r • »m v i>ni i; LJUB L JAM/, JUOOSI.ftVt J Št. 240 List iihaia vsa 3 metece L t 6.50 veC. — v Sirokosti 1 ko niče, zahvale, ca a m tm p-m v Trata. • soboto, ». oktobra 1M Številka M mt Letnik Lil ledetjkJL Naročnin«: xa 1 mesac L » odo lato L 75.—, ▼ moeematvo moaeteo ytk (tot — Oglaanina za ! mm proaton torak« in obrtno ogl&ao L 1-—• oamrt-\JO, oglas« denarnih zavodov L as prvi strani L EDINOST Uredništvo in npravniltvo: Trst »3). u'.ca S. Francetco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi na{ s« poifl}ajo izključno uredniltvn, oglasi, reklamacij in denar pa npravniitTu. Rokopiti «c ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. aaloiba in tisk Tiskarne «Edinost*. Fod uredništvo v G o t i c I: ulica G i asu e Carducci 1L 7,1. n. — Telet. §t. 327. Glavni in oagovorni urednik: prol Filip Peric. mm Kot smo poročali včeraj, se je vrMla v četrtek v Rimu (palača Lit t ori o) seja intersindikalnega odbora, ki ji je predsedoval glavni tajnik fašistovske stranke pasi. Turati. Predmet razprave e tvorih vprašanje prilagoditve delavskih, plač novi vrednost] lire v svrho znižanja proizvod nih in življenjskih stroškov v skladu z novim valutnim polo iaiem in z dosedanjimi uspeh soiofee gospodarske bitke, k tvori glavno aktivnost vlade \ vidročju notranje politike. Na seji so bila sklenjena vaz aa navwlila glede vprašanja e-ventuelnega znižanja delavskili mezd. O nižanju plač more biti ^vor le tedaj, če to zahtevajo pristojne organizacije. Ce se tej ali O^i pokrajini ne more doseči sporazum, se predloži spor osrednjim organizacijam in ministrstvu za korporacije. Noben sklep ni končnoveljaven, dokler ga ne potrdi ministrstvo za korporacije. Najvažnejši pa je sklep, po Katerem pripada vsa kompetenca ralni tajniki. V okrožnici, ki jo je razposlal pred kratkim glavni tajnik posl. Turati vsem federalnim tajnikom,, sta takole označeni vloga in kompetenca intersindikalnih odborov: «intersindikalni odbor in njegov predsednik ne moreta imeti razsodilnih funkcij, če jima jih orizadete stranke niso pismeno x>nudile. Noben njun sklep ni veljaven, če ni bil sporočen ministrstvu za korporacije in od ljega odobren. Če stranke niso ^overile predsedniku pooblastila, si mora federalni tajnik kljub ffmu vneto in proevitljeno prizadevati, da se doseže med strankami sporazum. Ce to nI mogoče, je napraviti priaiv na osrednje organizacije in višje korporativne organe. Pomniti je treba tudi, da sporazumi iz drugih pokrajin ne tvorijo določujočih elementov za nove sporazume, kajti ti morajo biti v skladu s psameznimi položaji okoliščinami ter s krajevnim ekonomskim podnebjem Končno: vsak sklep o znižanju pla-č mora spremljati vztrajna akcija pri tehničnih organih, svoje proizvodne t^^rTzkTjuKno I s^TosT in Pri trgovinskih organizacijam. Zn, | i^uja _ je rečeno — ne morej določiti podjetja, temveč pripada vsaka* odločitev v tej stvari prizadetim sindikalnim organizacijam in intersind i kalnim odborom. Kot se vidi, odgovarja posta vitev t«ga vafe^a in ne prav lahkega vprašanja v vsakem pogledu duhu z&kcna o sindika tih na eni strani, na drugi pa se r^a'izirani na ta način predpogoji za čim ^pravičnejšo rešitev p os a m^njfl^p porov v okviru n-ij večje in^n^j manjše določene mere. \ iog-a, ki je na ta način poverjena sindikatom in intersindi-k al ni m odborom, je torej eminentno «sodne» narave. Predpo goj vsakera sodstva pa je, da se vzame spor iz rok prizadetih strank ter poveri neprizadetemu sodniku, ki je nad obema stran kani a in čigar odločitvi se morajo podvreči vsi prizadeti. Isto se realizira tudi z mehanizmom, ki ie določen za reševanje vprašanja prilagoditve plač. In kakor posega država potom svojega sodstva v vse privatne sporne zadeve, ki se ne morejo rešiti doma potom prostovoljnega sporazuma, tako posega potom sindikatov v sicer privatne odno-šaje med delodajalcem in delojemalcem, da se zagotovi čim pravičnejša rešitev spora. Predpogoj za to pa je, kot rečeno, da se spor vzame iz rok prizadetih strank ter poveri instancam, ki ga lahko objektivno razsodijo, t. j. sindikalnim organizacijam vseh stopenj. S teh vidikov je torej sindikalna uredba razmerja med proizvajalci obeh taborov velika socialna pridobitev že radi tega, ker predstavlja njen mehanizem mogočno garancijo za vzdrževanje socialnega miru ob istočasni skrbi za čim večjo pravičnost. Istotako je* treba odobravati -tudi sklep, po katerem ima odgovarjati znižanju izdatkov za delavske plače primerno zviša nje dnin. V praksi pomeni ta sklep — če ga prav razumemo — da 1 o dolžnost gospodarjev, da porabijo določen del prihranka, ki ga realizirajo spričo zmanjšanih plač, za zaposlitev brezposelnih ali za obsežnejšo uporabo istega delavstva. Eno in drugo nalaga delodajalcu čim pridnejšo skrb za izpopolnitev obrata v tehničnem in trgovinskem pogledu. To je kratek obris akcije, ki se je zasnovala v tem področju na omenjeni seji osrednjega in tersindikalnega odbora. Vodstvo njene izpeljave v podrobnostih t. j. po posameznih pokrajinah pa je poverjeno pokrajinskim intersindikalnim odborom, tem zadobivajo ti poslednji izredno socialno in gospodarsko važnost. Njihova funkcija, zdru žena z veliko odgovornostjo, bo obenem tudi zanimiv poskus in od te akcije pričakujejo osred nji sindikalni organi v Rimu marsikatere važne rezultate, ki bodo služili kot podlaga za bodoče pokrajinske korporativne organizme. Pokrajinski intersindikalni odbori so sestavljeni iz zastopnikov vseh sindikalnih organizacij in jim predsedujejo fede- iu z revalutacijo lire na kvoti 90.» SraBKnfr* NUdelsfcffl teSiTc« Noti atentati ittrci toira v Jugoslaviji Stroge prsiskive v Štipu. Bombni napad na selo Klisura italiioatkim. RTM, 7. Povodom predatoječe otvoritve crve državne žitne razstave je izdalo vodstvo sindikata poljedelskih tehnikov na. Ualijan-ske poljedelce sled®« po- viv' «Poljedelci Italije! Polje<*eI»ki ^ehniki hočejo nasloviti z ozirom na pred stoječo otvoritev prve Irfcavne žitne raaatave, ki bo poveličevala napore poslednjih let, na italijanske poljedelce, na tovariše v delu, boju in zmagi svoje pozdrave BEOGRAD, 7. Po nalogru ju-goslovenske vlade je včeraj ju-goslovenska vojska popolnoma zastražila in zaprla jugosloven-sko-bolgarsko mejo. To se je izvršilo kot represalija na atentat na brigandnega generala Kova-čevića v Štipu. Ves promet med jugoslovensk o in bolgarsko drŽavo je ukinjen. Iz Štipa poročajo, da so se stavile močne oborožene skupine sel jako v na razpolago jugoelo-venskim oblastem in vojski, da se kot dobrovoljci udeležijo zasledovanja makedonskih komi-ta&ev. Zasledovanje atentatorjev vodita na licu mesta komandant orožništva general Tomić in načelnik kabineta notranjega ministrstva 2ika Lazić. Načelnik kabineta je telefonsko sporočil v Beograd, da atentatorji sicer še niso prijeti, da pa je verjetno, da se to zgodi v najkrajšem času. BEORAD, 7. Danes popoldne so imeli načelniki opoziciona! -nih skupin daljši sestanek, na katerem so se razgovarjali o skupni akciji pri predsedniku narodne skupščine, da se »kliče seia načelnikov poslanskih klubov, na kateri naj bi podal zunanji minister dr. Marinković izčrpno poročilo o mednarodnem položaju, posebej pa o odnošajih jugoslavenske države napram bolgarski državi, kakor tudi o korakih, ki jih namerava pod-vzeti jugoelovenska vlada v Sofiji. BEOGRAD, 7. Za jutri je napovedali" prevoz trupa a pokojnega. brigaldnega generala Kovačevima iz Štipa v Beograd. BEOGRAD, 7. Po poročilih, ki so prispela nocoj iz južne Srbije, so makedonski komitaši izvršili nov ateatat. Streljali so na železniško pootajo v Gjevgjeliji. BEOGRAD, 7. Notranje ministrstvo je prejelo danes zvečer Noli, bivši ministrski predsednik, Bushati, bivši albanski konzul na Dunaju, major Diakowa, novinari dr. Nishani, kapetan Sschani, profesor Tepani, bogoslovno; profesor Balla ter Bos-niak in BorshL S tem našim družnim dekwn smo si pridobili zavest, da nam naša polja lahko še več dona- . šajo, nego so nam prej domaiala. poročilo, da so makedonske ko-PrPT>rirani smo. da bomo dose- mitarke tolpe izvršile napad na prepričani smo, gli vedno večje uspehe. Preteklost nam odkriva tajne bodočnosti in polja naše domovine se bodo z napredkom umetnosti obdelovanja spreminjala v vedno bolj naraščajoče bogastvo pridelkov in v vedno gospodarsko veličino države. V tem za italijanski preporod svetem letu se spet poprimimo z nestrpno vnemo našega truda, pred nami je čas setve. Naša dolžnost ne sme poznati mej. Vsakdo naj bo mož na svojem mestu. To nam svetujejo korist proizvodnje, to nam po- obmejno selo Klisuro. Iz Vranje dobilo notranje ministrstvo uradno brzojavno poročilo, ki vsebuje podrobnosti o tem napadu. Poročilo omenja, da so štiri makedonske komitaške tolpe, broječe po pet mož, sredi noči od četrtka na petek vdrle v obmejno selo Klisuro. Komitaški na- padalci so vrgli na carinsko poslopje, orožni&ko postajo in pošto več bomb, ki so se razpočile. Eksplozija je vzbudila seljake in orožnike, ki so se postavili takoj v bran. Razvila se je strahovita borba. Napadalci so vrgli Se 20 bomb na razna poslopja. K sreči ni bil — po dosedanjih poročilih — nihče mrtev ne ranjen, pač pa je gmotna škoda precej velika. Makedonskim ko-mitaškim tolpam je poveljeval bržkone bolgarski hajduk Ve-ličko. PARIZ, 7. Jugoslovenski poslanik v Parizu gospod Spala j-kovič je danes posetil francoskega zunanjega ministra gospoda Brianda ter je oetal pri njem v dalj Sem razgovoru. V di-plomatičnih krogih zatrjujejo, da je bila ta konferenca v zvezi z najnovejšimi zapletljaji na Balkanu, posebej pa z atentatom na jugoslovenskega brigandne-ga generala v Štipu. BEOGRAD, 7. «Samouprava» piše v svoji današnji številki na uvodnem mestu 4o atentatu v Štipu. List ugotavlja sledeče stvari: Ali bolgarska vlada odobrava akcijo makedonskih ko-mitašev, bolgarskih državljanov: ali pa ne. Če je ne odobrava, bi to še ne pomenilo, da bi ne bila odgovorna za dejanja, ki jih izvršujejo bolgarski podaniki na tujem ozemlju. Ali je bolgarski vladi znano delovanje makedonskih komitašev, ali ne. če je bolgarska vlada zanj vedela je neposredno kriva in odgo Sprna za dogodke. In če se vse to ugotovi, potem je pomirjeval na politika zbližanja, ki se pro paeira z jugoslorenske stran? težko kompromitirana. SOFIJA, 7. «V. M. R. 0.» (Notranja makedonska revolucionarna organizacija) je izdala proglas na vse predstavnike tujih držav v Sofiji, kakor tudi na dopisnike velikih inozemskih listov. V tem proglasu pravi, da so borbene sile Notranje makedonske revolucionarne organizacije segle po terorju in da so atentati na železniški progi Skoplje-Solun in še prej pri Pči-nju, zadnje čase pri Udovu, nadalje atentati v Kočanah in Gjevgjeliji njihovo delo. Chombnlaln In Brlnnd se sestaneta danes PARIZ, 7. Angleški zunanji minister Chamberlain, ki je sinoči odpotoval iz Marseillea, je prispel danes v Pariz. Jutri se jo vršil med njim in francoskim zunanjim ministrom Briandom napovedani sestanek, v nedeljo pa bo Chamberlain nadaljeval svojo pot v London. Pariški listi pišejo, da je povsem naravno, Če je Chamberlain na svoji poti skozi Pariz zaželel, sestati se z Briandom, posebno pa še radi tega,, ker se je pred kratkim zaključilo zasedanje Družbe narodov in ker se je ravnokar sestal s Španskim načelnikom vlade generalom Primo de Rivero. Listi napovedujejo, da bo razgovor med obema zunanjima ministroma splošne narave in da bo okrepil vezi zaupanja in sodelovanja med obema državama. S tega stališča je umevno, da je poset ministra Chamberlaina pri Briandu napravil na vso javnost ugoden vtis. Fraaes&o ur:dno paročllo o preiskavi radi dogodkov v Tcttlonu PARIZ, 7. Ameriško ministrstvo je izdalo o dogodkih v Tou-lonu sledeče poročilo: Glavni nadzornik Arnoult je poslal mornariškemu ministrstvu poročilo o preiskavi radi dogodkov v Toulonu. V svojem poročilu prihaja nadzorni do istih ugotovitev in zaključkov, do katerih ita došla na podlagi preiskave tudi mornariški prefekt in poveljnik vojne ladje «Ernest Re-nau». Dogodki, ki so še odigrali v mornariškem zaporu v Toulonu in na krovu križarke «Er-nest Renau», so bili neutemeljeni, ker tam ni bilo ogroženo niti zdravje mornarjev niti ni bila hrana slaba in tudi nadzorniki niso bili brutalni. Preiskava sodnijske komisije je zaključena. Bile so izdane kazenske odredbe in tem bodo sledile še druge, ako bo treba. Kršenje discipline ne sme ostati nekaznovano. je sovjetskemu komisarju za zunanje zadevne izrazil željo, naj odpokliče poslanika Rakovske-ga iz Pariza, sedaj pri sovjetski vladi vložila naravnost formalno zahtevo, da se nadomesti poslanik Rakovski s kako drugo sovjetsko osebnostjo. V noti, ki bo izročena sovjetski vladi, bodo poleg zahteve same naznačeni tudi razlogi, ki so dovedli francosko vlado do te zahteve. Gospod Rakovski ni samo podpisal manifest osrednjega odbora francoske komunistične revolucionarne stranke, ampak je tudi še potem večkrat deloval med francosko javnostjo proti francoski vladi. V Toulonu se je včeraj pripetil nov incident, ki so ga izzvali francoski komunistični mornarji. Dva častnika, ki službujeta na vojni ladji «Paris» sta se podala v javno zabavališče in sta hotela zasesti dve mesti, ki sta bili že oddani. Temu pa je naenkrat pričelo nasprotovati več mornarjev in so častnikoma zabranili zasesti že oddane sedeže. Oba častnika sta bila sicer o-blečena v civilno obleko, a sta pokazala svoje izkaznice. Mornarji pa se niso dali zdisciplini-rati niti ne pomiriti in eden izmed njih je po ostrem prerekanju napadel enega častnika, ga podrl na tla in obrcal. Zadel ga je tudi v lica. Častnik je pričel krvaveti, napadalec pa je zbežal in ga doslej še niso aretirali. Poslaitcc on. Forni smrtno ponesrečen RIM, 7. Danes zjutraj se je smrtno ponesrečil poslanec on. Robert Forni. Nedavno je na-veljuje vodja, to zahteva od nas pravil izpit ^ pilota. Davi se je domovina.» | Vežbal z letalom na letališču ci- vilne šole v Cameri. Ko je letel svojim letalom precej nizko, se je letalo prevrnilo, padlo in ga pod k o palo pod seboj. Načelnik vlade jc poslal družini Forni sledečo sožaljno brzojavko: «Izražam vam svoje naj-globokejše sošalje za prezgodnjo MIHllssMMimUeilfl RIM, 7. Ministrstvo za gospodarstvo je izdalo nova navodila za izvajanje ukaza-zakona z dne 16. decembra 1926. štev. 2174. Po teh novih navodilih krojači, čevljarji, modistinje in drugi obrt- _ . . niki nikakor niso dolžni preskr- izgubo vašega sorodnika, ki je beti si obrtna dovoljenja (ličen- | žrtvoval svoje življenje za pravi ze) ter položiti kavcijo, če se pri fašistovski ideal.» izvajanju svoje obrti omejujejo samo na izdelovanje predmetov, ki so jih naročili njihovi odjemalci. Če se v to svrho poslužujejo blaga, ki je bilo naročeno pri trgovcih, se podobne nabave ne smejo smatrati v zmislu višje omenjenega zakona za izvajanje trgovine, pač pa spadajo pod določbe omenjenega ukaza-zakona krojačnice, čevljarnice in modne trgovine, ki si morajo vsled trgovinskega značaja njihovih trgovin preskrbeti obrtno dovoljenje in položiti tudi kavcije, seveda če prodajajo občinstvu poleg drugega tudi surovine in blago, ki je potrebno v njihovi obrti. Za posetnike razstavo pohištva v Benetkah bodo znižani 2ol< niški tarifi RIM, 7. Tiskovni urad faši-stovske stranke poroča: Državne železnice so dovolile na podlagi kraljevega ukaza-zakona z dne 3. oktobra 1927. za dobo od 1. do 31. oktobra 30-odstoten popust na vseh železniških progah za vse one, ki bodo posetili razstavo pohištva treh Benečij. Razstava se bo otvorila v Benetkah 16. oktobra. Buket ¥ tet tocntiHskenm zdmiMb ministri RIM, 7. Sinoči je priredil načelnik vlade on. Mussolini argentinskemu zunanjemu ministru gospodu Gallardu na čast slavnosten banket v hotelu «Ex-celsior». Ob tej priliki je on. Mussolini v napitnici svojemu gostu dejal da bo odkritje spomenika generala Belgrana v Genovi izraz skupnega mišljenja in skupnega pokoljenja italijanskega ini argentinskega ljudstva. Povdaril je prijateljstvo med obema narodoma. O-menil je polet De Pineda, ki je našel novo pot preko Atlantskega oceana. On. Mussoliniju je odgovoril argentinski minister za zunanje zadeve dr. Gal-lardo, ki je v sličnem tonu poveličeval argentinskega heroja generala Belgrana in prijateljstvo med obema romanskima državama. K banketu je bilo povabljenih poleg obeh državnikov 50 gostov, med njimi predsednik zbornice on. Casertano, rimski guverner knez Potenziani, o-sobje argentinskega poslani- štva pri Kvirinalu, povelj n milice gen. Bazan in drugi. Proslava driavalka C ris pij a so bo vršila 21. oktobra RIM, 7. Davi je sprejel načelnik vlade kneza di Scalea, predsednika odbora za proslavo državnika Frana Crispija, ki se bo vršila dne 21. oktofrra v Pa-lermu. On. Musoolmi je odobril manifest, ki ga bo izdal odbor na vse Italijane, - in pa spored proslave. Načelnik vlade je odredil v sporazumu z naučnim ministrom, da se dne 21. oktobra na vseh italijanskih šolah proslavi spomin velikega državnika Crispija. Njegova rojstna hiša bo proglašena za naroden spomenik. koegrosa gluhonemih PADOVA, 7. Danes ob 10. uri zjutraj je bil otvorjen v tukajšnjem gledališču ob navzočnosti držaynega podtajnika Bodrera prvi državni kongres gluhonemih. Pred otvoritvijo kongresa so se podali udeleženci na uni Verzo, kjer so položili lovorjev venee na spominsko ploščo padlih visokošolcev in v Rotondo, kjer so istotako položili lovorjev venec na spominsko ploščo žrtev zračnih vpadov sovražnikov. V baziliki sv. Antona so postavili na oltar veliko svečo. Albanski opoofetaalci obsojeni v kontmmaoiji na smrt MILAN, 7. Današnji '«Corrie-re della Sera» prinaša naslednjo vest: Glasom brzojavne vesti, ki jo je dobil dunajski list «Neue Freie Presse», je alban sko izredno sodišče obsodilo v kontumaciji na smrt vse one, k so podpisali pred kratkim objav Ijeni protestni manifest, ki je bil naperjen proti režimu Ah meda Zogu. Obsojencev je devet: škof Fan H oo Incident 9 Toulonu Franooska vlada bo zahtevala odpoklic Rakovskega PARIZ, 7. Današnji pariški listi so prinesli vesti, da bo francoska vlada sedaj po koraku njenega poslanika v Moskvi, ki Mjsk8-lltMttl srcr PARIZ, 7. (Iz Rtee port čajo, da so po ponesrečeni komunistični vstaji v TauroMpenu glavni vstaši zbežali v Estonsko. Spričo tega namerava litovska vlada izročiti estonski vladi noto, v kateri bo zahtevala, naj ji izroči begunce. Izgleda pa, da estonska vlada ne bo zadostna litovski zahtevi. Medtem se dozi ara, !a • soor med Poljske '..Uovko dan za dnem bolj , ..^ruje. Na Litvanskem sta bili zai*rti poslednji dve poljski šoli, ki sta tam doslej še obstojali. V Kovnu sta bila iz političnih razlogov zaprta dva poljska podanika. Litvanski nacionalistični listi v Kovnu so pričeli naravnost zahtevati, da naj naistopi Litva z oboroženo silo proti Poljski. Letalska nesreča v Jemenu KAIRO, 7. Iz Sane v Jemenu poročajo o težki letalski nesreči. Dva nemška letalca in en jemenski pilot, ki so izvajali vaje na nekem letalu tipa «Junker», so strmoglavili iz znatne višine na tla. Letalo se je docela razbilo in vsi trije letalci so bili mrtvi. DNEVNE VESTI BAZPU&ČBNA DRUŠTVA Z odlokom tržaškega prefekta je »ilo razpuSčeno pevsko društvo ;cHajdrih» na Prošeku z motivacijo, da je njegovo delovanje v nasprotju z nacionalnim redom v dr- Pevsko društvo drih» spada led najstarejša društva tržaške jfeolice. Delovalo je nad štirideset et Včeraj je bilo razpuščeno z odlogom tržaškega prefekta tudi pevsko društvo «Adrija» v Barkovljah e enako motivacijo. Društvo je ob-tojalo 38 let. Prefekturna oblast je razpustila prosvetno društvo «Napredek» v Gorenji Vrtojbi z navedbo, da ni lelovalo v skladu z nacijonalnim edom. Oblast je razpustila 4. tega meseca izobraževalno društvo VTnr T»~rvnA 'A1^*^ MONOPOLNEGA BLAGA Tajništvo pokra :nskega faši-stovskega udruženja prodajalcev monopolnega blaga, sekcije tržaške opozarja tem potom svoje Člane na shod, ki se bo vršil v dvorani društva Societži Operaia Triestina, ul. Emo Tarabochia št. 3. dne 9. t. m. z začetkom ob 9. uri pred pol dne. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1) ustanovitev novega nacionalnega fašistovskega udruženja 2) volitev odbora 3) dolžnosti in pravice prodajalcev in 4) »lučajno- V9KB KNJIŽICO Vnovič se opominjajo industrijalci, naj pazijo na člen 130. novega zakona o javni varnosti, po ka-lerem morajo vsi delavci biti o-premljeni z delavsko knjižico, na kateri mora v slučaju odpusta aH pa ob koncu leta delodajalec sam ali pa ravnatelj podjetja naznačiti čas službovanja ter vedenja, ki ga o delavec med tem časom poka-zaL Delavske knjižice se dobe brezplačno pri občinskih oblastvih. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE. Občinska živilska policija je izvršila v tednu od 30. septembra do 3. oktobra s pomočjo mestnih stražnikov sledeče operacije: pregledala je 12t>9 obratov (med njimi 240 pekaren) in je stalno nadzorovala vse trge in prodajališča izven njfh; izvršila je 490 zaplemb na trgih in po trgovinah z jestvinami, ker ni bilo blago za konsum, vzela je 7 vzorcev za analizo, 80 poku-šenj mleka, 0 ovadb na preturo radi prestopkov proti zdravst, ■> nim zakonom, 5 ovadb radi prestopkov proti uradnemu ceniku in proti predpisu, da morajo biti na vseh vrstah blaga, ki se nahaja v prodajalnici, napisi z označbo cene. IZGUBLJENO Na poli iz Skednja čez Sv. Ano do užitninskega urada v Žavljah je -guijil v ponede\:ek dne 3. t. m g. Boni acP Babič iz P lavi j št. 127, f Zavije, okoli p.Mne listnico, v kateri je orožn *ct, c.-ijbna iuv,-uira, n<4 i račun za K4 lir, oziroma potrdilo izdano o . Ue'i» kih za-Irug. tiekaj s "k in razuo dru*» n. «EDDIOST» V Twti, dne 8. cKMhm 1837. JJsiine. Poleg tega se je nahajal v Ustnici tudi bankovec za i>0 lir _ Fo&teni najditelj se naproša, da bi Ustnico vrnil potom orožnikov ali a njemu direktno. Dobi nagrado lir. Iz tržaškega življenja Pri igri padel pod avto 7-letni Hugo Schlager, stanujoč v ulici Mirti št. 11, je včeraj popoldne me»d igro pred ljudsko šolo v Rojanu za£el iztikati okoli nekega tovornega avtomobila, ki se je bil maloprej ustavi'1 tam. Medtem je šofer, ki ni zapazil dečka, spravil motor v tek, in ker je hotel o-brniti avtomobil, ga je pognal za par metrov nazaj. Nesreča je hotela, da se je Schlager tedaj nahajal za avtomobilom, ki ga je podrl. Neprevidni deček je padel tako nesrečno, da je prišel z desno noge pod kolo, ki mu jo je strlo pod kolenom. šofer, 25-leini Ivan Koc-jančič, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vr-dela št. 1002, je takoj priskočil na pomoč nesrečnemu dečku in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeil v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj 5 tednov. Starček in nerodni kolesar Ko je 70-letni Josip Grison, bivajoč v mestni sirotišnici, včeraj popoldne okoli 17. ure šel po ulici Pieta, je na vogalu ulice Gatteri nenadoma privozil za njim s kolesom neki mladenič ter se zaletel vanj. Radi sunka je Grison padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Dočim jo je nerodni kolesar naglo oukuri'1, so mimoidoči priskočili na pomoč nesrečnemu starčku in ga spravili v bližnjo bolnišnico, kjer se bo moral siromak zdraviti približno me--del v steeno ter mu te*i pevirečil 10 cm dolgo rano. Raj^eaec je bil prepeljan z Zeieaieti kritem v bolnico Usmiljenih bratov, kjer se bo moral zdraviti meeec dni. IzgM^tci sodišta Obtežen, da je raažalil Ivana Kacina je sodnik v Idriji obsodil na 4 meeece zapora, ker da je razžalil miličao stramo, katera ga je vprašala po osebni izkaznici 28. avgusta t. 1. v Idriji. Stvar se je zgodila tako: MiliČni straži, ki fe patrulirala mimo njega, se je zazdel sumljiv in popolnena neznan, zato ga je ustavila in zahtevala od njega identiteiao iskaznico. Ko so si jo ogledali, so mttičarji posumili o mjeni pristnosti, ker je bila slika odtrgana in tudi pvdpie občinskega načelnika ni bil viiae čitljiv. Na podlaci te*a se pefvaMM Kacina, naj gre z njisei. Kaeim pa se jim je baje upiral in j* zaeerjal ter baje retecl «Ce me zaprete brez pravega vzroka, mi boste plaćali izgubljeni čas in izgubljene delavne dni.n Nekateri pa so trdili, da jim je grozil, drugi zopet da ne. Sedaj je napravil priziv. Za#ovar-jal ga je odvetnik dr. Stojan Braj-ša. Ker je sodni dvor smatral za potrekno, d«t so izprašajo priče v razjasnitev nadeve, je odložil raz pravo ter na predlog in prošnjo dr. Brajfie obtoženca, ki je bil do tačas zaprt, izpustil na začasno svobodo. Mladoletna dekHea pred sodniki. Komaj petnajstletna se je morala vklenjena zagovarjati; Justina Tratnik, ki jo je idrijski sodni pred mesec dni obsodil na 3 mesece ječe, ker je brez potnega lista prekoračila mejo. Prizivno sodišče je sicer obsodbo potrdilo, vendar pa ji ostala dva meseca zapora podarilo. Razprava so je vršila pri zaprtih vratih, ker je bila deklica mladoletna. Ker je hranil v svoji baraki granate, se je moral v petek dopoldne zagovarjati prep tuka.šnjim sodiščen Jožef Zdravlje, delavec iz Bovca. Na zatožni klopi bi moral sedeti tudi Piziga Jožef, pa je bil odsoten. Obtožen je bil, da je hranil svoji hiši štiri gianate in bil tako kriv, da je granata, ki je eksplodirala, ranila več oseb. Dvanajstega maja 1923. je namreč v njegovi baraki, kjer je njegova sestra hranila Štiri polne granate po naročilu Josipa Piziga, ki se je nahajal tedaj v ječi, eksplodirala ena granata v roki Andreja Mužina kateri je udaril z njo ob mizo. Andrej Mužina, ki je 'bil te daj uslužben pri tvrdki, ki je pobirala v dotičnih krajih vojni materijal, je baje izvedel, da hran Zdravlje v svoji baraki več granat zato se je podal tja s svojimi dela\ ci, da bi granate pobral. Ko je prišel tja, je prijel granato in udaril z njo po mizi in sicer kot je govoril sam — ker mu jo Zdravlje reke1 da so prazne. Radi eksplozije je bilo več ranjenih, med temi dve ženski. Obtoženec Zdravlje prizna, da so hranili doma granate — rn sicer na odprti polici. Ni bil pa prisoten, ko so prišli v barako Mužina ii drugi, prišel je v sobo šele pozneje. In tedaj je videl Mužino, ki4 je prijel za granato in udaril z njo po mizi. Granata je eksplodirala. «Ste videl še koga drugega, da bi vzel v roko granato?» «Ne, Mužina sam jo je imel v roki. Igral se je znjo in udaril močne po mizi.n Priča Matija Kravanja, ki je Ml tudi zraven in je bil delavec v Bovcu — izpove tudi, da je videl samo Mužina, kako se je igral z granato in udaril z njo po mizi. Gr* je fcila kalibra 27. Predsednik pokliče pričo Andreja MuMna. Priča nosi miličarsko obleko rn je doma iz Kobarida. «Bil sean usiužken v Bovcu pri druftki za pobiranje vojnega mate>-rigala. Zvedel secn, da hrani Zdravlja granate, in sem se podal k nje mu z namenom da jih peberetn Ko sem prišel v tavafeo, mi je rekel, da se prazne. Nato je dal meni in ie dvema drufima eno. Postavil sem jo na mizo in tedaj je easpio-dirala. Predsednik se razbudi: «Kako je megla granata eksplodirati, Če ste jo le peieftiii aa mi »o t Vi lažete. Spioto pa, kdo vam je dal pravico k oditi v tu,,o hišo pobirat '£» «MieHl sem, da se gnmate prazne in jih sssem pobtrati.n «£ako ste megel to misliti, ko ste kot vefeak v tej široki lahko poznaii, da niso prazne. Sploh pa — vi aa4ie ga iezika, vešč vožnje kaiajona i*? slufbe v mc.stu ali na deželi. Rojan - h' i lini št. 685. _^ PEK.OTSKI vajenec, dobro izveibar se išće. Drufovka, Rojan. ZA majhno plačo — ta mesec ludi brez plačno — vitopi študent ubožnih sta' v v notarsko, odvetniško pisarno. \ eSč slovenskega in ifaliianskega jezika. Gre ^ugam, a najrajši v Gorico. Nas].»v pove garifika uprava, 1384 KINO -IDEAL*, Danes od 17.38 naprej superfilm ^Življenje Je Charl»*tw V glavni ulogi Patsy Ruth Miller in Moa te Blue. Izven programa konaiena točk «Tiloaassa» s Harold Llovdom. — Y ne Heljo od 16. ure naprej prvovrstni pro- gram s supcrfiJmom Moaiecarlo z Betty alfour in Carlye B!ackwel, dramatični roman v petih dejanjih, ki je dožrve povsod najvefcii uspeh. 1385 Av orao^llfta Ma Trst Lsjkev-Divaći-Se«ožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi iz Pi*zza Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 3i. m*rca. I z TMa v Senožeče ob 16 15. Iz Bazo vice ob 16 45. Iz Lokve ob 17—. Iz Di vače o'i 17-10. Iz SenaŽeč v Trst ob 7*30. Iz Divače ol 7*5'' l: Bazovice ob 8-15. I, stki za tja in rvzsj Tr5t DivtCa In na za? L 13* — . Trst-Sera/ečf in n»*aj L l»i — Manufakturna (1079 u blizini Trsta dubro upeljana se oda takoj, potrebno poznavanja talijanskog jezika. Eksistenca asigurana. — Ponudbe „Edinost" pod „TEXTIL". Z\m"T&n povjs j Trut, Vi« t« Kurti^e zinto srffrro in kf&ne. 'opravja j in pr*daja zlstrni *>. ene 2 j MODNI SALON LlIfiiM Trst, Vlfi XXX ©ttobr« 15 tefesra kfcbaks* od L 30 T st — Cerso v. E. III št. 26 V pond«$ek 10. ok»«l»ra se začne razprodaja vsega blaga po vsaki COrii. IZDELKI ZA MOŠKE: Zlmtk« obtoke, ................. od L 100*— naprej Pa'e^ls, mošKi. drbell ............ . 120*— Mat«, izdelane iz debelega blaga......... , 26 — Nacionalno in inozemsko blago. (1080) Oćreiki za povrSfrike angleški tip .......od L 47 — naprej Blago ge bo predajalo do izčrpanj zaloge. Trst, Cor V. E. III žt ioa ■■ as zakaj si odšel, ne da bi pokazal najmanjšo brigo zanjo, ko je zaklicala tvoje ime!» «Naj«brž ga je le zaSepetala,» je rekel David in se krCevito trudil, da bi ukrotil razburjenje, ki ga je povzročilo to čudovito sporočilo. «Ni ga zašopetala,» se je razhu-dil Peter. «Jaz sam sem jo slišal jasno in t&ko tudi mnogi drugi, ki flo bili v dvorani!» «tPotem se ni to zgodilo tedaj, ko sem bil obrnjen proti njej ali ko ji i'e nadzornik poljubljal roko. Ta-:rat je bila priložnost za to, je mrmral David. ((Otrpnila je kakor vari drugi o-koli. Tudi jaz sem bil popoln mu-tec. Se nikdar v svojem življenju ntoem vžil toliko strahu. Ko je polkovnik Amaud ukazal, da te morajo zbičati, sem čutil mrzel znoj, ki mi je polzel po vratu. Pa gospoda si li videl? Njegov obraz je bil obraz bolnika in take smrtne »bledice nisem še nikoli videl kot tedaj na obrazu Anice. Vsi smo gledali pred seboj tvojo podobo na trati, razgaljeno do kože in zvija-jočo se pod sekajočimi udarci biča. Ce pomislim«, je zaključil Peter. «da so je vse tako lepo izteklo po tistem strahu, ki je tako grozno zledenil našo kri, zlasti pa Aniči-no, ne vem sam, kaj naj rečem!» «Jaz ne vem, kaj hočeš reči 7. besedo «lepo», je menil David. Morebiti misliš na dejstvo, da fem odnesel kožo, ki je bila zjutraj cela in bi morala biti taka tudi zvečer.» Peter je osupnjeno zazijal. «Ali hočeš reči s tem, da ne bo3 izkoristil nadzornikovega prijateljstva?« »•Kakega prijateljstva?« Petrovi prsti tolsti so trdo stisnili Davidovo nadlaket. «Znorel si,» je vzkliknil, «ni čuda, da nisi slifi&l Anice! Morda mi boš zdaj tudi poA'edal, da nisi slišal Higota, ko ti je ponudil svoje prijateljstvo, če prideš v Quebec?» «To sem slišal. Nimam namena iti v Quobee.» «Pot®m si (brezupen. Kadar ti kraljevi nadzornik v Novi Frantiji ponudi svoje prijateljstvo hi rla zadošronja za razžaljenje, pomeni, da je tvoja sreča zagotovljena. Beseda U njegovih ust in že boš med prvimi za kraljem samim. Fok\ar-jen kakor je, svoje obljube nikoli ne prelomi, zlasti ne take vi«»te. Vsakemu je znano to. Ko si odhajal, so ti sledili vse drugačni pogledi kot pre«j in Bigota sem slidal, ko je pravil Anici, da ga ni nikogar v Quebecu, ki bi se po preteku enega leta n*>sel meriti s tabo, £e namreč sprejmeš njegovo povabilo. Da, ravno tako je rekel — njc-goro po vabi io I Tedaj bi moral videti pogled na Aničinetn obrazu N