Leto V., štev. 109 Llublfana, četrtek, 8. mala 1924 PoSiulna pavgallruno. Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20'— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta St. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Llubljana, Prešernova Ul. št. 64. Telef. it. 36; Podružnici t Maribor, Barvarska ul. t, Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 7. maja. Tudi danes nam javlja beograjsko poročilo, kako so klerikalci dirkali okoli radikalov ter si na vso moč pri-ladovali, da šo zadnji trenutek zie-sejo pod vladino klop. Iz včerajšnjega in današnjega »Slovenca«, kakor turli iz naših vosti je razvidno, da so bili klerikalci tisti, ki bo vplivali na g. Ljubo Davidoviča, da je kralju priporočal koalicijo ©policije z radikali. Danes so klerikalci prešli v vsiljcvalno ofenzivo. Gospod Korošec je konferiral z g. Ljubo Jo-vanovičem in g. Janjičem. To jo javno priznanje, da jo SLS izgubila vse na de na uspeh apozicionalnega bloka. Zato se jo odločila spasiti vsaj sebe in sicer na svojo pest. Pred tednom dni jo bila koalicijska vlada radikalov in samostojnih demokratov v »Slovencu* žigosana šo kot vlada »organiziranega banditstva*, danes pa g. Korošec žo na vso moč tili v to »banditsko organizacijo*. Pred tednom dni so bili samostojni demokrati izdajalci in Iškarijoti, ker so šli v narodno koalicijo, včoraj pa pravi »Slovenec*, da je klerikalna stranka tudi »v poštev prihajajoča stranka* ki bi rada prišla v vlado z radikali in demokrati, pa naj bo potem žo koncentracijska, ali pa samo koalicijska vlada. Kako ginijivo zna »Slovenec* podpreti potrebo prckobacamja klerikalno politike. »Vsaka, vlada — pravi •Slovenec* — »ki ji jo res ležeče na dobrobiti države in ljudstva, mora skušati učvrstiti svoj položaj v parlamentu in med ljudstvom s pridobivanjem čimvečjega števila zastopnikov k sodelovanju. Tako razpoloženje mota vladati pri vseh v poštev prihajajočih strankah ...» Padanje klerikalne politike in enega ekstreina v dru-foga, broznačelno, nedosledno in ne-=kreno njeno tavanje sem in tja, je taonda sedaj doseglo svoj višek. Pred letom dni so klerikalci sklenili z radikali Markov protokol. Takrat je porabil dr. Korošec avdijenco na dvoru prav specielno za to, da je dosegel ftabliranje samoradikalskega režima. Tja do zadnjih dveh mesecev so bili klcrikalci pristni režimovci, ki so sicer v javnosti prikrivali svojo udeležbo na homogeni vladavini, dejansko k pa od njo dobivali lepe koncesije, 10 sicer za ljudstvo, pač pa zase. Šole, ko so videli, da je vse nezadovoljno z niihovo Markovo politiko in ko so mislili, da jo opozicijski blok dovolj močan, da preko njega zlezejo v beograjsko vlado s štirimi ministri, Slovenijo pa dobe v svobodno eks-ploatacijo, so obrnili radikalom hrbot ler jih jnistili na cedilu. Nato so bruhali gnjev na novo vlado narodno ko-»licije ter ji obošali na vrat vse gTehe prejšnjega od njih instaliranega pocl-piranega in vzdrževanega Markovega režima. Samo Korošec, Radič, Spaho ln Davidovič so bili sedaj možje, ki lahko postanejo odrešeniki Jugoslavije. Toda tempora mutantur. Klerikalci, zastavonošo opozicijskega bloka. so v divjem salto mortale skočili 11 blekoveca tabora na mest, ki pelje v radikalske predsobo. S klobukom v roki trka politični Goliat od včeraj na vrata onih, katerim je šo v nedeljo prožil, da jih bo v imenu moralo in slovenskega ljudstva za vodno raztrgal in razmesaril. Vsi registri lojalnosti so odprti — v Beogradu. Značilno za klerikalno moralo pa je, da v istem hipu, ko so javlja g. Korošec kot prosilec za ministrski port.felj pri narodni koaliciji, njegovo za široke ljudske mase namenjeno časopisje proglaša, da jo glavni bližnji cilj SLS, Ja se »popolnoma osvobodimo od Beograda*. Vprašanje republike in monarhije je za SLS druge vrste. Da SLS ne nastopi odkrito za republiko, temu e vzrok po »Domoljubu* le okolnost, da bi boj za republiko otežkočil boj 'a avtonomijo, ki jn »zaenkrat* najbolj potrebna. Republika,nstvo je torej iz taktičnih ozirov postavljeno v flriigi Ted ... Res zanesljiva in zaupam ia. vredna bi bila vlada, ki bi jo tvorili klerikalci. k'a srečo so njihovi nnipori zaman. Tokrat jo prilika zamujena, če se bo Orodna koalicija v polni meri zave-fola historične naloge, pred katero je Postavljena, smemo upravičeno upati, fo je klerikalna prilika zamujena za - vedno... 'II MIMMIIMIIIWHMI Bil IIII WmHIIWW lllllllll lil I KONCENTRACIJA RUMUNSK1H ČET OB DNJESTRU. Solija, 7. maja. i. Po vesteh Iz Ru-niunlje je tamkai razburjenje zaradi kon-«ntrac!j čet ob Dnjestru vedno večje, fo telefonskih vesteh Iz Ruščuka, se odvažajo rumunske čete v Bcsarabljo. Ru-nuitisko časopisje očitno opozarin na voj 40 nevarnost. Pred formalno odločitvijo krize DAVIDOVIČ VČERAJ NI BIL SPREJET. — AVDIJENCA LJUBE JO-VANOVIČA IN SVETOZARJA PRIBIČEVIČA. - KOROŠEC PONUJA VLADI KLERIKALNE GLASOVE. Beograd, 7. maia. p. Za danes dopoldne je opozicijski blok pričakoval poziv g. Davidoviča v dvor da dobi mandat za sestavo poslovno vlade. Toda g. Davidovič poziva nI dobil, kar je povzročilo v opozicijskem bloku konsternacijo. Medtem so klerikalci razvili veliko akcijo, da bl se njihova ponudba za vstop v vlado vzela na znanje. Dr. Korošec je že sinoči Iskal ministra Janiiča, preko katerega klerikalci običajno opravljajo svojo posle z radikali, in so jo danes sestal ž njim na duljši razgovor. Nato je odšel dr. Korošec k predsedniku parlamenta Ljubi Jovanoviču, s katerim je dalj časa konlerlral. Po tej konierencl je Jovanovič obiskal ministra Pribičeviča, nakar se je sestal z dr jem Pc-lešem in drjem Markovičem. Ob pol 12. je dobil g. Jovanovič poziv v ^vdijenco ter je ostal pri kralju vse do 1. popoldne. Kakor se čuje je bilo na tej avdijenci razprav-Ijeuo vprašanje možnosti širše koalicijske vlade, za katero se sedaj po-uujajo posamezne skupine opozicijskega bloka. V tem oziru je značilno, da tudi popoldne nI bil klican v avdijenco nobeden od opozicijskih politikov več. Popoldne se je sestal poslujoči odbor Samostojnega demokratskega kluba. Seje sc je udeležil tudi pred- sednik ljubljanskega načelstva JDS dr. Žerjav. V debati se jc ugotovilo, da se situacija raziija povsem v pravcu nazlranja Sam. demokratskega kluba ter se ic razpravljalo o zadevah, ki so v zvezi s predstoječimi volitvami. Kar se tiče klerikalne akcije za vstop v vlado, so io ugotovilo, da ta akcija sicer znova dokazuje vso neiskrenost klerikalne politike iu svcdočl o popolnem razpadu solidarnosti opozicijskega bloka, nima pa sicer nobenega aktualnega pomena. Ob 5. popoldne se je sestal ministrski svet, ki je po kratkem razgovoru o političnem položaju rešil cclo vrsto tekočih zadev. Ministrski svet je trajal do trieetrt na 7. Šc ined sejo vlade jc bil minister Priblčevič pozvan h kralju. Avdljcn-ca jo trajala od pol 6. do 8. zvečer. Po avdijenci je Priblčevič odšel k Pašiču, s katerim ic konferiral do 21. Po ministrski seji se je vršila daljša konferenca med predsednikom skupščine Jovanovlčem ter ministri Ninčičem, Triiunovičem ln Trilkovi-čein. Zvečer je dobil Vaš dopisnik od podučene strani sledečo informacijo: Položaj jc popolnoma razčiščen. Formalna potrditev stvarnih odločitev je le še vprašanje enega ali dveh dni. Razpadanje opozicijonalnega bloka NEZAUPANJE IN NESOGLASJA MED ŠEFI OPOZICIJE. — ZADNJA ISKRICA NADE. Beograd, 7. maja. r. Dogodki zadnjih dni so pospešili poostritev notranjih nesoglasij v o pozicijo nalnem bloku, ki polagoma a sigurno razpada. Vso nado, ki so jih opozicijski šefi stavili v Radiča, so se izjalovilo. Dunajski omigrant jo načrte bloka pokvaril deloma Že v kon-ccptu. V Davidovičcvcm klubu vlada globoko razočaranje nad politiko, ki jc srbijansko domokrato Davidovičeve skupine kompromitirala pred narodom, ne da bi bila dosegla količka; u?}*! a Fie-pozno sc uvideva, da so fcdcralisti lc zlorabili pošteno voljo srbijanskih de« mokratskih poslanccv. Posledice tega spoznanja nc bodo izostale. One pome« nijo znatno ojačenje Pribičevičcve po« zicije v srbijanskih krajih. Tiho neza« upanje, s katerim so mnogi Davidovi« čevci gledali klcrikalce, so jc izkazalo kot povsem opravičeno. Sedaj sc splošno priznava kako upravičena so bila sva« rila slovenskih demokratov, da klerikal« cu ni ničesar verjeti. Čim se je pokazalo da so projekti opozicijskega bloka skra« hirali, so bili klerikalci prvi, ki so pre« lomili obveze lojalnosti ter se na tihem in za hrbtom ostalih članov bloka pričeli ponujati radikalom. Pri tem so klcrikalci pustili celo svoje ožje federalistične so« pogodnike, Spahovcc, na ccdilu. Sc lc danes, po konferencah z Janjičem in Jo« vanovičem jc dr. Korošec obvestil drja. Spaha, da razgovarja o drugih solucijah. Naravno ic, da so tudi spahovci vsled tega do skrajnosti ozlovoijeni. Zcmljoradniki so se že pred nekaj dnevi znatno odmaknili od bloka. Da« nes njihovi politiki ironično pripovedu« jejo, da so že od početka predvidevali krah blokovc politike in da so zato pre« vidno ostali na strani. Eden izmed nji« hovih voditeljev jc danes posmehljivo izjavil: «Edini od opozicije, ki bi prišel še v poštev, da dobi mandat za sestavo vlado, je Vojn Lazič, kot šef tretje naj« jače grupe (11 poslanikovl) v parlamcn« tu. Davidovič, Korošcc in Spaho so žc dogospodarili.* V krogih bloka je depresija ogromna. Tekom dneva so se opozicijski šefi opo« tovano sestali in neprestano pričakovali, da bo pozvan g. Davidovič na dvor. Sc« Stankov se je udeleževal tudi Nastas Petrovič. Med njimi jc prišlo do kontro« verz, tekom katerih je dr. Korošec de« mentiral, da bi bil pripravljen vstopiti v Pašič«Pribičevičcvo vlado. Njegov de« menti je po neuspehu njegovih dopol« danskih razgovorov z radikali razumljiv; verjel mu ni nihče. Ugledni voditelj opozicije jc zvečer izjavil: Postalo je verjetno, da dobi Pa« šič«Pribičevičeva koalicija volilni man« dat. Vendar upamo, da bo krona prej ko se odloči za razpust, šc enkrat po« skusila, ali nc bi bilo mogoče sestaviti vlado, ki bi mogla delati s parlamentom. Za to ni izključeno, da bo le še pozvan g. Davidovič jutri no dvor. Seveda iz« gledi, da bi mogel sestaviti poslovno vlado, so jako skromni. V opozicijonalnih krogih se računa, da bo kriza jutri ali najpozneje v petek rešena. Diplomatski sestanek v Ljubljani ČSL. ZUNUNJI MINISTER BENEŠ SE NA POTU V RIM SESTANE 2 NAŠIM DRJEM NINČIČEM V LJUBLJANI ALI NA BLEDU. Beograd, T. maja. p. Čsl. poslanik Seba je danes dopoldne poselil zunanje-sa ministra Ninčh'a ter mu Ic sporočil žello ministra Iicne&a. da sc pral Benc-šovim odhodom v Rim sesianeta oba državnika na kateri izmed postal na Bc-neiovem polu. Minister Ninčič le vzel dr. Bcncšovo žello na znanje ter se bosta oba državnika sestala 14. t. m. najbrž v Ljubljani ali pa na Bledu. Minister Beneš sc vozi na svoji poti v Rim preko Maribora, kjer ga bo pričakoval čsl. poslanik na našem dvoru g. Šcba ter odposlanec ministra Ninčiča. Glavni predmet razgovora obeh državnikov bo, kakor se čaje, predstoleča čeiko-italilanska prijateljska pogodba, ki naI spopolni prijateljsko pogodbo, katero obstoji med Italijo In Jugoslavijo. Nova politična grupacija v Srednji Evropi DR. BENEŠEV POSET V RIMU V ZVEZI Z DALEKOSEŽNIMI POLI-TIČNIMI DOGODKI. — PRISTOP ČEŠKOSLOVAŠKE K ITALIJAN-SKO-JUGOSLOVENSKI PRIJATELJSKI POGODBI. — VSTOP MA' DŽARSKE V MALO ANTANTO. Praga, 7. maja, j. Po poročilu uradne ripravljena ugoditi zahtevi Krestinskega, da se izpuste aretirani sovjetski uradniki. Postavila se je namreč na stališče, da je uvedeno proti njim sodno postopanje ln da je vsako poseganje upravnim potom v afero, dokler ima zadevo v rokah sod nija, nedopustno. Berlinska policija je vrhutega našla pri preiskavi komunistične letake, v katerih se poživljajo člani nem?ke državne hrambe, da naj se priključijo komunistični strn.nki. Tak je sedanji položaj spora med Rusijo in Nemčijo, ki je vzbudil v mednarodnem svetu splošno pozot-nost. Kako se bo afera razvijala in končala, je težko reči. * Berlin, 7. maja. s. Poslanik Unije socialističnih sovjetskih republik Krestinski je danes z letalom odpotoval v Moskvo, kamor dospe jutri. Senzacionalni proces v Beogradu Razprava proti kapitanu Carlierju. Beograd, 7. maja. Z veliko napetostjo pričakovani proces proti francoskemu kapitanu Carlierju, tako zvani (Znano je, da nl bil najden noben revolver), je odgovoril Carlier, da ne. Dalje iznaša Carlier, da se je kritične noči malo prej vrnil v hotel, ker je bil v bnru samo do 11. ure. Ko je prišel v sobo, je bilo okno odprto in Iselll je ležal stokajoč v postelji. Carlier je čez nekaj časa oblekel svojo pižamo, vlegel se v posteljo, ko je poprej na Isellijevo prošnjo ugasnil luč in je zaspal. Po nekem času — pozneje je vedel, da je polnoč — Je slišal nekak Sum in videl v sobi neko iztegnjeno roko, ki je nekaj držala. On je prijel za roko ln slišal strel in videl drugo roko, kl ga je hotela prijeti za prsa. Nato je začutil bolečino v roki. Na predsednikovo vprašanje, ako čvrsto spi, pripoveduje Carlier anekdoto, kako je v Curihu pri neki eksploziji bombe mirno dalje spal. Zagovorniku obtoženca se je posrečilo dokazati, da so v mnenjih izvedencev praznote in sodišče je sklenilo, da imajo podati izvedenci ponovno svoje mnenje. Razprava se jutri nadaljuje. Celjski občinski svet Celje, 7. mala. V nadaljnem poteku občinske seje se poroča iz odseka za elektrifikacijo mesta In okolice, da je komisija pri lokalnem ogledu predpisala še razne nove uredbe, ki sicer za elektrifikacijo niso ne obhodno potrebne, a so dobre In moderne. Sklene se tudi postaviti železne droge, kakor stojijo že pred magistratom, še pred mestno hranilnico, na Olavnem trgu In pri Kapucinskem mostu. Napravi se tudi signalna napeljava za prostovoljno gasilno društvo. Za vse te nepredvidene nove naprave sklene mestni obč. svet najeti novo posojilo v znesku 260 tisoč Din, ki se mora amortizirati z donosom podjetja. Računski zaključki za leto 1919-1922. Vsled skoraj triletnega gorentstva na mestnem magistratu in pomanjkanja pisarniških moči v knjigovodstvu, se računski zaključki niso mogli za posamezna poslovna leta pravočasno predložiti. Tem težje jih je bilo sestaviti, kor je manjkala podlaga za to Iz prejšnjega obč. gospodarstva v vojni dobi. Ker bomo podrobno o teh zaključkih še poročali, zadostuje ugotoviti, da so bili brez daljše kritike soglasno odobreni od vseh v obč. svetu zastopanih strank. Povdar-jala se je tekom kratke debate predvsem nujna potreba, da se vsled vsakoletnih velikih primanjkljajev takoj likvidira mestna plinarna. Ostale finančne gospodarske zadeve. Mestni ribolov obsega Savinjo In pritoke od Polzele do Tremerlj. Razdeljen je v dva, v ožji^ mestni, ln širši okoliš. Na Javni dražbi je bil edini ponudnik Rl-barsko društvo v Celju, kl je Imelo vodovje tudi žc dosedaj v zakupu. Obč. svet odobri zakupno pojodbo za dobo desetih let, pridrži si pa gotove nadzoro-valne pravice, da se bo gojil ribolov samo kot šport In da se bo skrbelo za primeren naraščaj. Zakupnina znaša za mestni okoliš 1500 Din, za zunanji pa 2500 Din. Računska zaključka mestne osnovne in dekliške meščanske šole sc odobrita brez debate. Takisto se vzame na znanje prekoračenje proračuna vsled izrednih potrebščin na Gospodinjski šoli, na kateri poučujeta dve državni strokovni učiteljici. Predloži se zakupna pogodba z vojaškim erarjem za leto 1924., ki ima v najemu Aleksandrovo vojašnico, avzmenta-cijsko in municijsko skladišče. Dosedanja nizka najemnina se zviša po temeljnem načelu, da mora najemninski donos odgovarjati pet procentnim obrestlm od vrednosti poslopij In pa kriti še vrhu tega vse stroške za vzdrževanje poslopij. Veliko županstvo je izrazilo razne pomisleke proti povišanju tržnih in sejmskih pristojbin. Občinski svet pa sklene predložiti zvišnno tarifo ponovno v odobritev, ker odgovarja valutami relaciji in današnjim žlvljensklm razmeram. Oddelek za socijalno skrbstvo v Ljubljani poživlja mestno občino, da poroča, na katerih prostorih v mestnem okolišu bi se lahko postavile lesene prodajalne, v katerih bl otvorill najrevnejši vojni invalidi tobačno trafiko. Ker je v mestu Celje že Itak mnogo trafik v Tokah vojnih Invalidov In vdov, se predlagata samo dva prostora. In sicer pri Rudarski šoli na Mariborski cesti In v bližini stare vojaške bolnice na Ljubljanski ccsti. Zveza južnoitajersklh obrtnih zadrug vabi obč. zastop na ollcljelno udeležbo praškega velesejma, v kojega •programu so tudi važne komunalne zadeve. Vsled pomanjkanja potrebnih sredstev se mestna občina velesejma ne more oflcijelno udeležiti, priporoča pa zasebno udeležbo obč. odbornikom. Olcde prodaje občinske hiše v Matija Oubčcvl ulici, ki je povzročila v zadnji seji precej burno debato, sc sklene pooblastiti župana, da Izvede med obema reflektantoma Korberjcm In Stru-pijem dražbo, ki )e pa potem za občin, svet končnoveljavna. Ob Savinjskem nabrežju tn pred carinama se ndkladaJo razne sneti ia od- padki, kl okužujejo celo okolico. Sklene se prostor na desni strani do železniškega mostu zagraditl. Javni In prevozni družbi bo pa posebna komisija predpisala, kako naj znlvelira svoj prostor pred carinarnico. Celjsko meščanstvo se pri tej priliki opozarja, da lahko odklada razne smeti In gramoz na Savodnjl pri nekdanji gostilni «Prl čolnlčku«. V bližini Aleksandrove vojašnice zgradi tovarnar Westen večjo delavsko stanovanjsko hišo. Mestna občina mu da v to svrho v zakup kos svojega zemljišča, da si napravi do hiše še zasebno pot. Obč. za-stop Izreče načelno svojo pripravljenost, da Izmenja del svojega zemljišča pri avgmcntacljskem skladišču, kjer bl gradila vojaška oblast poslopje za svojo pu-kovno poveljstvo, s prostorom, na katerem stoji stara vojaška bolnica, kl se mora podreti. Cene stavbenih parcel na Jožefovem hribu se bodo določile po legi ln uporabi za posamezne reflektante sproti. Tujsko prometne zadeve. Z ozirom na to, da je mesto Celje važno trgovsko križišče, da ima zlasti v poletnem času zelo mnogo tujcev kot letovlščansko mesto In da plačule primeroma z majhnim številom prebivalstva zelo visoke davke, sc naroči županstvu, da izposljuje pri ravnateljstvu pošte ln brzojava v Ljubljani celonočno telefonsko službo. Nov vozni red, kl stopi s 1. junijem v veljavo, silno oškoduje gospodarske in socljalne Interese Savinjske doline ter mesta Celja In sosednjih krajev. Zlasti zjutraj prihajajo vlaki tako zgodaj v Celje, da bo dobri tretjini dijaštva, ki se vozi vsled bednih žlvljcn-skih razmer domov, nadaljne šolanje onemogočeno. Obč. odbor pričakuje, da se bodo poleg Ljubljane iu Zagreba upoštevale tudi koristi podželsklh mest In krajev. Ako bl pa za enkrat Izprememba voznega reda ne bila več mogoča, naj se uvedejo na državni progi In progi bivše Južne železnice vsaj dijaški vlaki. Potek obč. seje, kl je trajala tri In pol ure, Je bil ves čas stvaren In miren ter se je rešilo mnogo važnih komunalnih zadev. S krvavimi nasilji za obrambo izprijenega krščanstva Iz knjige »Katoliška cerkev v zrcalu zgodovine®. — Češki spisal prof. Ant. Stiha. Naravno je, da izziva jjopačonost in izprijenost krščanskega duha od časa do časa reakcijo pri onih, ki so želeli izboljšanja in povratka k prvotnemu Kristusovemu nauku. Bili so to poedinci in cele verske sekte, toda pri tem svojem očiščevalnem stremljenju so prifli e cerkveno avtoriteto navzkriž in ta seveda ni smela podlečl v boju s krivoveirci. In kakor jo ukrotilo papeštvo posvetne vladarje, tako jo znalo ukrotiti tudi upornike v svojem naročju, čeprav za ceno krvavega nasilja. Krvav list v zgodovini cerkve je njen boj proti sekti Valdencev in Al-bingencev. Ustanovitelj teh verskih sekt je bil Peter VValdus, bogat jonski trgovec, ki si je vzel za geslo evanjteljsko ubočtvo po zgledu Kristusa ter razdal vse svoje imetje revežem. Njegovi pristaši so živeli življenje prvih krUtjanov, zavračali nasilje, oznanjevaJi uboštvo, izvrševali dela telesnega usmiljenja, odklanjali nauk o vicah ln o odpustkih, češ, da je vse to iznajdba podlih duhovnikov itd. Ko so se začeli v južni Franciji Širiti, je proglasil papež proti njim križarsko vojno, njihovo središče, mesto BAziers bo pod vodstvom papeike-fa legata Amolda popolnoma razrasli bt pomorili okrog 00.000 ljudi. Kdor ss ni strinjal s cerkvijo, je bil javen izobčenec. Ze papež Urba.n II. (1088.—1099.) je izrazil načelo, da usmrtitev ljudi, ki jih je papež izobčil iz eerkre, ni umor. Papež Pij V. (sve ti) je proglasil, da bi rajši pri zanesel stokratnemu morilcu nego enemu edinemu krivovercu. Ne izvršiti smrtne kazni nad brezbožnimi, pravi, je gro-uovita milosrčnost. Sv. Tomaž Akvin-«ki je učil, da je dovoljeno nele izob-č*vati krivoverce, ampak tudi moriti. To načelo je prešlo tudi v cerkveno pravo, kjer se pravi: «7a morilce so ne smejo smatrati oni, ki ubilajo izobčence v navdušenju za mater cerkev.« Nastop sv. Frančiška Asiškega in ustanovitev beraškega reda ni nič drugega kot protest proti razkošju in izprijenosti tedanje cerkve. In ko je začni v Franciji red Manjših bratov oznanjati ovangelsko ub^štvo kot Kristusovo ustanovo, trn je proglasil pare? zn k-Ivoverea in celo vrsto menihov je inkvizicija sežgala nn grmadi. To se je zcodilo v začetku U, stoletji za papeža Janeza XXII., katorega bogastvo smo že prej omenili. Nenravnoat. v cerkvi in kričaško prodajan'o odpustkov in cerkvenih uradov, kj ga je zaupni papež Janez XXm. 1. 1419. legatn Vaelavu Tilmu (tako zbrani denar je bil določen za vojno, ki io je pa.pež vojevnl i neapeljskim krsljem Ladislavom), je izzvalo Rusa V odporu proti cerkvi. V tem boju le Hus podlegel ter je ztrorol nn grmadi: enako usodo je pripravljala cerkev vsemu češkemu narodu, H je sprejel Husov nauk, priredila je proti huaitom pet križarskih vojn in u CeSkem, aa okrnili. DOiteali ia ubi- jali, toda papežev naskok se je tokrat popolnoma razbil. Husitje 60 dali rimski cerkvi lekcijo, ki je napravila konec pravljici o vsemogočnosti Rima. V boju s husitstvom je zadoblla rimska cerkev rano, ki ee ji ni nikoli več zacelila. Zmaga husitov nad rimsko oerkvijo ie bila mogočen irrelom njene doslej nepremagljivo trdnjave. K porazu papeško nadvlade je prispeval češki narod največ in njemu gre v zgodovini največja zasluga v boju za svobodo vesti. Husovemu zglodu sledi sto let pozneje v Nemčiji Martin Luther in po odpadu Nemčije ter severnega Danskega, Norveškega, švedskega in Angleškega od varuštva rimske cerkve se je njena moč in oblast zelo zmanjšala. — Do odločilnega boja med katolicizmom in protestantizmam je prišlo v tridesetletni vojni, ki se je končala brezuspešno za Rim. Rimska cerkev ima na vesti morje-nje francoskih protestantov, takozva-nih Hugenotov v šentjernejski noči 1. 1572. Rimski papež je ščuval proti njim, poslal sam pomožni zbor v Francijo s poveljem: vse pomoriti. V eni noči je bilo v Parizu in okolici pobitih 10.000 ljudi. Da so zahvali Bogu sa ta čin, je služil papež slovesen Te Deum. Cerkev se ni sramovala niti anarhističnih činov proti neprlličnim osebam. Henrika III.. francoskega kralja je umoril z bodalom dominikanski menih Jaoques Clomens. Ista usoda je zadela tudi njegovega naslednika Henrika IV. zato, kor je bil protestantom naklonjen. Tudi njega je z nožem zaklal katoliški fanatik Fr. Ra-vaillac. Ko je o tem umoru izvedel papež Pave! V., je vzkliknil: »Bog vojnih trum je to storil.« LEKE ROKE ie dobe: ZSeatnl trg B OERNATOVIC Politične beležke -j- Zapleni lev radičet ega manifesta deloma razveljavljena. Zagrebški sodbenl stol je razveljavil odlok državnega pravdnlitva o popolni zaplembi ra-dlčcvskcga manifesta ter jo odobril le v pocdlnih najagresivnejših delih. Blokaški ilsti zato objavljajo manifest brez zaplenjenih mest. H- Naivnost klerikalnih bralcev sega približno do nebes. Ofieijelni organ »mogočne SLS« »Slovcncc« je za 1. april zbijal razne slabe obešenjaške vice. To mu pa še ni bilo dovolj. Ponovil je svoje duhovitosti tudi za — 30. april. Velik del klerikalnih bralcev je pa «Sloven-čevc« kisle šale vzel za čiste in gole resnice in razni klerikalni žurnallsttčul škorpijoni jih sedaj raznašajo po slovenskih livadah kot tečno politično hrano. Tako naznanjajo n. pr. da Jc posl. Reis-ner odložil svoj mandat, kar je seveda gladko Izmišljeno. + Pokret mod bosanskimi muslimani. Javljajo bosanski listi, da sc zad-dnjc čase med muslimani opaža močno vretje radi očitnega nezadovoljstva s politično taktiko Spahove JMO. Nameravajo sc sestati vsi oni muslimanski poslanci, ki so svoj čas v bosanskem saboru bili združeni kot »eksekutivci«, da pokrcnejo novo akcijo in utro pot novi politiki bosanskih muslimanov. Pokret se posebno širi v južnovzhodni Bosni in v iicrcejovinl. + O nesrečni Radičevi roki razpravlja »Obzor« v svojem uvodniku, siccr zelo obzirno toda dovolj čitko: Opozicijski blok jc hotel preprečiti objavo manifesta, toda ker je medtem že izšel v dunajski «Stunde», ga je objavil tudi »Slobodni Dom« v posebni izdaji. Posledica je bila, da je Davldovič v torek po prvi avdijenci bil dobro razpoložen, po druri pa prav slabo, ker Jc v Beograd že dospel manifest in so radičevci odbili prijavo za avdijenco ter zahtevali direkten poziv na dvor. Doznalo se je tudi, da radičevci v nekaterih občinah niso marali položiti prisege, četudi so jo poslanci v parlamentu položili. Tako Je opozicija Izgubila nado na poslovni j mandat. Ce bi Ideje parlamentarnega j kluba HRSS bile merodajne tudi za stran ko, bl se stvar uravnavala drugače ln bi HRSS šele nato v slučaju volilne koalicijske vlade lahko Izdala ta manifest, kl ga ni podpisal parlamentarni klub temveč slgniralo «Hrvatsko narodno zastopstvo«. To je vsekako odločen korak nazaj v ekstremno politiko, ki je bil pre-uranjen In ni bil motiviran s položajem, prišel pa je ravno v najkrltlčncjšem momentu. Izjave radlčcvsklh predstavnikov v Beogradu so povsem nekaj drugega kakor Radičev manifest. Dokler se z Izjavami Mačka In Prcdavca lahko sklada opozicija In vsa hrvatska Javnost, dotlej je vprašanje, ali bo po tom manifestu ostala opozicija potrpela ob Radlču. Zcm ljoradnlkl so so že oddaljili od opozicije In zdaj utegnejo nastati diference... Nc more biti čudno, zaključuje »Obzor« po vsem tem, ako se vsi poskusi za sestavo poslovne vlade na tak način onemogočijo In pride do volitev; kako se bodo Izvedle ln kako Izpadle, Je seveda veliko vprašanje. — Pozno toda še v pravem, odločilnem času silhaia to snoznanie._Ce enkrat blokaški »Obzor« kakor na dlani uvldeva, da Radičevo izigravanje posta, ja fatalno ne le za one, kl so hoteli s solidariziranjem ovreči to že skoro zgo. dovinsko tezo, temveč tudi za sAm radi. čevskl poslanski klub, — tedaj nl težko pojmltl, na kom leži krivda popolnega opozicijskega poraza in zakaj je že v naprej bil ncmlnoven. Najslavnojša filmska umetnica, krasoti« Pola Negri nastopa od danes 8. do sobote 10. i, m, v elegantni, moderni, razkošni drami Bella donna po romauu Roberta Hichensa. V glavuit vlogah Pola Negri, Conrad N;igel Itd, Veličastni noanotki Benetk, Eeipta in hrt?,. končnih pi'6ienih pustinj. Krasne dragocena moderne toaleto I So nevidne karnevalske scen« v Benetkah, Predstave ob 3., V>6-> V« 8- in 9. uri Kino „Lju!!ljanski dvor'1 7. maja. ZAGREB. V efektih je tcndenca dalje slaba. Promet slab. — V devizah je tendenca nespremenjena. Tečaji so se začeli na nespremenjeni bazi od včeraj iu so proti koncu dalje nazadovali. Blaga ja bilo dovolj, tako da se Je proti koncu ponujalo pod zaključenimi tečaji. Le Pariz je ponovno narasel radi svoje mednarodno čvrstoče. Promet jo bil precej Blab. Trgovanje se Je gibalo največ v devizah na Ncw-York ček, Italijo in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 8015 do O, Dunaj 0.112G do 0.1140, Budimpešta O do 0.10, Bukarešta 40.5 do 0, Italija izplačilo 300.10 do 8G3.10, ček 359.25 do 302.23, Kopenhngen 1300 do 1370, Kristijunija 0 do 1125, London izplačilo 352 do 855, New-York ček 70.G5 do 80.65, Pariz 530 do 535, Proga 235.25 do 238.25, ček 234.75 do 237.75, Švica 1431 do 1441, ček 1423 do 1438; valute: dolar 78.875 do 79.875, aK 0.11275 do 0.11475, francoski franki 517.5 do 522.5, lire 856 do 359; elekti: Trgobanka 40 do 42, Eskomptna 132 do 133, Hlpoleknrnn 65 do 66.5, Jugoslaven-ska 118 do 120, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Praštediona 915 do 920, Slaven-ska 120 do 122, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 125 do 127.5, Šečerana 1060 do 1070, Narodna šumska 95 do 98, Slaveks 850 do 400, Slavonija 95 do 99, Strojne 0 do 202, Trbovlje 525 do 555, 7 odst. investicijsko 60 do 67, Vojna škoda 145 do 147. BEOGRAD. Tendenca nespremenjena. Narodna banka je int.rvcnirala v devizi Švica. Notirale so devize: Amsterdam 3020 do 3024, Dunaj 0.1134 do 0.1135, Budimpešta 40.25 do 40.75, Italija 3G1 do 381.5, London 353 do 353.4, Ne\v-York 80.4 do 80.5, Pariz 526 do 528, Praga 230.25 do 236.50, Sofija 0 do 59, Švica 1432 do 1433; valuto: dolar 79.3 do 79.5, liro 0 do 862, francoski franki 525. CURIH: Beograd 7, New-York 561.50, London 24.G4, Pariz 36.50, Milan 25.25, Praga 164.75, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.90, Sofija 4.10, Dunaj 0.0079 ena osmlnka. TRST: Beograd 27.65 do 27.90, Dunaj 0.0310 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 65.30 do G5.75, Pariz 145 do 145.75, London' 97.50 do 97.75, New-York 22.15 do 22.25, Curih 395 do 398; valute: dinarji 27.70 do 28, avstrijsko krone 0.0310 do 0.0320, do!-rji 22.10 do 22.25, 20 frankov v zlatu 85.50 do 86.25. DUNAJ: Devize: Beograd^ do 881, Berlin 16.10 do 16.40, Budimpešta 0.81 do 0.87, London 811.300 do 812.800, Milan 3180 do 8201, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4012 do 4628, Praga 2080 do 2090, Curih 12.635 do 12.635; valute: dolarji 70.400 do '70.860, nemške marke 15.80 do 16.20, funti 809.500 do 311.100, francoski franki 45S5 do 4615, lire 3175 do 3195, dinarji 874 do 880, švicarski franki 12.500 do 12.040, češko krone 2064 do 2080; efekti (v tisočih): Trgobanka 29, Hrv, eskomptna 110, Hrv. hipotekama 56, Ju-goslavenska 102, Trbovlje 486, Jesenice 1050, Zenica 1100, Culmann 800, Slaveks 280, Slavonija 82, Šečerana Osijek 900, JuH-Stld 430, Anglobank 236, PRAGA: Beograd 42.20, Dunaj 4.75, Berlin 7.83, Rim 153.75, Budimpešta 8-fiO, Pariz 220.75, London 148.025, New-Yort 83.95, Curih 005.50. BERLIN: Beograd 5.28, Dunaj 5.98, Milan 19.05, Praga J 2.4", Pariz 27.08, London 184.55, Ncw-York 419, Curih 74.81. NE\V-YORK: Beograd 125. Londor 438.62, Pariz 647.25, Švica 1782, Mila« 441.50, Dunaj 14.12. LONDON: Beograd 252, Pariz 67.80, Milan 97.50, Curili 3-1.63, New-York 43« pet osmink. m Manifestacija interniran-c. v Od odlične strani nam pišejo:' Poziv, ki ste ga objavili te dni v Va-Sem cenjenem listu, da se z javno manifestacijo proslavi spomin na besnenje avstrijske policije ln soldateske ob Izbruhu svetovne vojne, je naletel v vseli narodno čutečih krogih na hvaležen odmev. Potrebno bl bilo, da se takoj skliče sestanek vseh bivših ljubljanskih in goriških »graščakov« in ostalih interni-rancev in osnuje pripravljalni odbor, ki naj prične čimprej s svojim delom. Ca-ta ni mnogo na razpolago ln morda ga bo še premalo za Izvršitev tega ali onega načrta, kl se bo predlagal. V Benečiji ln Lombardlji vidi človek v vsakem mestu spominske plošče, posvečene mu-fenikom italijanskega političnega preporoda In na katerih ne manjka nikoli beseda, ki spominja tudl na avstrijsko ra-beljstvo ali avstrijsko barbarstvo. Kaj nc bi kazalo, da se pri tisti manifestaciji odkrije tudl na Gradu plošča v spomin mučeništva naših Internirancev? Ne bl kazalo, da se poleg tega otvori tudi razstava fotografij o justlfikacljah naših ljudi (ne samo Slovencev, tudl Srbov in Hrvatov!) In drugih zverstvlh avstrijske soldateske? Ne pozabimo, da Je naši dvaj setletnl mladini bilo ob Izbruhu vojne komaj 10 let ln da malo vč o grozotah, kl )lh ie morala prenašati pod Avstrijo starejša generacija. Zato bl jI bilo nujno potrebno takšno zrcalo grozot ln trpljenja I _ Demonstracije ob To-maseovi petdesetletnici v Sibeniku Kakor Brno poročali, so šibeniški Ita« lijani poskušali izkoristiti letošnjo pet« desetletnico smrti Sibenčana Nikolo To« mmasea v svoje politične namene. To« mmaseo je bil rojen v našem Sibeniku; po materi je bil Hrvat. Tega dejstva ni tajil nikoli. Razvijal pa se je pod itali« janskimi vplivi in je sprejel Italijansko kulturo za svojo. Pozneje je prišel v Italijo ter delal za njeno odrešenje. Ko sc jc torej bližala petdesetletnica Tommaseova v začetku maja je neki anonimen Italijanski odbor razposlal po Sibeniku šefom jugoslovanskih uradov, društvom in tudi posameznikom sledeči poziv: «3. maja sc proslavi v salonu ita« lijanskega konzulata v Sibeniku petde« letletnica Tommascovc smrti. O priliki ie komemoracije bo predaval o pokoj« niku prof. Paolo Orano. Pričakujemo za« ccsljivo, da se tudi Vaše Blagorodje udeleži tega slavja.« Uradniki jugoslovanske narodnosti so takoj sklenili, da se temu vabilu nc od« rovejo; najprej zato nc, ker jc bil pod« pisan sklicalni odbor neznan, in drugič, ker je bilo jasno, da gre za demonstra« cijo proti našemu narodu in naši državi. Ujub temu pa je kotarski predstojnik dejal, da bi se «radi višjih državnih in« leresov in zavezniških ozirov« vendarle moralo uradništvo udeležiti konferenco. Uradniki pa so kljub temu udeležbo odklonili. Javnost je ta njihov korak odobravala. Nato se jc vršila na predvečer petde« sctletnice v prostorih šibeniškega itali' janskega konzulata zabava, na kateri so se pele italijanske izzivalne pesmi. Ob« lasti so šle mimo tega in niso podvzele nobenega koraka, da preprečijo izziva« nje. Kmalu po so se pripeljali iz Splita še nekateri prononsirani Italijani, ki so bili namenjeni na italijansko manifesta« cijo. Sprejeli so jih šibeniški Italijanaši. Ko je še na to prispel iz Zadra parobrod »Kelcti« s predavateljem prof. Oranom, m javnost ni mogla več vzdržati, da nc bi reagirala. Parnik je namreč bil zelo izzivajoče okrašen z italijanskimi zasta« vami in zdelo se je, kakor da se pelje nad premagance, ne pa v jugoslovansko luko. Zasidranje parobroda je že itak razburjeno množico šc bolj podžgalo. Ljudje so začeli žvižgati ter so s tem pokazali, da sc nikakor nc strinjajo s tem, kar se dogaja v luki. Italijani na parniku so začeli nato glasno izzivati. Vzklikali so Italiji in fašistom ter so se pri tem posluževali takih grozilnih kli« ccv, da se je množica po pravici še bolj razburila. Nastala je splošna zmeda. Na oknih nekaterih italijanskih hiš, katere je na nepojasnjen način ščitila celo policija, so se pojavile majhne zastavice v itali« janskih barvah. Množica Jugoslovcnov na obali jo med tem narasla na ogromno število. Vse zavedno šibeniško meščan« stvo je bilo pokoncu. Druga poleg druge so se uvrstile vse stranke in skupine. Omladina je bila poleg Orjune in poleg te je stala Hanao in Srnao. Vse je pro« testiralo proti tujski provokaciji. Varnostna oblast je bila tako nepre« vidna, da je nastopila proti ljudem z vsem svojim aparatom. Začela je raz« ganjati zbrano množico, na katero je zelo neugodno vplivalo to, da je poleg policajev in orožnikov razkoračeno stal italijanski konzul. Kmalu sta stopili v akcijo še mornarica in vojska. Množica je začela navdušeno prepevati rodoljub« ne pesmi in je pozdravljala vojsko z ži« vahnimi klici. Toda mesto da bi se Ita« lijanaši v tem trenotku začeli razhajati, se je zgodilo baš nasprotno. Iz Splita so je pripeljal še italijanski konzul, katere« ga jo vzela policija v najostrejšo zašči« to. Ker so se pojavljali različni klici, je redarstvo začelo loviti ljudi ter je zaprlo nad 40 oseb. Orožništvo je nastopilo z orožjem, in je ranilo več oseb. Takoj je radi nemi« rov izšel ukaz, da se morajo zapreti vse kavarne in javni lokali, kar se je nomu« doma zgodilo. Policija pa, ki ni mogla drugače obvladati položaja, je začela aretirati manifestante kar na debelo in se jc poslužila še poslednjega sredstva: poklicala je na pomoč pojaštvo. Ko je to začelo pritiskati v množico, sc je začel svet umikati. Nato se je Izkrcal predava telj prof. Orano. Parnik, ki se je imel vrniti v Split že čez tri in pol ure, pa se je vsled dogodkov mogel odpeljati šc« le ob 8. zvečer. Splitski italijanski konzul se je vrnil domov v spremstvu redar« stva. Možje so konzula spremljali z na« bitimi revolverji. Tako se je končala proslava Nikole Tommasca v Sibeniku z ostro demon« stracijo. Predavatelj Orano sploh ni pri« šel do besede in dalmatinski italijanaši, ki so hoteli izzivati, so pač izprevidcli, da s svojo drznostjo med našim naro« dom tujec nc pride nikamor. To jim pač lahko služi za lckcijo tudi v bodoče. * Beograd, 7. maja, p. Danes so vsi po-slaniški klubi prejeli nastopno brzojavko iz Sibeniko: Neustrašni v obrambi naših nacijonalnih prnvic in izražujoč ogorčenje vsega prebivalstva prosimo nujno intervencijo za oprostitev tridesetorice na 14 dni obsojenih in zaprtih državljanov radi protivzklikov na drzko provokacijo dalmatinskih itnlijanašev. Podpisi: Akademske organizacije Ilanao, Orjuna in Srnao in zemljoradniška omladina.. Izseljevanje v mesecu februarju Po poročilu izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, se je izselilo tekom mescca februarja iz naše države 1794 oseb, in sicer 1212 moških in 5S2 žensk. Največ ljudi se jc izselilo iz Vojvodine, odkoder jih je vzelo od doma slovo 986; dalje iz Hrvatske in Slavonije (367), iz Dalma« cije (264), iz Srbije (85), iz Slovenije (64), iz Črne gore (19) ter iz Bosne in Hercegovine (9). Po profesiji je bilo med izseljenci kva« lificiranih delavcev 86, nekvalificiranih 205, poljedelcev 1070, s svobodnim po« klicem 27 ter otrok In starčkov 406. Največ emigrantov se je podalo v Brazilijo (825), dalje v Kanado (322), v Zedinjenc države (250), v Argcntinijo (221), v Avstralijo (121), v Novo Zclan« dijo (34), v Chile (9) in v ostale države (12). Poleg navedenega števila naših izse« ljencev je odpotovalo v istem mesecu iz naše države v prekomorske kraje 79 tujih podanikov, in sicer 61 državljanov Zcdinjenih držav, 7 Rusov, 4 Madžari, 3 Poljaki in 4 drugi. Moderni ■ v I ■ 2300/a na novo urejen, priporoča cenjenim damam sa obilen poset A. G JUD ml. Kongresni trg 6. Razbojništva »svilene gospe" Preteklo nedeljo Jo bila aretirana v vasi Vrbavi v osieškl župnniji (Slavonija) razbojniška družba, ki ic Izvrševala tatvine v okolici Nove Gradlške. Tolpi je načeljevala neka žena, kl se jo lani naselila v Vrbavi. Po svojem možu se Je pisala Vršata. Stanovala sta oba pri Stanku Zuriji, poglavarju neke razbojniške skupine. Ta žena se Je zelo lepo oblačila ter je zategadelj dobila ime »svilena gospa«. Oče hišnega gospodarja Zurlja jo bil pošten mož in Je vedno žugal sinu, da ga bo naznanil oblastem, ako ne opusti svojega razbojniškega življenja. In Zurlja je, da se reši nevarnosti, ubil svojega očetal Umor je ostal prikrit, nihče ni vedel zanj in razbojniška družba jc Iz-ropala davčni urad v Sisku, potem pa sc je radi plena strašno sprla. Zurlja Jc odpovedal stanovanje Vršatl in ko so je hotel ta s svojo ženo preseliti k drugemu razbojniku Karlu Volerlu, Je Zurija ubil Vršato in njegovega mlajšega brata ln se je sam prijavil oblastem ter obenem priznal umor nad svojim očetom. Obsodili so ga na 20 let težko ječe. •Svilena gospa« pa sc Je kot vesela vdova kmalu poročila z nekim drugim članom razbojniške družbe, Markom Truničem. Pod vodstvom »svilene gospe« sc Je zbrala nova razbojniška tolpa, kl je izvršila celo vrsto novih tatvin v okolici Nove Gradlške. Kdo ve, kako bi se še vse to razvilo, da se nI vmešala v zadevo sestra ubitega Vršate, kl Jc zahtevala od svoje bivše svakinje zne- Naši izdelki: dvojnosladna,, rženo Ziha v rdečih zavitkih, dvojnosladna v • v ječmenova v modrih zaviuun, slajena v ječmenova Ziha v zelenih zavitkih so najboljši. 2311 a Zahtevajte le Žiko! sek 7500 dinarjev In JI Je žugala, da lo naznani oblastem, ako jI ne Izplača zahtevane svote. Ker pa zneska nI dobila, je svojo grožnjo Izvršila ln tako Je bila aretirana «svllena gospa«, z možem ln ostalo družbo. Razbojniki pridejo seveda pred sodišče. REMINGTON Mod. 12 II li III1IIU IIIII »DHiijui pisalni nn] FRANC BAR Gankirj«vo nabr. 5.Tel.407 Dopisi ŠIŠKA. V soboto in nedeljo je priredil »Pomladek Rdečega križa« na tukajšnji meščanski šoli Lahovo igro »Noč na hmoljniku«. Uprizoritev bl bila lahko boljša. Sicer pa vsa čast požrtvovalnim dijakom in dijakinjam. Na sporedu so bile tudi tri deklamacijo, ki so bilo prav dobro prednašano. Talent jo pokazal posebno g. Zeleznik s »Kv&ttopirei«. M'.-dim »pnmladkarjem« želimo lepe bodočnosti. POLJANSKA DOLINA. V nedeljo dne 11. maja prirede Sokolska društva iz Žito v, Gorenje vasi in Poljan »kupen peS-iz.lot k br. Brejcu na Hotavljo. Odhod iz Zirov ob 1. uri pop. iz Poljan oh pol 2. uri, iz Gor. vasi ob pol 8. uri. Točnost! V krojih! Ob 4. uri telovadba prostih vaj vseh oddelkov, nato nagovor, potje, ples s prosto zabavo. Bratje Ločani, dobrodošli! Zdravo! KOČEVJE. Gdč. Sfiligojova in g. šu-belj, člana državne opere v Ljubljani, pri rodita s sodelovanjem gdč. Vogelnik ob klavirju pod okriljem vseh kočovskih narodnih društev v čotriek dne 8. maja ob 17. in pol v hotelu »Trst« koncert, na kar opozarjamo vse glasbo ljubeče okoličane. SMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Dne 11. maja so vrši javen shod domokratske stranko ob pol 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih g. Pušnika v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. Vso somišljenike bližnjih kraj. organizacij vabimo k obilni udeležbi. KRŠKO. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Krškem ima svoj občni zbor v četrtek dne 22. maja ob 10. uri dopoldne v razprav-ni dvorani okrajnega sodišča v Krškem. Dnevni red: 1.) Poročilo o delovanju društva. 2.) Poročilo o delovanju krajevne d i žar ne zaščito deco in mladine v Krškem. 8.) Volitev novoga odbora in sicer 14 odbornikov, 2 namestnikov in 2 preglednikov računov za dobo treh let; odbor bo izvolil izmed sebo načelnika, zapisnikarja in blagajnika, kakor tudi na mestnika. 4.) Volitev članov načelstva v odsek državne krajevno zaščito doco In mladine. 5.) Nasveti in slučajnosti. Ako sklicani društveni zbor ne bi bil ob določeni iiri i.kh pčen, so vrši drugi občni zbor pol ure pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. SLOVENJGRADEC. Prošli torek so jo vršil pri okrajnem glavarstvu v Slovonj-ftradcu občni zbor »Protituborkulozne lige« za slovenjgraški politični okraj. Okr. glavar dr. Marko Ipavic jo otvoril občni zbor 7. nagovorom in preglednim poročilom o društvenem delovanju. Podrobno poročilo o denarnem stanju in o posameznih slučajih izdano podpore sta poročala društven blagajnik Štefan Blažič in društven tajnik Friderik Pletoršck. Blarafniško poročilo izkazu jo dohodkov 7507.10 Din in izdatkov 080.(10 Din. Podpore so bile izdane v naravi ali v denarju. Razposlana bo okrožnica vsem občinskim predstojništvom z vabilom, da se zanimajo v svojem okolišu za človo-koljubne cilje društva, ki s svojim delom olajša tudi občinam nositi bremena za revne jetično bolniko po nasvetu zdravniških izvedencev. V novi odbor so bili soglasno izvoljoni: predsednik dr. Marko Ipavic, okrajni glavar; podpredsednik primarij dr. Vinko Zeleznikar; tajnik okrajni tajnik Friderik Pleteršek; blagajnik okrajni tajnik v p. Štefan Blažič; odborniki: mestni župnik Alojz či- žek, župan in notar Matija Marinček Šoštanju, inž. Franjo Pahemik v Vuhrc^ du, tovarnar Franc Pototschnigg, lekar-* nar Karol Rebul; namestniki: župan Franc Marčlč v Slovenjgradcu, župan Iv-Predan v Maronbergu, nadučitelj IgnM Kaffou, župan Ivan Guzoj v St. Jan iti) pri Dravogradu, župan Ivan Areh v Sta«-] rem trga; preglednika računov: Lov« Vavpot, ravnatelj okrajno hranilnice Slovonjgradou in Frano Vrečko, šolek ravnatelj v p. v Slovenjgradcu. V dro-i štveno razsodiščo so bili izvoljeni gg. lu pani iz Slovenjgradca, Marenberga in S Stanja. Društvu želimo krepkega raz rti ja in obilo uspohal --1- Koncert Glasbene Maticd Razlaga k trem novim zborom Emila ' Adamiča. 1.) Molitev pastirčkov. Tone d as par tj pevec koroških narodnih motivov, kliče! s pastirčki sv. Rozalijo, njihovo zaščitnlco/ z ganljivo prošnjo, naj jim zopet vrnaj one zlate čase, ko na slovenskih koroških; tleh šo nI bila požgana travico, ko so ša pelo ptičke vesele pesmi in so bili pa^ stirčki zadovoljni. ' Širok, narodno koralno melodični lobjf so hitro dviga do prvega viška in pada nato v terčnem hodu nn enoglasno pro-' hodno noto, ki pelje v drugi otožni »per (v molu) o izgubljeni »reči pastirčkov inj konča z jokom zategnjenega alta. Pastirčki povzamejo isti motiv z iskreno in vedno globokojšo prošnjo k sv. Rozallji,' strahoma vprašujoč, kdaj se pač vrnejo zlati, izgubljeni časi. Preprosta, nožno ia toplo občutena pesem s polnimi harmonijami, ki done kot orglo — je bila pri gla»-' beno konkurenčnem razpisu od Koželjskoga, koje-i mu je priklopljon še čelo-solo, tako da 00 bo ta komad izvajal v kvartetu. .y Hndoiestvcniki t Ljubljani. Za gost& vanje Hudožestvenikov v našem Narod,« nem gledališču vlada vseobče zanimanje. Zo takoj prvi dan predprodaja vstopnic je bilo veliko povpraševanje po vstopnicah. V prihodnjih dneh priobčimo vsebino posameznih del, ki jih uprizarjajd slavni umetniki. Kjerkoli so Hudožestvfe niki gostovali, povsod so bila vse predstiC ve razprodane in sa je moralo gostovanj« j&gi iaSftft jafetajeg^ jggj Domače vesti * Dodatki ca državne nameščence so ladeli na ostro kritiko zlasti med vseuči-liščniml profesorji in sodniki. V tem oziru pritiskata ministra prosvete in pravde na finančnega ministra, zahtevajoč glede vseučiliščnih profesorjev, da se uspostavl 75 odst. povišek, glede sodnikov pri zbornih sodnijah ln državnih pravdnikov pa, da »e poviša sodnijski dodatek na 1200 dinarjev. * Premaknitev hompetenčnih granic za sodnije. Uredba, ki je sestavljena na podlagi finančnega zakona iu ki navzgor pomika kompetenčno granico za okrajne sodnije, izide te dni v »Službenih Novicah*. * Razvrstitev ufileljstva pa novem zakonu, UCiteljstvo dobiva te dni rešenja o prevedbi. Kdor misli, da mu je bila po-grešno odmerjena osnovna ali položajna plača, ali nepravilno všteta službena doba, se more pritožiti po čl. 228. zak. o civilnih uradnikih v roku 80 dni po vročitvi rešcnja naravnost na državni svet. Pritožbo pošlje v dveh izvodih nekolko-vano in priporočeno. Priloži naj za utemeljitev pritožbe potrebno listine (v ?nem izvodu — prepisi lislin morajo biti overovljeni po šolski oblasti z žigom in podpisom). * .Sestanek železniških pohabljencev — Invalidov, njihovih vdov in sirot se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v pro-Btorih Upokojenca, Krsnlkova ulica 5. * Elektrifikacija trga Vojniku in okoli-re. V uedeljo, dne 4. t. m. se je vršilo v j [ Vojniku zanimivo zborovanje, na katerem se je razpravljalo o elektrifikaciji trga Vojnika iu okolice. Zborovanje je vodil župan g. Julij Kovačie, v imenu Zadružne Zveza v Celju pa so ga je udeležil ravnatelj Lesnlrar. Obravnavala sa je ustanovitev zadružno elektrarne, ki bo obsegala Novo cerkev (tarno vas), Višnjo vas, Ivenro, trg Vojnik z okolico, Arclin, Skofjo vas, Trnovlje in Ljubečno. Glavni (rod bo dolg okrog 8 km. Ko bo ta projekt, na katerem prične te dni delati tvrdka Siemens, realiziran, bo oskrbljena cela dolina od Celja do Dobrne in Vitanja z električnim tokom. Dobrna in Vitanje žo imata električni tok. Elektrifikacija mariborske oblasti prav razveseljivo napreduje. * Zdravljenje vojnih InTaliiloT v Dolenjskih Toplicah. Prejeli smo: S 1. junijem prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki so dejansko potrebni zdravljenja v omenjenih toplicah, ftaj pošljejo čimprej svoja prošnje Invalidskemu odseku oddelka za socijalno politiko v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalom (oziroma potrdilom) okrajnega ali okrožnega zdravnika, s katerim se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah ler da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo tavalidl-teto. Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne bodo upoštevale. Poleg zdravljenja se bo nudila bolnikom-lnvali-dom tudi brezplačna oskrba v Invalidskem domu v Toplicah. Neposredno po prihodu v Toplice bo vsakega bolnika preiskal še zdravnik kopališča, ki bo določil dobo zdravljenja. * Drobiž iz Slovenske Bis rice. V soboto, dne 4. t. m. je priredila tukajšnja Čitalnica družabni večer, pri katerem sta sodelovala društveni orkester in društvo-hi pevski odsek pod vodstvom g. učitelja Šegule. Želimo še več takih prijetnih večerov. Kakor čujemo, pripravlja Čitalnica zopet novo gledališko predstavo v nedeljo dno 11. t. m. pa skupen društven Izlet v Oplotnico. — Sejem dne 5. t. m. je bil vsled hudega deževja od si rani živinskih prodajalcev bolj slabo obiskan. Prignalo se je Ie 60 glav živine. Kupcev je bilo razmeroma mnogo. — Sedanjo Koflerjevo hišo pri klošterski cerkvi so baje kupile šolske sestre, ki nameravajo ustanoviti v njej dekliško šolo. — Včeraj sta obhajala tukajšnji občespoštovanl po- sestnik in lesni trgovec Karol Kukovič ln njegova soproga tridesetletnico svoje poroke. Čestitamo! * Novi občinski gerenti. Namesto odsto-pivših gerentov so imenovani: za občinskega gerenta v Gornji Bistrici posestnik Štelan Krampač, v Bukovicl posestnik Franc Puhan in v Velikih Dolencih posestnik Janez Buček. * Novice iz Trbovelj. Rudar Jakob Hra-slovec je bil na dnevnem kopu podsut. Težko ranjenega so še pravočasno izvlekli in tako rešili smrti. — Zadnje dni je bilo vlomljeno v cerkveni nabiralnik. Storilec je baje znan, vendar pa ga 5e niso izsledili. — Ludovik Knez pri podjetju Dukič je tako nesrečno padel na rudniški železnici, da si je spahnil levo roko in si jo poleg tega še zlomil nad komolcem. — Delavec Karel Ilolcman je izmaknil nekemu krošnjarju več podob s steklom in Jih polem prodal. no, da si toga nismo mogli privoščiti. Obračamo se tem potem do naših rojakov s prošnjo, če bl imel kdo kakšen pin-nino, kl bi nam ga bolel po nizki ceni odstopiti ali celo pokloniti? Sarajevski Slovenci bi bili temu dobrotniku iz srca hvaležni * Tragedija nemškega umetnika v Dalmaciji. Med mnogiiri tujci, ki so letos prispeli v Dalmacijo, je prišel tudi nemški slikar Noller. Mudil se je nekoliko časa v Splitu in Solinu, kjer je pregleda-val starine, potem pa je odpotoval na otok Hvar, kjer se je havil s slikanjem pokrajin v dalmatinskem Primorju. Medlem je bila oblast obveščena, da se Je nesrečnemu slikarju omračil um in da ga je napadla , kjer je pel vlogo dona Josea tenorist Rijavec. Tenorist Raičev angažiran r Bcrlinn. Tenorist Petar Raičev, ki jo v lanski operni sezoni večkrat gostoval v Zagrebu, je sklonil pogodbo z berlinsko nemško opero (Berliner Deutsches Opcrnhaus). Njegovo gostovanje za angažma v tem gledališču je bilo jako uspešno. Nizozomsko-nemškl t Pariza. V pariški operi cChamps Elysčes» je te dni operno gledališče iz Haaga uprizorilo Wagnerjevo opero , ki je na zadnjem občnem zboru izvolil za svojega predsednika g. Turkalja, zbira slike in kipe za svojo razstavo, ki so otvori v nedeljo 11. maja. — Slikar Vilko Gecan se £e vedno mudi v Ameriki. Milivoj Uzelac Je razstavil svoja dela v Parizu. * Vinarska in sadjarska šolo r Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice . Požar je izbruhnil ponoči ter se je tako hitro razširil, da je bila že skoraj uničana cela tovarna, pradno je stopila v akcijo gasilno društvo. Skoda jo velika. * Ponarejene švicarsko novčanice. Iz Beojrada javljajo, da so se pojavilo v prometu ponarejene novčanice švicarske narodne banke po 100 frankov. Falzifikate je lahko spoznati po ost-i kvaliteti papirja, ki pod prsti ni tako gladek kakor prist-»• sovčaiiee. Slavnemu ob&intlvu naznanjam, da eem otvorll modni ateljč za goftnode LJUBLJANA, 0'edaHSka ul. H. 8 (palafa Pokojninsker/a zavoda) Priporoča se za cenjena naročila 2291/a A. Legita. • V tarevin Je Iskal blagostanja Frane Svoljšak z Skotje Loke, znan potepuh. 1'red nekaj dnevi se jo splazil ponoči v župnlšče na Skaručlni ter pokradel iz spalne sobe kuharice Marije Mikuletiče-ve 2422 Din, 127 lir ta zlat poročni prstan, vredeu 400 Din. S plenom je nato nezna-nokam izginil. Svoljšak sploh rad lščo plena po samotnih goslilnah ali župniščih. • Tatvina hranilnih knjižic. Zem» Vinko iz SL Jerneja. ga radi raznih da- Iz Ljubljane u— Kolo Jugoslovensklh sester v Ljub Ijani ima danes 8. maja ob 16. popoldno važno odborovo sejo. u— Majniški izlet društva «Pravnika» bo letos združen z zanimivo ekskurzijo. Udeležcnci se odpoljejo v soboto, dne 17. maja s popoldanskim gorenjskim vlakom iz glavnega kolodvora ob 3.10 do St. Vida, odkoder se podajo k tacen. skemu mostu, Od mosta izprehod vzdolž ob Savi po njenem desnem bregu do Je« žice. Na izprehodu bo pojasnjeval univ. prof. dr. Karel llinterlechnor, kako je učinkovala regulacija Save med Tacnom in Lazami nu poglobitev savske struge in posredno s tem na izvire ljubljanske, ga vodovoda. S tem bo v naravi utemc« ljeval svoje naziranje, ki ga jo izrekel r.a svojem predavanju, ki se jc vršilo lansko leto mcseca decembra pod našlo, vom «GcoIogija in uprava® na sestanku društva «Pravnika». Po izprehodu na Jc. žici prijateljska zabava v gostilni opri Alcšu». Čo bo 17. maja slabo vreme, se bo vršil izlet dne 2-1. maja. Vabimo gg. člaue, da se izleta mnogobrojno udeleže; gostje dobrodošli. u— Ker jc sv. Jurij v nedeljo obiskal grad s prevelikim dežjem, so se Ljub« ljančani zbali in ostali doma. Ker ga jc pa Scntpcterska moška in ženska pod« ružnica lepo prosila, naj pride še enkrat — pa ne z dežjem ampak s solnccm, se je nazadnje udal in je rekel, da pride to nedeljo. Zato v nedeljo dne 11. maja vsi na grad, kjer se vrši letošnje Jurjevanjc z vsem bogatim vsporedom. u— «Slavčeva» razstava v Narodnem domu zbuja pozornost in jc piuv dobro posečana. Je verna slika 40 ietnega pev« skega in narodnega razvoja. Odprta jo vsak dan od 13.—16., v nedeljo 11. t. m. pa od 9. do pol 13. in od 14. do 17. Kaz« Stava bo odprta tudi 1. junija, na dan ljudske slavnosti in opozarjamo zunanje občinstvo in društva, ki pridejo tedaj v Ljubljano, da si ogledajo razstavo. u— Umrli v Ljubljani. Zadnjo dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Apo'onija Štrukelj, trgovka, 87 let. — Frančiška Lunder, dninarica, 76 let. — Albina Trčck, hči žel. pisarniške« ga sluge, 18 let. — Elizabeta Karollna Grče, hči tovarniškega mojstra, 7 mcsc« cev. — Josip Krvina, posestnik, 31 let. — Blažck Kovač, novorojenček, 3 ure. — Fran Pretnar, vrtnarski delavec, 52 let. — Avgust Pajk, novorojenček, 6 ur. u— Pobeg iz hiralnice. Umobolni Jo« sip Jemec, 28 let star, doma iz Graho« vega pri Cerknici, je dne 5. t. m. z roč« nim vozičkom pobegnil iz hiralnice pri Sv. Jožefu. Navedenec je velike postave, bledega obraza, oblečen v delavske hla« če ter strgan kratek suknjič. u— Dva konja so odpeljali neznani storilci v torek zvečer okrog devetih iz zaprtega hleva stavbeniku Andr. terno tu v Linhartovi ulici. Tatove sta zašle« dovala dva stražnika, katerima je izpo« vedal nočni čuvaj Jure Balog, da jc čul ob omenjeni uri peket konj v smeri pro« ti Sv. Križu. Konja so pa uzmoviči oči« vidno vsled strahu izpustili. Okrog pol« noči so ju namreč našli na travniku blv« šega sokoiskega telovadišča. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 goljufija, 3 prestopkov pi« janosti in kaljenja nočnega miru, 4 pre« stopki ccstncga policijskega reda, 2 pre« stopka pasjega kontumaca, 1 poškodba tuje lastnine in 1 nevarna grožnja. Iz Celja e— Veliki župan dr. Miroslav Ploj v Celju. V torek, dne 6. t. m., je posetil mariborski veliki župan dr. Ploj Celje tor si dal predstaviti uradništvo okrajn. glavarstva. Ves popoldan so se vršile tudi važne konference glede preselitve in nastavitve nekaterih uradov. Iz Celja se je odpeljal veliki župan v Šmarje, da se pogovori s tamošnjimi faktorji glede nastanitve srezke oblasti. e— Izlet obrtniških vajenk iz Celja v Ljubljano. V nedeljo, dne 5. t. m. so po« hitelo obrtniške vajenke iz Celja v Ljub ljano, da si ogledajo razne naprave ln zavode slovenske metropole. Kljub sla. bemu vremenu je vladalo ves čas Izleta ki ga je vodil krojaški mojster in stro« kovni učitelj Bizjak, prav lepo razpolo« ženje. Prostovoljni prispevki celjskih premožnejših krogov in pa naklonjenost železniško uprave so pripomogli, da so se udeležile izleta tudi revnejše vajenke. e— Vse celjske gole zaprt«. — Vsled znatnega razširjenja škrlatice v mestnem okolišu, kl se je prenesla od učencev iz okolice, je odredil celjski mestni magi> strat na predlog sanitetne oblasti, da se zaprejo vso šole v mestu Celju do všte« teu 18. t m.. Kino IDEAL Četrtek 8., petek 9., soboto 10,, ia nedeljo U. maja velik pustolovnl tilm Skrivnost —j — Sebastopola fustolovna drama v 6. dejanjih v glavni vlogi Friderika Fetermann Prednaananllo Ho meji dobrega in zla s— Epidemija škrlatice v Celju. Celj. sko okrajno glavarstvo je radi epidemi« je škrlatice iz ozirov na javno zdravstvo do prcklica prepovedalo za okoliš celj. skega policijskega oddelka vse prire« ditve, kakor veselice, gledališke in kine« matografske predstave, javne shode, oh katerih se shajajo večje množine ljudi in kater ima policijska oblast vzeti na znanje odnosno jih dovoliti. Kakor hitro odpade nadaljna nevarnost okuženja, bo do tc odredbe takoj preklicane. Vsled gornje odredbe odpadejo začasno pred. stava «Sncgulčica» v mestnem gledali, šču, IV. mladinski koncert v nedeljo, dne 11. t. m. ter vse ostale za prihodnje dni žc objavljene prireditve v Celju in okolici. e— Začasno ukinjenje svinjskih sej. mov v Celju. Vsled širjenja škrlatinke so do 18. t. m. ukinjeni tedenski pra. šičji sejmi v Celju, ki sc vršijo vsako sredo in soboto na mestnem sejmišču pri gostilni «Pri zelenem travniku«. Iz Maribora a— 25 letnicn narodnega obrtnika. —• Te dni je proslavil v Mariboru knjigo« vez g. Miha V a h t a r, vrl narodnjak, 25 letnico obstoja svoje obrti. G. Vahtar jo prišel v Maribor po prevratu iz Opa< tijc, kjer je pred 25 leti pričel s svojo obrtjo. V Mariboru uživa splošen ugled kot odličen strokovnjak v svoji obrti. Krepko se udejstvuje tudi v obrtnem gibanju in narodnem društvenem življc« nju. Odličnemu somišljeniku iskreno čc< stitamo k lepemu iubileiu in želimo nje« govi obrti v interesu narodne stvari v Mariboru kar najlepšega razvoja. a— Danes zvečer ob 8. vsi v Narodni dom na akademijo sokoiskega naraščaja, ki se vrši v korist Sokoiskega doma na Taboru. Vstopnina prostovoljna. Na svidenje! a— Mariborsko učiteljsko društvo je imelo včeraj dopoldne lepo obiskano redno zborovanje v ljudski šoli na Ruški ccsti. Pod predsedstvom agilnega pred' sednika, nadučitelja g. Tomažiča, so se izčrpno obravnavale razne pereče sta. novske zadeve, zlasti regulacija učitelj« skih plač. Predsednik je konstatiral, da bi regulacija značila za učiteljstvo lep napredek, ako ne bi bile zopet prizadete z uradniki omoženc tovarišice. Popoldne jc učiteljstvo obiskalo novo tkalnično tovarno Doktor in drug. V soboto pa jo zborovalo v Narodnem domu učiteljsko društvo za mariborsko okolico in sc zve« čer v velikem številu udeležilo koncerta drž. žensk, učiteljišča. i— Cepljenje proti kozam. Obligato« rično brezplačno cepljenje proti kozam za vse prebivalce Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad šest mesc« cev, sc vrši od 19. do 24. maja vsak dan od 9. do 12. na mestnem fizikatu (ro< tovž) soba št. 7. Spored za poedine kr.n je je sledeči: I. okraj 19. maja, II. okraj 20. maja, III. okraj 21. maja, IV. okraj 22. maja in V. okraj 23. maja. r— Umrl je v torek g. Maks Straschil posestnik in Icsotržec Ob bregu št. 2. Pogreb sc vrši danes, ob dveh popoldne na Pobrcžje. a— Požar v Breznu. Posestniku Potoč« niku v Breznu je v nedeljo zgorela ko« ča na pobočju ob Dravi. a— Ogenj pri bohovski smodnišnici. V stražnici pri smodnišnici v Bohovi je nastal v torek zvečer pežar, ki bi imel lahko usodcpolne posledice. Vojaki so prehudo zakurili peči in so iskre švigala pod streho skozi vratca v dimniku ter zažgale krov. Ogenj je že objel celo streho, vendar pa ga ;e mariborska po« žarna bramba še pravočasno zadušila, si' ccr bi se zgodila težka nesreča, ker stoji stražnica v neposredni bližini smodniš' r.icc. Vreme DUNAJSKO VREMENSKO POROČILO. Vremenski položaj se v splošnem ni iz-premenil. Na kopnem Je zračni pritisk padel. V Avstriji je bilo razen zjutraj jasno. V Srednji Evropi je bilo za nekoliko stopinj toplejo od včeraj. Napoved za četrtek: Nestanovitno, spremenljivo vreme bo trajalo dalje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gospod J. P. Sp. Slivnica: Izvolite se obrniti za Informacije na učni zavod za prlkrojevanje oblek Ivan Bizjak v Celju. KNJIGE, leposlovne In znanstvene, literarne vrednosti, v vseh iezlkih, kupuje po iialviSlili cenah vedno 'lludska knjiinica» v Maribora, Narodni dom I, Dva politična vojskovodji Admiral Tirpltz. Gonoral Ludendorff in admiral Tirpltz — dve imeni, ki jih pozna ves evot. Prvi jo zaigral, navzlic doseženim velikim uspehom, nemško vojno na kopnem, drugi jo je izgubil na morju. Oba sta prototipa politi kujočih generalov. Ludendorff je s svojo »Siegfrieden* - politiko kriv, da je končno vstal proti Nemčiji ves svet, admiral Tirpitz je povzročitelj »poostrene podmorske vojne», ki jo priklicala Ameriko na plan. Katastrofa I. 1918. jo oba moža kot največja škodljivca domovine potisnila v ozadje. Po potili letih pa se pojavljata zo-?et mogočno v ospredju. No sicer več tot oficirja in vojaka, pač pa kot po-jtika. Okrog Ludendorffa in Tirpitza, si sta ostala soveda trdoglava hohen-tollernca ter sovražnika demokratizacije Nemčije, se zbira vso, kar je dane« na Nemškem reakcionarnega. Pri nedeljskih volitvah sta bila oba izvoljena v nemški državni zbor kot kandidata nacijonalisti finih skrajno desničarskih skupin. Ako hodeta kot politika tako spretna, kakor sta bila kot generala, jima bo uspelo, da povzročita nemškomu narodu še — mnogo škode. Carpentier na Dunaju Pied pat dne d to so odpeljali z Dunaja v Pariz Carpentier, njegova tovariša v boksanju Durnas in Firtsch, ma-nagera Wilson in Descamp ter Carpen-lierov trainer in sodnik v boksarskih lokmah Bemstein. Sedaj objavljajo dunajski listi par interesantnih podrobnosti ii dunajskega življenja Carpontlerovega. Boksmatch se je vršil, kakor znano, v četrtek, prvega maja. Carpentier je hotel odpotovati domov takoj naslednjega dne, toda zaradi protesta boksarske sveže v razsodbi je ostal na Dunaju šo nekaj časa in počakal potrditve razsod- be na podlagi filmskega posnetka. Petek, dan po boksmatehu, jo bil za Carpon-tiera dan oddiha. Naspal so jo do milo volje, ko pa jo vstal, se je podal na šet-njo in opoldan si jo dal predložiti kritike dunajskih listov in poročila o tekmi. Najhujši so bili za Carpentiera dnovi prod boksmatehom. Moral se je trenirati in živeti pravo asketsko življenje. Vsako jutro jo moral vstati zolo rano in se uriti v boksanju, ki traja pri njem ob takih prilikah vedno par ur. Ves ta. čas je živel zelo vzdržno. Pokusiti ni smel nobene opojne pijače, prepovedan mu je bil tobak in tudi ženskam se ni smol približati. Carpontierov trainer je nadzoroval bokserja eelo ponoči, Č« nima pio-povedane družbe v svoji sobi. Duncjčanke so za championom seveda norele. Vsak dan je prejel boksar po 78 ženskih pisem, v katerih so bile prošnje za sestanke. Pošto pa je prejemal previdni Descamp in je championu korespondenco skril do petka. Ko mu jo je predložil, si jo Carpontier zadovoljno mel roke in 6e smejal. Od neštevilnih častilk si jo izbral za zabavo samo eno damo, neko plesalko, ki jo v dunajski družbi posebno znana zaradi svoje lepote. S to žensko se je Carpentier sprehajal v petek in pravijo, da mu je bila ločitev od nje težka. Seveda, manager mu je pustil pri njej popolnoma proste roke... Lahkoživost milijonarje-vega sina Prijazno srbsko mestcce Niš je doži« velo senzacijo svoje vrste: aretacijo si« nu Alladena Popoviča, uglednega mešča« na in milijonarja. Miadenov sin se piše Branko in je star šele 19 let. Dovršil je trgovsko akade« mijo na Dunaju in prepotoval velik del Evrope. V svetu se je mnogokaj naučil. Pred kratkim ga je oče odposlal v Po« dunavcc blizu Kraljeva za ravnatelja svojega velikega lesnega podjetja. Sin jo nekaj časa dobro zastopal očeta, po« tem pa jc začel prirejati izlete v Cačak, Kruševac in Trstenik. Kot sina uglednega in bogatega moža so ga povsod prijazno sprejemali. Zali mladenič je imci posebno pri devojkuh obilo uspeha. Izkoristil je svojo lepoto v ljuhezenske svrhe in razpletel mnogo Ijubavnih vezi. Najrajši je zahajal k ne« ki šivilji v Kruševac. Z denarjem ni šte« dil. Kupoval ji jc najfinejše obleke in razno druge dragocene predmete. Plače« vati ni imel navade. Kupoval je pri tr« govcih vse na kredit. Trgovci so mu zaupali, ker so vedeli, da je Brankov oče vesten in točen plačnik. Ko pa je oče zvedel za številne sinove račune, se | je s sinom spri. Koncem aprila je Bran« i ko prišel k nekemu trgovcu v Kruševac in nakupil mnogo kolonijalnega blaga, seveda na račun očeta. Ko Je prišel na kolodvor, pa je vse blago prodal in se nato zadnji dan aprilo odpeljal z vlakom v Beograd. Drugi dan je dobil ravnatelj nekega bančnega zavoda Brankovo vizitko, v kateri mu je bilo sporočeno, da pride mladi sin uglednega trgovca Popoviča k njemu v neki denarni zadevi. Branko je res prišel in prosil, da se mu na račun | Trgovske Kreditne banke v Nišu izpla« ča vsota 60.000 dinarjev, da 'zplača nc« ke očetove menice pri banki «Merkur» in pri «Srbsko«ameriški oanki». Ravna« telju sc je zahteva po tako visoki svoti zdela malo sumljiva in je sklenil, da mu nakaže manjšo svoto. Vedel je namreč, da ima Brankov oče res neke menice v omenjenih bankah. Nakazal je Branku le 4080 dinarjev. Ko je Branko sprejel denar, si je ta« koj nabavil fino obleko. Poiskal je tudi nekaj »nočnih ptičic* in v njih družbi jc prebil tri noči v beograjskih hotelih. 3. aprila je Branko vnovič posetil ime« novanepa bančnega ravnatelja v Beogra« du. Pripeljal so je k n|emu s krasnim avtomobilom. Pokazal ga je ravnatelju in mu rekel, da ga je kupil od belgij« skega poslanika za 80.000 dinarjev. Rav« natelj mu je verjel. Branko ga je na to prosil še za 2500 dinarjev. Ko jih je pre« jel, jc napisal pobotnico in označil očeta za plačnika. Banka je o vseh teh navedenih krc« ditnih opcracijah obvestila g. Popoviča v Nišu. Ta je kaj debelo pogledal, ko jc videl, kakšne uganja v Beogradu sin. Niška podružnica banke je medtem šc izjavila, da ona ni dala nikakega po« oblastila za izplačilo kakršne denarne svotc Branku. Istočasno pa jc izšel tudi oglas v »Službenih Novinah« v katerem g. Popovič izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ki jih napravi njegov sin. Ban« čili ravnatelj je na ta način ostal na ce« dilu ter jc bil primoran prijaviti cclo zadevo policiji. Policija jc mladega pustolovca takoj aretirala v hotelu «Balkan». Aretaciji pa se energično upiral. Izjavil je, da ima mnogo denarja in da bo že vse sam pla« čal, ker ima v Nišu poldrugi milijon di« narjev, a očeta da bo ubil, ker mu je napravil tako sramoto. Vse ni pomagalo nič. Mladi pustolovec je moral v zapor, kjer čaka sedaj svoje nadaljne usode. X Največji umetni slap v Evropi. Reka Tlrso v Sardiniji ima največji umetni slap v Evropi. Skale, preko katerih se zliva voda, stoje ponekod 74 metrov nad gladino reke. Bazen lahko zaj-me 171.000 kubičnih metrov vode. Po zimi bodo bazen napolnili z vodo, a padec vode bo produciral polovico milijarde ki-lovatnlh ur električne struje, ki bo lahko oskrbovala cclo Sardinijo s svetlobo in energijo. Z vodo, ki se bo nahajala v bazenu, pa bodo namakali suha polja v Sardiniji. X Prva razstava denarja iz revo- luciiske dobe. V Kijevu se je nedavno otvorlla prva sovjetska razstava papirnega denarja, ki je bil izdan v sovjetski Rusiji v prvih šestih letih od Izbruha ruske revolucije. Razstavljenih je bilo nad 3000 različnih bankovcev. Razstavni odbor izdala sedaj na zahtevo kompletne kolekcije rcvolucijsklh bankovcev za muzeje. društva, šole ln posamezne nabiralce redkosti. X Na otoku Odiseja. Sloviti nemški arheolog Wllhclm DSrpield jc že pred tremi leti vodil Izkopavanja na otoku Leukasu. Dočim priča tradicija, da ie Itaka Odisejev otok, trdi Dorpfeld, da je baš Leukas otok Homerjevega junaka. On ie svoječasno zahteval od nemške vlade podporo, da more nadaljevati za-početa Izkopavanja nudeč važne argumente za svoie znanstvene hipoteze. Med učenjaki Je nastal velik prepir in vlada je odbila vsako podporo. Toda Diirp-feld se je obrnil na privatnike s prošnjo. sama kriva, da jc postala mati; ker ni fanta odbila, je dolžna tudi sama nositi posledice, kl so nastale iz tega razmerja. X D" Annunzlo v denarni stiski. Italijansko časopisje poroča, da sc nahaja 1")' Aimunzijev prijatelj markiz Bot-(Inl že dalj časa v Londonu, kjer prodaja vse D' Anminzljevc rokopise: poezije, romanc In dramatična dela. D' Annunzlo bo prodal vse svoje rokopise od zgodnlc mladosti do zadnjega dela. Pred par leti jo baje neki Američan ponujal D' Annunzlju 1200 šterllngov za vsak rokopis, toda D' Annunzlo je takrat ponudbo zavrnil, ker se je tedaj pečal s politiko In ie Imel dovolj denarnih sredstev Iz državne blagajne. X Odškodnina za izgubo lepote. Lepa pariška Igralka Jane Lugan Je pri neki avtomobilski nezgodi dobila težko poškodbo na licu. V bolnišnici so io sicer ozdravili, a ker so li ostale na licu tri brazgotine, zahteva odškodnino v zne sku 75.000 frankov. Ona namreč trdi, da je sedal Izgubila svojo lepoto in da ne ho več mogla očarati ljudi s svojim prejšnjim obrazom. Toženec, ki je zakri- vil avtomobilsko nesrečo, jc bil radi ne-pažnje obsojen na 50 frankov globe. Kar sc pa tiče odškodnine ponuja poškodo-vanki toženec 5000 frankov. Lepa igral* ka pa s to vsoto nikakor ni zadovoljna. Zadeva se za enkrat še vl«čc. X Napoleon — potoiaec morskih roparjev. Vsemogočni diktator sveta, rcvolučnl francoski cesar Napoleon, k( velja za francoskega narodnega junaka, jc nekam temnega izvora. Doslej so mH silil, da so bili njego i preko iskreno nika. General Stefanik sc jo 4. maja kakor svoj l.utni narod. T-J. I i naš list 101!) v spremstvu dveh italijanskih je prinesel žo nokolikokrat (VJlomko njo-- - - - — ..... tudi današnjega posne* častnikov v aeroplanu vračal iz Italijo v domovino. Proti poldnevu so dospe.i nad Bratislavo in ko so ravno hoteli pristati, jo nenaden močan sunok vetra prevrnil letalo. Minister goneral Stefanik in tovariša so z višine kakih sto metrov strmoglavili na zemljo ter obležali mrtvi na mest.u. Katastrofa jo po vsej republiki vzbudila globoko obžalovanje. Obletnica smrti ministra Sfcefa.tiika, ki se vsako let« pijetotno obnavlja na njegovem grobu, jo bila lotos opravljena posebno svečano. Proslava so jo pričela že v soboto v Bratislavi, kul-minirala pa jo v nedeljo s postavlje-njom spomenika ob gomili na gričku Bradle, nedaleko pokojnikovega rojstnega kraja Kofarisk. K slovesnosti se jo zbrala velika množica pokojnikovih slovaških rojakov, iz Češko pa so prispele mnogobrojne doputacijo. Pro-zidenta in vlado je oficijelno zastopal zunanji minister dr. Beneš, vojsko inšpektor češkoslovaške armade dr. J. S. Machar in divizijonar Wojeiechow- da mu postrežejo z gmotnimi sredstvi; sky. Po sprejemu na kolodvoru v Bre za nadaljna Izkopavanja. Delo je bilo ob Izbruhu vojne prekinjeno. Po končani vojni pa se je nadaljevalo In nemška revija za arheologijo «Antiquitaten Rundschau- poroča sedaj o velikih rezultatih Izkopavanja. Nekai metrov pod zemljo so našli ostanke celega mesta s kraljevskimi dvori in grobnicami. Dorpfeld trdi, da je to tisto mesto, o katerem govori Homer v svoji epopeji. X Odkritje velikega ležišča železne rude. Nedavro so v ruski guberniji Tuli odkrili velika ležišča železne rude. Dolžina rudnega polja znaša 200 kilometrov. Natančna globina ležišč še ni ugotovljena, a v globini 150 metrov so naleteli na rudo, kl Ima 40 odstotkov čistega železa. Po Izjavi ruskega rudarskega strokovnjaka Lazareva so ta ležišča železne rude šestnajstkrat večja nego najbogatejša železo-rudna področja Curuna na Švedskem. X Štirinajstletni oče nI dolžan pla-Cev*-' alimeutaci]. Neko češkoslovaško sodišče je nedavno izreklo interesantno razsodbo v zadevi allmentaclj. 24 letno dekle, ki ie rodilo zdravega otroka, ie namreč tožilo 14 letnega Andreja Anto-nika za alimcntacije. Devojka je izpovedala, da je stopila z obtožencem v intimne ljubavne odnošaje pred letom dni in da je vsled tega postala mati. Sodišče ie formuliralo svojo razsodbo takole: 14 leten deček sc gotovo ni približal dekletu iz lastnega nagona, temveč ie bržčas bil zapeljan. Toda tudi če nI bilo tako, nc zadene fanta nobena krivda. Devojka je zovi ee je na Bradlo podaj velik sprevod, ki so mu na čelu korakali ruski, francoski in italijanski legljonn.rii s prapori, deputacija in oddelki ČOS v kroju, slovaški Orli in ostala društva. Ob bogato ovenčanem grobu Stefa-nikovem, kjer je stal častni oddelek vojaštva, je pevski zbor slovaških učiteljev zapol nalafič za to slavnost kom-poniraino skladbo »Slotel orel», nakar je minister dr. BeneS v velikem govoru očrtal življenje in delo pokojnika, ki so jo kakor silen meteor dvignil k višinam in zasijal nad svobodno domovino, a zopet kot. meteor padel na tla in ugasnil. Za dr. Benešcm jo govoril minister dr. Ralla.y in končno inšpektor dr. Machar, ki je generala Stefamfflca nazval za velik simbol čsl. armado. Usoda ji je po svetovni vojni vzela ministra vojne, nakar ji je osta-vila le ministra narodne obdane. Narod je to razumel in razumo to turll armada ... Na slovaški meji. na rodni zemlji Stefa,nikovi, stoji in jo bo branila, kakor to zahteva oporoka velikega Slovaka, prvega in posledn,Trga češkoslovaškega vojnega ministra generala Stefa,nika. V temeljni kamen spomenika jo bilo vzidamo posebno pismo prezide-nta, Masaryka, ki slavi zasluge pokojnega generala za češkoslovaško osvobojo-nje ter poudarja srečen slučaj, da so mogli na čelu osvobodilnega pokreta stati po eden Čeh (Benoš), Morava« (Masaryk) rn Slovak (Stefanik). H. J. Magog: Faraonov prstan lf Vodja iztegne roko in pokaže vhod v grobnico. — Od vsega početka sem že tu. Nezgode so se pričele, ko smo dospeli do velikega hodnika in od tam do rova, ki vodi v faraonovo grobnico. Piki kač, bolezni, padci po spolzkih tleli, vse vprek: delavci so cepali kakor muhe... nekateri celč brez vsakega vidnega vzroka. Zjutraj smo jih našli mrtve, ležeče na pesku, par metrov pred vhodom. Ljudi se je začela po-laščali groza, in drug za drugim so odhajali... — Slučaji! odvrne brezbrižno mladi egiptolog'. Daviš skomigne z rameni. — In to, kar so zdaj godi? Saj Vidite, gospod Bernard, vragolije so počele znova; delavstvo je decimirano... "d vseh strani vstajajo pretnje, da se ho uprlo. Vidite! Prav imajo, da zahtevajo, naj grobnico zapro. So-li bile njegove besede odkrite? Skrivna, nekam zahrbtna misel mu odseva iz oči. — Vsemu Je kriv prstani vzdlhne in se obrne vstran. Faraonov srstan z zeleno skarabejo in znamenjem, ki je vrezano vanj, znamenjt-m boga Sela. Uničenje in smrt sta zapisana na tem prstanu... Kdorkoli se ga dotakne, pogine, prstan ga ubijp, kajti na njem visi tisočletna kletev... Tako vsaj pripovedujejo domačini... morda bi nas radi odvrnili, da ne bi prodirali dalje v grobnico. Tudi pravijo, do varuje prstan faraonov dvojnik ... Sicer pa ga ni težko dobiti in ni treba niti v sarkofag; skrit je namreč v neki razpoki v steni grobnice. V vzhodnem kotu, so mi dejali. Oči se mu zopet temno zasvetijo. In tišje nadaljuje: — Nekateri so poizkusili in so ga našli. A prstan se je vedno vrnil na svoje mesto... Tisti, kl so ga hoteli ugrabiti, pa so ležali mrtvi na pesku, kakor sem vam pravil. — Kako veste, da je Se vedno tam? vpraša dvomeče mladi učenjak. — če ne verjamete, pojdite pogledat, odgovori Daviš, ki mn v očeh zopet zagori oni čudni ogenj. Samo po-žnriti se boste morali, kajti jutri bodo grob zaprli. — Stvar me zanima... ne radi prstana, marveč radi faraona, odvrne zamišljena mladi mož.. Potem umolkne. Njegov spremljevalec ga skrivoma pogleduje. Ko napolnijo nočne sence Dolino kraljev, stopa egiptolog po poti, ki vodi v grobnico. Seboj ima revolver in veliko električno svetiljko. Po dolgem ozkem hodniku, ki se pogreza v zemljo, dospe do prve votline, vsekane v živo skalo. Vročina je neznosna; zrak, ki je poln mrtvaškega vonja, je težak in neužiten. Onemogel in ves moker od potu sede Bernard na tla. Živci so mu napeti in prete, da odpovedo, on pa sedi in strmi in posluša... Z naporom se zopet vzravna. Po vodoravnem hodniku, o katerem mu je govoril Daviš, hiti naprej. Zrak je še slabši ltakor poprej. Ko dospe do rova, se splazi ob strmih stenah: pred njim je faraonova grobnica. Ozre se naokrog, mrmrajoč Davisove besede; — Kot na vzhodni strani... razpoka ... Ko jo zagleda, stopi t lučjo proti njej. Za hip se mu zazdi, kakor da mu hoče blesk prstana vzeti vid. V naslednjem trenutku pa ga obda črna tmina, in iz ust se mu izvija krik groze in strahu... V hipu, ko je električna svetilka, ki Is bik. armtdo. nanolalena. uaaataj ga obda čuden občutek, kakor da mu sledi bela senca, kl ga podi ven... . Brez misli plane k vzhodu iz rova in pade na tla. Ko vstane, jame teči, ne meneč se za udarce, ki jih dobiva, zadevajoč se ob stene in kamenje, da ga obliva kri. Belest preganjajočega duhd ga tira v blaznost. Le s težavo se mu posreči, da se zdaj v teku, zdaj po vseh štirih priplazi do vhoda v grobnico, kjer se onesveščen zgrudi... Ko se zave, se je Že zdanilo. Blodno se ozira okrog sebe, iz stisnjenega grla pa mu uhajajo pretrgane besede: — Senca... dvojnik... Zasledoval me je. Naenkrat pa se mu oko zastrmi... Deset korakov od njega leži na tleh truplo brez življenja — bil je Daviš, vodja delavcev, mrtev, Ko se mu Bernard plazeč se približuje, se izvije iz mrtvečevo obleke kača, velika egiptovska kača, kl so oddaljuje proti vhodu v grobnico. Okrog njenega tenkega trupa pa je ovit bleščeč zlnt prstan: prstan z zeleno skarabejo in s hieroglifRkim napisom, znamenjem boga Seta... (Prevel —ša,) govili člankov; mamo po njem. Matematična os tedanjo L'Jž!co je 80. poldnevnik, ki gro čez Prago. Na njem je kakor nanizana Lužica v treh vrstaln Spodnja Lužica (vsa v Pruriji), Gornji« pruska Lužica, Gornja saška Lužica (me^ ji na češko). Fizična os ji rska Sprova, Ob tej osi ali vsaj v njeni bližini leže glavna mesta in mesteci srbskega ozenv> ija Sama seveda niso srbska- (morda la petina ali šestina), kajti Srbi sto niso smo li naseljevati v mestih. Vomll.r pa stoji kljub temu v vfakem, čeprav popolno-m.% ponemčesem mostu »srbflfci corkwa. Tvcndiesho Kircho — določena zlasti za srbsko okolico. Seveda,, k'p>r jo okolica ponemčena, so Brbsko cuikvo lo Si gradbeni spomeniki. < , Mesta so zanimiva. Chotjebuz (Cottbus), s 91.000 pre« bivale), sredi Spodnjo Lužice, ,'|e bajo na« stalo že okoli leta 9.10. Staro mesto, ki tvori jedro naselhine, ima sre^lnjevcško zunanjost Največji okras mesta sta dve lepi, iz opeke zgrajeni gotski cerkvi. Nekdanje utrdbe so izpromcnjelie v na* sade r obliki venca, okoli katerega ee razprostira tako velikopotozno zgrajeno novo mesto, da pravijo Chotjcbuzu »mali Beriin*. Podobno moremo imenovati v pruski Gornji Lužici ležečo .nesto Wojeroo<( (Hoyerswcrda) »mali Chotjebuz* in me*' sto Kulow (Wittiehenau) »nsile Wcn jereco». Slika jo vodno ista, samo manjša: po ravnini se vlečo vrsta rtioderniH poslopij kakor bolordeča nit, sredi med njimi, kjer so skriva staro mesto, pa M dviga veličastna gotska katedrala. M okolici mesta pa puhajo številno tovarne svojo viržlnke. ■( Dmgačon pa jo spodnjehižiškl Gfo-d e k (Spremborg). Pokrajina jo hribovita' in mesto leži v dolini. Zaradi mnogih promogokopov jo v mestu zelo razvita! industrija; preseneča pa »zgornji, toko» vod», ki ga celo pri — kanalizaciji no* čejo opustiti. S tem se seveda starodavV no lice mesta no bo rešilo. -J Sredi saške Gornjo Lužico leži Budti( Sin, ki ga je zgodovina gradila dve tt. sočletji. Tu nI glinastih tal, ki ld dajala opeko. Tu smo žo v gorah, kjor nudi gradivo skala. V primeri z omonjeniml mesti je Budišin pri vsej svoji modernosti kakor nagubančen ded napram vnukom. ;d Nomškost mest, ki so za. njeno ohra/, nitev delale vse vlado po padcu Slovaii-Btva z najkrutojšimi sredstvi, boleha ni dva načina: ob nedeljah, praznikih lt< trgih dajejo srbski kroji okoličanov me-, stu pestro sliko (zlasti Chotjebuz je pren krasen) in po gostilnah ter prodajalnah' odmevajo nekaj časa slovanski zvokL Na drugi strani pa kažejo tvrdke premnogo slovanskih imen, ki so tu pa tam; zelo popačena. Imena so dvojnega lzvt>4 ra: domačega (saj izvira Nemčija vea kot do polovice iz slovansko krvi) alj — Soškega. V tom drogom primoru so to imena čoških novejših oksuiantov ali izšeljeneov. Imen kakor Haruschka, Domke, Miolisch, Pot.rauschko itd- kar mrgoli. V Lubinu jo zanimiva tvrdka Adolf Novvotna, kar priča, da jo bila prva lastnica imena žena, morda vdova, kl Je tta-' pustila tu svoje ime. V tradicijah nemškega prebivalstva srt se ohranili v spominu zJivsti HusitL Ne le da proglašajo vso tajnost ne «šance», ki jih jo toliko po Lužici, za »husitsko* (čeprav ne vedo historiki in antropologi, kaj bi z njimi počeli), ampak tudi naj« večje bedo, ki so kdaj zadelo Lužioo, pri pisujejo Husitom, čeprav po krivici. . .»i jI Nove knjige Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Liubljani, Prešernova ulica 54. J To čemi e pod vejo /Od nekdaj imajo vinogradniki pravo točiti «pod vejo» vino lastnega pridcl« ka, in sicer na prosto prijavo glavarstvu za določeno .'Število dni. V času vinske krize jo ta pravica tem bolj pomembna. Naenkrat ju mariborsko finančno rav« nateljstvo zaiiclo na podlagi novega za* kona o taksah, odnosno pravilnika za. htevuti od točilccv pod vejo takso po tar. broj 62, ki v opomnji 4. pravi: aNajnižjo teh taks plačajo oni vinograd niki, ki imajo dovoljenje za točenje vi« na lastnega proizvoda, ako razun vina ne točijo nobene druge pijače«. V tem slučaju bi se jim odmerila po tar. br. za vsakega pol h;ta taksa 200 dinarjev. Ze dejstvo samo, da sc po tar. br. 62 plača taksa za vsakega pol leta, kaže da je taksa nalož.cna le stalnim točilccm. ,V našem sluiiaju gre lc za to, da sc trpi točenje pod vejo nekaj dni. Nc gre za nikako obrt in tudi nc za stalno točenje, od kojega bi bilo vsakega pol leta pla« čati takso. Zahteva takse od vinogradnikov po čl. 62. jc torej proti zakonu. Mariborska finančna oblast pa gre šc dalje in zahteva od vinogradnikov po« vrhu šc, da jprcdložc uverenje o osebni profesionalni sposobnosti za gostilničar« ako obrt (osebno pravo),ki stane po tar. br. 63. takso 200 dinarjev, in ki jo po« deljujejo politične oblasti! Jasno jc, da gre lc za profesionalno točenje, torej za obrt, t. j. zn trajno iskanje zaslužka od prodaje pijs.č. Kdor lc za enkrat, čc tudi morda več l'et zapored, prosi za licenco, da sme lastni izdelek nekaj dni proda« jati «pod virjon pač ni profesionalen to« čile c. Mariborska praksa je povzročila veli« ko razburjenje, radi česar jc g. dr. Žcr« jav interveniral pri pristojnih uradih. Tej intcrvcnciji sc jc pridružil tudi mi» nister trgovine in industrije g. dr. Kriz« man, češ, da vinogradnikov pač ni sina« trati za obrtnike. G. generalni direktor posrednih davkov jc obljubi!, da bo za« devo povoljno uredil. Vsckako sc interesenti opozarjajo, da sc pravočasno pritožijo, ako bi finančne oblasti od 3jih zahtevale zgoraj navede« nc takse. do 15.5, II. 13 do 14.5, bosanski 11 do 13, teleta 12.5 do 15, svinje nepitanc 16.25 do 17.50, pitano 17.50 do 18.75, prasci do enega leta 16 do 24, preko enega leta 16 do 10 Din. Konji za komad: težki to« vorni 12.000 do 15.000, lahki 10.000 do 12.000, kmetijski 6000 do 8000, jezdni S000 do 10.000, konji za klanje 2.50 Din za kg žive teže, žrebeta do dveh let, ko« mad 4000 do -1500, preko dveh let 5600 do 6500 Din. Krma: detelja običajna 133 do 190, luccrna 132 do 190, seno I. 114 inamkab Na vpraft.ma ralr>»aria nprava le, »t la vprUaoiu prllot.aa aaaaika aa «l|oka prl.tojklaa 9 Dlak- HHl j Lepa vrtnarija I Inventarjem, na Jako prometnem kraju v Mariboru, te radi bolcr.nl ugodno proda. — Stanovanje takoj na razpolago. — Pojasnila dojo g. Andrej S o h 1 č, Maribor, lVdinova ulica St. 3. 0722 Siikc za legitimacije (zdeluje najhitreje fotograf Kupon II 1 b S c r. Ljubljana, Vavazorjev trg. Državni na-itavljencl Imajo popust. 051 (dobe) Fozor, gedbeniki! 'prejme, bo takoj Balonski arkester za lotno sezljo. — Naslov pove uprava „Jutra" 9635 šivilja ftobražena ln perfektna, za na dom, b e 1 & 6 e za takoj. Naslov na upravo „Jutra" Pod ,,Šivilja". 0629 Natakarica mlajša, prlkupljtve zunanjo-Btl, popolnoma vešča svojega posla, hrvatskega ln nemškega jezika, se sprejmo za prvorazredno hotelsko In vrtno restavracijo v Sremu (Vukovar). Ponudbe s priloženo Bilko je nasloviti na: Ilugo Mizler, Slfak. 0650 (iščejo) Mesto blagajničarke želi absolventinja trgovskega tečaja, bodisi v trgovini, kavarni aH kinu. — Naslov pove uprava „Jutra". 9677 Rer.tavr. blagajničarka z večletno prakso, ISCe stalno mesto za takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe pod Slfro ,,Stalno mesto blaKaj-nlčarke" na upravo „Jutra" 9634 Skladiščnik event. trg. Botrudnlk, vojaščine prost, ISCe primernega mesta, najraje v Ljubljani. Ponudbo je poslati na upr. „Jutra" pod Slfro „Ag!len" 9623 Do 50.000 Din kavcije za službeno mesto lnkasan-ta, skladiščnika, za pisarniške ali nadzorovalne posle, ali kaj sllčnega, najraje pri I banki aH vetjem podjetju. I Ponudbe na upravo ,,Jutra" ! pod Šifro „Dobro uporabljiv" 9590 Kontoristinja t boljšo izobrazbo, po možnosti z znanjem angleSkega Jeziku, se sprejme takoJ kot praktlkantlnja. Po upeljavl Btalno mesto. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod znamko ».Praktikuntlnja". 9653 (Jradnik za les. trgovino ftšč manipulacije, strojepisja. knjigovodstva, slovenščine ln nemščine, se ISče. — Ponudbe pod „LeBua trgovina" na upravo „Jutra" r LJubljani. 9654 Krojaškega pomočnika ta veliko delo, sprejme SI-fcon Jane, krojač, Radeče Pri Zidanem mostu. 9653 Strojepiska [aurjena, umožna pisarniških ln z nanjem nemščine, eo ISCe na deželo (obmejna po-"nja). Ponudbo na upravo ••Jutru" pod „V" do 10. t. ia. — Plača po dogovoru. 0C00 *nllne, za prodajo Bivalnih j;ro)ov za oltrMe: M. Vid, Kamnik, Oroniiplje In Gornji Prad isr-e tvrdka ..Slnger" v, Ljubljani, šelenburpova u"ca St. 8. 0377 Kontortetfco J lr*. plsnr. delu lzve5!bano. prvovrstno moč. b p r e j m e 'JuNJanuka tvrdka. Ponudbe v rokopisu In strojeplsu ~ »rejama uprava ,,Jutra" M „K. B.". 9588 šteparica za gornje dele, ISče službe. Ponudbe pod ,.Poštena fite-parlca" na upravo „Jutra". 9643 D vo h!a«:a3nv2arki iEčeta namestitve v letovISč-nih podjetjih, skupno ali posamezno. — Ponudbe pod ,,BlagajničarkI" na Aloma Company, Ljubljana. 9419 Mesto natakarice (začetnice), ISče boljše do-klo v boljfil gostilni. Gre najraje Izven LJubljane. — Naslcv pove uprava „Jutra" 0656 Avto-monter Izučen ključavničar, 18 8e stalnega ln primernega m e-b t a. Naslov v upr. „Jutra" 9368 Proda?!?!ka vešča knjigovodstva ln korespondence, Špecerijske lo galanterijske stroke. želi premeniti mesto. — Cenjene ponudbe na podruž. „Jutra" v Mariboru pod ..Marljiva". 921T Preproge, postelje, nečne omarice, mize, stole, podobe, ura ln kuhinjske stvari, sc prodajo v Wolfovl ulici St. 8/1. 9680 3 bele moške obleke skoraj nove, srednje voll-kostl, so po ugodni ceni prodajo, kakor tudi več druge dobro ohranjene moške ln ženske obleke. Naslov pove uprava „Jutra". 0703 Motorno kolo znamke ..MotosokoBeh" 3 ln pol PS, z dvema prestavama, kakor novo ln motorno kolo znamko „Nckcrsulm", Izdelek 1923, 4 PS, so po ugodni ceni prodasta. — Josip Senlca, Domžale. 9099 Hove šivalni stroj se proda za 1000 dinarjev. Je v dobrem Btanju In tudi praktičen za čevljarja aH sedlarja. Rudolf Flls, Domžale 86. 9695 2 nova krojaška stroja 2 krojaSkl ralzl, 2 pulta s Btelažaml, vse še novo, se radi selitve po zelo nizki ceni proda. — Naslov povo uprava „Jutra" v Ljubljani 0642 Vinske sode ' zelo dobro ohranjene, proda F. Verhunc, Maribor, Maistrova IT. 9493 Hrast., smrekove hlode v normalnih dolžinah ln v uebelinah nad 80 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbo z navedbo ceno, množine ln kraja, kjer se Isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakil, KrmelJ, Dolenjsko. 1017 Pllško (blksfllnto) ter blnokol od 8 X naprej, kupim. Ponudbe na naslov: Sebal, Florlnjon-Bka ulica 21. 0705 Brlnjevec samo zajamčeno pristno kmeflco blago, bo kupi večjo množino. Najnižjo ponudbe s vzorci na pofitnl predal St. 37, Celje. 0652 za pisarno, v sredini mesta: Kolodvorska, Dunajska, Sodna ulica ali v bližini 88 išče za takoj, ako mogoče, z uporabo telefona. — Cenjene ponudbo pod ,,Lokal11 na upravo „JutraM. 2307a Posestvo a trgovino ln pekarljo, se proda v prometnem kraju v Savinjski dolini. Naslov povo uprava „Jutra" pod Slfro ,.Prometno ln ugodno". 0549 Lepa enonadstr. hiša t vrtom, v sredini mesta Ljubljane, se proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 0478 Klavir kratek dober prodam za 0000 Din. Naslov pove uprava „Jutra" 0611 Nov slamnik b« poeeni proda. — Naslev pove uprava „Jutra". 0596 Pozor, trgovci t mlinskimi Izdelki! — Inso-laner koruzni zdrob, vreče po 100 kfj samo 385 dinarjev franko Kraljevec Prelog. — Moka samo 290 Din, razpošilja v vsaki količini Umetni mlin na valjke v Dolnjem Kraljovcu (Medjlmurje). — Na zahtevo pošlje vzorce. 8433 Dobro seno greda Jullus Klemene. Ljubljana, Sv. Petra cesta 79. Šofer-melianik z večletno prakso, veSč v vsoh vozilih, ISče službe. — Nastopi takoj. Naslo7 pod ,, Zanesljiv" v upravniStvu „Jutra". 9654 j Katera trrfovlna sprejme kot vajenra pridnega dečka z dobrim spričevalom 2. razr. mfSčanr.ke Sole? Cenjene ponudbo pod ,.Učenec" na upr. „Jutra". 9660 Pri»n«>mej!:?t meflta v pisarni I5Pe absolventlnia t.rg. šole. Cenjene ponudbo na podružnico ,.Jutra" v Mariboru pod ,.Začetnica". 0715 Stenotrrafin?a t Sletna nrnfcflo, veRča bIot. In nemttke stenografije, kakor tudi popolnoma fllnv. in nemSkega Jezika, nekolike hrva*«keea, elrlllce in kniN imvodstva. reflektira na alufc-no pri večjem padjetlu. — Oenjene ponudbe na uprave ,.Tut".\" pod Slfro „Izve*bs-p* moč". 9560 Telefonski aparat dobre znamke, na indukcijski tok, se proda. Ogleda so v pisarni Aloma. Cornpany, LJubljana, Kongresni trg 8. 9718 . Črn kostim dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra". 9659 Styri»-i)loti!nl stroj Štev. 10/80, se proda. — Ponudbe pod Šifro „StroJ" na upravo „Jutra". 9348 Omara za t cd dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava „Jutra" 9667 Vrtre «rar^!*ttrc stoli In 1 vos, se radi opu-stltvo obrata usodno rar.pro-dnlalo. Ponudbe na naslov: Mllavc & drug, Ljubljana. 0669 S~ra?io de':le pr^eno Jnbro vzgojeno ln adravo, IPče^edemnaistleten mlade-1B -IT let Btaro, se sprejo niff, k! je dovrfill 8 razred© * boljfio hišo za lahko d*lo realke; gre tudi v trgovino, »n k otrokom. Naslov pove k««w novt uprava ..Jutra" Uprav« .,? utxa", 0615; w585 Komnlefn^ cirktilnrlta tn 1 kombinirani Btroj zft vrtanje ln žaganje, se po-<»*nt proda. — Penudbe fta: Tevarna mftla, Ljubljana. 9678 KMirnlce! Proda se kamplet.nl ..LJublJ. Zvon", erlg. vera«, kaket tudi pcsamesnl lefnlki. — Tstotako ..Pnm In Svet" ln ..Dunslskl Zves". Nadalje kompleten Jurčič. Kerstnlk, Stritar. Levstik ln Tavčar, kakor tudi druge redke kpjl. ge. — Polxv» •• v Matični knJUarai. 0578 Wheatston3che Me?ebrlieke 5 Dekaden (10 X 1, 10,100, 1000, 10.000) — Verglelchs-wlderstd. (2X1, 10, 100, 1000, 10.000) — Galvano-meter: Skala 20—0 —209 1* = 2'5 X 10« Ampfere — (Innerer Wdst.) = 316 Ohm, se po zelo nizki ceni 5roda. Ogrlnc, Novo mesto, urilnlca. 0704 Dve nisalni miri (SchrSgpulte) črni, Iz hrastovega lesa. popolnoma novi, dolgi 133, široki 72 ln visoki spredaj 82 cm, so po Izvanredno nizki ceni (2000 Din) naprodaj. — Knjigarna Hočevar, Bled. 0566 2000 Okovih rrarov normalnih, prejemljlvo v gozdu, naloženo franko vagon 150 K, se dobavi. — Naslov pove uprava „Jutra" 9463 Kopirna rtrr£& n mizico, skoraj nova in telefonski aparat, nov. naprodaj. — Našlo? povo uprava „.Tutra". 6605 iz trde?a lesa ter 6 tapeet-ranlh. lepih stolov, • prodam. Našlo? pove uprava ,.Jutra" 9243 Skladišče izven mesta, se išče za takoj. — Penudbe na upravo „Jutra" pod „Imperial". 96S4 Trgovino aa prometnem kraju, dobro vpeljano, v mestu ali na deželi, vzamem v najem, event. tudi kupim. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod šifro ..Promet". 9658 Vrtne stnle nove, zaklopne, 500 komadov po 45 Din proda Boris C o r n e. Gorje pri Bledu. 9558 Trgovski lokal se išče za takoj v Ljubljani. Ponudbe pod ,.Promet" na upravo ,,Jutra". 9490 Trgovsko hišo v LJubljani, na zelo prometnem kraju v Kolodvorski ul. zamenjam nll prodam. Večji lokal z 2. vel. Izložbama takoj prost. — V zameno bl vzel posestvo na deželi, ozlr. gozdove v bllžlul železnice. Naslov pove uprava „Jutra" 9690 | Krasno vtjiogr. poseptve ' v najlepši legi brežiškega oiraji.. ali l^pa v 11 r na Bledu, t velikim vrtom, se zamenja za blšo v LJub-. Ijanl aH posestvom v bližini l Ljubljane. Obojo Je tudi na- I prodaj. Vprašanja pod Blfro ..Zamenlava" ua upravništve ,.Jutra". 9646 SVoraj novo hišo z VTtom in dvoriščem, 12 sob, nekaj kuhinj, 5 minut iz LJubljano, tudi polovic«, takoj ugodno prodam za Din 185.000. Pismeno več. Ponudbo pod značko ,.Promet" aa uoravo ».Jutra" 9657 Prijazno sobo event. z vso oskrbo, išče za takoj samostojon, BtareJŠi boljši rokodelec. — Cenjene ponudbe na naalov: Medved, zlatarski pomočnik. Wolfova ulica St. 8, pritličje, desno. 9671 Deklice od 15—17 let stare, k! Imajo dober glaa za peti ln bl so rade učile tamburlce, nai se oglaso pismeno aH osebno. Gojak, Je«ealce 19, OorenJ-Bko. 0573 Dopisovati želim b mlajšo goapodlCno pod značko ,,Dišeči rnajnlk" na upravo „Jutra". 9701 Stanovanje tri sobe, kuhinja ln vrt, v novi hl&l na deželi, se odda tistemu, kl posodi 15.000 Din ali dvo sobi, kuhinja In vrt Din 10.000. — Pismeno po- j nudbe na upravo „JuLni" | pod ..Stanovanje". 9688 Kdo reši gospodično s 1000 Din iz zadrege? — Gospodu nudim zato brezpogojno avoje erce. — Conjone dopise pod ,,Rešitelj" na podružnico „Jutra" v Celju. 9693 Iščem družabnika za dobro vpeljano mizarsku obrt. — Naelov pove uprava. „Jutra". 9708, 4000 Din posojila so ifiče ca dobo 3 meecre* proti 100 odstot. obreatiin. Naslov bo prosi na upravo „Jutra" pod ftlfro ».Popolna Jamstvo". 06£o išče za takoj. Pouudbe z navedbo zahtev in družinskih razmer pod šifro „Vrtnar" na upravo «Jutra», Prešernova ulica št. 54. Pri 10- do 20 procentnem popustu Cementni oddam po ugodni peni, radi izpraznitve prostora za stavbo. Veliko zaloge covi vseh dimenzij, ploščo za tlak itd. — Tvornic! cementnih izdelkov Jos. Cihlaf, Vodovodna c. 1 Ljubljana 1996a izkopana iz tritisoč letnega groba egiptovskega kralja. OPEKO kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju ju mora zdaj naročiti. STREHO trpežno kdor hoče napravit', opeko iz Račja mora nabavit'. DENAR si prihrani, srečo privabi, blago «Opekarne v Račju» kdor rabi, To pesmico danes vsak mora znati, to šolar čku skrbna pravi že mati. SUSa nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, po-"}■. ceni in jih jc prijetno nositi. 722/a iMMk LJubljana, MeJne trg IS. Eošle nevesti: f^pllls-^ Za dame: a vila za klobuke In obleke, IfHST®^^®! modni trakovi, barvasti etamin ln S'«!«® satin; svileni ln volneni jumperjl, bluze, rokavice, uogavloe itd. Itd. T •■ "^PZ? C°spode: orajoe zadnja novosti, kravate itd. Cene konkurenčne. Razpošilja se po pošti. imim IEHI mm ob železnici v bližini zdravilišča Rogaško Slatine, obsegajoče 230 hektarjev, med temi 130 hektarjev gozda, 4 hektarje vinograda, velik vrt s sadjem in zelenjavo, mlekarstvo, dobro opremljene sobe, zbirko orožja, se proda. — Vpraša naj se pri upravitelju posestva v Bmarju pri Jelšah. žsoo/a ©posorž!© p. n. obSmsfvu, Prepričajte se in ne zamudite ugodne prilike! Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih še pri tvrdki Krasna mahapi spalnica se ceno proda. 22933 Gledališka ul. št. 2 /III. Ogleda se od 9. do 12. ure. 53S SSS s= ^iroirsaogj' sssss vseh. vrst in vsako množino, v listo opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šsntjanšhega prsnioputiika ANTON cJi0-0.]L, Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a Ps-eSes-nova 3 manufakturna in modna trgovina od v izložbi navedenih cen, radi izstopa družbenika. Velika izbora moškega in domskega volnenega, svilenega in drugega k manufakturi spadajočega blaga. E®" Cgloda naj sl vsakdo za.ogo. 2314-a Sprejema damske slamnike v preltroje-vanje in vsa popravila Zaloga Spaterio oblik ter vsoh potrebščin za modistke Postrežba točna Ceno najnižje. ZAHVALA, Za ilesilne dokaze iskrenega eočtiv '.ra, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naae ljubljene S potrtim srcem se zahvaljujem s tem najiskrenoje vsem spremljevalcem svojega nepozabnega soproga [igli] Uši] [Ul [iHii se išče za takojšnji vstop kot načelnik za izdelovanje vijakov v neki delavnici v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vitae, z navedbo državljanstva in znanstva jezikov, z dokazom o dosedanjem praktičnem delovanju, s plačilnimi zahtevami in z navedbo najkrajšega roka za nastop službe naj se izvolijo poslati pod „S. F," na upravništvo „Jutra". Prima 221E"a za poklonjeno krasno cvetjo ter za muogo-brojno časteče spremstvo na njeni zadnji poti, izrokamo vsem, osohito gospodom pevcem za prekraBni v srco segajoči žalostiuki, načo najprisrčnejSo zahvalo. V Ljubljani, dno 7. maja 1924. prvovrstni izdelek po \ olomuškem načinu, i v zabojih po 6 šok ] (1 šok po GO kom.) i dobavlja ceno in promptno ■ afojzij Fscliunslsp i Maribor, Koroški kolodvor k večnemu počitku, Naročajte, čitajte In razširjajte dnevnik Žalujoča rodbina Bogi in ostali sorodniki. soproga. KISSB Obrestovanje vlog, nakap in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsaka vrste, eskompt ln inkaso menlo ter nakazila v tn- in inozemstvo, »afo-doposita itd, itd. Brzojavka: Kredit bjahliana. . Telefon 40, 4K7 in B48 411 /a