^danr^Job^ii^U ta preinikev. goiKUy» v* Holidaja. yeak xxxl PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS Urednilkl in upravniftki uro« tor i: 2067 South LawndeU Ave. Office of Publiratlon: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockw»ll 4004 Cona liata j« |6.00 ** tl"1' m,tt»r Ja»u*ry 11. IM«. »t Um post-offk* •t CUmo, na—K undar Um Aet of Congrmrn of lUrch «. W7t. CHICAGO, ILU TOREK. 1». JULUA (JULY 1»), 1938 Subacrlption |ti.00 Yo«rly fiTEV.—NUMBER 140 Acceptance tor aiailing at special rate of poatage provided for ia aectlon 1108, Aet of Oct. 8, 1917, authoriied on June 14, 1818. otranji konflikt v uniji avtmh delavcev se poostril juipcndirani člani eksekutivnega odbora nameravajo sklicati konvencijo, ki naj bi strmoglava režim predsednika Martina, "ker se po-ilužuje diktatorskih metod pri zatiranju opo-JEjcije.,» Martinovi pristaši prevzeli kontrolo nad krajevnimi unijami. Lewis skuša porav- nati spor Xilwiukee, Wis., 18. jul. - d Hali. suspendirani podpred-dnik unije združenih avtnih de-Lf, je naznanil, da bodo u* muki sklicali konvencijo, za-io pa je napovedal, da bo ta ivencija dokazala, da 86 od-ptkov članstva nasprotuje Ho-ffju Martinu, predsedniku u* jt, ki je pred nekaj tedni su-endiral štiri podpredsednike tajnika-blagajnika G. F. Ad- Hill je govoril pred člani krame avtne unije, ki ima p<* njbo i Allis-Chalmers Co. Zad-) goboto 80 Martinovi prista-udrli v glavni stan te unije [usegli vse rekorde ter $300 gotovini. Naval na urad unija , vodil George Kiebler, pred-inik distriktnega sveta unij 0. Kiebler je povedal Harol-ChristOffeju, predsedniku ijevne avtne unije, da ga je irtin imenoval za upravitelja, ilje je rekel, da bo zasegel tu-iklad unije v vsoti $20,000. sklad ima unija v neki mil-uuki banki. Christoffel se je potem obrni distriktnega pravdnika J. Steffsa s pozivom, naj iz-taretacijska povelja za Marti-pristase, ki so udrli v urad ije. Od Steffsa je potem dobil lovor, da bo on zahteval polila od onih, ki so sodelovali navalu. Hal! je na shodu članov mil-utfke avtne unije silovito nadal Martina. Dejal je, da sd služuje diktatorskih in gange-ih metod v boju proti organi-»ni opoziciji, da se vzdrži na milu. fctroit. Mich., 18. jul.—Cla- ekaekutive avtne unije so na-•nili. da ro prevzeli kontrolo 4 tremi krajevnimi unijami, »ose uprle avtoriteti Homer-Martina, predsednika unijd Nknih avtnih delavcev. Te «)« »o v Milwaukeeju, Wis„ ■Nonu, Mich., in Tarrytow-N. Y. ^ija je posledica konflikta, J« zavrel resen značaj, ko je JJ" suspendiral štiri podanike in tajnika-blagajni-Suspendirani podrepdsedni-10 ™ Hali, Richard Franken-J' wyndham Mortimer in kr N. Wells. ktroit, Mich., 18. jul. — No-MJi spor v avtni uniji bo JJk*n v rešitev Johnu L. J*, načelniku Odbora za in-Jnjiko organizacijo, v kate-■' * unija včlanjena. Pred-71 kr»jevnih unij v Detroi-»J» Podpirajo Martina, bodo C° k°nferirali z Lewisom v P»«Jonu. Zadnji teden so v njegovem uradu su- člani eksekutivnega TV'" predstavniki nekate* ^•vnjh unij v Michigsnu ^ . " ylir.ll nanj, naj * konflikt. ubiti t v eksploziji olja ESN v j"«- - Jetniska reforma v državi Georgiji Jetniki izgubili verige Atlanta, Ga., 18. jul. — Jet-niška reforma, katero je priporočil v sprejetje governer E. D; Rivers v zadnjem novembru, je bila včeraj uveljavljena. Jetnikom v 118 jetniških taboriščih so odvzeli verige, v katerih so bili vkovani. Zakon,. ki je bil sprejet v državni zbornici, prepoveduje tako mučenje jetnikov kakor tudi pretepanje. Samo nepoboljšljivi jetniki bodo ostali za zidovjem nove državne jetnišnice, ki je bila zgrajena v Tatnallu. Za druge so postavljena posebna taborišča. Jetniki bodo gradili ceste in delali na državnih farmah, ampak ne več v okovih. Druge provizije novega zakona določajo klasifikacijo jetnikov. Mladi zločinci bodo ločeni od starih in država bo skrbela za rehabilitacijo prvih, da postanejo koristni člani človeške družbe. V državnih Jetnišnteah je o-krog 7600 jetnikov; dve tretjini teh tvorijo zamorci. Do L 1908 je država kovala profite, ko je oddajala jetnike v najem privatnim kontraktorjem, toda ta sistem je izzval ostre kritike, ker so kontraktorji postopali z jetniki ko s sužnji. Na pritisk z vseh strani je bil ta sistem odpravljen. Mussolini jeva vlada v finančni stiski Pariz, 18. jul. — Mussolinije-va vlada namerava prodati A-meričanom slovite slike in druge umetnine, ker rabi denar za nakup pšenice in drugih potrebščin v tujezemstvu, se glasi napol uradno poročilo. Diktator odredil pregled umetnin v italijanskih muzejih. To — pravijo — je dokaz, da se Italija nahaja v resni finančni stiski. alte 1 ^'Ijen, nttnl H 80 j« Domače vesti Obiski Chicago. — Zadnje dni so Ivanka, Rose in Ralph Beniger iz Exporta, Pa., obiskali gl. u-rad SNPJ. Obiski v Ix>uislani Oak Grove, La. — Mrs. Eva Ožfbolt iz Garfield Heightsa, Cleveland, O., je tu obiskala svojega brata Johna Kovača, s katerim se nista videla že 34 let. Clevelandske vesti Cleveland. — Dve hrvaški sestri, vdova Mary Kuzmič in Ka-> ta Brojkovič, sta 14. t. m. umrli druga za drugo. Prva je umrla Mary in ko je Kata to slišala, jo je takoj zadela srčna kap in v sedmih urah je bila/ tudi ona mrtva. Prva je bila stara 49 let, druga pa 46. Pokopani sta bili istega dne. Število ameriških milijonarjev raste Na najnovejši listi jih je 61 Waahington, D. C., 18. jul— Department federalne zakladnice poroča, da se je v letu 1936 število milijonarjev v Združenih državah pomnožilo za dvajset. Dočim je v letu 1935 41 oseb prijavilo federalnemu davčnemu uradu milijon dolarjev ali več latnih dohodkov, je bilo v letu 1936 61 takih prijav. Skupna vsota dohodkov, katero so prijavili posamezniki v letu 1936, je znašala 19 milijard in nekaj čez 240 milijonov dolarjev ali 29 odstotkov več ko v letu 1935. _ Kompanija odklonila priporočila odbora !Newton, Ia., 18. jul. — May-tag VVaehing Machine Co. je od-donila priporočila posebnega odbora, ki ga je imenoval governer N. G. Kraachel, glede po- Kanton spet tarča japonskih bomb » Kitajska trdnjava ob reki Jangtse uničena —r- Kanton, 18. jul. — Prebivalci mednarodne naselbine v Kantonu so včeraj opagovali japonske letalce, ko so bombardirali glavno železniško postajo in poslopja v bližini. Konzuli zunanjih držav so naznanili, da bodo vložili protest pri tokijski vladi, ker s<^ Japonci vrgli nekaj bomb tudi na mednarodno naselbino. Dvajset bomb je treščilo na postajo železnice, ki spaja Kanton s Hankovom^ kjer je začasni sedež kitajsk? vlade. Naval je uprizorilo 18 letal, ki so v kratkem času vrgla veliko število bomb. Druga japonska letala so bombardirala progo te fteleznice pri Jingtaku. Sanghaj, 18. jyl. — Japonci poročajo, da so j utihnili kitajske topniške baterije na hribu nad reko Jangtse v bližini Kiu-kianga ter razbili kitajsko trdnjavo. Zdaj — pravijo — bodo japonske bojne ladje lahko od-plule po tej reki proti Hankovu. To mesto je oddaljeno od Kiu-kianga okrog 186 milj. Kitajci so priznali padec trdnjave, zaeno pa poročajo, da je bilo 10,-000 Japoncev ubitih in ranjenih v bitkah v zadnjih dveh tednih, ki so se vršile pri Kiukiangu. Hongkong, 18. jul. — Kitajci poročajo, da je otok Namoa, ki so ga zasedli zadnji teden, še vedno pod njihovo kontrolo. Ta otok leži v bližini obrežja province Kvantung, Ž20 milj seve-rovzvzhodno od Kantona, glavnega mesta južnf Kitajske. .... ,.3.,— t- Plemenski izgredi V Palestini se nadedjujejo Jeruzalem, 18. jul. — Izgredi med Židi in Arabci se še niso polegli. Včeraj so spet vršili krvavi spopadi, v katerih so bile tri osebe ubite in več drugih ranjenih. Od Izbruha izgredov 5. julija pa doslej je bilo že čez sto Židov in Arabcev ubitih in skoro tristo ranjenih. ravnave stavke v njeni tovarni. Stavko je oklicala unija CIO pred dvema meHecema, ko je družba naznanila znižanje mezde. VELIKA FASISTIČ- Roo«veltova komi- NA OFENZIVA PRI VALENC1JI Obrambna črta španske armade pretrgana MILIČNIKI SE IZMOTALI IZ PASTI Hendaye. Francija. 18. jul.— Fašistična armada pod poveljstvom generala Joseja Varele je včeraj pretrgala lojalistično o-brambno črto v vzhodni Španiji, med Teruelom in Saguntom. To je bila največja fašistična zmaga v ofenzivi na tej fronti, ki se je pričela zadnji teden. Obe strani sta koncentrirali veliko oboroženo silo na tej fronti. Včerajšnja fašistična zmaga je velikega pomena, ker je upornikom odprla pot pn prodiranju proti Valenciji, gftvne-mu španskemu mestu ob Sredozemskem morju. Ako bo prodiranje uspešno, bodo fašisti uničili komunikacijske zveie med Valencijo in Madridom. V Barceloni, kjer je sedež španske ljudske vlade, so bili potrti, ko je prišla vest o fašistični zmagi. Ta je bila iavoje-vana na predvečer tretje obletnice izbruha civilne vojne. Ma-nuel Azana, predsednik španske vlade, je naznanil, da bo danea, ko bo Španija stopila v tretje leto civilne vojne, govoril po radiu prebivalcem lojaliatiČne Španije. Španska vlada je priznala fa-šiatično zmago, zaeno pa ja pristavila, ds so jo morali fašisti drago plsčstl. Več tiso4 upornikov je bilo ubitih ih ranjenih v bitkah z lojalisti, dočim fašisti pravijo, da so v zadnjih dneh ujeli 3000 do 4000 španskih miličnikov. Mora de Rubielos, Albentosa, San Augustin, Barracas, Pina In1 nekatera druga mesta in vasi so v fašističnih rokah. Prve tri so fašisti okupirali zadnjo soboto, ostale pa včeraj v ofenzivi, v kateri so sodelovale ltali-junske čete. Armada 40,000 miličnikov, kateri je pretila Izola' cija v saguntskem sektorju, se je pravočasno z umikom izmotala iz (Masti. t Dal le ns 8. »trasO Protizidovska kampanja v nemškem mestu Stuttgart, Nemčija, 18. jul.— Protižidovska kampanja se je obnovila v tem mestu in naciji se poslužujejo slične taktike kakor v Berlinu v zadnjih tednih, da potisnejo Žide iz gospodarskega življenja. Vse židovske trgovine so zaznamovali z napisi. Lastnike in uslužbence, ki so hoteli zbrisati napise, so naciji pretepli. General Franco odlikoval voditelja fašistov Burgos, Španija, 18. jul. — Fašistična Španija je počastila Nemčijo in iUlijo, ko je odlikovala maršala Goeringa in grofa Člana, italijanskega zunanjega ministra. Goering je dobil viteški red, Ciano ps je bil ime-novan zs viteza reda Izabele. Češka vlada zanika nacijeke obdoliitve Berlin, 18. jul. — Dr. Vojtech Mastny, češkoslovaški poslanik v Berlinu, se je oglasil v predu nemškegs zunsnjegs ministra in protestiral proti poročilom v ns-cijskem tisku o mobilizaciji češkega vojaštva ob nemški meji in gradnji barikad, kar ps je poals-nik odločno zanikal. sija na Švedskem Študija zadružnega gibanja Stockholm, Švedska, 18. jul. — Rooseveltova komisija devetih ekonomskih v6ščakov, ki se mudi v Evropi, bo gost švedskih socialnih demokratov, ki jim bodo pojasnili, zakaj ima Švedska malo industrijskih konfliktov. Člani komisije, ki so proučevsll gospodarske razmere v Angliji tri tedne, bodo kmalu dospeli na Švedsko. Glavni predmet študije ameriških veščakov bodo švedsko zadružno gibanje ln aktivnosti Švedske delavske zveze, katero tvori 41 unij. Zveza ima 812,-000 članov, kar pomeni, da so skoro vsi delavci organizirani, kajti akupno Število prebivalcev Svedake znaša le šoat milijonov. Socialni demokratje so prišli na vladno krmilo pred šestimi leti. V tem Času ao postavili državo na trdno gospodarsko podlago ln njihova zasluga je, da dežela v tej dobi ni imela nobene resne gospodarske krize, obenem pa izvajajo program, da ae zuvarujejo pred gospodar-skfm polomom v bodočnosti. Tu pravijo, du je prav za prav Švedska delavaka zveza vlada, ne parlament. Ona aktualno vlada državo po svojih repre-zentsntih. Notranji minister Gustav Moller je nedavno Imenoval posebni odbor in mu poveril sestavo načrtov, da se dr-žsvs zavaruje proti brez|>oael-nosti v slučaju krize. Program uključuje potroši tov «726.000,-000 zs financiranje gradnja jav ni h del in drugih projektov.. Mehika dala vrelce oljnim delavcem Vlada določi vsoto odškodnine Mežico nty, 18, jul. — Pred-sednik Lazaro Cardenas ju zadnjo soboto objavil na red bo, s katero se je vlada umaknila Iz aktuulnega obrata podržavljenih |*»trol«Jsklh vrelcev v Mehiki, izvzemšl v federalnem dia-triktu v okolici glavnega mesta. Vse ostale vrelce je Csrdenss izročil voditeljem sindikata oljnih delavcev, naj jih oni obratujejo in nosijo odgovornost za produkcijo. Pričakuje se, da l>o mehiška vlada prihodnje dni določila vsoto odškodnine, katero je pripravljena plačati sedemnajstim angleškim In ameriškim družbam, ki so bila,do 19. marca t. I. lastnik petrolejskih vrelcev v Mehiki, Državni cenilci so že dokončali delo in na |>odlegl njihove ocenitve bo določena odškodnina. Hivši angleški In s-meriški Isstnikl cenijo vrelce ns 400 milijonov dolarjev, toda vls-ds I s) ponudila družbam veliko msnjšo vsoto. Japonci se posluiu-jejo strupenih plinov Hankov, Kitsjaks, IM. jul. — Dr. H. Halbot. angleški zdrav-nik, ki zdravi ranjene Kltsjce, Je izjsvil. ds ae Japonci poalužuje-Jo atrupenih plinov v vojni. On Je to dognal pri posmrtni prel-aksvl kitajskih vojakov, ki so padli na fronti pri Matovčenu. SODNIK IZDAL IN-JUNKCUO PROTI PIKETIRANJU Unije Ameriške delavske federacije prizadete OBRAMBA DELAVSKIH PRAVIC Phlladelphia, Ps. — (FP) — Injunkcija, katero je izdal federalni sodnik Oliver B. Dickin-son'ln katera prepoveduje pike-tiranje, je razkačila voditelje Ameriške delavake federacije. Joseph Padway, pravni svetovalec ADF, Je zapretil, da bo tiral to zadevo pred federalno vrhovno sodišče, če bo treba. "Akcija sodnika Dickinsons je smešenje justlca,'' je rekel Padway, "Ameriška delavska federacija se bo borila do skraj-nosti. Delavci imajo pravico ns podlagi federalnegs zskona iz-vajsti pritisk, da isvojujejo svoje zahteve in to pravico bodo tudi branili." Dtckinson je izdsl injunkcijo v prilog Union Premier Food Stores Inc., kl ims več trgovin v Phlladalphiji. Prlzsdete so štiri unije ADF—Retail Clerks International Protective Assn., Retail Food Clerks, Storage VVarehouse Employes ln Amal-gamated Meat Cutters. Clanl teh unij so pričeli piketiratl trgovine potem, ko je federalni delavski odbor informiral kom-panijo, da se ne sms pogajati i nobeno izmed tah unij, doklar na bo apor med njimi In unijo lini tod Food Workera poravnan, Slednja unija Je včlanjena v Odboru za Industrijsko organizacijo. Prej so unije ADF vodile opozicijo proti razpisu glasovanja, ki naj bi odločilo, katera izmed teh unij reprezentlra večino delavcev. Sodnik Dlckinaon Je dejal, da je sporna zadevs prišla pred delavski odbor, sato federalni zakon v tem slučaju ne drži. Psdway Je potem citiral odlok federalnega vrhovnega sodišča, da kontroverza glede reprezen-tncije pri kolektivnih pogajanjih se smatra za spor in dovoljuje mirno piketiranja. Da JU Jim kljuko! (Narisal Jerger.) Preiskava pohoda stavkarjev v Waukeganu VVaukegan, III., 18. Jul. — Državni pravdnik C. K. Maaon je odredil preiakavo pohoda atsvksrjev, članov unije CIO, in njihovih prijsteljev pred sodno poslopje v VVsukegsnu zadnjo aoboto. Oskley Mills. orgsniM-tor OIO, ki Je vodil pohod, Je 'bU sretiran. Vzgojna kampanja relifne administracije Washlpgton, D. C. — "Doka-ze Imamo, da Je velik del starih Američanov zainteresiran v vzgojne prilike, kakršnih niso imeli v mladih letih," je izjsvil Hsrry llopklns, načelnik federalne relifne administracije. "Cez milijon starih Amerlčsnov se jo naučilo brsti in plssti v šolah, ki jih vodi uprava WPA. Dokler ni WPA pričela z vzgojno kampanjo, je bila vzgoja o-mejena na malo število držav," Japonska odgovorila ameriški vladi Waahlnffton, D. C., IS. Jul.— Po več tednih odlašsnjs Je Jsponsks odgovorils ns zshtevo ameriške vlade, da mora vrniti lastnino smrrlškim državljanom ns Kitsjakem, katero Ja zasegla v teku vojne. V odgovoru pravi, da zahtevi ne more ugoditi popolnoma. zaeno t« Je obljubila, da bo skušala popraviti krivico. Moinost likvidacije spora med Bolivijo in Paragvajem Huenoa Aires, Argentina, IA-Jul. Informirani krogi napovedujejo poravnavo konflikta med Bolivijo in Paragvajem, kl ga ja izzvalo vprašanj« kontrola obrne j n* i h »krajine (*hsco. Tl pravijo, da bo dogovor podpisan še U ted«m, vstopil pa bo v veljavo, ko gs ratificirata zbornici <žbeh dr Jav. PROSVETA PROSVETA THK KNLIGHTENMIOrr " HM M M* m.» aa Mi UM m taM 1*1 m ta Otmm »7JM M T« a» p* latei m 1» W| I p ■ _ Sa*«i1>tl«a rmim i far tk« OaSai IMMI i CaaaAa M M »ar »aar. Ckim— mU CImm UJ* »• ».M »ar mr- < MaaM» aa m m*.* i^jr^J •aaU. Pripravljalni odbor. S pota V 135. številki Prosvete je poročilo o naših rojakih, ki so odpotovali v staro domovino na obisk. V dopisu je rečeno, da z agilno delavko za jSNPJ Mary Smoltzovo iz Chisholma potuje njena devetletna deklica oziroma hčerka, kar pa ne odgovarja resnici. Deklica je namreč hčeH ka neke druge rojakinje, ki je potovala v isti skupini. Mra. Smoltz je sama odpotovala na obisk svoje matere in matere svojega pokojnega soproga v Ribnico na Dolenjskem. Naj omenim tudi to, da je bila rojena na Elyju, toda je kot dveletna deklica odpotovala z materjo v stari kraj in se |>otem kot mlado dekle vrnila nazaj v Ameriko, v svoj rojstni kraj. Živela je večinoma na Chishoimu. To Je torej njen drugi obisk stare domovine. Ravno prej sem prejel iz 1 Ljubljane pismo drja. F. Trda-i na. tudi RibniČana. ki med dru gim piše: "Včeraj (1. julija) Beaketni piknik Cankarjev« ustanove Cleveland. — V nedeljo SV julija se bo vršil besketni piknik Cankarjeve ustanove na Zorco-vi farmi v Chardonu, O. Na tem izletu bo nekaj najbolj zabav nega in razveseljivega, kar je bilo ie piknikov ali izletov v naši naselbini. Da bo izlet bolj uspešen, bodo sodelovala štiri ženska društva in sicer: Progresivne Slovenke, Napredne Slovenke, Svobodomi sel ne Slovenke in Slovenske So-kolice. Pri teh društvih so se prijavile razna dekleta in žena, ki bodo pripravile beskote, iz katerih bo jedel mož ali fant, k bo potegnil enako številko kot jo bo imel besket. Ne mislite pa, da se boste kar usedli in jedli Vsak. ki bo hotel jesti, bo plača $1 za besket, Ženske bodo pa irt-vovale jedila. Vse to, kar se bo dobilo, gre v pomoč ustanovi tn Cankarjevemu Glasniku. Zraven tega se bodo pa tud vršile razne igre in tudi baUn- Ig1«*. 19.^-, „, Tedenski odmevi Anton Garde n PO KATERI POTI? _ XV Zadnjič sem omenil, da se bom douknil usmerjenja sovjetske politike ki I njih letih por-'-----JLf, kapitalizmom. popolnoma sprijaznila 7 —TaSaratad Picteraa. Harry Lundnberg (levo) predsednik unije mornarjev v San Franciscu, in Harry Bridgee, predsednik konkurenčne mornarske unije in direktor CIO na zapadli. canje. Izletniški prostor je zelo prijazen, ima veliko, košato drevje in hladno senco ter mize, pri caterih se bo lahko sedelo in igralo. Ker so se ženske odzvale za sodelovanje, sedaj želimo, da tudi moški napravijo svojo dolžnost, in ta dolžnost je, da pridete na ta izlet v polnem številu, da vas ženske ne bodo prekašale in glejte, da bo vsak besket imel svoj par. Kateri še niste bili na Zorco-vi farmi, vzemite Chardon Rd. in peljite do drugega mosta od reke Chagrine iri ko pridete tja, zavijte na desno pa ste na mestu. Torej na .»videnje na zgoraj omenjeni dan.—Odbor. To in ono is Johnetowna Johnstown, Pa. — Pri nas so delavske razmere take kot drugod. Toda čeprav so slabi časi, pri društvu vseeno ne nazadujemo. Pridobili smo sedem članov v mladinski in enega v odrasli oddelek. Meseca maja smo izgubili dobrega člana in druš-* tvenika Franka Gunda, ki je bolehal od meseca julija 1036. Naša jednota mu je pomagala ves čas bolezni. Dostikrat mi je omenil, da je srečen, ker je društvo obdržal in kaj bi zdaj počel, če bi ne bilo društev. Pokojnik je bil tudi član in soustanovitelj društva Ciril in Metod št. 16 JSKJ. Naše društvo 448 SNPJ mu je poklonilo lep venec v zadnji pozdrav, kakor tudi izvršilo vse svoje dolžnosti ob času njegove smrti. B Tega ne bi omenjal, da nisem čital v Amerikanskem Slovencu o smrti in pogrebu pokojnega brata Franka Gunde. Pisec niti ne omenja, da je bil član SNPJ, čeprav je to dobro vedel. Pokojni je bil verskega prepri i čanja, kar pa naše društvo nikomur ne brani kakor tudi jednota ne. To omenjam samo toliko, da bo pisec, ki se podpisal "Poročevalec", vedel, da vsega ne prezremo. Vreme imamo precej vroče ta mesec in vsakdo si želi svežega zraka v prosti naravi in to posebno še ob nedeljah. Pikniki so bolj redki v okolici Johnstowna. Zato se je pevsko društvo Rodoljub odločilo, da priredi izlet na svoji farmi, ki je znana kot "Hrvaška farma", v nedeljo dne 24. julija. Zabave bo dovolj in postrežba izvrstna, kot je vsaki-krat, kadar Rodoljub priredi kakšno stvar. Tudi jagnjeta se. bodo vrtela na ražnju, tako da bo vsega dovolj. Za slučaj dežja je dovolj strehe sa vse. Torej prihodnjo nedeljo na svidenje na pikniku pevskega zbora Rodoljuba. Louta Štefan ich. 448. med zamorcem aom In Nemcem Brki je premagal svojega tekmeca v prvi rnndi Nekoliko komentarja Mlhaaukee. — Br Martin Ho-chevar is Puebla napoveduje vojno vsem, ki ao glede Rusije drugačnega mnenja ko on. Sicer mi je snano. da je vsako stvarno argumentiranje nemogoče s človekom, ki sarije svojo glavo v pesek, kakor na primer ptič noj. da ne vidi in ne sliši, kaj se godi okrog njega. Razvidno je tudi. da je Martin histerično zaljubljen v rusko diktaturo in bi argumentiranje z nJim nič ne pomagalo, ker bi on argumentov aploh ne razumel. Toda, ker njegov* kritike 0itajo tudi oetali či ta tel j i Proavete. je nekoliko komentarja potrebno tudi od moje strani. V Prosveti s dne 14. julija me br. Hočevar skuša prikazati kot neke vrste pomočnika br. Jureatu pri sestavljanju dopisov in obratno. Z drugimi besedami: midva s Jurca to m pride- va skupaj, da napiševa dopis v Prosveto v obrambo gl. urednika, ln Če to ne zadostuje, pokli-čeva na pomoč še br. Barbiča. O Jurčovih dopisih pravi, da so koš laži in obrekovanja, nikjer pa ne omenja, kaj se je Jurca zlagal. Br. Hochevar omenja tudi neke tri člane, katere da sem obrekoval in pisal laži o njih. Svetoval bi mu, naj mi aporoči, kateri člagi so; nadalje kaj sem napisal lažnjlvega in obrekovalnega proti njim in kje. Naj imenuje ime in Številko časopisa, v nasprotnem slučaju se prav lahko poslužim jed-notinih pravil, kar mi on sam priporoča, in imel bo priliko prepričati se, koliko se jaz razumem na pravila. ' Kar se tiče br. Jurce, ga o-sebno poznam kot dobrega delavskega agitatorja. Njega sem največ spoznal na konvencijah SNPJ ln JSZ, kar pa ne morem reči o br. Hochevar ju. Ce br| Jurca piše resnico ali laž, ni moja zadeva, ker njegovih dopisov jaz ne podpisujem. Br. Hochevar hoče na vsak način prisiliti urednika Molka, da piše in urejuje jednotine pur blikacije v prilog ruske diktature, češ, da tako stoji v pravilih (menda misli komunistična). Ker se mož očividno smatra za dobrega veščaka v poznavanju pravil SNPJ, bi ga jaz vprašal, kako on tolmači tole določbo zadnje konvencije: "ProaveU mora v bodoče pisati simpatično o vseh delavskih strankah, ki priznavajo demokracijo kot avoje bojno sredstvo." Torej ali more Prosveta zagovarjati demokracijo, obenem pa simpatizira-ti z diktaturo v Rusiji?! In ali ne uporabljajo v Rusiji ista sredstva proti nasprotnikom diktatorja Stalina kakor se jih poslužujejo v Nemčiji in Italiji? Ali je krogla iz puške diktatorja Stalina, ki upihne življenje nasprotnika, bolj sladka kot je krogla ostalih diktatorjev? Iz tega je dovolj jasno, da je diktatura povsod nasprotnica demokracije, pa naj se ista izvaja v Rusiji ali pa kje drugje. Iri urednik Prosvete, ako se hoče pokoriti sklepu konvencije, mora kritizirati vse diktature, pa naj prihajajo od kjerkoli. Kot je razumeti te Hochevarje-vih argumentov, se on zelo dobro razume na pravila. Vprašal bi ga torej, kdo mu je dal pravico siliti urednika na kršenje jednotinih sklepov? Zakaj ne stavi iniciativnega predloga, da se članstvo izreče, ali je za to, da Prosveta piše v prilog diktaturi? V svojem dopisu kritizira tudi društvo 344 v Sheboyganu, Wis. Moja ftelja je. da bi SNPJ imela veliko več Ukih društev, kajti to društvo je pokazalo ne samo to, da smatra demokracijo kot pravo bojno sredstvo za dosego pravic, marveč tudi, da je potrebno dati moralno oporo ljudem, ki so napadeni radi Širjenja demokratičnih načel. Joe Vidmar. 747. ......-».. Kakor marsikaj drur«,, v *tirih ali petih letih Zm ma spremenil svojo zunanjo politiko M Ijite spremembe je prišlo z vstopom čene magacine, ki so pod lorstvom države. Za tržaško mjino bodo ta skladišča v ml Senožečah in St. Petru Krasu. Volno bodo pobirali junij. OvČjerejci si lahko za-ijo za svojo rabo aamo 2 kg Ha vsakega družinskega čla-osulo pa morajo prodati. « prestopek se kaznuje z de-globami, ki lahko dose-l vaoto prodane volne. Prodati dobijo pri prodaji v začet-račun 8 lir za vsak kilo-■ volne. "Velikstrah je zavladal med ker se je pojavil v trža-[ttlivu morski volk dolg 6 »M', ki so ga opazili, so ta-*V|« pristaniškim oblastem. J0 Ukoj obvestile kopališča, PJI posvarijo kopalce, ki se ■»».kopati izven ograjene- Ptotora. ^bolnišnico ao pripeljali 12 I/1* Marcela iz ^ Na tilniku je imel od-'t katere mu je izteklo J ^Povedal je, da ga *'udaril z veslom, ko ^ ; njegove bar-, ,k prijavili obla- jim je življenje Slovencev tam preko, vse. Toda sredi dela, ki si ga je še začrtal, se je poslovil naglo. Na delovni mizi so še ostale odprte zadnje strani njegovega rokopisa, ki ga je skrbno pregledoval in v katerih naj bi opisal razvoj Trsta in Istre, povedal zlasti to, da je bival in biva tod naš rod. Mogoče bo prišel čas, ko bomo to delo brali in se bo tako morda po njegovi smrti izpolnila njegova zadnja Želja, ko bo da) Slovencem knjigo o vprašanju, ki je pri nas tako zanemarjeno. Njegovo trudno telo počiva na pokopališču na Viču med mnogimi rojaki, katerim ni bilo dano, da^fej dožfiveli v svojem življenju ('saj malo svetlih trenutkov. Vse življenje so morali stati v boju in na preži, ne da bi se vsaj malo odpočili. Pogreb Andreja Gabrščka je bil lep in časten, a emigrantski ii zgiedalo je, kakor da bi njegovo delo ne bilo dragoceno za vse Slovence to in onstran meje . . . Življenje naglo preminulega publicista Andreja Gabrščka je ep kos kulture in politične zgodovine predvojne Goriške. Po rodu iz Kobarida, metropole Gregorčičevega planinskega raja, je pokazal že v mladostnih letih izredno nadarjenost in zanimanje za politične, kulturne, gospodarske in socialne pojave v našem življenju. Na učiteljišču v Kopru, tem italijanskem gnezdu ob sinjem Jadranu, se je naučil ljubiti svoj rod in dom in tedanji njegov profesor, sedaj že pokojni istrski narodni buditelj in voditelj Vjekoslav Spinčič je pogtal njegova zvezda vodnica v vsem njegovem poznejšem javnem u-dejstvovanju. Že kot mlad učitelj Bovcu, Kobaridu in na Liv-cu ob tedanji naši beneški meji . e Gabršček živahno dopisoval v napredne slovenske in slovanske iste, ki so propagirali slovansko vzajemnost, in se je naučil tudi več slovanskih jezikov. Nato je zapustil učiteljski stan, se nastanil v Gorici in se popolnoma posvetil politiki, novinarstvu in publicistiki. Razvijal je kar občudovanja vredno vsestransko delavnost in postal tmalu vodilni politik napredne n nacionalne linije na Goriškem. Vse njegovo delovanje je imelo že v tedanji dobi za edino smernico — jugoslovansko edinstvo, neizprosen boj proti črnožoltemu režimu. Ustanovil je v Gorici svojo astno Goriško tiskarno, v kateri je tiskal in izdajal "Sočo", "Primorca", "Slovansko, Salonsko in Svetovno knjižnico," "Vedo", 'Talijo", "Knjižnico za mladino," "Venec slovanskih povesti, "Kažipot po Goriškem", ne->roj beletrističnih, znanstvenih in strokovnih knjig. Znal je navduševati mladino za narodno delo in je ocenjeval njeno prizadevanje z biološkega, psihološkega, prosvetnega in socialnega vidika. Obrazoval je delovni program goriškega obrtništva, mu podajal vse smernice In ga bodril k najpopolnejši narodni zavednosti. Zbiral je sodelavce po vsem slovenskem in slovanskem svetu ter podajal migljaje v vsa- AMlRKJ GAliKfiCEK Jubljana ob "'•*dnjemu počitku m£r k* * i« to f«**no in odveč ao ie *>'>.karj,G.brtček g P. T ''"»""vemo !CTk MU ' 1 ^vahnoatlo in Vhet „v<.to'. uEL J",n * * u Z domove, g**«* mogel al * je v kl> » moral r * > 'Ul med An do- na bil, naj ra vne slovenako slovanake proti dnevi ao-a v da ni "topiti iz atal naš An zapuatiti zadnji vete- Prviml, ki kot kepi narodno obrambnem delu* Vsestransko je bilo njegovo nacionalno, publicistično in socialno politično delo. Gabršček je pisal ognjevite članke gospodarske, kulturne, socialne in politične vaebine, ki so bili prežeti ljubezni do roda in doma in vse-slovanstva. Nabiral je med našimi Gorjani na Kobariškem narodne pravljice in narodno blago, ker je vedel da se v njem spoznava preteklost, sedanjost in bodočnost narodnega življenja. Izdal je svojo obširno zbirko "Narodne pripovedke v Soških planinah", ki so se razširile po vsem goriškem ozemlju. Zbiral je iz naše domače govorice vse izredne besede in obogatil z njimi Erjavčevo zbirko, Pleterš-nikov stvar, besedni zaklad naše materne govorice. Kot brezkompromisnega nacionalnega politika so GabrŠčk* mnogi nasprotniki osovražili in ga preganjali do besnosti, a on ni nikdar klonil. Bil je pač borben človek in trdno prepričan, da se ideje, za katere se je boril, morajo uresničiti. Ob mobilizaciji so ga z mnogimi njegovimi zvestimi somišljeniki zaprli v kazemate goriškega gradu, pač najboljši dokaz, da je bil Gabršček mož najčistejšega jugoslo-venskega rodoljubja. Vedno je čuvalo nad njim oko postave, ki je ustavilo vse njegovo časopisje, vojna pa je uničila vsa njegova podjetja. Internirali so ga na Wagni, pozneje v VVoellens-dolfu in slednjič na Dunaju. Tu je sodeloval potem v mnogih pomožnih ustanovah za goriške begunce in je napravil mnogo dobrega vsem, ki so se obrnili na njegov naslov. Po prevratu je živel Andrej Gabršček več let na Dunaju in se naposled preselil v Ljubljano, kjer je tudi izdal svoje veliko delo "Goriški Slovenci", s katerim je postavil ob 70 letnici rojstva (1964) svojemu 50 letnemu javnemu delovanju najlepši spomenik. Se do zadnjega so ga šteli med svoje delavce mnogi slovenski časopisi ter je spadal v tem oziru med najstarejše slovenske novinarje. Kot človek je bil po značaju jasen in odkritosrčen, šaljiv in vedno dobro razpoložen ter v družbi vedno zelo dobrodošel. Najraje je občeval z mladino in je, čeprav je stal s svojim glavnim delom daleč, časovno gledano, zadaj, je jasno in točno ocenjeval današnji položaj in razmere, da je bilo mlajšim z njim lahko in so sO čutili, kakor bi bili v družbi s sebi enakim. Gabrščku, kot enemu izmed najvažnejših buditeljev narodne zavesti in borca za pravice goriških Slovcncev bomo ohranili trajen spomin. Francoska policija Zadržuje pogreb mag nota Insulla Pariz, 18. jul. — Policija še ni dala dovoljenje glede pogreba Samuela Insulla, bivšega čikaš-kega elektrarskega magnata, ki je zadnjo soboto nagloma umrl na postaji pariške podzemske železnice. Urad mrliškega ogleda je bil zaprt koncem tedna in to je bilo vzrok, da še ni objavil poročila o vzroku smrti magnata. Njegovo truplo ae nahaja vi mrtvašnici neke pariške bolniš- nice. Spionaža med delavci ameriška ideja Tako je bil« informirana Rooaeveltova komisija 1 , Undon. — (FP) — Člani Rooseveltove komisije, ki Študirajo odnošaje med delavci in delodajalci, so bili informirani, da je špionaža med delavci in najemanje poklicnih stavko-lomcev ameriška ideja. Uradniki angleških delavskih organizacij so povedali Članom komi-sije, da so prišli v dotiko s špioni le v tovarnah, ki jih kontrolira ameriški kapital. Dali so jim tudi imena ameriških industrijskih podjetij v Angliji, ki upo-slujejo špione. Komisija je obljubila, da bo uključila vsa ta podjetja v svoje poročilo, kj ga bo po povratku v Ameriko predložila presedniku Rooseveltu. Charles Hook, predsednik American Rolling Mili Co. in Zveze ameriških tovarnarjev, je član Rooseveltove komisije. On prav lahko da dodatne informacije voditeljem angleških delavskih unij o špionaži. American Rolling Mili Co. je bila razgaljena pri zaslišanju pred senatnim odsekom, kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih svobodščin, da najema špione. Komisija je bila dalje informirana, da je bil industrijski zakon sprejet v Angliji 1. 1927 kljub opoziciji delavskih unij, toda glavnih provizij ne izvajajo. Med onimi, s katerimi so člani ameriške komisije govorili, je bil Ernest Bevan, tajnik unije transportnih delavcev. Tedentld odmevi (Nadaljevanja a I. atranL) London ima v rokavu proti sovjetom namreč Še drugega asa — pogodbo četverih sil: Anglije, Francije, Nemčije in Italije, katero želita Berlin in Rim proti Rusiji. Stalin je faktično ujetnik I^ondona, kakor je tudi Francija. Ce se oe pokori to-rijskim zahtevam, se lahko zgodi, da bo Anglija privolila želji Hitlerja in Mussolinija in s Francijo vred nastopila proti Rusiji z napol fašiatično, napol "demokratično" četverozvezo. . Približno taka je zunanja si-tuivcija, kar se Rusije tiče. Stvar bi ne bila tako resna, ako bi Stalin ne bil zavadljal s svojo politiko kapitalistične pobra-timije tudi — svetovnega delavstva. Boljševiška zunanja politika je do zadnjih let aionela na aolldarnoati svetovnega delavstva v primeru zunanjega napada. Leta 1919 je angleško delavstvo i svojo solidarnoatjo — z grožnjo generalne stavke — obvarovalo mlado Rovjetsko unijo pred direktno angleško invazijo. Boljševiki so računali na sllčno pomoč svetovnega delavstva tudi v bodoče. Do zadnjih let namreč, Toda, ko je Stalin pričel igrati mednarodni šah z zapadnimi imperiallsti, je spoznal, da svetovna proletarska revolucija in diplomatično sprijaznjenje a kapitalizmom ne gresta skupaj. Odreči se mora enemu ali drugemu. Odrekel se je prvemu — ideji svetovne revolucije. Človek lahko da tudi hudiču beae-do in prizna, da je to storil v interesu sovjetske Rusije: da jo obvaruje pred zunanjim napadom, predvsem s strani nacijske Nemčije in imperialistične Japonske. Toda Stalin oziroma ruski proletariat je to dvomljivo igro drago plačal. Proti tej politiki je v lastnih komunističnih vrstah vstala revolta, katero je Stalin pričel zatirati z masnimi aretacijami, persekucijami in eksekucijami. Postal je največji trinog v vsej dolgi, brutalni in krvavi zgodovini Ruaije. Svoje najboljše sodruge, stare boljševike, ki so bili še včeraj polbogovi v očeh vseh pravovernih komunistov, je proglasil za "trockiste", "zaveznike fašizma", "saboterje", "sovražnike Rusije", nekatere bolj odlične prisilil po laat nem načinu komunistične tajne policije na "priznanje", insceniral nekaj čarovniških procesov v Moskvi, da z njimi dokaže kapitaliatlč-nemu svetu, da je konec komunistične propagande za svetovno revolucijo, in svoje žrtve postavil ob zid . . . S tem je bila zaključena boljševiška revolucija — v krvi lastnih očetov. Stalin nadaljuje svojo hazardno igro doma in v zunanji politiki. Njegovi pristaši v Ameriki in po vseh drugih drŽavah pa na povelje Moskve agitirajo za — "demokracijo", "kolektivno zaščito" in že v naprej obljubujejo kapitalističnim vladam, da se bodo — lojalno borili v prihodnji imperialistični vojni "za demokracijo" in "proti fašizmu". Browder je zadnjič rekel pred odsekom newyorške senatne zbornice, da se bo v slučaju spopada med Rusijo in Ameriko boril na strani — Amerike. Takšen patriot ameriškega kapitalizma je posUl. _ Velika fašistična ofen-živa pri Valenciji (NadelJsvanja a 1. atraat.i Barcelona, 18. jul. — LojalU stična vlada je včeraj izjavila, da še vedno upa, da bo kšla zmagovita iz civilne vojne. "Re publlkanska Španija stopa v tretje leto civilne vojne s zaupa njem v končno zmago in odloč nostjo, da vztraja v borbi do konca," je dejal Julio Alvarez del Vajo, zunanji minister, v svoji izjavi Španakemu ljudatvu. M oja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. Ujnik F. A. Vider Odjemalci pomagajo tekstilnim delavcem New Vork. — Člani Lige odjemalcev pomagajo Ukatilnim delavcem pri piketi ran ju tovar ne Bigelow«Sanford Carpet Co. SUvka je bila oklicana, ko ja kompanija naznanila mezdno znižanje 10 odatotkov. Stav kar j i ao dobili oporo pri drugih delavaklh unijah. Celo nekateri trgovci so apelirali na kompanijo, naj prekliče redukcijo in ae prične pogajati z unijo. AU st« nsrotenl ntt dni*, nik "Prosveto"? Podpirajte svoj list! Farma raka dekleta, člaalee 4-H kl«Wv. tvarlje V teh k takih je organiziranih čez milijon Mladik ti ha fa raaarte. (NadaljavaaJa.) Mesto Roalyii iagleda silno revno in zapuščeno, obsojeno poginu, kakor več stičnih pre-mogarskih mest (er naselbin. Mesto Cle KI um izgleda nekoliko bolje, toda tudi to mesto nima bodočnoati, kajti olje in elektrika vedno bolj izpodrivata premog. Po državi VVashingtonu je precej taborišč CCC in pa WiPA, koder si delajo življenje mnogi mladeniči in oni premo*, garji, za katere ni več prostora v rudnikih. Naslednje jutro? še prej ko vatanem, pride do Lucicha br. Gregor Butalich in me povpraša, Če imam kaj prostora v avtomobilu in če bi ga hotel peljati v zdravilišče "Soap Lake", češ, ker ie grem v dotlčno smer, kar sem imenovanemu bratu rade-volje ugodil. Kmalu, ko zapustimo mestece Cle Elum, zavije precej kriva oeaU skozi pragozde, soteske in Čez visoko gorovje "VVenatchee Range," ki ae na nekaterih krj^ jih spenja preko šest tisoč Čevljev visoko in pod katerimi lefti dolina "VVenatchee" ob reki Co-lumbiji, ob kateri je številno nasadov žlahtnih "Wenatchee ap-plca". Čudovito lep je pogled po teh nasadih v krajih, kadar je drevje v cvetju, ker Izgleda, kakor da je poauto s kristalnim snegom. Od tu dalje se zopet razprostirajo goli hribi in planjave, po katerih gospodarijo kače klopotače In na katerih ni drugegu ko pesek, nekaj zanikrne trave, katere bi Še "osel" ne jedel, ln pa zapadni aage-brush, Vsled vročega dneva smo blH vsi trije precej utrujeni, ko do-spemo do "Soap Lake" ln tako se odloČiva, da tudi midva tu prenočujeva. Komaj sem dobro plačal kabino in sva povečerjala, ko prične pihati ailen veter In peaek, da je bilo veselje. Grem do jezera, toda veter me prialll, da se moram hitro vrniti, kajti postajati je pričelo hladno kar stopoma. Neznartsko Je pihalo vso noč in naneslo peska po ka bini, obleki, kari itd., četudi je bilo vae zaprto, tako da sva se končno resno kesala, ker sva o stala v tem, vae prej ko zdravem kraju. Voda Imenovanega jeiera, ki ni posebno veliko, Ima to zanl mivoat, da valed raznih kemika HJ, kl Jih vaebuje, v nJem ne tivi nobena riba in tudi druge vodne živali ne. Trdi ae, da ao vroče kopeli v Itej vodi dobro zdravilo zoper revmatlzem. Ne vem, koliko so te trditve pa za nesljive, Naš apremljevalec je imel brez dvoma zaupanje vanje, medtem ko ae je sosed moje kabine, ki Je tam že Vveč časa, pritožil, češ, da je vse skupaj ko-merclallzem. Drugo Jutro je bilo še precej veterno ln hladno, kljub Umu ae hitro odpraviva In zapuatlva "Soap Lake", mesto prahu H* peska, brez sloveaa od najinega znanca, ker vedela niava, kje al je izbral "kvartlr". Ko se peljeva ob tem Jezeru, uatavim ter akočim a steklenico po vodo, da tako vsaj vidim, kakšen okus Imam; pokualm, pa diši kot bi mrhovina gnila v tej vodi. Prične deževati In Uežuje v nekaterih prealedkih skoro do tretje ure fiopoldne In ker Je pot peljala čez nevarne kraje, ml nI bilo mogoče voziti posebno hitro. Kakšne štiri milje od "Hoep Laka" Je drugo Jezero z Imenom "l/enore", kf Je okrog sedem milj dolgo In precej ozko ter leži na zapadni atrani reate ob viaoklh navpičnih akalnatlh stenah. Ne. koliko dalje Je malo "Blue" Je-zerce, le katerega štrlijo vulka-nlčne akale, nakar ceata zavije čez hrib. Ko pridem na vrh, o-fiazim ob potu napla: "Ne pozabi ogledati ai auhega vodopa-da (!>ry Kalls)", kateri Je oddaljen kakšnih dvajaet korakov od pota. Utopim iz avU in grem pogledat. Tu je velikanaka kotlina, približno pol milje dolga, nekaj manj široka in nekaj ato čevljev gbboka, o kateri znanstveniki smatrajo, da je bil enkrat vodoped reke Columbije, katere tok Je pe zaobrnila lava, katere strjenoet ao našli tod. Vsled priložnosti, ker moja pot drži proti Spokanu, VVashington, ni bila posebno oddaljena od Grand Coulee Dama na reki Columbiji, se odločim obiskati ta jez, kateri, ko bo gotov, bo največji v severni Ameriki in je baš sedaj v konstrukciji. Cesta do omenjenega jezu je lepa, toda pokrajina divja ln pusta, vedno bolj gorata, kolikor bližje smo Grand Coulee Darnu. Gore v teh krajih so popolnoma drugačne od gora po zapadu drlave VVashington, katerih bi ne maral peljati v Chicago, Te gore so gole in izgledajo, kakor bi morje ob njih butalo mnoga stoletja in jih obglodalo tam, koder ao bile mehkejše, trdina je pa ostala. So čudovite in imajo svojo posebnost. Ko pridem do Grand Coulee Dama, se peljem Čet most na nasprotno stran, da bo lepši razgled, katerega je pa precej pokvaril dež, ki je bil ravno v tem Času. Tudi ta jez je tako pod-vzetje, da ga je težko zapopastl drugače, kakor da gre človek o-sebno na lice meata. Jez je tedaj Imel dovršeno šele prvo In glavno cementno podlago, kalera jo tako visoka, da je stala le par čevljev nad vodo. Ker ni bilo o-pazltl nobene poaebne živahnosti v delu, stopim do enega delovodje In ga vprašam po vzrokih te neaktivnosti. Ta pojasni, da prej ko morejo t delom v polnem samahu, morajo dvigniti cementna mešalca 180 čevljev višje kot sta stala do sedaj, kar bo pa vzelo najmanj par mesecev. Tukaj se mi tudi avetuje, če želim ožjih informacij glede Jezu, naj grem v U. S. Bureau of Reclamation, ki atojl na drugi strani, kar tudi storim. (Dalja prihodnji«.) Vesti is Jugoslavije Avto ga je ubil. — Na cesti proti St. Unartu je v bližini Maribora neki avtomobillst podrl marlborakega podnadzornlka policijske straže, 40 letnega Antona Kunsta, kl Je dobil pri tem take poškodbe, da Jim je zvečer podlegel. Pri nadziranju ceste je ustavil avto, ki Je v nagli vožnji hitro zavrl, pri Čemer Je avto zaradi zavore vrglo v stran in je pri tem avto Kunsta podrl In smrtno poškodoval. Z "AqulUnlo" se Je pripeljala močns skupina ameriških Jugoslovanov na obisk v domovino. Večino so tvorili izletniki Srbske narodne zveze iz PltU-burgha. Tudi nekaj popotnikov iz ekuplne Jakoba Zupančiča, ki Je potovala z Istim parnikom, Je prisila že 28. Junija zjutraj t brzim vlakom na Jeaenice in v LJubljano skupno s srbakimi Izletniki, Na ljubljanskem kolodvoru Je zaigrala gostom v pozdrav delavaka godba "Zarja", izletnike pa Je pozdravil župan dr. Adlešič In drugi zastopniki oblasti in izseljenskih organizacij. Zahvalil se Je vodja Srbske narodne zveze oz. vodja IzteU Krlstoforovič it Pittsburgha, nakar Je brzovlak nadaljeval avojo vožnjo a srbskimi izletniki proti Beogradu. Srbskih gostov Ja bilo okrog 70. Zupančičeva skupina ae je v Parizu ratde-lila: nekaj Jih je odpotmalo takoj dalje v Primorje ot. Slovenijo, drugi — med njimi Zupančič In Zaitz — pa so ae ualavili v Parizu ter ai bodo ogledali še malo Ivicaraka mesta In Benetke, tako da pridejo v Ljubljano šele okrog 29. junija. Kaznjener utonil. — Na Barju ob Ljubljanici ao na nekem travniku pomagali pri sušenju mrve kaznjenci it Ijubljanake jftnišnlre. Bil Je vroč dan (23, junija), izredno aoparen in dva kaznjenca ata aklenlla, da ae malo ohladita (v Ljubljanici. Brez vednosti atražnlka ata se alekla In aknčlla v vodo. Bila ata to ih* kl Tomšič Iz Groauplja in letni Alojzij Cankar iz Polhovega Gradca, Medtem ko ae je Tomšič zadržal blizu brega, j« Can-aar menda hotel prepevati rado, *rH* struje pa Je itgd šeg. ki ae je pri Slovencih ohranila do današnjega idne, je praznovanje kresnega yečera. Prižigamo kresove v spomin na čase. ko ao po naših krajih divjali Turki, katerih prihod so naznanjale goreče grmade po gričih in gorah. Vendar pa kreagvanje ni razširjeno le pri nas, najdemo ga tudi pri drugih narodih, a v drugi obliki in z drugim značajem. Uko n. pr. pri Francozih in Nemcih. Ce t>oaežemo nazaj v zgodovino, bomo videli, da so kres praznovali že sUri Grki in Rimljani, in sicer kot praznik sonca, zakaj na ta dan doseže sonce na nebu svojo najvišjo točko. Slovite so bile tekme a plamenica-mi med Atenami In PrometS)s> vim olurjem. Tekači so si na vsakih 2A metrov podajali plamenico v čaat onemu, kl Je bogovom ukradel ogenj in ga prinesel na zemljo IJisdem. Tudi Galci ao kot veliki obo-ževatelj! sonca in lune praznovali ta dan kar mogoče slovesno. V 7. stoletju so U svečanosti zavzele tak obseg, da je cerkev odločno nastopila proti njim, ker jih je smatrala za popolnoma poganske običaje in jih hotela odpraviti. Toda kmalu je spoznala, da nima nobenega smisla odpravljati že Uko vkore-ninjenih navad in da bi to le tsiko uspelo, zato jih je dopustila, a dala jim je krščanski gnačaj V mnogih francoskih provincah. pred vaem na Bretonskem, v Alzaciji in LoUrlngiji, praznujejo z velikimi avečanostmi ta sbnčni praznik, ki je v resnici praznik mladine. Na večer ali pre«l večer sv. Janeza ae povsod isUVaano prižgejo kreeovi, mladeniči in mladenke pa plešejo v krogu okrog grmade in vmelg prepevajo ob zvokih čudovite godbe Vendar pa zavzemajo te ave-čanoati po vaeh vaseh in manjših mestih drugo obliko in ima- Letos smo proslavili s to petdesetletnico usUve Združenih držav, toda dejanski zgodovinski dogodek, ko je konstitucija stopila v veljavo, je bilo odobre-nje ali ratifikacija s strani dveh tretjin izvirnih držav, in to se je uresničila v mesecu juniju 1788. UsUvotvorna (constitutional) konvencija se je sesUla v maju L 1787 v Philadelphi j i. Predsedoval jI je George Washington in zborovala je nekaj čez štiri mesece, ko se je razpravljalo raznih predlogih glede temeljnega zakona novorojene republike. Nasprotja med delegati so bila Uko velika, da so se vršile seje za zaprtimi vrati. Včasih se je zdelo, da ni nikake nade za sporazum o ustavi. Nekateri so zagovarjali popolno demokracijo, drugI pa so se bali ljudovlade. Federalisti so zagovarjali angleški sistem fpodnje zbornice in gospodske zbornice. Neki načrt je bil za to, da se predsednik izvoli dosmrtno in da predsednik imenuje governerje. Ono malo radikalcev, kar jih je bilo na konvenciji, je urgiralo Ukojšnje u-dejstvovanje načel, izraženih Izjavi neodvisnosti. Delegatje treh držav ao hoteli odpraviti suženjstvo takoj, naleteli pa so na burne proteste s strani delegatov z Juga. Konvencija se je malone razbila ob vprašanju proporcionalnega zastopstva, kajti manjše države so se bale nadvlade s strani večjih drŽav. Ko je bila ustava končno spre jeta, je predsUvljala kompromis med raznimi strankami. Predsed nik naj se izvoli za štiri leU, dobil pa je omejeno pravico veU nad kongresom, dočim si je zad nji pridržal pravico obtožiti pred sednika. Proporcionalno zastopstvo je bilo uveljavi/eno, kar se tiče poslanake zbornice (Houae) v senatu pa naj imajo vse driave — manjše in večje — enako sa stopatvo. Suženjstvo ni bilo prepovedano, aH uvažanje aužnjev naj postane nezakonito po 1 1806. Enaki kompromisi so bil tudi glede dragih določb usUve Cim je konvencija končno sprejela načrt usUve, je bil U predložen poedinim državam v odobrenje. Začela se je ostra borba med onimi, ki so bile za ratifikacijo, in onimi, ki so bile proti. "Zagovarjam odobritev, ker so ljudske svobode zavarovane in ker je usUva najboljše, kar se je moglo doseči vsled nasprotnih interesov držav in protivnih na-ziranj," je piaal James Madison, vodilni član konvencije. "Ker usUva odpira pot za bodoče spremembe, smatram, da ljudstvo modro ravna, ako sprejme ponujeno mu ustavo," je zagovarjal George Washington. Na drugi strani je bilo mnogo pisali ratifikaciji konstitucije. Izmed teh so bili Patrick Henry, Richard Henry Lee, William Paca in Samuel Adams. Njih glavni ugovor je bil dejstvo, da ni nova usUva vsebovala nikakih določb o ljudskih svobodah in pravicah (BiH of Rights). BUi so mnenja, da odsotnost garancij o osebnih svobodah utegne imeti za posledice razvoj centralizirane države, ki bo ogrožala pravice ljudstva ravno toliko, kolikor angleška vlada, proti kateri so se bili borili. Po ostrih debaUh so driave )elaware, Pennsylvania in New Jersey ratificirale usUvo v decembru 1. 1787. Štiri druge države so hitro zaporedoma odobrile, ali zahtevale so, da se doda Bili of Rights. Dne 21. junija 1788 e država New Hampshire spre-ela predlog za ratifikacijo. To e bila deveta država in ker po konstituciji se je odobritev dveh tretjin držav smatrala za zadostno, je bila konstitucija proglašena kot veljavna. Protesti proti izpuščen ju u-stavnih jamstev, (BiH of Rights) pa so imeli za posledico, da je ie prvi fcongrerf, ki se je sestal v New Yorku v septembru 1789, sprejel prvih deset sprememb (amendmentov) k ustavi in jih predložil državam v odobritev. Države so jih odobrile v teku dveh let. Teh prvih deset amendmentov tvori ameriški "Bili of Rights" ln vsebuje jamstva za versko svobodo, svobodo govora in tiska, pravico zborovanja in porotnih obravnav, prepovedi preiskav brez sodnega dovoljenja, krutega kaznovanja in pretiranih glob; tudi pridržuje državam vse pravice, ki niso prepuščene vladi Združenih držav V teku časa so bile uvede dru ge spremembe. Ameriška konstitucija se je sploh izkazala, da je živ organizem, ki se da prilagoditi razvoju časa, pri čemur pa za vse večne čase ostane čarter človeških pravic.—FLIS. SESULA R. M. Green (na sredi), asčelnlk federalnega farmskeJH! Nase vsakdanje življenje Srednje hud kadilec, Ukšen, ki pospravi na dan "samo" 20 smotčic, pokadi v letu dni 7300 cigaret. Ce sam tehU 70 kg, tedaj je v sedmih letih popihnil v zrak tolikšno količino tobaka, kolikor sam tehU. In v teku svojega kadilčevega življenja— pri čemer pa ne računamo na skrivaj pospravljenih cigaret v njegovih mladih letih—je pokadil celo goro tobaka, ki tehU šestkrat toliko, kolikor on sam. Dekleta tehUjo manj, že v petih letih lahko pokadijo za svojo telesno težo tobaka. Ce imajo pri tem smolo, da jim noben ka-valir ne ponudi cigarete, morajo za to potrošiti okreg 16.000 Din, med tem ko zapravi moški kadi- WPA izdeluje o ke za revne lju Ženske, ki so od Workg p ress Administracije zaposle 10,500 šivalnicah širom de so izdelale 86 milijonov ofc in povrh tega 23 milijonov nih predmetov za gospodinj v svrho razdelitve med obul ne družine po relifnih in so no-oskrbnih organizacijah v tičnem kraju. Ta šivalna središča WPA jejo delo več ko 150,000 skam, ki so večinoma poglai vzdrževateljice družine. Te ske ne le zaslužavajo gotov d s tem, da preskrbujejo i n potrebnimi oblačili one, ki n sUnu kupiti jih, marveč on me pri tem pridobivajo b izurjenost. ■ Mnogo zaposlenim ženski le malo znano, kako se nap Ijajo obleke in kako se n moderni šivalni stroji, pr jih je WPA zaposlila. Nauči se nove obrti oziroma izve so se v že znani obrti, za lu je njihova izurjenost bila t rjavela vsled dolgega breid Ti šivalni projekti so tu< direktno prispevali k večji z slenosti v tekstilnih tovar kajti upotrebili so več ko 000,000 yardov tekstilnega b To pa je pomenjalo sezonski poslitev za tisoče tekstilnih lavcev in delavk v teh treh njih letih. Pomenjalo pa je tudi dol za one tvrdke, od katerih nakupile velike količine boi ževin, sukno za obleke, fla satena, volnin, odejnega ma jala itd. Ker se obleke in drugi | meti, izgotovljeni v šivala m, fl ^ X,WPA, oddajejo le onim lju delu.—Marsikdo bi se namreč | ki w jih drugače ne mogij ti, ni U produkcija imela kega škodljivega vpliva u vatna podjetja. Velik del vporabljene roh bil preskrbljen od lokalnih kroviteljev projekta; ostal se nakupuje od nakupovali oddelka federalne zakladnic podlagi tekmovalnih ponudb, kalni pokrovitelji so od*oi preskrbovanje s lec za 70 kg težak kup tobaka že 23.000 Din. 2enske in dekleU porabijo za trajno kodranje, puder, mazila in druga lepotila na mesec povprečno 150 Din. Neki hudobni statistik je izračunal, da porabi ženska v svojem življenju toliko pripomočkov za nego kože, da bi samo olje iz teh maž zadostovalo za mazanje normalnega brzovlaka na vožnji iz Ljubljane v Beograd in nazaj! S številkami je mogoče tudi dokazati, kako nepravičen je mož, ki pride po osem urnem delu za strojem ali pisalno mizo zvečer domov in izjavi z mučeniškim glasom: "Ves dan sem moral delati—ti mi pa ne postaviš niti jedi točno na mizo!" Uboga ženica ima v resnici več opravkov, nego da bi ležala samo na ležalniku in brala romane ali pa, da bi klepeUla s sosedami. Dvanajst mesecev gospodinjskega dela pomeni za ženo povprečno: 4046.7 štirjaškega metra pomitih krožnikov in skled in isplako-vanje ter posušitev kozarcev, ki bi pokrili poldrug kilometer tekočega traku. Poleg tega je v teh dvanajstih mesecih oprala okrog 1200 štirjaških metrov oblek in perila. Ce se ženska poroči v svojem 25. letu, ob svoji smrti lahko mirno ugotovi, da je osnažila 685 stotov posode in 45 štirjaških kilometrov Ul. V istem času je pobrisala prah s 36.000 štirjaških metrov hišne oprave in postlala je nič manj nego 49.000 postelj. In za vse to delo in še za mnogo več je revi-ca poslušala samo očitke in psov ke hišnega tirana! Nočemo izračunati, koliko črnila je porabil kakšen knjigovodja in koliko kovine kakšen ključavničar v štiridesetletnem gore dela, ki je za njim ali še pred njim, v tem primeru ustrašil. Za pomirjen je naj navedemo le to, da imamo ljudje do svojega 50. leU priliko preležati 17 do 18 let v postelji, vštevši prvo leto, ki ga moramo po sili preživeti na takšen način. Britje velja moškega približno cele štiri mesece življenja, razen tega porabimo 2500 do 3000 britvic za približno isto toliko dinarjev—če se sami brijemo z aparatom. Britje pri brivcu pa nas sUne še več časa in denarja. Ce se kopamo vsak dan, tedaj ob zaključku svojega življenja lahko rečemo, da smo v kopalni kadi prebili 190 dni po 24 ur. Ce se kopljemo samo vsako soboto, pa smo pridobili nič manj nego 163 dni za druge zabave—ali težave, kakor pač vzamemo. Neka anekdoU pripoveduje, da je neka dvorna dama kraljice Viktorije izvršila samomor, ker je po drugem dvornem plesu ugotovila, da sestoji njeno življenje samo še iz zapenjanja in odpenjanja oblek, čevljev, pla-ščev, voznih odej in ročnih torbic. V dobi zapiračev na poteg nam je stvar seveda lažja, toda za oblačenje in slačenje porabimo v 70-letnem življenju vendarle dve polni leti. Štiri leta gredo potem na jed. V tem času bi se kakor v deveti,deželi lahko mirno prejedli skotf goro kaše. AagMkl parnik v plamenih. Ogenj m povzročile bombe ftpanukih letalcev, ko m bombardirali parnik, ko se je nahajal v š*an*kih vodah. za opremo in prostorom, kjer a lo vrši. V mnogih »lučajih s interesirani meščani ali dobn ne organizacije dali na razpo pisarniški prostor in »P* Šivalnice proizvajajo v* ste potrebnih oblačil od m ga perila do "overall* kjer imajo zadosti volne.* kož ali usnja na razpok producirale celo teike vm suknje in iakete. Delo šivalnega Pr°JeKlV je steklo pohvalo akm* delovanje jsvno *drav«* oblasti, je izdelovanje k^ nega materijala in oprem," obveze, obstetrični omou.^ nično oblačilo in opreme» vorojenčke Od koma * « preosUlega v ^aln.c.Mj dsrjenih od občini*. n* ao se igrsče. ie . otročiščih VVPA oz.rom«r kot božični dar za °troif di na relifu. .. Tekom velikih pov°M* skegs leU » Progress Adm.ni*trsri' ljudi v poplavljenih poM približno PO^^ Z Vsled čim bolj , iti delavcev so izkazali znaten kakovosti in koline kakor tu* P"** produkcij*^ na i" jn Izkazana v i., i A fl •cved« n»)U) -i;««! otiviš* m §0m za važen učinek je tac i j a delavk ira