlada vodi v Alžiru, in je poudaril, da je ta politika v nasprotju z željo večine francoskega ljudstva. Sovjetski podpredsednik vla. de Mikojan je poudaril »ra zumnost in sposobnost, s katerima so kitajski komunisti prilagodili marksizem in leninizem posebnim pogojem na Kitajskem«. Izrekel je priznanje kitajskim Mikojan je nato dejal, da vlada med kitajsko in sovjetsko komunistično stranko e-notnost pogledov, ter je ob sodil ameriške poizkuse, da bi sejali razdor med raznimi komunističnimi strankami po XX. kongresu KP SZ. Pripomnil je, da so ti poskusi do živeli poraz in je nato povedal, da so bili kitajski komu nistični voditelji obveščeni i sklepih, ki jih je namerava! centralni komite KP SZ sprejeti na XX. kongresu in da so podprli destalinizacijo. Pnpnne la obnovitev raigovorav med SZ in Japonska TOKIO, 18. — Japonska vlada je danes sklenila, ča bo poslala v Moskvo poslan« ka Macunoto, da pripravi pogajanja, ki jih bo vodil ministrski predsednik Hatojafna Macunoto, ki je »vodil j ponsko delegacijo pri japon-sko-sovjetskih razgovorih v Londonu, bo odpotoval iz Tokia v četrtek. Hatojamov odhod je določen za 26. septembra, utegnil pa bi se zakasniti, čokler se ne razjasni zadeva o teritorialnih zahtevah Japonske. PARIZ. 18. — Odbor »treh modrih«, ki proučuje ukrep® za razvoj nevojaškega sodelovanja v NATO, je zaključil danes popoldne posvetovanja Ijala v vsaki državi za žalitev državne suuerenosti.« «Poskus člana italijanske vlade — in to še v navzočnosti državnega predsednika — zaletavati se v temelje našega obstoja je treba z vso odločnostjo zavrniti,# pravi k temu ((Dolomiten«, ki potem poudarja, da je od 5. septembra 1946, ko sta v Parizu De Gasperi in Gruber podpisala pogodbo , o Južni Tirolski, nehala biti Južna Tirolska samo začeva italijanske notranje politike. Od tega dne je postala Južna Tirolska vprašanje na mednarodni ravni, Avstriji, drugemu pogodbenemu partnerju, se ni le priznala pravica, temveč se ji je tudi naložila dolžnost, da nadzoruje izvajanje zaščitnih določil za južnotirolsko ljudstvo. List potem navaja, da so izvoljeni predstavniki južnotirolskega ljudstva vse to, na kar Tambroni pristaja, že storili; pritoževali so se in uveljavljali svoje pravice. Vse to so napravili v preprosti obliki. brez posebne dramatike, kot se sklada z značajem njihovega ljudstva. Toda končno je le moralo priti do tega, nadaljuje list, «da je moral odgovorni državnik drugega pogodbenega partnerja, šef avstrijske zvezne vlade ing. Ju-lius Raab, po desetih letih čakanja na zadovoljivo »notranje rešitev« pred avstrijskim parlamentom ugotoviti, da pariška pogodba ni bila v vseh tečkah izpolnjena. Da je moral nadalje dati razumeti, da mora sedaj Avstrija svoje pra-v,ce uveljaviti ter svojo dolžnost izvršiti. S tem je bilo neizogibno povezano, da je postala Južna Tirolska v naraščajoči meri »predmet diskusije izven meja«. S kršitvijo «državne suverenosti«, kot jo Tambroni slika na steno, nadaljuje list, nima vse to nič kaj opraviti. Gre zgolj za izriolnjevanje po Italiji s pogodbo prevzetih obveznosti za zaščito Južnotirolskega ljudstva južno od Bren-nerja. In če so Tambroni ter ž njim odgovorni voditelji i-talijanske politike iz srca pre-pilčani, da z izpolnitvijo niso v zamudi, tedaj jim ne bo težavno, je spor predlože v presojo mednarodnemu forumu, kot je predviden v italijanski mirovni pogodbi, katere integralni del je tudi pogodba o Južni Tirolski. To bi bilo, zaključuje list, evropsko dejanje, ki bi bolj kot mnogo, mnogo besed služilo ((napredku in miru med narodi«. Na Tambronijev govor pa so se oglasili tudi avstrijski listi predvsem tirolski. »Tiro-ler Tageszeitung« iz Innsbrucka, socialistično glasilo, poroča o govoru na prvi strani pod trikolonskim naslovom »Graje vreden povratek italijanske vlade k sistemom fašističnega režima«. Glasilo avstrijske ljudske stranke »Tiroler Nach-richten« pa piše med drugirii: »Reakcija na nepremišljen govor Tambronija kot na vse dogodke okrog te čudne otvoritve bocenskega velesejma bo prišla na način, ki Italiji ne bo ljub.« heveda je pisanje bocenskega ((Dolomiten« ter avstrijskih tirolskih listov že izzvalo o-stro reakcijo v italijanskem tisku. Tako poroča o vsem tem včerajšnja lurinska »La Stam-pa» pod štirikolonskim naslovom, v katerem pravi: »Manjšina noče sprejeti italijanskega zakona«. Članek, ki je prežet nestrpnosti, navaja pisanje omenjenih nemških listov, nato pa omenja, da je za 30. september sklicano zborovanje Južnih Tirolcev v Bočen. To zborovanje naj bi namreč bilo demonstracija proti neizpolnit-v' pariškega sporazuma Gru-be»-De Gasperi. List pa že dostavlja, da je dvomljivo, če bo to zborovanje dovoljena. Čeprav je namreč »zakamuflira-n' pod volivnim zborovanjem«, ga oblast lahko prepove »Toda kaj bi se zgodilo, se sprašuje list, če bi se predstavnikom Ljudske stranke u-kazalo, da odpovedo zborovanje? In če b, se to zborovanje izvedlo, kaj bi storile italijanske stranke?« Nato poroča #La Stampa«, da so misini nalepili plakate proti Ljudski stranki, češ da ne bodo mirno gledali na poskuse «odtrgati Južno Tirolsko od Italije«. Prav misini so tudi sklicali sestanek predstavnikov strank, katerega pa so se udeležili le še liberalci, monarhisti in republikanci, medtem ko se ostali niso odzvali povabilu. Nedeljska «Unita» graja ministra Tambronija, vendar ne zaradi vsebine njegovega govora, poč pa mu očita, da ni izbral pravega trenutka. «Ce je minister Tambroni smatral za' koristno in potrebno, da Južne Tirolce nemškega jezika na osoren način pozove k izpoljevanju zakonov in dolžnosti, bi to lahko napravil tako' da bi prišel sem st.m, kot politični voditelj svoje stranke ali pa tudi kot predstavnik vlade, toda ne bi smel izgovoriti tistih besed — ki bodo nudile snov za kdo ve kakšne razdraženo reakcijo lista «Dolomiten» — v navzočnosti predsednika republike.* VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23, tvai-rvižja 17,4, ob 17, uri 20,4, zračni tlak 1019,4 raste, veter 36 km, vrtinci 70 km. vlaga 45 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 21,8. Danes, SREDA 19. septembra Armiilf, sp.. Vilbgrad Sonce vzide ob 5.47 in' 18.09. Dolžina dneva 12«. vzide Ob 17.29 in zatone ob 4» S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA SESTAVLJENA BO POSEBNA KOMISIJA za proučevanje kmetijstva v pokrajini V komisiji mora biti več predstavnikov podeželskih občin in predstavnik »Kmečke zveze» - Potrjen je bil letošnji pokrajinski proračun Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik prof. Gregoretti poročal o dosedanjem delovanju pokrajinskega odbora in o njegovih osebnih st;kih s predstavniki raznih organov oblasti. Prof. Grego-retti je poudaril pomen njegovega obiska pri vseh županih okoliških občin in dejal, da je bil ta njegov stik zelo ploden. S podeželskimi župani se je pokrajinski predscd r.k razgovarjal o vseh vprašanjih posameznih občin. Nadalje je pokrajinski predsednik pora-čal o prispevku pokrajinske u-prave v nabiralni akciji za žrtve v belgijskih rudnikih o njegovem obisku dunajskega velesejma in o stikih, ki jih je imel s predstavniki avstrijske vlade, s katerimi so Vazprav-ljtli o vseh vprašanjih avstrijskega trgovinskega prometa skozi Trst ter o gradnj'i nove avtoceste Padska nižina — Trst — Avstrija. O tej avtocesti smo v našem listu že obširno poročali Svetovalec prof. Weiss (KP) je predlagal odboru, noj bi sestavili pravilnik pokrajinskega sveta. V. ta namen je predlagal ustanovitev posebne komisije. Predsednik prof. Gre-goretti je r.dgi voril, da odbor ze proučuje nov pravilnik, ko bo pa osnutek pravilnika sestavljen, je aejal predsednik, bodo o tem obvestili vse skupine za njegovo dokončno izpopolnitev. Nato je bila na dnevnem redu potrditev ostavke socialdemokratskega svetovalca n odbornika prof Dulcija, ki bo zasedel podžupansko mesto v tržaški občini in zato ne more biti tudi član pokrajinskegi sveta. Hkrati pa so sprejeli tudi ostavko njegovega prvega namestnika odv. Miamja, ki je bil imenovan za občinskega odbornika. Zaradi tega je pokrajinski svet po običajnih zakonitih formalnostih potrdil izvolitev socialdemokrata Gastona Pittonija, ki je bil trdi izvoljen za odbornika. Predsednik Gregoretti je p-.edložil v potrditev sklep odbora o pomoči žrtvam v belgijskih rudnikih. Pokrajinska uprava je v ta namen določila 100.000 lir. O tem vprašanju se je razvila obširna razprava. Monarhistični sveto-vaiec Antonin je predlagal, naj bi dala tržaška pokrajinska uprava pobudo, da bi ti sklad namenili vsem italijanskim delavcem, ki postanejo žrtve v tujih rudnikih. Komunistični svetovalec Tominec pa je dejal, da bi morali zahtevati od vlade da zagotovi »vojcem teh žrtev stalno podporo, da ne bodo odvisni samo od ljudske solidarnosti. Sklep je bi! soglasno sprejet s pripombo, naj bi celoten -talijanski sklad, ki je bil nabran za žrtve v Marcinellu, namenili vsem italijanskim delavcem, ki postanejo žrtve dela v tujini. Odbornik Corberi (KR!, ki odgovarja tudi za kmetijstvo, jc predložil pokrajinsiceniu svetu načrt za sestavo p nebne komisije za proučevanje kmetijskih vprašanj v pokrajini. Po njjgo. em načrtu naj bi bili zastopani v tej komisiji. pokrajinsk. odbornik i beri. trije pokrajinski svetovalci, predstavnik tržaške občine, predstavnik vse.i podeželskih občin, predstavnik trgovinske zbornice, predstavnik kmetijskega nadzormštvs po krajinski živinozdravnik, pred stavnik Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje (veleposestniško združenje) ,n predstavnik Združenja malih neposrednih obdelovalcev zemlje. Pri tem moramo omeniti, da je odbornik Corberi pozabi! na ((Kmečko zvezo«, ki predstavlja na tem področju večino dejanskih neposrednih obdelovalcev zemlje in mora biti zastopan; v tej komisiji. Hkrati pa se ne moremo strinjati z njegovim načrtom glede zastopstva okoliških občin. En sam predstavnik za vseh pet okoliških občin, od katerih sc štiri izrazite, kmetijske, ie premalo. Te občine so dejan-] ske najboli zainteresirane v tem vprašanju, ker je njihovo gospodarstvo v glavnem odvisno od kmetijstva. Zato bi moril odbornik Corberi popraviti svoj načrt ir. vključiti v o-menjeno komisijo več pred-■tr.vnikov okoliških občin. Odbornik Sferco (KD) e predložil sklep o vprašanju poenotenja plaž in periodičnega — 10-odstotnega povišanja prejemkov pokrajinskim u-službencem. V ta namen bo bila sestavljena sedemčlanska komisija pokrajinskih svetovalcev. Predsednik piof. Gitgoretti je predložil v lazprava pokrajinskemu svetu vprašanje nove sestave pokrajinskega u-pravnega odbora. S\otpvalčC prof Weiss (KP) je glede tega vprašanja izrazil nekatere zakonite pridržke. Dejal je, da je sestava tega odbora na c-snovi zakona »tev. 111 iz. leta 1944 nezakonita, ker je državni svet že večkrat razsodil, da se je treba v tem vprašanju ravnati po občinskem in pokrajinskem zakonu iz leta 1915. Nato je prof- Weiss pre-čital nekaj razsodb državnega sveta glede veljavnosti tega zakona in opozoril na sklep pokrajinskega sveta v Benetkah, ki se je v tem vprašanju ravnal na osnovi zakona iz leta 1915. Predsednik pa je zaprosil pokrajinskega tajnika, naj prečita druge razsodbe državnega sveta, ki pa potrju->ejo, da je zakon št. 111 »e vedno v veljavi. Hkrati pa je tajnik prečital tudi zadevno okrožnico notranjega ministrstva iz leta 1954. ki opozarja pokrajinske uprave na veljavnost omenjenega zakona. Razprava se je končala s sklepom, da se to vprašanje preloži na poznejši datum, in sicer dokler ne bo posebna komisija, ki jo bo imenoval pokrajinski svet, proučila celotno vprašanje. Odbornik za finance in eko-nomat Delise (KD) pa 'e predložil v potrditev letošnji pokrajinski proralun s popravili vladnega komisariata. Svetovalci vseh skupin so protestirali proti zmanjšanju nekaterih socialno-podpornih postavk, ki jih je zmanjšal vladni komisariat ob potrditvi proračuna. Zato je bil proračun sprejet z vpisom vseh pripomb svetovalcev. Ob zaključku javne seje je pokrajinski svet sprejel še nekatere sklepe navadnega upravnega značaja. prihodnji loreh seja GDCinsKega sveta Sinoči se je sestala skupina demokristjanskih svetovalcev tržaškega občinskega sveta. Na sestanku so razpravljali o vprašanju razdelitve mest v občinskem odboru, ki je bilo načelno že rešeno v preteklih dneh na razgovorih med predstavniki treh strank, ki sestavljajo odbor. Po nekaterih vesteh bo občinski odbor sestavljen takole; ing. Bartoli (KD) župan, prof. Dulci (PSDI) podžupan in računovodstvo, odv. Harabaglia (KD) javna dela, ing. Visin-tin (KD) ceste, kanalizacija in mestna čistoča, dr. Rinal-dini (KD) davki, odv. Miani (PSDI) matični urad (ana-graf), prof. Cumbat (PRI) trgovinske licence, dr. Verza (KD) ekonomat, dr. Venier (KD) občinska podjetja, dr. Pecorari (KD) higiena, prof. Sciolis (KD) javna vzgoja, dr. Franzil (KD) statistika, prof. Gridelli (KD) osebje, dr. Be-nussi-Gambel (RSDI) upravljanje posebnih ustanov. Ni pa izključeno, da bodo po dokončanih razgovorih zamenjali kakšno mesto. Sicer pa ni pričakovati večjih sprememb. Zupan Bartoli je za drevi sklical sestanek vseh odbornikov,' na katerem bodo rpzpravljali o vprašanjih, ki čakajo na rešitev. Poleg tega pa se bo drtvi sestal tudi demokristjanski odbor za občinska vprašanja in razpravljal o programu občinskega odbora. Kot vidimo torej, župan Bartoli ni še sklical redne seje občinskega odbora. Kljub temu pa je bila že določena izredna seja občinskega sveta, ki bo prlhodnj'i torek. Na tej seji bo na dnevnem redu vprašanje izključitve Tržaške unije iz zadnjih volitev. Pričakujejo, da bodo svetovalci MEN zahtevali tudi razpravo o prosti coni in drugih važnejših gospodarskih vprašanjih mesta, kot so to predlagan v pismu, ki so ga poslali županu v zvezi z zahtevo sklicanja izredne seje občinskega sveta. Sestanek tržaških livarjev z livarji iz Marghere Člani notranjih komisij zveze kovinarjev v Trstu so se včeraj sestalj s predstavniki notranje komisije livarne v Margheii. Razpravljali so o raznih vprašanjih te stroke in med drugim ugotovili, da imajo delavci v tržaški livarni slabše organizacijske in ekonomske pogoje kot njihovi delovni tovariši v Marghe-ri. Tudi glede nabave premoga imajo delavci v Margheri boljše pogoje kot v Trstu. Zaključek pouka v letni šoli Včeraj se je zaključil pouk v letni šoli na Kolonji, ki jo upravlja pokrajinska u-prava. Solo je obiskovalo v letošnjih poletnih mesecih približno 160 otrok. Ob zaključku pouka je bila šolska prireditev in otvoritev razstave ročnih del, katere se je udeležil tudi predsednik pokrajine prof. Gregoretti. V Trstu francoska delegacija odbora za produktivnost Včeraj je prispelo v Trst a2 delegatov francoskega odbora za produktivnost, ki si bodo ogledali največja italijanska industrijska podjetja zato da vzpostavijo stike med francosko in italijansko organizacijo, ki se bavi z vprašanjem produktivnosti. Francoski delegati so si o-gledali čistilnico Aquila in ža-veljsko industrijsko pristanišče, kasneje pa so prisostvovali dvema sestankoma pri Centru za gospodarski razvoj. Danes si bodo ogledali ladjedelnico Sv. Marka in Tovarno strojev Sv. Andreja in bodo nato odpotovali v Vicenzo, od koder bodo odpotovali v Neapelj, Rim, Palermo, Monzo, Milan in Turin. V petek sestanek odbora zidarjev in tiskarjev V petek zvečer se bo sestal izvršni odbor sindikata zidarske stroke pri CGIL in bo razpravljal o perečih vprašanjih zidarjev, mizarjev itd. Tudi v petek zvečer se bo sestal izvršni odbor tržaške sekcije zveze tiskarjev, ki bo razpravljal o vprašanjih tiskarjev pri komercialnih tiskarnah in uslužbencev v tiskarnah za dnevno časopisje. O Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je bila uresničena njena zahteva in da so postavili na hitro železniško zvezo med Trstom in Milanom težke motorne vlake, ki bodo pričeli voziti s 30. septembrom. PROMET BLAGA JAVNIH SKLADIŠČ' V AVGUSTU ŠE VEDNO RASTE PROMET na račun masovnega blaga Tudi v avgustu so pripeljali obsežne koUčine premoga in rud u ZOA in Alžira, medtem ko je ostal promet z drugimi državami neizpremenjen Kot poroča tržaška agencija Astra, so v mesecu avgustu izkrcali v tržaških Javnih skladiščih 182.705 ton blaga, medtem ko so v avgustu preteklega leta izkrcali 160.777 ton blaga. V letošnjem avgustu pa so vkrcali 47,986 ton (v avgustu 1955 61.108 ton). V razdobju januar-avgust so iž-krcali 1,432.518 ton (lan; 1,568.903 ton) in vkrcali 404.519 ton (450.520 ton). V mesecu avgustu so pripeljali iz ZDA 118.646 ton (v avgustu 1955- leta 87.486 ton), iz Aižira 23.027 ton (240 ton), iz Grčije 8728 ton (11.479 ton), ;z Indije 7644 ton (4324 ton), iz Turčije 5357 ton (21.674t on) in iz Španije 3730 ton (C) V istem mesecu so vkrcali: za Grčijo 8542 ton (2593), za Argentino 7373 ton (6612), za Indijo 4832 ton (3030), Arabijo 4702 ton (5047), Sirija-Izrael 3830 ton (8610) in ZDA 3066 ton (11.042 ton). V prvih osmih mesecih so izkrcali sledeče količine blaga: iz ZDA 953656 ton (787.800), iz Indije 109.349 (109.178), Alžira 84.910 (27.154), Grčije 70.932 (92.313), Egipta 51.954 (26.235), Turčije 47.287 ( 78.004) ir. manjše količine blaga iz raznih drugih dežel. ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV V DILFI SE STAVKA NADALJUJE KAMNOSEKI SO STAVKALI 2 URI Delavci DILFI in kamnoseki stavkajo zaradi delavskih menz in stalne nagrade na proizvodnjo Tudi včeraj se je nadaljevala v industrijskem pristanišču stavka delavcev podjetja DILFI. Kot je znano, so delavci stopili v stavko že v petek popoldne, ker vodstvo podjetja ni hotelo izpolniti njihovi zahtevi glede plačila odškodnine za menzo v znesku 100 lir dnevno ter ustanovitve stalne nagrade za proizvodnjo v znesku 25 odstotkov plače. Kakor smo že pred dnevi poročali, sloni slednja zahteva delavcev na podlagi izkušenj glede diskriminacijskega ravnanja vodsiva podjetja, Vri deli nagrade po sebičnih kriterijih, kakor se mu pač zljubi. Kakor je bilo napovedano, so včeraj stavkali dve uri kamnoseški delavci v znak protesta proti odklonilnemu stališču delodajalcev, ki niso hctel; sprejeti delavskih zahtev glede dodelitve stalne na-grede v znesku 10 odst. plače, ustanovitve delavskin menz in zadevne odškodnine ter dodelitve dveh delavskih oblek na leto. Delavci so začeli stavko dve uri pred zaključkom delovnega urnika. V. vseh kamnolomih je bila udeležba pri stavki stoodstotna, razen pri kamnolomu «Cave Romane« v Nabrežini, kjer ni bilo stavke. Tudi v kamnoseških delavnicah so se delavci udeležili stavke od 85 do 100-odstotno. V kamnolomih, kjer drobijo kamenje, so se delavci udele- žili stavke v dobrem številu, v kamnolomu v Boljuncu pa stoodstotno. VČERAJ JE Bil Zft DELAVCE ČRN DAN DOLGA VRSTA RESNIH NEZGOD NA DELU Vprašanje IFT še vedoo na duevaem redu Šofer se je opekel z vrelim asfaltom, mizar si je z električno žago odrezal prst. mehaniku je padla na nogo tračnica Ze navsezgodaj zjutraj se je 34-letni šofer Stellio Tav-čer iz Ul. Risorta zatekel v bolnišnico, kjer se je pritožil nad bolečinami v levi roki. Zdravniki so mu takoj nudili vso potrebno pomoč, ker so mu ugotovili opekline druge stopnje ter ga nato odslovili. Tavčer, ki bo okreval v 8 cneh, je povedal da se je o-pekel med pretakanjem vrelega asfalta iz avtocisterne v bližini Portogruara. Nezgoda se mu je pripetila predvčerajšnjim popoldne. Tavčer je bil prvi.’ki se je zatekel po pomoč kot žrtev nezgode na delu. Seveda ni bil zadnji, kajti za njim jih je prišlo še precejšnje število. Ob 11. uri so morali izprati rano na kazalcu desne roke 45-letni čistilki Pierini Pechar por. CiotU iz Ul. B.a-soletto, ki se je med delom v otroškem vrtcu v Ul. deli l’Abro ranila z jekleno žico. 51-letni Antonio Cociani iz Ul Settefontane pa si je z e-lektrično žago odrezal zadnji del členka kazalca leve roke, zaradi česar se je nemudoma i: odpravil v bolnišnico, kjer tudi povedal, da se mu nezgoda pripetila med delom v mizarski delavnici v Ulici Ghirlandaio. Moža so zdravniki pridržali na prvem kir. oddelku, kjer bo verjetno ostal kakih 10 dni. Točno uro kasneje se je javil zdravnikom na sprejemnem oddelku bolnišnice 34-letni Mario Foschi iz Ul. Fon-derla, ki je zaposlen v žavelj-ski tovarni »AFA«. Okoli 13. ure mu je namreč padla na prst leve noge tračnica, ki jo je hotel premakniti, vendar ga na srečo ni močno poškodovala. zaradi česar njegov sprejem v bolnišnico ni bil potreben. Vseeno pa bo moral Foschi počivati in se za tečen dni vzdržati dela. Se prej pa je 18-letnemu mehaniku Albertu Zidariču iz Prečnika pri Nabrežini med delom v mehanični delavnici Rossi v Ul. Flavia priletel prav na brado železen okvir, ki mu je povzročil precejšnjo rano, tako da je moral mladenič pustiti delo in ee odpraviti v bolnišnico. Zdravniki so tudi njemu nudili vso potrebno pomoč in ga nato s prognozo okrevanja v 5 dneh odslovili in mu priporočili, da bi se zdravil v domači o-skrbi. popoldne malo pred 17. u-ro so morali, ker si je odsekal zadnji členek prsta na desni roki. pridržati na prvem kir. oddelku 28-letnega delavca Marija Janno iz Nabrežine št. 169, ki re je zatekel v bolnišnico z delodajalčevim avtom. Janna, ki bo zelo verjetno ostal do okrevanja, to je 15 dni, pod zdravniškim nadzorstvom, je v bolnišnici povedal. da je med čiščenjem mešalnega stroja v tovarni testenin »Campane di S. Giusto« v Ul. R. Primario zašel s prsti med ostre lopate, ki so mu dobesedno odsekale del prsta. Končno s* je ob 1850 z zasebnim avtom pripeljal v bolnišnico 20-letni mehanik Mano Verona iz Ul. Muzio, kateremu je v tovarni «Silma», ki je v žaveljskem industrijskem pristanišču, padel na Danes bodo o vprašanju podjetja IFT razpravljali zastopniki CGIL s podprefek-tom dr. Caponom. V soboto pa so predstavniki Delavske zbornice govorili o tej zadevi z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro, ki jim je zagotovil svoje posredovanje v tem perečem vprašanju, ki ne zadeva samo 50 odpuščenih delavcev in nameščencev. ampak tudi celotno tržaško gospodarstvo, saj bo s prodajo trgovinskega oddelka omenjenega podjetja izgubil Trst to ekonomsko dejavnost. Zadeva podjetja «Istituto Farmacoterapico Triertino« se vleče že več tednov in številni nastopi sindikalnih predstavnikov, kakor tuci delavcev, ki so pred desetimi dnevi stopili v stavko za dva dni. niso dosegli še nikakih konkretnih uspehov. Kakor je znano, namerava omenjeno podjetje prodati svoj trgovinski oddelek Zvezi lekarj narjev Furlanije in je za to dobilo že 10 milijonov lir na račun. Bilo je govora pred cnevi, da bodo verjetno našli način, da bi trgovski oddelek ostal v Trstu v rokah posebnega konzorcija, za kar so se izjaviil tudi tržaški lekarnarji. Nato pa je nenadoma vodstvo podjetja sporočilo, da bo odpustilo iz službe 50 delavcev in nameščencev, ki so bili zaposleni pri trgovinskem oddelku. To je prekrižalo vse nace in domneve, da bi Trst ohranil to gospodarsko dejav. nost. Obenem pa bodo novi odpusti povečali število brezposelnih v uradniških vrstah, kjer je brezposelnost že tako in tako zelo velika. Kakor smo že poročali pred dnevi, hočejo zdaj sindikalne organizacije temeljito razčistiti vprašanje IFT. ki je pred leti dobilo 40 milijonov lir državnega posojila. Zaradi vsega tega je nujno potrebno, da oblast poseže v zadevo, jo razčisti in da pod-pre zahteve sindikalnih organizacij v zaščito prizadetih u-službencev in mestnega gospodarstva. STATISTIČNI PODATKI O DELOVANJU POLICIJE avgustu aretirali več kot 333 oseb V prvih osmih mesecih so vkrcali za razne dežeie sledeče količine blaga: za ZDA 70.759 ton (50.071), Grčijo 51.423 ( 40.541) Arabijo 43.922. (18 602), Sirija-Izrael 41.507 (51.510), Argentino 32.729 2.096) in manjše količine proti raznim drugim deželam Se jutrli čas za prijavo občinskih davkov Tržaški župan poziva vse davkoplačevalce, da od 1. do 20. septembra predlože svoje davčne prijave za odmero občinskih davkov. Prijave je treba izročiti na četrtem občinskem oddelku, ki je v Ul. Rettori 2, tretje nadstropje, soba št. 272, in kjer lahko co-be davkoplačevalci brezplačno potrebne obrazce. Prijaviti je treba dohodke za pobiranje sledečih davkov: družinski davek, davek na pse, davek na obrtna dovoljenja (licence) davek na a-parate za ekspresno kavo, davek na klavirje in biljarde, ki so nameščeni v javnih lokalih, taksa za zbiranje in prevoz odpadkov, taksa za zasedbo javnih prostorov in prispevek za kanalizacijo. Poleg tega morajo oni. ki ne prebivajo stalno v Trstu in ki niso obvezani plačevati družinskega davka, izpolniti prijavo za plačevanje davka na nepremičnine, davka na služinčad in davka na klavirje v stanovanjih. Novi odloki vladnega komisarja V Uradnem listu št. 26, ki je izšel včeraj, je objavljena vsta odlokov vladnega generalnega komisarja, in sicer; Odlok št. 303 — Določitev kreditnega zavoda, kateremu je poverjeno pobiranje davka oci bivanja gostov za leto 1956. Odlok št. 304 — Dovoljenje državnemu zavodu za socialno zavarovanje in zasebnim zavodom za življenjsko zavarovanje, da ukinejo tarifna zvišanja. Odlok 't. 305 — Sprememba min. odloka z dne 3. januarja 1953, ki vsebuje predpise za davka prost uvoz žive divjadi. Odlok št. 306 — Oprostitev od davka na proizvodnjo za letni kontingent 8000 stotov sladkorja, namenjenega za posebno hrano za čebele v letih 1956, 1957 in 1958. Poleg tega imata na Tržaškem ozemlju neposredno veljavo naslednja ukrepa: Odlok predsednika republike z dne 1. junija 1956 št. 944 (Ukinitev generalnega konzulata v Trstu), ki je bil objavljen v Uradnem listu republike Italije «Gazzetta Ufficia-le» št. 112 od 25. avgusta 1956. Zakon z dne 11. junija 1956 št 777 (Dovoljenje ministrstvu za industrijo in trgovino, da podeljuje štipendije za študij oglikovodikov), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Uffi-ciale« št. 191 od 1. avgusta 1956. -------- Mattelini, 66-letni Leonardo M’ Rok za prenos denarja SioPX.he^7"l.laU^ podaljšan do 5. januarja Agencija Ansa poroča, da sta se italijanska in Jugoslovanska vlada sporazumeli za trimesečno podaljšanje roka, ki ga predvideva londonski Memorandum za prenos denarja v smislu člena 8. Rok zapade 5. januarja 1957. Šolska obvestila VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo vpisovanje in popravni izpiti v jesenskem roku za šolsko leto 1956-57 od 17. do 24. septembra na sedežu šole. V prvi razred osnovne šole Se vpišejo otroci rojeni v letu 1950. Dne 29. septembra t. 1. otvoritev šolskega leta s sv. mašo in 1. oktobra reden pouk. Vsa nadalj-na pojasnila dobe starši pri ravnateljstvih šol. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-I1I.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje V I., II. in III. razred za šolsko ieto 1956—1957 do vključ no 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure. vd. Ferluga, 56-letni zi. 57-letni Giuseppe .SUP®""' 78-letna Eugenig Mana n vd. Kessissoglu. Excelsior. 16.00: «Možje v lem», R. Pellegrin. J t Fenice. 16.00: «Divje stezo. VVa.vne. _ Nazionale. 16.00: «Ogn.tena z lian, R. Scott. D. Malone Fiiodrammatico. 16.30: «ia - naille«. D. Gelin. Superclnema. 16.00: »Rdecei _ UUCILlJtClUU. 16.00: —-- ... Veneren, J. Pavne, R. trcohalenn IfiOO- «POfl ^ Arcobaleno. 16.00: »Pud skim morjem«. H. Hass. Hass. od Astra Rojan. 16.00: »Daleč zvezd«, C. Heston. L Capitol. 16.30: «Pohujšabje v -vodu«, B Grable. m mings. .v,!!. Cristauo. 16.00: »Devica 4 " ne«. R. VVagner, D. p?e Grattacielo. 16.30: «Ko je Irz zen poezija«, J. Scott. N. J.I. Alabarda. 15.15: »Srnica«, J* man. C. Jarman. Ariston. 16.00: «Zaporno JT lie«, J. Webb. A. Robinson-j, Armonia. 15.00: «Sangaree», Lamas. A. Dahi. lepo Aurora. 16.00: »Je vedno ri«(, vreme«. G. Kell.v. C LPm-i, Garibaldi. 16,00: »Posl«!")1 "Tm. M. Schell. Iz narodnoosvv^ dilne vojne. n,ancev>. «• Hud padec s kolesa S pločnika v motorista Do hudega trčenja, ki se je k sreči končalo brez hujših posledic, je prišlo včeraj popoldne na cesti Trst-Opčine. 23-letni Ivo Sapla je na tej cesti vozil svoje motorno kolo na katerem je sedel tudi 2C-letni Fulvio Bone iz Ut.' Ve-nezian. Daleč pa nista prišla, ker sta se v Ul. Commerciale zaletela v Fiat 1100. Pri padcu pa se je poškodoval le Bone, pa tudi on le toliko. da ga niso morali sprejeti v bol- nišnico. Nekaj minut pred 13. uro jel Cim je včeraj proti večeru kot posledice prometne nesreče, dve zaradi pretepa, dve zaradi groženj, dve zaradi u-perabe sile, štiri pa zaradi odpora do javnih organov. Tudi število oseb, ki so žalile javne funkcionarje, to je v glavnem policijske agente, je precej visoko, saj jih je bilo aretiranih v enem mesecu kar 9. V ostalem so policijski organi aretirali in prijavili sodišču poleg drugih oseb za razne manjše kršitve tudi 10 zaradi prevare in isto število zaradi nedovoljenega prisvo-jevanja lastnine, 3 za namerne insolventnost, 4 zaradi obtožbe nakupa ukradenega blaga, 1 celo za oderuštvo, 4 zaradi prisvojevanja zaplenjenih predmetov, 8 zaradi pbškodo-vanja, 2 zaradi simulacije kršitve zakona, 13 zaradi obrekovanja in dve osebi zaradi klevetanja. Nekaj aretacij je bilo tudi izvedenih zaradi pohujševanja mladoletnikov (2), dalje zaradi spolzkih dejanj v javnem prostoru (3), zaradi kršitve dajanja pomoči družini (5) ter tudi zaradi slabega ravnanja z družinskim članom (4). Zanimivo je tudi, da je 6 oseb končalo za rešetkami zaradi ponarejanja spisov, medtem ko se bo morala ena oseba zagovarjati pred sodiščem zaradi ilegalnega zdravniškega delovanja. Seveda so imeli preiskovalni organi precej opravka tudi z mladimi izprijenci in od teh so tri izročili zopet v varstvo staršem, medtem ko so za nekega mladoletnika priporočili sprejem v poboljševalnico. Končno so v teku meseca priprli iz moralnih razlogov 7 prostitutk, medtem ko so jih 272 zdravniško pregledali. Dve od teh so izgnali iz mesta in jih poslali v rojstne kraje. Vrednost ukradenega blaga, ki so ga zaplenili tatovom, pa znaša približno 14.000.000 lir. 33-letna Pavla Malalan por. Lucer iz Ul, Ricreatorio na Opčinah vozila s svojim kolesom po Kraški ulici v smeri Narodne ulice, a naenkrat se je znašla na tleh. Sredi poti jt namreč prišlo do trčenja med njo in 19-letnim Giorgiom Ruzzlerjem Istotako z Opčin-, ki je tedaj privozil s kolesom po Doberdobsk; ulici. Medtem ko se je mladenič rešil brez vsakršnih poškodb, so morali Lucerjevo odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo bili prisiljeni pridržati na otropedskem oddelku; zdravniki so ji namreč u-gotovili poleg' ran tudi zlom leve ključnice, zaradi česar bo robila za okrevanje najmanj 40 dni. 72-letna Marija Chissel vd. Vičič iz Ui. Nordio stopila s ptočriTka na Istrsko ulico, katero je hotela prekoračiti, se je vanjo zaletel motociklist in jo podrl na tla. Ponjo so tako; prišli z rešilnim avtom in jo odpeljali v bo*lnišnico. Pote lkla pa se je le po komolcu in zapestju, zaradi česar ni bila potrebna stalne zdravniške nege in so jo odslovili. Vendar so ji priporočili nekaj dni počitka. V desetih dneh bi morala biti ženska zopet popolnoma zdrava. Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * # Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. O Ameriška knjižnica USIS v Ul. Galatti sporoča, da je dobila v zadnjem času več T-talijanskih prevodov knjig a-meriških pisateljev, IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA NE PRIČAJ PO KRIVEM! Med razpravo o nenamernem umoru in povozu dveh pešcev se je priča znašla na založni klopi in bila zaradi krivega pričanja obsojena na 4 mesece Sredi procesa, na katerem | Roma. Na vogalu z Ul Ghe" • e je moral 36-letni dr. Via-1 ga se je zaletel v 19-letno Zaradi burje z moiorjem po tleh nogo šop jeklenih plošč. Za-d« radi hudega udarca in številnih prask so mladeniča pridržali iz previdnosti na ortopedskem oddelku, kjer bo o-krfeval v 10 ali najkasneje v 20 c' neh. Naloga policije ni samo aretirati osebe po izvršenem dejanju, temveč, kadar je se-dj mogoče, tudi preprečiti razne kršitve zakona. To se se\ eda ne posreči vedno, a včasih se vendar tudi to pripeti. Da pa je delo kvesture in številnih komisariatov javne varnosti (podatkov o dejavnosti karabinjerjev nimamo, ker o tem poveljstvo ne obvešča tiska) precejšnje, nam dokazuje mesečna statistika. V mesecu avgustu so aretirali kar 333 oseb. V tem številu niso vštete aretacije pa podlagi zapornih nalogov, ki jih je bilo 16. Policijski agenti so v teku istega meseca kaznovali z globo 977 oseb. Po številu je bilo največ a-retiranih tatov. Teh je bilo 78, njim pa sledijo pijanci, ki so končali v zaporu v pričakovanju sodne razprave (73). Na tretjem mestu so povzročitve mmernih in nenamernih poškodb (37). Tudi število oseb, k’ so bile zasačene pri prosjačenju, je precej veliko, saj jih je 22 končalo s prijavo sodišču v koronejskih zaporih. Dve osebi sta bili prijavljeni zaradi nenamernega umora Burja, ki je včeraj začela pihati s precejšnjo silo in posebno v večernih urah pripomogla tudi k znižanju temperature, je že pokazala, kaj zmore, pa čeprav še ni dosegla viška. Njena prva žrtev je postal malo pred 15. uro 26-letni uradnik Giuseppe Viez-zoli iz Ul. Piccolomini, ki le s svojim lažjim motornim kolesom vračal po državni cesti št. 14 proti Trstu. Na goriikem križišču pa ga e nt-pričakovanu zajel močan sunek burje ter ga podrl na ::a. Viezzoli, ki se je pri padcu ranil nad očesom in se opraskal po obratu, jc ° nezjjoii obvestil osebje Rdečega Križa, k; je prišlo ponj in ga pripeljalo v tržaško bolnišnico, kjer sc po izpranju poškodb ugotovili, da niso nevarne, zaradi česar so ga odslovili. Okreval bo v treh dneh. Oče in sin z vesoo do tleh Med vožnjo po Oberdanko-vem trgu s tvojo vespo, na kateri je sedel tudi njegov 13-letni sin Luciano, je 3ILlet-ni Marino Figelli iz Ul. Lon-cordia včeraj zvečer začutil močan sunek, ki je skupno z vozilom in sinom vrgel na tla Ko je vstal, je opazil, da se' je v zadnji del njegovega vozila zaletel neki avto. Vendar se ni hotel ustavljati na mestu padca, ker ga je skrbelo za cina, ki se je pritoževal nad bolečinami v levi nogi. Nemudoma se je s sinom očpravil v bolnišnico, kjer pa so ga zdravniki potolažili, ker niso pri mladeniču ugotovili nobene hude poškodbe. Po mnenju zdravnikov, ki so fanta odslovili, bi morale bolečine izginiti že v teku enega samega dneva. dimir Rajčevič iz Ul- Garibaldi zagovarjati zaradi dveh obtožb, in sicer nenamernega umora in povzročitve telesnih poškočb, je prišlo nepričakovano do presenetljivega pre-okreta. Glavno razpravo so odložili na kasnejši čas, namesto Rajčeviča pa se je morala usesti na zatožno klop 33-letna Argia Viezzoli iz Ul. Conti. katero so obtožili krivega pričevanja na istem proces in so jo takoj sodili in tudi obsodili pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list, na 4 mesece zapora. Kako pa je prišlo do obtožbe, nam bo najbolje prikazal potek razprave proti Rajčeviču. Omenili smo že. da je bil mož obtožen nenamernega u-mora. Tragični dogodek, ki se je zaključil s smrtjo komaj 27-letnega študenta Lucia Mee s Trga Ponterosso, se je pripetil 10. oktobra 1954 na državni cesti št. 14, in sicer na odseku Sesljan-Trst. Nekaj minut po 19- uri se je Rajčevič za volanom svojega Fiata 1400 vračal v družbi Mee in čveh deklet proti mestu. Nekateri očividci so potrdili, da je bila hitrost avta prevelika za tisti del ceste, ki je razmeroma ozka in polna ovinkov. In prav na ovinku v bli žini gostilne «Tenda rossa« je prišlo do karambola. Rajčevič je z avtom zavozil preko srede ceste in ko je opazil nasproti vozeči avtobus, je zavrl in obenem hotel preiti na svojo desno stran, kar pa se mu ni posrečilo in je prišlo do trčenja, pri čemer je Mea zelo verjetno udaril z glavo ob kak notranji kovinski del Fiata 1400, pri čemer si je prebil lobanjo m zaradi hude poškočbe tudi umrl. Rajčevič je seveda skušal dokazati, da je vozil po desni strani in niti ne s preveliko hitrostjo, vendar pa co agenti prometne policije na podlagi prič ugotovili, da je res vozil s hitrostjo kakih 50 ali 55 km na uro ter je sel z levima kolesoma čez belo črto, ki deli cesto na dvoje. Vrhu tega je šofer avtobusa, Pie. tro Montegner iz S. Dona del Piave, izjavil, da je bil on na svoji skrajni desni in ča se ni mogel umakniti niti za milimeter. Na tožilstvu pa je bila proti Rajčeviču že prej vložena policijska prijava zaradi povzročitve telesnih poškodb dvema pešcema in so sklenili združiti obe razpravi. Pešca je Rajčevič povozil 27 novembra 1953 proti večeru med vožnjo z avtom po Ul Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. Ideale. 16.30: «Sin nez Milland. G. Tierne.V. «5. Impero. 16.30: «Athena 1" p, mero sestra«. J. Povre , Re.vriolds. , „rid,w] Plesna glasba; ra; rJ Koncert za violo v CM*}* Strauss: Pripovedke ° gozdu, 18.40 Glasbeno 19.15 & 19.00 Lahke melodije; ^ vzgoji otroka: Avtoriteta ej^ boda; 19.30 Priljubljene » „ir je; 20.00 Spon; 20.05 .U.JU ruic - — -A tercet «Metuljček»: 20.ay q0 ki, Akademska uvertura: *.',a A-letnica tedna: KapUnl*;1'' gin* ksandrije; 21.15 VVagner. ,ij( ni ja v C-duru; 21.48 Mel^ revij; 22.00 Iz slovenske nosti in umetnosti: t j; Grom: «Stareiša gener^nar5Kj; dobnem slovenskem of,, 22.15 Odlomki iz franc«** 22.45 Chopinovi valčki ke; 23.00 Moderni ritnu. TRST 1- 14.30 Tržaška kulturh’ ((l )f ka: 19.15 Pianistka soiD1”,!) np« i7vai-j RrahmSOVO_ P.,; Tržaška občina obvešča, da se bo danes začelo vpisova nje otrok v občinske otroške vrtce. V občinske otroške vrtce se sprejemajo otreci obeh spolov, ki so do današnjega dne izpolnili 3 leta starosti. Vpisovanja pri ravnateljstvih občinskih otroških vrtcev. Za otroški vrtec Vrdela-Sv. Ivan sprejema vpisovanje začasno ravnateljstvo, ki je nameščeno v osnovni šoli «F. Filzi«. Pri vpisovanju otrok morajo starši predložiti zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam, proti davici, zdravstveno okulistično potrdilo in rojstni list. nes izvaja Brahmsovo C-duru op. 1; 19.45 p nutrO .-I besed; 21.00 Pietro "^j, »Lodoletta«. opera v K U P K II . & Poročila sloven Sčiril'- 13.30 in 19.00. .. cžipi; ’ Poročila v Italltaus 12.30. 17.45 in 23.00. ^ , 5.00-5.45 in 6.00-6.10 ^1^,1 Ljubljane; 610 Jutrahia ^ 7.00-8.00 in 11.00-12,00 Ljubljane; 12.00 12.45 Simfonični l*k *« 13.15 Dve J. Straussovi 13.4u Od melodije *>. scfhr 14.00 Janez K. Novak^ v«jjl glasba k vi dan ali Mat Lahka glasb; iz Ljubljane; iv.w 5C,V«^ *«4F m dan ali Matiček s£ ».Tno . „ Lahka glasba; 14.30-}';^ \l $ Ljudska prosveta Prosvetno društvo »s. Škamperle« sprejema vsako nedeljo od 11. do 13, ure v društvenih prostorih prijave za odboikarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebej, vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da bo danes 19, t. m. spet začela delovali knjižnica Izposojevanje knji« bo vsako sredo od 20. do 21. ure. tinske Amerike: d1 tja po glasoenem / . 19.00 Spored iz Ljublj* VKf ; Bosenske sevdalinke , go i tinske pesmi; 19.30-^^ I pianistke Damijane ° 5LOVtN 1 J-.i OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul. Ginnastlca 44; Rovis. Trg Goidoni 8; lb>ssettl. Ut. Schlappareili 58; Harabaglia v ................ Barkovilah in Nicoli V Skednju. I Ferruccio Sandri, 61-letni Mario Dne 18 septembra se ie rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo Je 12 oseb, porok je bilo 9. POROČILI SO SE: odvetnik Arrigo Polese in uradnica Gisel-la Zarvgrando, trgovec Pierpaolo Pieve in uradnica Mirella Brlc-chi, uradnik Silvio Baxa In go- spodinja Bruna Vecchiet. delavec Sergio Bulla in šivilja Bruna Marchesan. uradnik Giorgio Cerniani in gospodinja Giuliana Mascsaa, delavec Libero Petro-nio in gospodinja Antonia Rossi. Inštalater Bruno Dambrosi in gospodinja Grazlella Možina, u-radnik Lino Ghersetti In uradnica Luciana Tamara, inženir Glu-Uo Lorertzetti in gospodinja Maria Carovochlro. UMRLI SO: 87-1 etn a Katarina Prlbac por. Stanovič, 75-letni Pietro Ruffeto. 56-letna Gisella ftanelon por. Zennaro. 72-letni a> V 327,1 m, 202,1 Bi. » - Poročila ob b-OO. 13.00. 15.00 17.00. HJUg 11.00 Radijski k«1^ „ ( Josef Suk: Serenada 12.05 Opoldanski °E7iriroi iZ 12,40 20 minut K> K 13.15 lz operet, P ?,dil^£v tl benih revij; 14.05 za srednjo stopnjo. itev>’ tdj gubi.jeni čas ' P°n U.'!0 n/r Glasbena medigra. ,35 utej ste — poslušajte!: 1 il ](■. uverture; 16 en Utrlhk i, p ture - Dve angleški * |7‘|jv Popoldanski koncert, ij- a bavna in plesna gh,5“nŠK'1’ llstična glasba sl<,v.^,opf # dateliev: 20.00 Glu^jJjjC' Falstaff. opera v 3 u‘ « TELEVIZIJ: (J 17.30 Spored za F< Vesti: 21.15 Ferenc dva, tri«; 22.45 i»i«' - «r sini: «ženltna meni«’ ' 1 dei. --------------------- ič9 (»F MOTOGUZZI E k^tJ!*! ’rt t neictvinn mAfATllI -ril t Mi tir turismo«, motorni 1-jii j&Jr shnostlo 350. 'V. 1500 Nadomestni .“-#1 rige, prstani v razplinjači Uellorto. A nv MUNDI Al. PISTON * r.1 i1 iviui\uiAi,ri.-> 1 ui- . -,,r diet:el. Specializira"* id retificiranje. bruščh-jjlP Cremascolt, Trst, Fabio Severo II. 0 pogojih socialistične enotnosti Srečanje v Holiywoodu Na poti k enotni socialistični stranki je še mnogo nerešenih vprašanj, ki terjajo predhodno razčiščenje, če hočemo, da bo nova stranka ustrezno orodje v borbi za nadaljnji demokratični in socialistični razvoj dežele edvomno je, da je združi-eV vseh socialističnih strank n gibanj danes osrednje Prašanje italijanskega delav-ega in socialističnega giba-nl*. Okrog tega vprašanja se *, * tud> vse ostalo politično tal- dezele' kajt‘ tudi “e 0 nePoučenemu človeku je ,]0V*em jasno, da bo od take k drugačne rešitve tega vpra. 8 V precejšnji meri odvi-” bodoči politični in social-jazv°j italijanske družbene e ltve. Spričo tega, je po-*m razumljivo, da se s tem ^etssanjem pečajo ne le ti-• si jim je pri srcu stvar delov dl kriti nega ljudstva, ampak tu-v*i njegovi odkriti in pri* nasprotniki in sovražniki, b , °kv’r najrazličnejših po-- ki nastajajo v zvezi z nruzitvijo vseh socialističnih j: ,ln v krog najbolj živahnih ci ..us‘j’ ki se vrše med šotor S*' razn‘'1 tendenc in na-t °I g!ede načina in pogojev zd;u*itve, spada tudi izred-dobro obiskano zborovali '..pz'padnikov raznih socia-organizacij in tudi bj r®an*z'ranih socialistov, n s,° ,se na pobudo nekaterih Odvisnih socialistov iz Sie-j* ra'* 9- t. m. v Ljudskem n,e U ^‘fredi v Florenci. Po-Ve.n. 'oga zborovanja je tem porod-, . Se P°buda zanje sest o pred zgodovinskim S>t.an med Nennijem in poiaga!om v Pralognanu in ske 6jsim prihodom franco-iil *a posredovalca Commina sklepi vodstev social-o 0 ratske in socialistične 5o--n, ,®'ede združitve obeh Socia.lst)dnih strank v enotno so d 15t'Pno organizacijo. Ce !led'i°g<>dk'. ki so neposredno °dv»i- te^ Pobudi, dejansko 1 Precej tistega politič-,£ea Pomena onr„ —> ki bi ga to bil„ -nie imel°. oe bi se ki, rek da o vršilo pred temi dogod-le po drugi strani spet vpuv v S0 pozneiši dogodki slu h na zk>°rovalce v srni-'e ok* Se d'skus'ja suka- zdru.rog konkretnih vprašanj snovntve' ker je medtem o- enotn° vprašanie 0 potreb’ bj» Cga soc’alističnega gibati* 'n Ustrezne enotne poli-Imunizacije vseh socia-st#i0 ° Usmerjenih ljudi po-Spre - neaktualno spričo že s e ®ga sklepa obeh naj- tbočneišii, socialističnih stran«. rovanju, k' so se 83 ežili Predstavniki štirih J>StyCn;h organizacij (PSI, ' UP) in neorgani-Uj Socialisti, so posamez-pogiejVorn’kl pojasnili svoje !tjja: 6 na vprašanja, ki na-k»i{0 0 v zvezi s tem, kdaj, #»j lp P°d kakšnimi pogoji Soeja]jride do združitve vseh otga";s*0v v enotno politično skuPn'2acii.°, ki naj s svojo «a „ p težo odločilno vpliva °adal' dem., tjnji razvoj borbe za ratv“-ratiepi in socialistični zv°krat’<-... V*1 dežele °V. T svojem _c’° Libertini je jltoHv, 80v°ru poudaril, da je w Sna -—-------------------------- ^tSvik postavil08 soc'al’stična zveza bje 3 08 dnevni red vpra t* t ,s°c'alistične enotnosti klšdti« raS ko je razsajal. S°c'šlist V°^na in ko so biranju 1 še razdeljeni v pod h*8a bintZhodnega ali zapad- baitij j ■ Sedaj je to že za bi (n 8 Zamisel o socialistično, pr.n°sti slavi svojo zrna Pazih *em moramo budno bostj «,-a s°vražnike te enot-1 sovražniki so dvojni. Predvsem so tu oni, ki skušajo vprašanje odložiti in odkrito zavirati pot enotnosti. Toda mnogo bolj nevarni so oni zakrinkani sovražniki, ki se pojavljajo kot vneti pristaši enotnosti, Tu gre namreč za tiste, ki bi radi zadušili vsako diskusijo o politični liniji združene stranke in ki bi hoteli odložiti vsakršen sklep o tem na poznejši čas, po združitvi. Glede tega je Libertini poudaril, da so se socialisti leta 1947 razdvojili zaradi različnosti v gledanju na osnovne politične probleme, in da je zaradi tega na dlani, da ni mogoče doseči zdravega in trajnega združenja, če se ne sporazumemo glede rešitve teh osnovnih problemov. V nasprotnem primeru, ne bomo imeli združitve, ampak godljo, ki bo koristila predvsem buržoaziji. Mi pa hočemo socialistično enotnost kot sredstvo za borbo, ki naj doseže socialistično preobrazbo italijanske družbe, ne pa kot razširitev štiristran-karske koalicije, kjer naj bi socialisti utonili v lažicentri-stičnem konservativnem bloku. V nadaljevanju svojega govora je Libertini naštel ne katere probleme, o katerih se morajo socialisti predhodno sporazumeti; ti problemi zadevajo zunanjo politiko (NSZ je za tretji tabor), sindikalno politiko (NSZ je za CGIL in za sindikalno enotnost), notranjo politiko, kjer je treba premagati centrizem in doseči odprtje na levo, in končno, odnošaji s komunisti. Glede tega poslednjega vprašanja, je treba po mnenju govornika podčrtati, da socialistične enotnosti ni moč uresničiti v protikomunistični funkciji, ne sme služiti za izoliranje komunistov in za izločenje njihovega vpliva v javnem življenju. Hkrati je govornik poudaril, da je NSZ vedno branila socialistično avtonomijo, toda ta avtonomija ne pomeni, niti ne sme pomeniti frontalno borbo s komunisti, kajti v tem primeru bi socialistična enotnost, ki se je danes buržoazija boji, našla pri njej največje zagovornike, če bi se iz tega izcimil nov prepir med delavci v tovarnah in na podeželju. Kljub temu, da NSZ stoji trdno na stališču avtonomije, nima namena napraviti niti koraka v smeri protikomunizma, kajti v tem primeru bi združena ali enotna socialistična stranka končala ' tam, kjer končuje francoska socialistična stranka; poslušno orodje buržoazi-je, odgovorna za barbarsko vojno v severni Afriki, braniteljica kolonializma. Za njim je spregovoril poslanec Walter Binni v imenu skupine socialistov, ki so po razkolu ostali izven socialističnih strank. Soglašal je s tovarišem Libertinijem. da naj do združitve pride čim-prej, predvsem pa da je treba le-to dobro pripraviti. V svojem govoru je zlasti kri-tižiral dosedanje zadržanje socialnih demokratov, ki so zagrešili vrsto napak v svojem hlapčevanju krščanski demokraciji. Poudaril je, da je treba zato prej diskutirati in se sporazumeli, in šele nato združiti se, kajti v nasprotnem primeru bomo stvari socializma bolj škodili kot kori- stili. i Predstavnik PSI, poslanec Mario Zagari, eden od vodi- Giovanni Pieraccini se je stri- teljev levega krila PSDI pa je zagovarjal drugačno stališče, Dejal je, da je pristaš takojšnje združitve in za vsako ceno, in poudaril, da bi o bodoči politični liniji združene stranke morali razpravljati po kongresu združitve. Tudi glede kritike francoski socialistični stranki se s tovarišem Libertinijem ni strinjal in je branil njeno politiko, češ, da mu je Guy Mol-let pred kratkim zaupal, da zelo trpi zaradi odgovornost’ za vojno v Alžiru, Hkrati, da mu je Mollet dejal, da niso francoski socialisti tisti, ki bi mogli pomagati italijanskim socialistom, ampak da bi morali le-ti pomagati njim. Zagariju so ploskali le socialdemokrati, vsi ostali pa so se z zaskrbljenostjo spraševali, kakšna naj bi bila pomoč, k^ jo od njih zahteva Mollet, in da njegovo ((trpljenje« ne more biti zadostna tolažba alžirskim rodoljubom, ki jih napada francoska vojska. njal z Libertinijem in Binni-jem. Tudi glede sindikalne e-notnosti je pieraccini poudaril, da enotna socialistična stranka ne more imeti svojih pristašev v raznih sindikalnih organizacijah. Glede zunanje politike je dejal, da se bo morala nova socialistična stranka boriti za premostitev blokovske politike in za novo ' ravnotežje v mednarodnem življenju. Pri tem je poudaril, da je novo mednarodno ravnotežje moč doseči le s popolno osvoboditvijo kolonialnih narodov. Diskusije so se udeležili še razni predstavniki Unita Po-polare, in PSDI. Ob zaključku so skoraj soglasno (razen dveh vzdržanih) sprejeli resolucijo, ki jo bo delegacija obrazložila vodstvom vseh štirih političnih organizacij kot svoj prispevek k diskusiji, ki naj pomaga izoblikovati programsko platformo bodoče enotne socialistične stranke. Susan Havvvard je ze stara znanka s filmskega platna, manj znana pa je plavolaska Mamie Van Doren, ki se Je komaj v zadnjem času začela uveljavljati v ameriški film. ski metropoli. Tu vidimo že uveljavljeno Susan Hayward in začetnico Mamie v prijateljskem razgovoru v nekem nočnem lokalu JUTRI SE ZAČNE KONFERENCA o mednarodni atomski agenciji Nekaj pripomb in upravičenih kritik na račun dosedanjega postopka pri sestavljanju statuta te tako važne mednarodne ustanove Jutri se bodo na sedežu Združenih narodov v New Yorku sestali predstavniki dr. žav-članic OZN in posebnih agencij iste organizacije na konferenco o dokončnem tekstu statuta mednarodne agencije za jedrsko energijo. Poleg 76 držav-članic Združenih narodov so bile na konferenco povabljene tudi dežele, ki še ne pripadajo OZN, ki pa so članice posebnih agencij in sicer: Zahodna Nemčija, Švica, San Marino, Vatikan. Japonska, Južna Koreja in Južni Vietnam. Članstvo v nekaterih izmed specializiranih agencij odpira pot na to konferenco tudi trem afriškim deželam; Sudanu, Tunisu in Maroku. Potemtakem bo konferenca, ki se jutri začenja, predstavljala eno najširših mednarodnih sestankov v vsej zgodovini. Pri tem pa moramo pribiti, da tu ne bodo zastopane DR Mongolija. Vzhodna Nemčija, Severna V TOVARNI, KJER SE IZDELUJE RAZSTRELIVO NITROGLICERIN Nekaj slik o požrtvovalnosti ljudi katerih življenje je stalno na niti Tudi najpopolnejše varnostne naprave ne morejo odstraniti velike nevarnosti, zato je nad vrati napis: «Bodi pazljiv, ker te doma čakajo žena in otroci» »Na delu bodi pazljiv. Doma te čakajo žena in otroci...« Za tem kratkim opozorilom, izpisanim na deski, se odpira pot v betonski hodnik, 1"’ je podoben predoru. Hod- ri o nevarnosti, mislijo pa vsi nanjo in store vse, kar je v njihovih močeh, da ne pride do nesreče. To opažate povsod in celo v prvem oddelku, kjer se z mešanjem navadnega gli- nik vodi v goro. Tu v skalah i cerina in določenih kislin pri- in zemlji je zgrajena moderna tovarna nitroglicerina, t. i. enega najmočnejših razstreliv, ki se mnogo uporablja predsvem v rudarstvu. Preden stopi obiskovalec v tovarno, mu že na vratih vzamejo cigaiete in vžigalice, vžigalnik, ali katero koli drugo sredstvo, s katerim bi lahko povzročil ogenj. Napotili smo se za strokovnjakom skozi mrežo hodnikov in podzemeljskih poti, ki so obdane z debelimi betonskimi zidovi, za katerimi se razvija »na najnevarnejših operacij v kemični industriji. Za nami so se vrata zaprla. Znašli smo se v na nol razsvetljenem ozkem predoru. Ob njegovih stenah se vijejo cevi, skozi katere tečejo razne tekočine, ki so potrebne za proizvodnjo tega močnega razstreliva. Vrata, skozi katera smo vstopili, se odpirajo le od zunaj in brez treska, ker tudi" najmanjše valovanje zraka lahko izzove neprijetne posledice. Ko smo se nekoliko oddaljil’ od vhoda, smo začutili Juh po amoniaku. Hodniki so ‘■krajno čisti in so zaradi varnosti zgrajeni v sistemu lomljivih kotov. Tu nihče ne govo. sebnih posodah in na tračni-1 dil tresk, ki bi porušil vso|ši iskrici avtomatično spravi TRETJI ZVEZEK ZBIRKE mNASI VELIKI PLANINCI' KLEMENT JUG Več kot trideset let po njegovi smrti eBa nn*4 Pe!>keoa sloven- '« Jue“,pin'sta dr. Klemen- No L z leti časovno Sv°jim sodobnikom. pozabo če nja Jugovih lo izvrševalci narobe: v v0t nm' VTstej*e življenje, ,ilc predstav- «‘Č0| j ' ' )e ob Jugu do- lL,0zt>iinie Po smr' « ne0a t, J* !mer’ poglob- '£n„, zach du^op"e oporoke, ki **>j0 Uueljiiuili vse, kar '•lin,." °d Jugovega 'n #lU. Sl,R,n ostalo žive- „ hen>sk-o«. 'Bo tlel,/? te p,dče Jugo-C' •turu* o sliko po i ‘HornJ ^°*idarja Jakca, N m /0 "»uovih aforiz-z n»/ Zorka Je linči-d- e Soh !°et<1 Vebra, dr. C-Htu Bi,I*,' e in dr. Vla-ihd() Di/1-0*0 ,udalo in za-S» v ° drustuo .A-c, “o leto, lm>■ tak0 (-.‘•hrti i' Po tr‘°ln0Un,m' prispeti* ŽcirL iižicj C lrani odsega-0 Jelso i° spisali •o/2'1) in ri'C’ dr Vladimir b/Q>Pel°. J' V,°dimir Barje da j„ Ba krasi zelo ■ »«!, 'rke Jyov'a~ Kn. fotografija, .. tretji zvezek ! - 'C (ll\„}: izCUet’lo\nV"3‘ Planinci* 1 in * i lo delo *al°2Ui v. spomin na 10-letnico osvoboditve in v počastitev IV. skupščine Planinske zveze Slovenije v Kranju, na Smarjetni gori v dneh 2&. in 29. aprila 1956». Zbornik vsebuje deset sestavkov, ki osvetljujejo Jugovo življenje, osebnost, značaj, miselni svet in zasluge za razvoj slovenskega alpinizma. Njegov lik stopa iz dela zelo nazorno in ki povito, odet v podobno trpko tragičnost, kakršna obveva v slovstvu postave prezgodaj umrlih pesnikov Dragotina Ketteja, Josipa Murna-Aleksandrova in Srečka Kosovi?la. Tudi ob Jugovi u-sodi se človeku krči srce in mu dušo para silna muka ob vprašanju: *Zakaj je moral tak o zgodaj pasti prav ta darovi ti mladenič, ki je snoval tako velike načrte?« Jugovo življenje in delo je kakor v prvem zborniku opisal Zorko Jelinčič. Zdaj je marsikaj bolj strnjeno ali premaknjeno, kakor zahteva današnje stanje znanstvenih izsledkov. Prej je bila »nov le mal° razčlenjena s podnaslovi: Ob svetovni vojni, Slovo od gimnazije, Na kriipotju, Znanstvenik. Zdaj je razčlenjenost mnogovrstne jša: Slovo od gimnazije, Pred odločitvijo, Znanstveno delo, Etični reformator. Življenjska kriza, Gibala in napibi, Jug in družba. V razmerju do ženske opažamo strindbergov-ske komplekse, ki ga mučijo do konca in se mešajo v zastrto uganko njegove smrti. Vsi podatki so dušeslovno zelo zanimivi in važni. Dr. Vladimir Kajzelj je napisal »Plezalčeve spomine na dr Klementa Juga» v sedmih poglavjih: Preporod našega alpinizma, Alpinist-filozof, Dr. Jugova gorniška tehnika in morala, Prvi plezalski poizkusi, V polnem razmahu, Na višku plezalskega mojstrstva, Tragična smrt v Triglavski steni. Car Jugove osebnosti popisuje z vzneseno besedo: «Ln naenkrat se pojavi na obzorju silovit, enkraten borec, filozof dr. Klement Jug... Mladina je naravnost hlastala po njegovih člankih... Istr. 30). ...Dijake - gornike Pa je Jug naravnost zelek-tnziral. ...Spričo svojega talenta, silne volje in sugestivnosti je bil rojen vodilni mož (33) ...Njegovi vzponi presegajo vse, kar so do tedaj videle stene naših gora (44)». Vendar se v prekratkem- času ni mogel zrasti s stenami in si izuriti oko za povsem zanesljivo presojo vseh podrobnosti. Kajzelj odločno zavrača negativno kritiko Rajka Ložarja v DS 1327 leži v zapuščini, z rijog korespondenco vred. . * Zorko Jelinčič je ob J0™ «Pregled Jugovih pLflW,7]5^ izletov in plezalnih vzP° . v zreli mladeniški dobi ^ prvi svetovni vojnim očrtal Juga kot «Plant nc0*‘ Dodal je ((Zadnjič z dr. mentom Jugom v plamn in ((Spominček na 1 jv ta Juga)). Uvrstil je dr. ^ osnutek razprovf KI*' gov Članka «Kako vzgaja*1 1 vo- ljo)), naslove Jugovih o bjo* filO' ljenih spisov in naslo*’e 1 . zofs'iih del v rakopigU• gov bibliografski seZ $ ((Spisi o Jugu)) obsega ^ spisov. Dopolni se . r. člankom iz Edinosti ^ Klement Jug)) z dne * ^ 1926 in s člankom z *n g, kim naslovom z dne 22. Z. 1926, s podpisom A. jp zbo^..: oolurl.. Jezikovno je ta mnogo boljši in pop°- ^ od prvega. Ostalo je ‘e lo senc, na pr. str. 21: .j| je -* bežen (prav: do dekleta ., bila) in je (prav: hotela) biti le p jf. hen primer čustva« 'g Knjiga je za našo kul U zgodovino zelo drago ^ Založbi želimo, da ves svoj prelepi, 0 program. . ANDREJ Bl'DA Odgovorni urrAD1* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT * ^ Himna fsmsii predvaja danes 1». t. m. z začetkom ob 1*. in ob 20 na prostem Ulm: url Pekel je v Dien-Bien-Fuju Igrajo: JACK SERNAS in KURT KASZNAR ooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooocoo.^oonocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ r IVAN BRATKO 16 TELESKOP Crt po begu iz vzgojnega zavoda ni imel več stika s cerkvijo. Vzgoja v zavodu in vera sta mu zbledeli naglo in neopazno, kakor pesek med prsti. Na očetovem domu pa so se zbirali zanimivi gostje: zlasti sta mu ostala v spominu dva strica, ki sta bila ob oktobrski revoluciji v Rusiji. Ko so ju žandarji izpustili, so jima ukazali: »Nikjer niti besedice o tem, kar sta tam videla!« — Črtov starejši brat je postal skojevec. Tudi v Črtu je bilo nekaj nejasnega o ureditvi, kakršne ni bilo pri sestri Jožefi in pri mojstru Klemenu. No, in v kampu se je spet srečal s tistim cerkvenim svetom, ki je zanj že v otroških letih odmrl. Komaj so se opoldne vrnili iz vrst pred kotli, pospravili gavete in polegli, so že pritekle patrulje: «Via! Forza! Ap-pello!« Da pride nuncij takoj zdaj. Triintrideseta je bila, kot bi dregnil med srsene. «Zaradl mene naj pride sam papež!« je godel Skledar, ki še ni pojedel. »Mislite, da bo res prišel? Kje pa! Mar smo mu mi!« je ponavljal Hribček. «0 ti hudičev denunciant!« je robantil Rogač. Nuncija so namreč nasploh prekrstili v de-nunclj-anta. Dnevnik je skusal biti preudaren: »Kolonelo bi lahko vedel., da nuncij v opoldanski vročini počiva.« «Škoda bi bila, ce bi res prišel,« si je mislil Črt, videč vsepovsod rastočo nevoljo. Divje kletvice in mastni dovtipi so deževali vsevprek. Patrulje pa so bile odločne in nestrpne. Počasi so skapah s pogradov, čre je pospravil vrvce. Zai mu je bilo, da do večera ne bo mogel dati Gatu obljubljenih dvajset metrov vrvi. V velikem osamljenem prostoru sredi kampa so se postavili v vrste vsi sektorji in vse barake. Od žice do žice, od stranišč na skrajni levi do nizkih kuharskih barak in skladišč na desni, je bilo vse preplavljeno z ljudmi. Triintrideseta je bila na desni blizu skladišč. Tudi kuharji in številni kuhinjski mački so prilezli iz svojih lukenj, se postavli v vrsto pred kuhinjo in sl zastirali oči pred pekočim soncem. Bili so debeli kakor sodčki in mastni, da so se kar svetili. Oči sestradancev so se zapičile vanje, še nikdar niso bili tako zbrani, številni, sveteči se in okrogli. «Ta golazen vse požre, zato pa za nas nič ne ostane,« je zajedljivo rekel Hribček in pobliskoval z očmi proti kuharjem. «Si jim nevoščljiv,« mu pomežikne Komar. «Kaj bom nevoščljiv! Saj je res... ne, Gato?« Gato je odsotno zamomljal. S svojimi mislimi je bil pri teleskopu. «Koliko nam je ta nuncij že škodil. Ves red v kampu je postavljen na glavo. Apeli, čiščenja, spet apeli! S kopanjem smo skoraj prenehali Ni mogoče vztrajati v rovu, ker nikdar ne veš, kdaj nas bodo spet preštevali! Včeraj so nas trikrat zbobnali skup, danes že drugič, predvčerajšnjim trikrat. In nikdar nič. Nazadnje pa hudiča sploh ne bo!« Pri vhodu v kampo je bil zbran štab: Machi, Molinaro, Cantalupo, Paa, marešalo Milochi, kapo kampa in alpinci kurirji. Kurirji na kolesih so stalno krožili med štabom in komandantovo barako. Vse je kazalo, da zdaj gre zares m da bo nuncij vsak hip tu. Tisoči čakajočih so bili spočetka mirni. Alpinci so se tako gnali, da jim je to vlivalo nado, da bo kmalu vsega konec. Tolažili so se: morda so bili prejšnji apeli samo generalka, zdaj pa se začenja predstava. Sonce je brez usmiljenja žgalo. Take vročine še ni bilo. Minute so bile dolge in moreče. Zgoditi pa se ni hotelo crč. Živahnost in pričakovanje prvih minut sta plahnela. Cit je bil vedno bolj medel. O ko bi se bil opoldne najedel, s kakšno lahkoto bi stal! Oziral se je po senci, a povsod je peklo žgoče sonce! Rad bi mu pobegnil, toda moral je stati v vrstC na prostorčku, ki mu je bil določen. Minilo je pol ure. Ura. Ura in pol. Dve uri. Sonce je bilo kakor prilepljeno vrh neba. še bolj je žgalo. Nuncija pa od nikoder. Stati, čakati, samo čakati, vse drugo je biio prepovedano Občutek, da jih mučijo nalašč in po neumnosti, je bil zmerom močnejši. Crtova misel se je spet vračala h Konopni preprogi iz zavodne cerkve. Skledar je preklinjal in govoril, da nuncija sploh ne bo: «Kaj pa je njemu za nas!« Hribček je stal v koloni ves moker in reven. Najraje bi bil kričal od togote, a sl ni upal. Mnoge je morila žeja. Toda — spredaj, zadaj, na levi, na desni, povsod so jih obkoljevali alpinci. Crt je čutil vse večjo slabost v nogah. Zameglilo se mu je pred očmi. Sesti, samo za hip sesti! Sedel je in se spet urno pobral. Kogar so opazili, da je sedel, so ga s konicami bajonetov spravili na noge. Samo nekatere, ki so omedleli, so odnesli v barake. Tretja ura. Četrta ura. V množici je vzvalovalo nekaj, kar spominja na veliko reko, ki teče samo še nekaj prstov pod mostovi. V koloni ob triintrideseti je završalo. Crt je skočil k veliki gruči: na sredi je na hrbtu ležal alpinec, na pršili pa mu je klečal interniranec Joco. Joco ga je pritiskal k tlom, kot da bi ga hotel pribiti nanje. Vojak se ni ganil, samo težko je hropel, Dolgi, surovi plantavi Joco je bit besen in preplašen. Nenadoma ga je nekdo iz gruče potegnil z vojaka in ga sunil v množico, ki ga je skrila v sebi. Vojak je izginil kar sam, ne da bi si upal pogledati komu v oči. »Kaj je bilo?« je spraševal Crt »Nič. S kopitom je pretepal tiste, ki so posedli.« Razhajali so se. Nihče ni hotel govoriti. Črta pa je zaskelelo v pesteh. Spomnil se je, kako je nekoč treščil mojstra Klemena pod masino, ker ga je bil udaril. V vojski je kapl^ * —--------- » 5» Jt MU uuaui, V V Ul Mil J c **■* -«if razbil nos, ker ga je vsekal za vrat. Dve leti je Crt trenj hnks Prvič« o/% rr« _______a.-m ~ J J6>r boks. Prvič so ga strašno namahali. Trener mu je Ir**o4- i___ - — *»- 1*..-,., 11CUCI illd J— JI »Kdor