15. OKT.
1964
LETO III
ŠT. 40.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU-NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Največji problem je ozko grlo v strojnem oddelku in pomanjkanje reprodukcijskega materiala
__^A »r^Di\^Tc\TCTrNaše podjetje Je te dni obiskala tudi madžarska delegacija elektrotehničnih strokovnjakov, ™.VTH ^TRiMFNTm predstavnikov ministrstva metalurgije in strojegradnje ter direkcije za telekomunikacijsko NEELEKTRICNIH MERILNIH INSTRUMENTOV tehniko. Z našima predstavnikoma ing. Klavsom in ing. Vidmarjem se je dogovarjala OrOCE.	p bodoči kooperaciji in izmenjavi določenih tehniških dokumentacij.
Kateri so važnejši izdelki tovarne in kdo so vaši potencialni kupci?
Vsi naši izdelki se delijo v glavnem na tri grupe, in sicer:
I.	Merilni instrumenti, ki se delijo na 'instrumente za vgradnjo, na prenosne, precizijske in laboratorijske instrumente.
II,	Termostati
III.	Tokovni transformatorji.
Za instrumente in tokovne transformatorje so kupci kaj različni, v glavnem pa so
Finančni uspeh I. polletja je zadovoljiv. Polletni plan proizvodnje je bil sicer dosežen, uspeh pa bi bil lahko še precej boljši, če ne bi imeli v januarju in februarju velik izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala. Ta dva meseca smo dosegli le 80% planirane proizvodnje.
V kolikor nas ne bo preveč prizadela restrikcija uvoza in pomanjkanje barvnih kovin, bo zaključek poslovnega leta 1964' dober.
Za prehod na 42-umi tednik bomo izboljšali tehnološke postopke, zmanjšali čas za ¡ pripravo dela v delavnicah, uredili notranje komunikacije im zmanjšali privatne izhode.
Kakšni so bili povprečni osebni dohodki v prvem polletju in kakšni bi morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko?
(Dalje na 6. strani)
Intenzivno gospodarjenje
Na zadnjem zasedanju Republiške skupščine socialistične republike Slovenije je imel podpredsednik IS tov. JANKO SMOLE zelo pomemben govor o nadaljnjem razvijanju našega gospodarstva. V svojem govoru je zlasti večkrat Omenil, da je nujno potrebno preiti na višje oblike gospodarjenja.
Letošnjo visoko rast proizvodnje spremljajo številni gospodarski pojavi, ki dokazujejo, da smo vedno na pozicijah pretežno , nizkega produktivnega gospodarjenja. Prehod na višjo raven življenjskega standarda pa je-predvsem odvisen °d tega, koliko smo praktično v gospodarski dejavnosti že sposobni spoprijeti še in obračunati s posameznimi oblikami ekstenzivnega gospodarjenja. Izpopolnjevanje gospodarskega sistema; ima prvo in osnovno nalogo, da ustvari kompleksnej še ekonomske
pogoje, v katerih bodo proizvajalci; hitreje, in uspešneje sami dbvladali višje oblike gospodarjenja.
le misli toy. Smoleta nam jasno povedo, da je treba premagovati težave, 'ki še pojavljajo , ob , novih gospodarskih ukrepih v gospodarskih organizacijah in sploh v nadaljnji usmeritvi našega gospodarskega razvoja v gospodarskih organizacijah v reševanju notranjih problemov, ki so vezani zlasti /na produktivnost . in racionalno gospodarjenje.
Večkrat smo doslej pove-
Razširjeni kolegij podjetja je razpravljal o izvozu in finančni problematiki
Energoimvest Sarajevo, In-strumentarija Zagreb in trgovine z električnim mate-tialom. Za termostate je največji kupec tovarna bojler-¡ev »TIKI« Ljubljana.
Kako lahko označite poslovne rezultate tovarne v letošnjem prvem polletju? — Kakšen bo zaključek poslovnega leta za tovarno? — Kakšne ukrepe nameravate storiti za čim prejšni prehod aa 42-urnd tednik?
Ljubljana, 13. oktobra 1964. Danes je v sejni sobi Programskega sektorja Iskre v Ljubljani zasedal razširjeni kolegij. Dnevni red obširnega sestanka vodilnih uslužbencev, direktorjev tovarn in sektorjev, je obsegal vprašanja izvozne dejavnosti: Iskre in izvoznega plana za prihodnje leto, kakor tudi finančno problematiko podjetja. Direktorji tovarn so na kolegiju podrobneje proučili možnosti za bodoči izvoz, od katerega je v prihodnje odvisna celotna naša proizvodnja. Bolj ko kdaj koli postaja izvoz namreč nujen, če hočemo zagotoviti ustrezna devize na sredsta za i nakup; uvoznega reprodukcijskega materiala. Razprava sama je pokazala, da je predvideni izvozni plan za prihodnje leto dokaj realen in izpolnjiv, vendar pod pogojem, da v ta namen
v največji meri izkoristimo tudi vse notranje rezerve v podjetju in rešimo vrsto vzporednih, ne netehtnih vprašanj, ki nam pri povečanih izvoznih nalogah lahko pomagajo do zaželenega cilja. Na Splošno, ne samo v našem podjetju," je devizni položaj docela neugoden in je zato jasno, da k rešitvi tega problema vodi edina pot — čim bolj intenzivno izvažati ih ši s tem ustvariti pogoje, za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala. Hkrati pa se nam pri tem nalaga nujna naloga — družno z Zavodom za avtomatizacijo natančno preveriti možnosti za uporabo čim večjih količin domačega materiala in materiala iz vzhodnih, dežel, Id na drugi strani postajajo vedno intere-santnejši odjemalci naših izdelkov.
Poročilo finančnega direk-
torja o finančnem položaju podjetja in razprava o tej problematiki sta pokazala, da se je reševanja finančnih vprašanj treba lotiti -z vso možno resnostjo in se dosledno boriti za znižanje Zalog tako materiala, kot nedovršene proizvodnje, prav tako pa intenzivno skrbeti za to, da se bo v našem podjetju faktor obračapja povzpel od dosedanjih 1,3 vsaj na 2,45, kar naj bi bila vsaj približna osnova za start v proizvodne naloge v prihodnjem letu; Doseči takšen faktor obračanja pa pomeni obračunati. z vsemi dosedanjimi notranjimi slabostmi, ki so doslej omogočale povečevanje tega faktorja le po desetinkah iz leta v leto. Podrobneje bomo razpravo in sklepe razširjenega kolegija objavili v prihodnji številki ISKRE.
čevali proizvodnjo s tem, da smo razširjali investicije, zaposlovali novo delovno -silo in z raznimi drugimi oblikami ekstenzivnega gospodarjenja, pni tem pa popolnoma puščali v nemar izkoriščanje vseh mogočih oblik intenzivnega gospodarjenja. Mišljenja sem, da moramo ravn6 v gospodarskem planu našega podjetja za leto 1965 postaviti povečanje proizvodnje predvsem na .osnove inten-j zivhega gospodarjenja;. Pri izvajanju ih.tčnzivnega gospodarjenja moramo zlasti pa-’ žiti, da bomo poskušali do-j seči planirano proizvodnjo ob minimalnem _ povečanju , delovne sile in še to le na produktivnih , delovnih mestih.
V nobenem primeru .nimamo opravičila za kakršnokoli, povečanje režijske delovne. sile in to od skupnih! služb' podjetja /do režijskih delovnih mest v tovarnah. Razum- • Ijivo pa je, da to ni deina notranja rezerva, odnosno edina oblika intenzivnega gospodarjenja. Obstaja še cela vrsta raznih prijemov, kot so novi tehnološki postopki, izboljšanje organizacije in razne- druge oblike intenzivnega gospodarjenja. Le na ta način bomo lahko povečali naše sklade, "s katerimi razpolagamo in ki nam bodo pomagali pri dvigu življenjskega standarda.
Priporočljivo bi bilo, da da se v zvezi z vprašanjem čimbolj intenzivnega gospodarjenja v našem podjetju s svojimi prispevki v naše glasilo oglašajo tudi člani kolektiva, ki naj s svojimi predlogi konkretno nakazujejo reševanje koriščenja notranjih rezerv, ki jih v našem podjetju ni malo. To tudi ne sme biti naša trenutna kampanja, ampak stalno vodilo pri reševanju vseh problemov ekonomike našega podjetja.	G. P..
Nov telefon s tipkami
V Zavodu za avtomatizacijo so te diii dokončali osnovno konstrukcijo novega avtomatskega telefonskega aparata, ki nima za klicanje telefonskih naročnikov izbiralne vrteče Številčnice, temveč tipke z ustreznimi številkami od 1 do 10.
Princip delovanja sloni na uporabi dvojnih frekvenc, ki jih proizvaja v podnožju aparata vdelani transistorizrrani oscilator. Posebni dodatni sprejemnik v avtomatski centrali spremeni po liniji sprejete tonske signale v enosmerne impulze, ki ustrezajo '•pritisnjeni številka.
Razlika med dosedanjimi aparati s številčnicami in novimi s tastaturami je precejš-
nja. Predvsem se bo za polovico zmanjšal čas izbiranja naročnika, le-ta dosega sedaj tudi eno sekundo za posamezno številko (odvisno od položaja številke na številčnici j. Tastatura je udobnejša od vrtečega stevilčnika, zlasti pomembno pa je dejstvo, da bo zaradi uporabe novih telefo. nov manjša zasedenost v avtomatskih telefonskih centralah oz. povečana zmogljivost teh central.
Nova konstrukcija — prva te -vrste v državi in ena izmed najmodernejših v svetovnem merilu — je plod intenzivnega. in samostojnega študija mladega inženirja Mihe Tinka iz oddelka za elektronsko telefonijo (v • istem oddelku so lani izdelali pod
Je naša kvaliteta res vprašanje?
Bil sem priča pogovoru, ki me je kot .člana delovnega kolektiva ISKRE, resnično prizadel. _V trgovino »Jugo-tehnika« v Kranju je vstopil kupec, ki se je zanimal za dober radijski sprejemnik z Vgrajenim .gramofonom.
Miad prodajalec, iSl oko videti vsestranski »ekspert« za te izdelke, je kot hi sprožil magnetofon, izlil iz sebe pravcato poplavo kritike na račun našega sprejemnika. »Triglav«. Hitel ga je v očeb kupca, ta je o&vidno prišel v trgovino iz namenom,1 da bi si izbral prav ta aparat, kritizirati na vse »mile viže«, kot bi bil bogato nagrajen s strani konkurenčnega podjetja. Skratka — kupec je opustil misel na nakup radijskega aparata z gramofonom in se sledil j ič zadovoljil s samim gramofonom, menda uvoženim iz CSSR, ker baje tudi naši (ne samo Iskrini) gramofoni niso kaj prida.
Zares si nisem na jasnem — je morda kvaliteta naših
radijskih sprejemnikov res tako slaba, ali se morda le semtertja kateri izmed njih izmuzne ostremu -očesu kontrole in pride na trg dejansko s hibo, M nam ne more povzročiti posebno dobre reklame.
.Stvar me močno zanima, zato menim, da ne bi bilo napak glede tega (velja tudi za druge naše izdelke) povprašati vodje tehnične kontrole in prevzemno kontrolo PSO, kaj menijo o kvaliteti naših izdelkov in o upravičenosti nekaterih prodajalcev, da tako učinkovito udrihajo po kvaliteti naših izdelkov.
Za mnenja sem naprosil imenovane vodje kontrol ¡in zatrdno sem prepričan, da bomo iz njihovih odgovorov izvedeli, kako je s to ¡rečjo, saj «as je v kolektivu veliko in verjetno smo slej ko .prej tudi mi vsi porabniki izdelkov, ki jih proizvajajo naše tovarne — torej zainteresirani za to, da kupujemo kvalitetne izdelke.	—In—
vodstvom ing. Finka prvo tranšistorizirano elektronsko telefonsko centralo v državi in tretjo v Evropi nasploh).
Telefonski aparat s tasta-turo ima - predvidene vse domače sestavne dele. Nekaj teh sestavnih delov sicer naše podjetje še ne proizvaja velik oserijsko, vendar gradimo prav za nekatere od teh sestavnih delov novo tovarno oziroma obrat.
Cena novega telefonskega aparata, ki ga bo seveda možno izdelati v različnih variantah, ne bo dosti večja od sedanje za klasični aparat in telefonski naročniki bodo v bodoče lahko izbirali med novim ah starim sistemom aparata. Skoraj gotovo pa je, da bo novi sistem že v nar slednjih letih popolnoma izrinil sedaj uporabljeni tip aparata s številčnico.
'Prva centrala, na katero bo mogoče priključiti eni ali drugi sistem telefonskega ..aparata, bo nova avtomatska telefonska ..centrala v Kranju, ki jo naše podjetje -sedaj montira in bo. predvidoma v obratovanju v začetku naslednjega leta.
Telefonski aparat s tipkami bo »Iskra« praktično demonstrirala na bližnjem Sejmu elektronike v Ljubljani.
Marjan Kralj
Poročali smo 'že o novi konstrukciji telefona ATA, ki ima -namesto številčnice tipke s števili od 1 .do 0. Danes prinašamo fotografijo novega telefonskega aparata, ki je nekoliko višji od dosedanjega in njenega konstruktorja ing. Miha Unka iz ZZA — oddelka za elektronske telefonske naprave. .	/	'	Z*
K osnutku Pravilnika o delitvi BO podjetja
'Ob upoštevanju mnenj delavskih svetov DE je upravni odbor »Elektromeh.« sprejel nekaj pripomb k osnutku pravilnika o delitvi OD. Po njihovem mnenju bi moral PRAVILNIK o delitvi OD bazirati na pravilniku o delitvi čistega dohodka, kakor določa Zakon o - sredstvih gospodarskih organizacij. Pravilnik o delitvi ;CD naj Bi določal merila za ugotavljanje sredstev za OD in sklade za vsako . tovarno posebej. Tam
bi morale biti določene tmdi osnove in merila za ugotavljanje deleža, ki ¡ga morajo posamezne tovarne oz. enote prispevati za OD skupnih služb. Vsekakor je treba določiti način ugo.tavlj.anja ČD, in to pismeno ali s predpisom za posamezne enote v okviru podjetja. Ta način pa moža biti potrjen. od—samoupravnih organov podjetja.
Merila za formiranje OD skupnih služb in tovarn, Bi morala temeljiti na rezulta-
tih, doseženih v prejšnjem Obdobju, ker bi se na tak način lahko doseglo kontinui-telno poslovanje.
Formiranje rezerv, sklada (čl. 35) v višini 4 %, pa nima praktične vrednosti, če ta sredstva niso evidentirana v financ, knjigovodstvu podjetja in posameznih tovarn. Ni pa tudi stimulativno, da se s temi sredstvi zagotavljajo 100% osnove tudi takrat, kadar niso predvideni rezultati doseženi!	ABC
njo in ji bistveno pripomoči k pravilnemu usmerjanju. Redko najdemo v naši proizvodnji tako primitivne tehnološke postopke, kot so v poslovanju kar splošni in običajni.
Vse številne vzroke lahko Fo dolgotrajnih naporih uvoznega oddelka in financ- strnemo v eno samo ugoto-nega sektorja smo uspeli rešiti problem uvoza meha- vitev: sodobne metode dela nografskih sredstev. Po izjavi direktorja finančnega še niso prodrle v zavesi sektorja tov. Vidmarja, oodo te dni odprli akreditiv, mnogih naših ljudir V naših kar pomeni, da v štirih mesecih najkasneje lahko pri- pisarnah se je poleg čisto fakujerno prvi elektronski stroj za obdelavo poslovnih ročnega dela uveljavila ko-podatkov UNTVAC 1004. Novonabavljerii stroji bodo maj mehanizacija najnižje v prikladni kombinaciji z že obstoječimi tvorili center stopnje. Nizko mehanizacijo velikih kapacitet.	smo vendar vsepovsod osvo-
jili kot svojo in nepogreš-
Vsestranskih prizadevanj nju ¡produktivnosti, zviševa- ljivo, čeprav se tega komaj 2a izboljšanje mehanizacije nju osebnih dohodkov in iz- zavedamo. Tako si danes ne in uvajanje avtomatizacije na boljjšanju življenjske ravni moremo več zamisBli, da bi področju proizvodnje v IS- sploh.	' službeno pismo, naročilo, ra-
KRI ni mogoče prezreti. žal pa ne moremo zapa- čun ali katerikoli poslovni Danes so zelo redki, ki ne bi žiti enakih teženj In strem- akt oddali napisan v roko-videli v tem .procesu edine- ljenj na področju poslova- pišu namesto s strojem, da ga izhoda na poti k skrajše- nja, ki mora nujno in ne- bi okrožnice razmnoževali vanju delovnega časa, dviga- nebno spremljati proizvod- drugače kot i razranoževal-
'A
Avtomatizacija tudi na področje pisarniškega dela
nhn strojem ipd. Uslužbenci že skoraj ne znajo več računati na pamet in kjerkoli je pomanjkanje računskih strojev (ročnih!!) so prepiri okrog njih na dnevnem redu.
Naprej pa nismo prišli!
Čisto točno to pravzaprav ni. Kot v proizvodnji tako so tudi- v .poslovanju naše tovarne na različnih stopnjah razvoja s splošno ugotovitvijo, da mehanizacija tega o-dročja vedno in povsod zaostaja za tisto v proizvodnji. "Nekdanja ISKRA, sedaj »Elektromehanika« je bila ne le ena od prvih, temveč celo prva tovarna v Jugoslaviji, ki je razpolagala s stroji sistema nehrknjanih kartic’. Žal smo tudi tu obtičali sredi poti in ipnoga podjetja v vseh predelih Jugoslavije nas s hitrim tempom prehitevajo. -Skoda, ki nastaja zaradi zastoju raz roja tega področ-
ja dela potem, ko so'bila vložena velika sredstva ob uvajanju in premagane ogromne začetne težave ter zmanjšan vpliv stare mentalitete, je vsekakor yelika. Morebitni očitki, da namreč mehano-grafska obdelava ni racionalna, pa padejo na tiste, ki so najmanj krivi ip ki bi najbolj želeli da je drugače. Sreča je v tem, da pri nas krivcev za. neuspehe širokega obsega "z dalekosežnimi posledicami niti ne iščemo niti ne kaznujemo. Vse, kar krivca — resničnega ali namišljenega — "lahko doleti, so morda očitki, in to le v izjemnih primerih ter omiljenih -oblikah, navadno še za hrbtom prizadetega.
Vprašanje investicij je ¡dandanes na dnevnem redu. Spričo visokih cen se razumljivo postavlja vprašanje upravičenosti nabave meha-
Proizvodnja kranjske tovarne v septembru
V septembru, je tovarna do- MONTAŽA KINOAKUSTI-segla najvišjo proizvodnjo v KE je bila uspešna pri ©ja> letošnjem letu. Š tem uspe- Sevalnih napravah; Velite bom v septembru smo pove- j^ave pa imamo pri projefc-
O 1 * anlninll—■—111 — O- I 1A Til *i, rti 
žali naskok na 136 mili j. di-
narjev, Uspeh po - delovnih-je bil naslednjič [|	enotah
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU ■ (družbeni pran):	
. EE	Proizv.
	%
Mont. rot. strojev	84,9
Kontakt. — releji	115,4
Splošna montaža	114,9
Kinoakustika	103,6
Tel. centrale,	' 79,9
Lipnica	76,4
Deli avtomatike	112,7
Deli za N. G.	461,7
Deli za Otoče	409,9
Deli za N. m.	4,2
Deli za Trbovlje	181,8
Usluge	454,6
Skupaj	104,9
torjir za 1 normalni fiim.: Mont aža - je prej ela prepozno bobne,, ker nam je kooperant prepozno dobavil polizdelke. Težave smo imeli; ker ni bilo krogličnih^ ležajev 6202’, prepozno smo prejeli
'sponk. . Stanje . s produkcijskimi deli je v montaži znat-
PROIZVODNJA EE V DEVETIH MESECIH (družbeni plan)
Praizv. %
EE
Mont. rot. strojev	95,1 ¡
Kontakt. — releji	102,1 1;
Splošna montaža	li-0,4 |
Kinoakustika	90,0 ji
Tel. centrale	79,8 ?-
Lipnica	53,8 1
Deli avtomatike	MÜ 9
Deli za N. G.	513,8 1
Deli za- Otoče	4Iff,6 1
Deli za- N. m.	50,2
Deli za Trhovije	134,6 B
Usluge-	579,7 š
meseči,. nekaj- zunaj nabav- Skupaj	.	101,4
ljenega materiala pa pred- V devetmesečnem obdobju stavlja nepremostljive težave, je nekoliko pod družbenim
planom montaža rotacijskih MONTAŽA TELEFONSKIH strojev, največ zaradi tega,
MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV predvidene vrednosti nr dosegla. V tej montaži je bila predvidena proizvodnja1 1000 vrtalnih, strojev EVS 06, ki ga še ne mon-tidai®»,. predstavlja' pa vrednost 1®,5> mffij. dim Glavni problem pri tem izdelku je izdelava delov izr umetne mase, ki nam, jih izdeluje Iplas Koper. V kolikor bomo tfe dele kmalu prejeli, bo montaža-lahko--stekla, ker so ostal* problemi v glavnem rešeni.
- EE KONTAKTOR je pokazala v septembru izreden uspeh, čeprav se bori s pomanjkanjem nekaterih materialov.
SPLOŠNA MONTAŽA se iz dneva v dan bori s pomanjkanjem ležaj nib kamnov in kroglic za., števce. Večkrat nastaja timi ■ pomanjkanje embalaže1 in. prav zato je večkrat tudi- več tisoč števcev j lieembaliranih. Pii tro-faznem števen smo bili. 10 dni brez magnetov. Pri ATA aparatu smo kvaliteto sicer dosegli, vendar so količine še- premajhne!
mačim težavam so se pridružile vedno večje težave zaradi nekaterih ključnih materialov. Skozi ves mesec smo bili brez nekaterih kondenzatorjev, ki nam jih Semič ne dobavlja pa naročilu. Zaradi tega so zaostala nekatera naročila, ki bi morala biti že izvršena! Velike težave nam povzroča pomanjkanje tračnic, ki nam jih Avtoraontaža ne dobavlja, v redit in zaradi katerih ni mogoče- montirati nobenih central s koordinatnimi sti-kalniki. Še vedno imamo težave z dobavami sestavnih., delov iz produkcije^ deloma ker nalogi, nista bili pravo-, časno izdani, deloma pa tudi zato-, ker - za nekaj sestavnih delov ni materiala. Za centrale 20/200 ni več. stikalni-kov KS 55. Na teh centralali dela prek 30 oseb.
LIPNICA! je- izdelala le 414 kosov stikalnih ur, ter smo prejeli samo toliko mehanizmov. števec pogovorov še vedno ne prihaja iz proizvodnje, ker so: se pokazale nekatere nove napake. I
AVTOMATIKA je plan dosegla, čeprav se tudi bori z dokajšnjimi težavami.
(Dalje na 6. strani)
Elektromehanska: prof. Tomaž Planina opazuje plesni skozi stereomikroskop
O biološkem laboratoriju
Po besedah vodje biološkega laboratorija v Elektro-mehanik: prof. Tomaža Planina, je bil laboratorij- formiran leta 1954 in- sieesrz nar menom, da- rešuje kompleksno korozijsko 'problematiko. Po formiranju korozijskega laboratorija, se je biološki laboratorij specializiral samo na biologijo, tehnično klimatologi jb in zaščitno einhala-žo. O delu samem pa pravi prof. Planina tole: »Ker smo bili š- korozijskim laboratorijem- prvf, ki smo se lotili kompleksne problematike, nam je jugoslovanski elektrotehnični -komitet leta 1961 poveril sekretariat tehničnega- odbora za preizkušanje odpornosti ! proti vplivom okolja..
Delo - našega laboratorija zajema preiskave, ki so tesno vezane s tropikalizacijo izdelkov, kjer preizkušamo materiale za odpornost proti plesnenju, kar , je- specialno področje biologije. Pri -iskanju odpornih materiafov sodelujemo s proizvajalci izo-
lantov in lakov, kar bistveno vpliva na kvaliteto’, in zanesljivost končnih- izdelkov, saj se- plesnjenje pojavlja na vseh. organskih tvarinah v tropskih predelih im vlažnih industrijskih klimah.
Z ozirom na specialno področje dela (edini tovrstni Ia-laboratorij v Jugoslaviji) -je laboratorij : velikega pomena Za celotno podjetje, ZZ'fi in druge. S preizkusi ugotavljamo uporabnost gradiv, kar
služi, predvsem konstruktorjem pri uvajanju novih gradiv-' ih .pri zamenjavi obsto ječ ih, zato je dejavnost laboratorija izrazito v razvojni smeri. Menim, da so merodajni o tem premalo informirani in bi bilo prav, da ZZA in tovarna vodita o tem perspektivnejše sodelovanje, Škoda bi bilo- zametaváti. tra-dicijo in izkušnje, drugje v podjetju oz. ZZA pa ustanavljati nove laboratorije. j
K dopolnitvi Pravilnika o dodatkih za delovne pogoje
nngrafskih strojev. Vendar, že površno poznavanje problematike podjetja govori, da bi morala mehanografija' imeti prioriteto pred vsemi drugimi investicijami,.. kajti pri takem obsegu poslovanja so ta sredstva eden od najnujnejših pogojev za upešno usmerjanje ekonomike podjetja. Edino- z racionalnim vključevanjem, sodobnih, visoko produktivnih strojev bi. uspeli bolje- reševati pereče probleme^ kot npr.:
—	odkrivanje. ; notranjih, rezerv,
—	hitrejše - obračanje sred-. štev,. /
—	solidnost kalkulacij,,
~ preciznost v planiranju,
~ točnost, izčrpnost in- ažurnost poročanja o raznih stanjih in poslovnih si-
tuacijah, ki služi kot nepogrešljiva osnova pri poslovnih: 4 odločitvah organov upravljanja vseh stopenj, itd.
Iskanje izhoda v zaposlovanju novih in novih uslužbencev za .reševanje poslovne problematike ‘ jS plod' kratkovidne politike in. simptom .zastarele miselnosti.
Nabavai-inovih strojev za razširitev obstoječih meha-nografskih' kapacitet vsekakor za ISKRO predstavlja preokrethico ih velik korak naprej, ki bo ISKRI pripomogel, da se čim-prej uvrsti med sodobna podjetja, korak, katerega je treba pozdraviti. Nikakor pa- ta • dejanje sam® po sebi- še ne zagotavlja hipne spremembe situacije" in takojšnje-, rešitve vseh- nadlog Tisto, kar- smo zamudili z leti, ne moremo
nadoknaditi čez noč. Pot od obrti do avtomatizirane industrije ni lahki, niti kratica in enostavna» To velja tudi za takozvano pisarniško delo v podjetju.
Naš. sedanji cilj, Id ima svoje zarodke v preteklosti in ki. s sedanjo nabavo elektronskih naprav dobiva realno osnovo-, je takle:; osnovati center, to- je »majhno tovarno«, ki bo obdelovala elementarne poslovne podatke na industrijski način, to- je z uporabo sredstev mehanizacije in avtomatizacije.
- -Kakšni- pogoji morajo- biti izpolnjeni; kakšni ukrepi bodo potrebni za doseganje postavljenega cilja in na kakšne ovire in težave lahko naletimo (m bomo halfetelft) pri modernizaciji poslovnega procesa — bo objavljeno morda kdaj prihodnjič.
J. M-
Na zadnji,. seji! DS Elfek-tromehanike je DS sprejel predlog UO za d&polnitev pravilnika o- dodatkih za delovne pogoje, :M je; bil izdelan na osnovi ponovnih ocenitev. v posameznih delavnicah,
V	■ oddelku . za preiskavo materiala je bila izvedena ponovna ocenitev zaradi, delne preureditve prostorov in .prestavitve; korozijskega laboratoriju v- nove prostore izven tega oddelka.
V	oddelku vzdrževanja Strojev in naprav še, je nagrajevanj e: zaradi pogojev
{dela pri čiščenju parnih kotlov, obzidave, čiščenja greznic in usedlin v nevtralizacijskih jamah urejevalo tako, da je nekajkrat rta leto tlCj- odobril- posebho doplačilo, ker omenjena delovna mesta- došedaj: niše- bife zagradi' pogojev dela ocenjena. 7. novo oceno .je zadeva rešena-. Navedena dela se ¡opravljajo-po potrebi, ih-, sicer pod1 izredno slabimi pogoji,' ker se mora ta- dela opravljati v vročini, prahu, ■mokroti’ in? prisotnosti raznih dušilnih plinov.
Tudi deTovno mesto »pisanje na ormig«, doseda-j ni bilo-Ocenjeno-m dtelavke mso prejemale zadevnih dodatkov. /Ker pa se- to delo opravlja po- enakimi pogoji
kot razmnoževanje na. ormi-gu, kf jé prejemal dodatek ,na, pogoje dela, je . prav, da je tudi omenjeno delovno mesto tako ocenjeno.
V	splošnem- sektor ju ■ so bila na- novo točkovana- naslednja delovna mesta: nočni čuvaji, dežurni gasilci, družinske in bolniške strežnice, zato ter pri navedenih delovnih mestih nastopajo ne-povoljni- -pogoji dela, . ki v znatni meri otežkočajo delo.
V	livarni ’ je prejšnja ocenitev veljaki za staro Kvarilo. V novi livarni so se delovni pogoji deloma izboljšali, zato je bila ocenitev ponovno izvedena. Nekateri pogoji se zaradi povečane proizvodnje nišo bistveno spremenili, ker ventilacija prostora ni zadovoljiva. Prav zato- je postavka D6 — plini-, pare — ostala- nespremenjena. Ker se kontrola nahaja v istem prostoru kot razigfe-vanje hj--žaganje u-livkov, je ocenitev za pogoje dela ista.
Pripombe elanov- DS zaradi delovnih pogojev v EE »umetne maše» je DS- odstopi® komisiji HTV, da pregleda prostore in ponovno Oceni delovne pogoje, s posebnim ozirom rra določene dodatke v livarni. Prav tako naj ’.komisija HTV pregleda delovne pogoje dežurnega električarja.	Ado
Pregled dosedanjega stanja pri uvajanju 42-urnega tednika v podjetju „Iskra“
Vedno bolj se tudi ženske uveljavljajo pri zahtevnih delih na strojih. Na sliki: delavka spretno upravlja stružnico
■ Prvi sestanek komiši j ¿podjetja za pripravo prehoda na skrajšan delovni čas — je bil 3. decembra 1963, kjer so razpravljali o načinu dela. Glavno vodilo komisije pri njenem delu je bilo, da za skrajšani delovni čas ne smemo iskati v višji produktiv-nôsti z večjimi fizičnimi napori, ampak z večjim izkoriščanjem kapacitet, z racionalnejšim koriščenjem delovnega časa, kar nam narekuje boljšo organizacijo dela, odnosno, da se čas dela v tovarni porabi v čim vččji meri za dejansko delo, ne pa 'za razna pomožna in dodatna dela, ki so- plod organizacijskega delà. Vsak elaborat mora obdelati, tudi možnosti čim bolj stimulativnega nagrajevanja, kar vzpodbudno deluje na dvig produktivnosti.
Prva je izdelala elaborat za postopni prehod na skrajšani delovni čas tovarna »Aparati« Ljubljana. Drugi izpopolnjeni elaborat je delavski svet podjetja potrdil in je tovarna aparatov pričela s 1. majem uvajati postopni prehod tako, da je 2 meseca imela 1 prosto soboto na mesec, v II. kvartalu .2 prosti, soboti, z 42-umJm tednikom pa bo pričela v IV. kvartalu letos.
Z istim datumom kot.tovarna aparatov je pričela s 46-urnim tednikom tudi tovarna elektromotorjev — Železniki. Izdelan je bil elaborat o uspešnosti skrajšanja, zato ga je delavski svet potrdil.
Zasledovanje rezultatov v teh dveh tovarnah nam kaže, da so bila predvidevanja, kljub raznim težavam, pravilna in da sta z njimi doka-
zali uspešnost prehoda na skrajšani delovni. čas. DS podjetja je" obravnaval tudi elaborate »Elektromehamke« — Kranj, tovarne kondenzatorjev — Semič in tovarne elektronskih instrumentov — Horjul ter je sprejel Sklep, da pričnejo te tovarne s postopnim uvajanjem skrajšanega delovnega časa z letošnjim 1. oktobrom.
Ostale poslovne eriote, razen nekaterih, pa so s svojimi elaborati v zaključni fazi in upamo, da bo s 1,1. 1965 'večina enot podjetja prešla na postbprio. skrajševanje delovnega časa,
V vsakem 'kolektivu, ki je"
predložil elaborat o skrajša-; nem delovnem času'organom upravljanja, je bila izvršeffij Zadevna anketa. Iz rezultatov! ankete lahko ugotovimo, ^ je večina anketirancev pij. pravljena v skrajšanem delovnem Času opraviti isto delo kot do sedaj, da je večina (70 %) prepričana, da imajo možnosti dvigniti produktivnost, le samo majhen del anketirancev (6%) je trdilo, 4a na njihovem delovnem mestu ni možno dvigniti produktivnosti. Za način skrajševanja so se skoraj vsi' (94,2 %) anketiranci. izjavili za prosfo soboto, kar je razumljivo, saj I' (palje na 6. strani)
Naš razgovor
Na vprašanja. odgovarja predsednik delavskega sveta tovarne elektromotorjev Železniki tov. Lado Hafner, rojen leta 1928. Po odsluženju kadrovskega roka je bil zaposlen kot VK strugar, nato je bil 8 let -mojster strojne in ročne obdelave v proizvodnji in 1 leto tehnolog I. Zdaj je zaposlen na delovnem mestu obratovodje proizvodnje. Na zadnjih Volit-
Preurejanje er visa na Reki in v Splitu
Do nedavnega je naš servis na Reki posloval v izredno slabih in neustreznih pogojih, saj je bil za vso to pomembno dejavnost na razpolago le en sam prostor, ki je hkrati služil še za vrsto drugih dejavnosti. Najneugodnejše je bilo to, da sta bila v istem prostoru sprejem izdelkov■ na popravilo in prodaja. Stanje, kakršno je vladalo, je bilo nevzdržno, zato še je vodstvo servisne službe na vso moč prizadevalo čimprej problem servisa na Reki ugodno rešiti.
Težave so v glavnem mimo in ISKRA se je na Reki slednjič dokopala do zadovoljivih poslovnih prostorov v ulici Rade Končarja 17. Servis ima danes dve skladišči — za v popravilo sprejete in že popravljene izdelke, pisarno in tri delavnice, v katerih bo v bližnji prihodnosti lahko delalo 14 proizvodnih delavcev.
Do teh prostorov sp prav-
zaprav prišli poceni, saj je celotria preureditev dosedanjega prostora bivše reške filiale -Zahtevala le nekaj malega več kot 1 in pol milijona adaptacijskih sredstev, razmere pa so se tolikanj izboljšale, da bo tako poslovanje filiale, kakor še posebno servisa na Reki odslej lahko veliko boljše, in hitrejše kot doslej, s tem pa tudi večje zadovoljstvo • porabnikov naših izdelkov.
Področje Splita, čeprav dokaj pomembno za prodajo naših artiklov, je doslej krepko bolehalo na pomanj-, kanju lastnega servisa. To, kar smo sicer imeli, namreč imena servisa niti ni bilo vredno in so nas v glavnem pri tem nadomeščale delavnice, ki so pogodbeno opravljale servisna popravila naših izdelkov.
Jasno, da so bile potrebe po lastnem servisu na tem sektorju 'vsak dan bolj pereče, in tako je slednjič uspe-
lo, da smo dobili ustrezne prostore, v katerih bo z novim letom začel poslovati nov ISKRIN servis.
Prostori,. kjer bo posloval naš servis, se nahajajo v ulici Žrtava fašizma, in merijo okrog 180 m2. Nišo preveliki, vendar ]5a bodo za nekaj časa vsekakor po svojih zmogljivostih omogočali ustrezno servisno dejavnost, zlasti pa popravila izdelkov. za široko potrošnjo, kakor tudi vzdrževanje avtomatske, telefonije, kar je bilo še zlasti problematično vse dosedanje obdobje.
■ Vsi ti, ukrepi in prizadevanja naše servisne službe kažejo na to, da skušamo vede no bolj ustreči željam- porabnikov naših izdelkov, ki so doslej pogostokrat in upravičeno negodovali nad stanjem servisne dejavnosti, kateri smo pred časom morda res posvečali premalo pozornosti.
.-J*
vah je bil izvoljen ža predsednika DS tovarne.
VPRAŠANJE: Zanima naš problematika tovarne, plan proizvodnje in izpolnitev?
ODGOVOR Operativni plan proizvodnje za J. pol-. let je s- je bil dosežen z 92,6 %. Vrednost operativnega ' plana I. polletja r predstavlja 46 % celotnega plana, kumulativna vrednost proizvodnje pa 42,6 % letnega plana. Glavni vzroki za neizpolnitev so bili v pomanjkanju notranjih
naročil, tako s strani ZTO kot tudi PSO, spremembe planov, nepravočasen dotok posameznih materialov od domačih proizvajalčev oz. kooperantov, kakor tudi iz uvoza. Vse to nuna za posledico le zmanjšanja proizvodnje zaradi zastojev, ampak ima vpliv tudi na povečanje izmeta. Poudariti moram, da smo občutno pod planom samo zaradi nerealizirane proizvodnje ža izvoz, ki pa ni izpadla __po krivdi tovarne. Z rea-. lizacijo proizvodnje teh motorjev za izvoz bi M plan I. polletja celo presežen za 13 %, dočim bi bil letni plan dosežen z 52%, kar bi bilo vseka-. kor zadovoljivo. V II. polletju bomo vložili izredne napore, da bomo zamujeno popravili. Kljub ob jektivnim in subjektivnim težavam, ki so hromile . proizvodnjo,i so vendarle doseženi rezultati zado-' voljivi.
VPRAŠANJE: Kako je pri vas urejeno strokovno izpopolnjevanje oz. izobraževanje organov samoupravljanja?
ODGOVOR: Menim, da .... je osnovna naloga vsake delovne organizacije, da izobražuje organe » upravljanja, jih strokovno izpopolnjuje in jim pomaga pri vsakodnevni problematiki in težavah. Naša tovarna bi temu problemu morala posvetiti vež pozornosti.. Organizirati bi morala tudi razne seminarje v sami tovarni;; zanimivi pa bi bili tudi skupni seminarji vseh članov organov upravljanja j - podjetja ISKRA. NokftJ j delavcev bi.bilo potrebno, tudi poslati v odgovarja-1 joče šole. Pri nas se k temu vprašanju zaenkrat sistematično še ni pristopilo. Menim, da bi to izobraževanje morali določiti v pravilniku o delovnih razmerjih podjetja ISKRA
t
Letna konferenca mladine
„Elektromehanike“
O delu organizacije ZMS v tovarne v Kranju, je bilo preteklo nedeljo, v referatu predsednika tov. Trilerja slišati dokaj zanimivih podatkov o 'uspehih, istočasno pa tudi izredno , kritično ocenitev nekaterih slabosti.
■ Komite je pripravil svoj letni program že v začetku leta na podlagi zadnje konference. Delo je slonelo predvsem na sekretariatu tovarniškega komiteja in predsednikih posameznih komisij. Redno delo je bilo dokaj otežkočeno, ker se precej članov, izredno, šola, šibka finančna sredstva pa sp zatirala že itak otežkočeno delo. V okviru priprav na volitve, se je komite močno zavzel za izboljšanje metode dela samoupravnih organov in da čiih več mladine v teh tudi sodeluje. Uspeh ni izostal, nujno pa je, da vodstvo aktivov najde pot do boljšega sodelovanja v posameznih DE z družbeno političnimi organizacijami... '	.
Kadrovska komisija ni iz-. vršila naloge v . celoti, Mikat kaže, je to že vrsto let .šibka točka dejavnosti organizacije, Kot vse kaže, krivda za tako stanje pada na vse, tako na komisijo kot tudi na tovarniški, komite, ki pravočasno pripravil reorganizacije, Kadrovsko vpra-šanje pa je problem strokovnega izobraževanja mladih, zato je prav, da mladinska organizacija temu problemu posveti največjo skrb!
. Komisija za gospodarstvo je zadovoljivo opravila svoje delo, vendar vsi aktivi ZMS po DE niso bili enako uspešni pri delu in organizaciji proizvodnih konferenc.- V bodoče naj bi le-te postale stalna oblika neposrednega seznanjanja mladine s proizvodno problematiko.
Na pobudo Okrajnega ko-miteja ZMS Ljubljana, s^ je tudi mladina »Elektromehanike« vključila v 'tekmovanje za dvig produktivnosti v podjetju Iskra. Med tekmovanjem je bilo ugotovljeno, da so mladinci, v povprečju prav toliko presegali normo, kot ostali delavci, le v nekaterih primerih,, so bili nekaj odstotkov pod povprečjem. Res pa je, da nekateri aktivi v tovarni tekmovanja niso vzeli resno, nekatere DE pa so kljub večkratnim opozorilom niso vključile v tekmovanje. Pri vodstvu v produkciji mladitaci niso našli razumevanja, da bi jim obstoječe službe pripravile vsaj nekaj podatkov, dočom je orodjarna lahko za vtzgled kako se s tesnim sodelova-, njem lahko . rešujejo- taki problemi. Vodstvo tovarne, kakor tudi DE v splošnem niso nudili mladincem dovolj pomoči pri zbiranju in pripravljanju podatkov, razen v zadnjih treh mesecih, , ko so bili podatki izračunani y računskem centru.
Društvena komisija ni bila najbolj delovna, vendar je
uspela kljub dokajšnjim težavam realizirati nekaj! programa — predvsem »Tribuno mladih«, organizacijo pohoda po partizanskih poteh in praznovanje dneva mladosti' v Semiču.
Nič kaj vesela — je ugotovitev, da med tisoč mladinci ni toliko zanimanja, da bi vedno napolnili dvorano,, še. težje, pa je priznati, da na skupščini Počitniške zveze ni bilo sklepčnosti zaradi premajhnega števila navzočih. Če analiziramo to dejstvo in to, da na »Tribuni mladih« ni bilo pravega zanimanja:za kulturni program, vsekakor pa več za ples, vidimo, da morajo biti taki večeri še pestrejši, še zanimivejši in kvalitetnejši če hočemo, da bodo dobro obiskani. Za vse. to, pa je potreben denar!
Komisija je izven tega organizirala nekaj uspelih izletov. Da bo komisija kulturno delo lahko nadaljevala, je treba mladini nuditi dvoje: primerno opremljen prostor in denar! Izoblikovati je treba prepričanje, da je za nadaljnji razvoj nujno potrebno dvigati kulturno raven. Splošna kulturna izobrazba ih čim širše znanje naj bo cilj mladinske organizacije.
Športna komisija je imela, obširen program, žal, je dejavnost dokaj nihala. Res je, da tudi tu. igra pomembno vlogo denar — vendar bi se dalo ž dbbro voljo in večjim optimizmom več napraviti. Posebno- pozornost bo treba posvetiti zimskemu športu, saj je dokaj opazno, da je me drnladino za zimsko rekreacijo izredno zanimanje. Prav je, da se športna komisija mladine poveže'z istp komisijo pri sindikatu, ker (Dalje na 8. strani)
Novi odbor tovarniškega komiteja »Elektromehanike« s člani, ld so bili nagrajeni pri tekmovanju mladine za dvig produktivnosti
Tri servisne ekipe na poti po BIH in Črni gori
Podobno kot je letos servisna služba Iskre s svojimi ekipami obšla Srbijo in1 Hrvaško, so tri njene ekipe te dni odpotovale tudi v Bosno in Hercegovino ter delno v Črno goro.
Na tej svoji »turneji« imajo imenovane ekipe vrsto pomembnih nalog, zlasti pa razširiti mrežo pogodbenih delavnic za popravilo in servisno vzdrževanje Iskrinih izdelkov. Na področju BiH ima naša servisna, služba trenutno le 25 delavnic, ki pogodbeno opravljajo servis naših izdelkov, glede na dejanske potrebe in razširjenost naših izdelkov pa bi jih kazalo pridobiti vsaj še toliko, da ba bile servisne zmogljivosti nekako ustrezne, temu področ-
ju. Ekipe bodo na. svoji poti obiskale vsa večja in manjša mesta, dale v pogodbenih delavnicah potrebno inštruk-tažo okrog vzdrževanja in popravila naših izdelkov, prav tako pa jih bodo tudi založile 'z zadostnimi količinami rezervnih delov, ki jih bodo vozile s seboj, Nadalje. bodo ekipe obiskale tudi vse trgovine, kjer prodajajo Iskrine artikle in tudi njim dale ustrezna navodila ih napotke, da bodo tako trgovine laže pridobile kupce za nakup naših proizvodov.
Dober strokovni sestav, odlično založen z rezervnimi deli, bo ekipam olajšal nastop v pogodbenih delavnicah in- trgovinah. .Spotoma bodo ekipe sklepale tudi po-' godbe z elektrodistribucijski-
md podjetji na tem področju, za vzdrževanje električnih sredstev, vsekakor pa bodo s to svojo dejavnostjo ekipe servisne službe Iskre opravile tudi dobro propagandno ak-cija*~med potrošniki našega proizvodnega asortimenta / in s tem. pomagale pri plasmaju naših izdelkov.
Ekipe, ki štejejo skupno 12 oseb, bodo po BiH m črni gori potovale okrog 3 do 4 tedne, po njihovem povratku, pa bomo na kratko objavili ¿bilanco« njihovih potovanj in učinek, ki so ga s tem dosegle v želji vodstva naše servisne službe, da bi med proizvodnjo in potrošnjo naših izdelkov ustvarila kar najtesnejše stike ih kar najbolj pristne odnose.
—.1. C,—
Počitniški prispevek - da ali ne?
Delovni predsednik konference tov. Lavrič, čestita predsedniku mladinske organizacije tov. Trilerja za uspešno delo in mu poklanja knjižno darilo s posvetilom
Ko so delovne enote »Elektromehanike«' razpravljale o regresu, so bili marsikateri mnenja, naj bi se zaradi splošne padražitve ustrezno zvišal tudi počitniški prispevek. Upravni odbor tovarne je o tem že nekaj časa . razpravljal, ker se pojavljajo pomisleki, če potniški prispevek „dosega svoj namen, saj večina delavcev porabi ta prispevek v namene, ki nimajo zveze z rekreacijo.
Hkrati 'se je pojavilo tudi vprašanje prispevka za nezaposlenega zakonca in prispevka za otroke! Praksa je namreč bila, da je dobri prispevek le tisti delavec, ki je bil prejemnik otroških doklad. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede tistih delavcev, ki nimajo pravice do otroških doklad, ker zaradi po-. manjkanja stanovanj morajo •živeti "v skupnem gospodinjstvu s starši, ki so kmetje in dav*'1 zavezancL ali pa
sami posedujejo toliko zemlje.
Po obstoječem sistemu,- tako meni UO kranjske tovarne, bi bilo pravično dodeljevanje prispevka zvezano z mnogimi administrativnimi operacijami, kar bi odgovarjajoče službe dokaj obremenjevalo. Namen pa-je, da se ta prispevek dodeljuje pra-'vično!
Upravni odbor »Elektromei hanike« je proti vsakemu pol višanju počitniških prispeva kov, vendar ni mogel zavzeti stališča, ali naj se ti prispeti! ki v bodoče še izplačujejo ali pa naj se I ukinejo in ta sredstva prenesejo na povišanje osebnih dohodkov.
Zaradi vesti, ki sicer še niso potrjene^ da se s prihodnjim letom obrazec za, znižano vožnjo K-15 ukine, pa UO prepušča dokončno odločitev o teh prispevkih samoupravnim organom podjetja.
, ABC
Sodelovanje na l, mednarodnem Proizvodnja kranjske tovarne v septembru
bienalu industrijskega oblikovanja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Višja proizvodnja v sep- Povečanje za 21,1% je si-enota kontaktor presega svo- tembm je nekoliko dvignila cer razveseljivo, čeprav lahko Ob navzočnosti mnogih namenjene široki potrošnji, jo obveznost kljub temu, da uglednih gostov, med kateri- Novinar »Borbe« je dokaj proizvodnja relejev za pro- r"“ ”	" BHHHB
nje v letošnjem letu naspro- njega leta slabo dosegamo.
mi je bil tudi Rodoljub Co- laskavo ocenil prizadevanje dajo ni dosegla predvidenih ^st0jn^ abdc|ijifc ar lan- Ukrepi, ki so bili sprovedeni
ekino oblikovalcev koiičin	Razliko pokrivajo ^kem fetu Pro?vodnja po v zadnjem obdobju, bodo
«.onem. isazrnso pomivajo stajmj, cenah kaze naslednjo brez dvoma prispevali - k kontaktorji. Splošna monfa- sijj.0. ža je znatno nad predvideno vrednostjo, ker proizvajamo
lakovicj je predsednik ljub- Iskre in ekipo oblikovalcev ljanskega mestnega sveta v smeri sodobnega iindustrij-Marjan Tepina odprl 9. ok- skega. oblikovanja, vendar- pa tobra prvi bienale industrij- razstavljeni modeli v , Ljub-skega oblikovanja, kjer med Ijani. ki jih je pripravil od-
IM

več števcev kot je bilo predvideno. Kinomontaža je še , vedno za 1£0 milij. din pod predvideno vrednostjo. Zaostanek v montaži telefonskih central se je povečal na 550 milij. dinarjev. Lipnica ima zaostanek 170 milij. din, ker ne izdelujemo številčni-ka za izyoz in ker nismo prejeli dovolj mehanizmov za stikalne ure in motorčkov za časovni števec. Izpad samo pri- teh treh izdelkih znaša 150 milij. dinarjev. Izpad na števcu pogovorov znaša nadaljnjih 27 milij. dinarjev.
PROIZVODNJE (od 1. 9.1963 in 1. do 9.1964)
večji miciarivnostu posameznih članov kolektiva. Potreb-
PRIMERJAVA EKSTERNE no,	da	boilj
* redno dobiva potrebne surovine in polizdelke. Naloga v prihodnjem letu je znatno višja kakor letos in se moramo- že sedaj pripravljati nanjo. Stanje zaradi pomanj-
se zelo bojimo prihodnjih mesecev, kaj šele prihodnjega leta. Naš nabavni oddelek ima nelahko nalogo, da bo ob izredno težkem stanju, tovarni le skušal oskrbeti
EE	%
Mont. rot. strojev	136,9
Kontakt. <— releji	159,8
Splošna montaža	105,1
Kinoakustika	99,1
Tel. centrale	136,9
Lipnica	116,3
Deli avtomatike	158,2
Deli za N. G.	108,6
Deli za Otoče	129,9
Usluge	124,8
Skupaj	121,1
šef proizvodnega sektorja: ing. Alojz Grčar
Pregled dosedanjega stanja...
(Nadaljevanje s 4. strani) odstotkov), za izobraževanje manjkljivost za večji dvig je zaposlenih mnogo poroee- (39 odstotkov), kulturno pro- produktivnosti slaba delovna nih žena, ki bi s prosto-so- svetno dejavnost (20 odstot- disciplina, neprimerna organi-boto pridobile čas za gospo- kov), družbeno politično delo zacija, in da šele nato po-dinjska dela, ki jih sedaj (18 odstotkov).	stavijajo vprašanje reproduk-
opravljajo večinoma ob ne- Na vprašanje, kakšne ukre- cijskega materiala, nagrajeva-deljah in bi v novih pogojih pe predlagajo anketiranci za nja, tehnologije in drugo, praktično prišle res do pro- višjo produktivnost (možno Skoraj enake rezultate je ste nedelje. Po drugi strani je bilo več odgovorov, zato so pokazala tudi analiza obdela-pa je anketa zajela delavce- s odgovori grupirani po številu na v elaboratih za skrajšani podeželja (Otoče, Horjul, Se-- odgovorov), so odgovorili: delovni čas, ki z rezultati an-mič), kjer je še večina pol- boljša disciplina za vse zapo- kete nazorno dokazujejo, da proletariata, ki bi proste so~'slene, uvedba kazni za hedi- so delavci želo. zainteresirani bo te porabili za delo doma, sčiplino, zmanjšanje režijske- za uvajanje skrajšanega de-ki ga sedaj opravljajo na vse ga in administrativnega oseb- lovnega časa in da se dobra mogoče načine, verjetno tudi ja, večji, nadzor podrejenih, zavedajo, kaj je potrebno-storiti za uspešno uvedbo- 42-ur-
111	■ j||jp'	..... illlllll
Sodobna oblika novega telef črnskega aparata, ki ga razstavlja ISKRA
enajstimi državami sodeluje, delek za industrijsko obliko-
vendar o&tno preskromno vanje pri ZZA, in ki jih je na škodo kolektiva. Anketi- stimulativno nagrajevanje, tudi Jugoslavija, kar kaže, da strokovna žirija z visokimi ranči iz Kranja so se v ve- odprava pomanjkanja; dela, je, industrijsko oblikovanje ocenami uvrstila med akspo- liki večini izjavili, da bi pro- boljše planiranje, boljša orod-kot samostojna disciplina pri nate — ne pridejo v poštev ste sobote izrabili za razve- na služba, boljša tehnologija nas še premalo znano.	.pri podelitvi nagrad, ker drilo.	itd.
Zanimivo je, dalskra so- mednarodni predpisi čopa-' Iz ankete je razvidno, da bi Iz gornjih odgpvbrov je deluje kot edino podjetje ja- gčajo samo nagrajevanje se- prosti čas -izrabili največ ža razvidno, da se delovni ijudje goslovanske elektroindustrije rijskih izdelkov, ki so že v opravljanje domačih del (40 v anketiranih poslovnih eno-z vrsto sodobno oblikovanih prodaji.	.	odstotkov), za razvedrilo (35 tah zavedajo, da je glavna po-
izdelikpv. Mnogi od njih so
nega tednika.
Leopold Pretnar
Pismo
iz Železnikov
bili. razstavljeni na velesejmu v Zagrebu, kjer so zaradi modernega izgleda vzbujali izredno pozornost. \časopis »Borba« -e pod okvirnim naslovom | INDUSTRIJSKA UMETNOST, priobčil o oblikovanju Iskrinih proizvodov naslednji sestavek:
Na letošnjem jesenskem
Največji problem je ozko grlo...
(Nadaljoevanje s 1. strani) problemov precej še v sa-Povprečni -OD v I. polletju man tehnološkem procesu, je bil skupno $6,960 din, čisti & j* pa postbpoma odprav-OD samo za redni delovni Umno.
Proizvodnja za izvoz v I. polletju ni potekala v planiranih okvirih saj smo pro-. -izvedli le 39,6 % letnega plana, pa tudi realizacija je bi-la temu primerna. V drugi vcttjivo je tudi sodelovanje z polovici se je stanje občutno Občinsko skupščino.,	popravilo. V avgustu in sep-
Ali menite, da lahko	tembru smo plan presegli,
časopis odigra pozitivno vio- pomerjava proizvodnje z is-go pri obveščanju elanov
veleseimu v Žaarcbu razstav čas Pa le 29.725 din, po,planu Rako skrbite pri vas za za- g, pri ODVes™nt.c™ stim razdobjem leta 1963 da-velesejmu v Zagrebu razstav „„ ^ moral biti skupno poslane, za njihovo zdravje, kolektlva ° Problematiki to- |f gt* temu indeks 165.
gledur^l«^a^e^biiaVt*h okn>g 44'°°® ^ to &stt ** stanovanja in^obro počutje	ta pn resercnju t^o TqEej tudi realizacija je mno-
rkaj^^^SnMe «dni delovni čas okrog 36 ti- na delovnem mestu?V mishh “^v gl^č p“’ ^arif^Sn“oS
bila elektroindustrija, ki je soc ^	'	.. «lamo zdravstvene m stano-	vašega kolektiva, in Indeks 16^ mko da S
pokazala nekaj novih in so- Vzrok, da to n, bilo reali-	vanjsko problematiko re-	kdQ	mnenju,	mese
dobnih proizvodov. Podjetje zirano, je predvsem v po-	kreacijo, prehrano ipd ?	Drete&o	dolžan	pisati v	ča- realizacija letošnjih 9	mese-
»Iskra« Kranj - pa zakiži .manjkanju materialain v	v tovami Wno Iastno	^T°	?
vso pozornost zato, ker je »zkih grlih v faroiZTOd^i, ambulanto. Organiziran je Vsekakor bi časopis »Iskra« J '
topli obrok, katerega jemlje- lahko odigral zelo pozitivno
prišlo h kompleksnemu so- ker se zaradi tega_ produktiv- t j. Obrok katerega jemlje- lahko odigral zelo pozitivno Izvoz v ZDA se ugodno od-
dobnemu oblikovanju kot in- aost dela m dvigala tako,	.Q* s]s>raj V3I zaposleni. Ža	vlogo pri članih kolektiva,	vija im smo planirano proiz-
tegralnemu delu proizvodnje, kot smo predvidevati.	boljše	počutje na delovnih	Potrebno bi bilo le, da bi se	vodnjo presegli za 35%. Ves
kat- je vsekakor tudi zasluga Kaj lahko poveste o vaših	mestih	imamo poleg dobro	Več in konkretneje obravna-	izpad predstavlja le proizvod*
skupnega dela oblikovalcev, notranjih problemih v tovar-	urejenih delavnic tudi glas-	vala vsa problematika	tovarn	nja za evropsko tržišče, na
med katerimi Davorin Sav- ni in kako jih rešujete?	bo. Rekreacija je organizira-	in podjetja tako, da	bi ča-	kar pa/ tovarna ni imela ni-
nik zasluži posebno prizna- Naj večji problem v tovar- na v okviru podjetja.	sopis posredoval -izkušnje kakega vpliva, pa tudi tu se
nie.	ni je sedaj ozko grlo v stroj- .	, posameznih tovarn pri. rese- situacija konsolidira. Vsi iz-
Skrb za zunanji izgled pro-. nem oddelku (pomanjkanje	__J®,. ,. tovarn —	TaniiI problemov.	gledi so, da bo izvozni plan
izvodov, izbira črk ih barv, stružnic) in pomanjkanje re-	S!??*.	P°aJetJa»	V časopis bi morali vseka-	verjetno dosežen. Septemhr-
razporeditev, detajlov in po- produkcijskega materiala. Na Ž^xxLl»	UBC““a kor več pisati tovariši iz to- ska realizacija; je bila prvič
edinih elementov, so stvari, rešitev teh dveh problemov P 1	•	,	vame, toda čeprav.smo o tem v zgodovini tovarne 70.000 J.
na katere polaga Iskra veliko lahko sami le malo vpliva- Sodelovanje z upravo pod- že večkrat govorili, je to še S takim povečanjem izvo- -pozornost. Pohvalno je tudi mo, ker ni dovolj sredstev	jfetja je zadovoljivo, prav. ta-	zmeraj, problem—včasih je	za se tovarna od 1/5 planske
to, da je ista skrb vidna tudi za investicije, pomanjkanje	ko z Zavodom za avtomati-	vzrok' pomanjkanje	časa,	obveze v okviru izvoza podpri oblikovanju aparatov in barvnih kovin pa je splošni	zacijo, s katerimi imamo red-	včasih pa kaj dragega,	čeprav	jetja že približuje v reaEza-
'¡apravah, ki rus» hepocridn.": problem. Poleg tega pa "je ri mese&ie sestanke, Zade- bi bik) to j* našo korist, • čaji izvoza 1/4.
Izlečki iz sklepov samoupravnih organov
»Elektromehanike«; Ivo Kleš-nik direktor »Aparatov« Ljubljana; Viktor Kosec, vodja oddelka -v sektorju I. ZZA.
Rok je 1. 3. 1965. e) Notranja ekonomika Vodja teama — Boris Kry-
Sklepi 15. seje UO podjetja (9.10.19640
•	UO sprejema na znanje obvestilo UO Elektromehanike v zvezi s težavami, ki nastajajo pri nabavi materiala, štufek, direktor organ. kadr. vendar upravni odbor ugo- sektorja; člani'ing. Rudi Vav-tavlja, da problemi, ki jih poti^ šef org. oddeika fi-nakazuje UO Elektromeham- naneni S6ktor; Ivo Vreček, ke v svojem pismu, v celoti vodja ekonomsko-analitskega spadajo_ v pnstojnost finajac- sektorja PSO; Milko France, nega sektorja, zato UO o tem ekonomist v ZZA.
ne more niti razpravljati niti _ ,	. . M ,	.
.odločati. .	Rok za izvršitev naloge je
•	UO se strinja s predlo- ' • "
gom generalnega direktorja Članom teamov je treba podjetja za imenovanje tea- dostaviti odločbo o imenova-mov, ki naj pripravijo pred- niu .ter material, ki, ga je loge za realizacijo programa sprejel delavski svet. dela samoupravnih organov 9 Na predlog generalnega podjetja.	direktorja upravni odbor ime-
Sestav teamov je naslednji: nuje komisijo, ki naj pregle-. _ , ,	.	; da vzroke neizpolnjevanja
a) Dosledna uveljavitev do- plana v tovarni avtoelektrič-locil iz statuta podjetja nih izdelkov v Novi Gorici. Vodja teama — Pavle Gan-
da jim posamezni uslužbenci navedeni podatki. Dobita pa tolmačijo razna vprašanja na naj ga predsednik DS delov-zasedanjih DS.	ne enote in šef delovne eno-
9 Upravni odbor je spre- te. jel sklep, da morajo vsi, ki Samoupravni organi v de-predavajo na šolskem centru lovni enoti so te podatke v dopoldanskem času, ta čas dolžni obravnavati, nadomestiti s popoldanskim * delom.
@ Upravni odbor potrjuje .. „_wT	...	. .
sklep DS delovne enote GPE sV.e J*™ 50	nasled-
9 Pri obravnavi poročila o delu službe HTV in komi-
in imenuje za šefa delovne SS s^eP*:
— Upravni odbor zadolžuje oddelek za družbene služ-službo HTV, da v sklepa UO podjetja
enote tov. Antona Bozovičar-ja.
9 Upravni odbor je obrav- be — naval prijavi na razpisano smislu
delovno mesto šefa finančne- izdela v sodelovanju s prav-ga sektorja in se ni odločil no ■ službo v predpisanem ča-za nobenega od prijavljenih su predlog pravilnika o delu kandidatov, ker ne ustrezata HTV slušbe. v celoti zahtevam delovnega	, 3,	. , . .
mesta	*	— HTV služba naj do 1. 1.
Zato upravni odbor ponov- 1965. PriP«" predlog za orno zahteva objavo razpisa za to delovno mesto, kjer naj se
vodeče delavce tistih delavnic in oddelkov, kjer je nevar-
tar, sekretar podjetja; člani:
V komisijo so imenovani
Franc Križaj, organizator] naslednji člani: Vodja komi dr. Miroslav Trost, šef prav- slje„ ..	Eon, P°'
ne službe podj.; Franc Slabe, ™0“	Pr°^ f
šef pravne službe Elektrome- ?lam:13ing- Fr^ V^,čei’Pf° hanike; Ivan Cvar, šef kad- “*• Eleško,^ ZZA; Vlado So-rovske službe	ZT0- mS- AI°JZ Grčar,
Rok za izvršitev naloge je 1 »Elektromehanike« in član 30 11 1964	iz Tovarne avtoizdelkov, ki
‘J v’ ,	■ .' ga imenuje UO tovarne.
b)	Finančno poslovanje
Vodja teama — Alojz Vid- Rok za izvršitev naloge je mar, direktor - fin. sektorja; 31. 10. 1964. člani: Vlado Sodin, šef uvoza ® UO sprejema ha znanje v ZTO; Miroslav Gogala, v. d. poročilo programskega sek-šefa fin. sekt. Elektromeh.; torja o stanju razvojnih na-Ciril Ankerst, šef plansko- log, ki so'povzročile določe-analitske službe; Maks Sluga, ne zakasnitve v proizvodnji, računovodja v Elementih; UO daje to poročilo vsem Borut Gorazd, šef fin. sektor- tovarnam v obravnavo s tem, ja v ZZA; Slavko Fatur, se- da tovarne poročilo do 1. 11. kretar ČIS.	. 1964 proUče. V kolikor ugo-
Rok za predložitev ustrez- tovijo, da problematike z nega materiala upravnemu ZZA same ne morejo rešiti, odboru v razpravo je 10. 1. naj podajo ustrezni predlog 1965.	na upravni odbor podjetja za
c)	Proizvodni program pod- nadaljnje ukrepanje.
jetja	9 UO sprejema na znanje
Vodja teama —■ ing. Vladi- tolmačenje organizacijsko-ka-mir Klavs, direktor program, drovskega sektorja v zvezi s sektorja; člani: ing. Milan Že- členom 68 statuta podjetja leznik, direktor proizv. sek- ™ ga bo v taki obliki predlo-torja; ing. Mario Jež, iz ZZA; žil delavskemu Svetu v ved-ing. Franc Sila, pomočnik nost. UO se | strinja s pred-dir. proizv. sektorja; Franc logom organizacij sko-kadrov-Dobnikar, direktor ZZA; ing. skega sektorj‘a in program-Stojan Flajs, vodja tehn. sek. skega sektorja ter imenuje V Elektroniki Horjul.	začasno komisijo (za leto
Rok za izvršitev naloge je 1964) za razporeditev sred-31. 12. 1964.	štev za bazične raziskave ozi-
UO smatra, naj komisija roma odločitev o programu pri svojem delu Upošteva tu- bazičnih raziskav. Sestav kodi dejstvo, da imamo pri ne- misije je naslednji: predsed-katerih izdelkih precejšen de- nik: ing. Vladimir Klavs, dir. lež uvoza, kar nam povzroča program, ^ sektorja; člani: ing. velike težave.	Franc Sila, pomočnik dir.
č) Razvojna dejavnost Proizv. sektorja; Franc So-,, ,.	.	_	mrak, pomočnik dir. progr.
Vodja teama Franc Dob- sektorja; ing. Alojz Grčar, nikar, direktor ZZA. elani: šef proizvodnje »Elektrome-mg. Vladimir Klavs, dir. pro-^hanikea. ¿g; Milan sjgggg gram sektorja; Boms Kiy- vodja program	ZZA.
stufek, dir. org. kadr. sektorja; ing. Rado Vrabl, pomoč- ------—-------------s-----------
nik dir. ZZA; 'irig.\Alojz žu- _
mer, šef razvoja in konstruk- Sklepi 19. seje UO
g| »Elektromotorji« želez- elektromehanike
Rok je 31. 12. 1964.	(5. in 7. 10. 1964)
d)	Investicijska izgradnja:	@ Za v bodoče priporoča
Vodja teama — ing. Ga- upravni odbor DS delovnih
šper Muha, direktor invest. enot, da se v posameznih sektorja; člani: Franc So- vprašanjih obračajo direkt-mrak, programski sektor; no na odgovorne službe, od ing. Danilo Dolgan, direktor katerih lahko tudi zahtevajo,
doda še klavzula, da razpis .	...
velja do zasedbe delovnega Ilos^ poškodbe največja, mesta.
® Oddelek za plan in analize v finančnem sektorju naj v bodoče mesečno poši-lja-delavskim svetom DE podatke, ki so ža delovne enote interesantni- (povprečno število zaposlenih; opravljene efektivne ure; število produktivnih ur in opravljenih Člani upravnega odbora to-nadur; število izgubljenih ur varne so sprejeli sklep, da in vzroke za to; povprečno
Sklepi 6. seje UO tovarne za elektroniko in avtomatiko (23.9.1964)
preseganje norm; izplačani OD itd.).
Vendar pa morajo biti podatki vsklajeni s podatki odseka za nagrajevanje in statistiko.
Izdela naj se enoten obrazec za vse delovne enote, v katerem bodo lahko zajeti731,090, to je na višino dina-
se z ozirom na pokazatelje, ki kažejo, da bo plan v septembru izpolnjen, izplača stimulativni del pb Pravilniku.
člani upravnega odbora so sprejeli sklep, da se operativni mesečni plan za oktober v višini 671,055 zviša na
mičnega letnega plana; plani ski oddelek pa je dolžan, da to zvišanje količin izvede.
Upravni odbor je na predlog komisije za izume in tehnične izboljšave pregledal predlog in se strinja, da se tov. Ježa nagradi za koristen predlog prehoda površinske obdelave niklanja v cinkanje pri vzmeti 256 654 z enkratno nagrado din 3.974 (neto). Pri tem je tov. Jež dosegel letni prihranek 132.480 din.,
Upravni odbor se strinja s predlogom komisije, naj se tov. Ježa nagradi za koristen predlog pri površinski obdelavi krožnika 245 899 in montažni plošči 213 748. Pri tem je znatni prihranek na materialu, (fosfatin primer) in na času izdelave. Letni prihranek znaša pri krožniku din 1,350.730, pri montažni plošči pa 1,862.185 din. Iz tega prihranka pripadajo avtorju nagradi: za krožnik din 30.727, za montažno ploščo din 41.084 (neto). Poleg tega je UO sprejel sklep, da se tov. Ježu na predlog komisije podeli simbolična nagrada din 10.000 (neto) kot priznanje za vestno in samoiniciativno delo na drobnih izboljšavah, pri čemer je dosegel zelo dobre rezultate pri zvišanju produktivnosti v galvaniki in lakirnici.
Člani upravnega odbora so sprejeli sklep, da se nobene manjvredne robe ne sme prodajati, dokler komisija, ki jo je za to postavil upravni odbor, ne izvrši ocenitve in dokler UO ne da soglasja za prodajo.
KOZERIJA
Sprejme se ustrezen sklep, izvršijo se vplačila, dva podpisa na potni nalog, tri na priznanico in glej — že hitijo strokovnjaki v razne kraje na tečaje, sestanke, dogovore, seminarje in posvete... Videli boste, s kakšno lahkoto bodo potem reševali v periodičnem' obračunu vprašanje koeficientov nerealiziranih osebnih dohodkov v prodani, toda še neproiz-
„SEMINARJ!“
vedeni in neplačani, vendar realizirani in fakturirani eksterni realizaciji v odnosu na plačano, toda še nefakturirano in delno dobavljeno medfazno realizacijo, ki jo odračunamo od skupne eksterne, fakturirane, neproizvedene fiktivno dobavljene proizvodnje...
Sedimo v dvorani hotela ob čudovitem jezeru in se učimo. Poslušamo,**gledamo, rešujemo in konsumiramo: eden tuje besede''iz časopisov, drugi glasbo iz sosednjega lokala, tretji ženske, ki se sprehajajo pred hotelom, četrti križanke. Vsi brez razlike pa — denar!... Družbeni!? In kaj potem? Tudi ta denar mora nekiic konsumirati!
Obkroža nas prijetna hotelska atmosfe ra. Intimna svetloba, dim, pijača, duh po kavi, tiho šepetanje. Predavatelj se izgub-
lja nekje spredaj, v temi__Iz podzavesti
prihajajo do nas od časa do časa st cev ki oziroma deli stavkov: »... faktor K-2... pomnožen z vkalkuliranim... s štirimi decimalkami.,. in na ta način dobimo del dohodka v medfaznem, neplačanem, toda dobavljenem blagu, ki ga odštejemo.. .«
Prav. Kar odštejmo ga! — Toda, stoj! Bojim se, da bodo' tudi meni odbili pol dnevnice, če se vrnem domov pred osmo uro. Da, da. To moram takoj urediti! Spet glas predavatelja: »Narišite tri kolone. V prvo, pod črko a) vnesite ...«
Nekdo sreblje limonado. Počasi, glasno, Z užitkom. — Aha! Ta jo je že vnesel... Natakarji tiho hodijo med mizami z naročili, da bi ne motili tiste, ki so zadremali. — »Želite kaj naročiti?« — Pred menoj stoji prijeten mladenič. — »Seveda, pivo, prosim!« — Že prihaja. Kako? Stopetdeset? Hm, nate!
Natakar, realizira vseh dvesto dinarjev: Kaže, da se ni dosti naučil na seminarju. V prvih vrstah vstajajo. Kaj? Konec predavanja? — Nisem opazil.
»Tovariši, ima kdo kakšno vprašanje, da ga prediskutiramo?«
Nekdo se oglasi: ¡¡Prosim, zakaj material seminarja m razmnožen, da bi ga pokazali v podjetju. Namreč znanje, ki smo ga tu pridobili!...« — Predavatelj se znajde: »Tovariši, sodili smo, da materiala ni treba razmnožiti. Predpisi se namreč tako hitro spreminjajo, da jih tisti, ki so prišli od daleč,. do vrnitve v podjetje ne bodo mogli, več uporabljati...«
Urban
Pred vrati je 11. mednarodni sejem „Sodobna elektronika
<(
Sindikalna organizacija k Pravilniku o OD v našem podjetju
Tradicionalni sejem »Sodobna elektronika« (17. — 25. oktober/ Gospodarsko razstavišče) vzbuja iz leta v leto večjo pozornost domačih in tujih obiskovalčev. Kajti prireditev, ki privablja že vrsto let čedalje večje število interesentov, v glav- , nem iz industrijskega področja, ni sejem v navadnem smislu besede. »Sodobna elektronika« je pravzaprav revija domačih, in tujih dosežkov v teku enega leta, ki pa v pogojih silovitega razvoja elektronike* pomeni veliko. Sejem je istočasno pobudnik zelo pomembnih koncepcij na področju celotne naše in-dustrije, ki je za izboljšanje svoje tehnologije in produktivnosti . vedno bolj navezana na izkoriščanje dosežkov sodobne elektronike.
Organizatorji sejma imajo pred seboj težko nalogo. Na prostoru nekaj sto kvadratnih metrov je treba novosti željnim obiskovalcem povedati — če že ne vse,, pa vsaj tisto najpomembnejše, kar je v teku enega leta doseže-ga, izboljšanega in razširjenega na .področju elektrotehnike in elektronike. Toda sem sodijo proizvodi, naprave m instrumenti, ki tvorijo samo začetni ali najvažnejši člen v dolgi verigi strojev in-naprav, vključenih v določeno proizvodno operacijo procesne industrije, tekoči trak v nekem tovarniškem obratu, več ali manj zapleteno obliko amortizacije. Zaradi tega je sejem »Sodobna elektronika« prireditev, ki vzbuja apetite, zlasti na področju znanstvenega raziskovanja in iskanja načinov za izboljšanje učinkovitosti dela na vseh toriščih narodnega gospodarstva.
To je vzrok, da se postopno spreminja tudi struktura obiskovalcev sejma. Obiskujejo ga, razumljivo, predvsem poslovni ljudje: toda zadnje čase redno v spremstvu inženirjev in tehnikov in sicer tistih najbolj razgledanih, ki lahko gospodarstvenikom pojasnijo vse tisto, kar se dogaja v svetu uporabne elektronike.
Eksponati proizvodov za široko potrošnjo na tem sejmu niso imeli nikoli pomembne vloge. Tudi na letošnjem jim bo odmerjen le manjši del razstavnega prostora. Kajti, radijski sprejemniki postopno že izgubljajo obeležje merila našega življenjskega standarda,, televizorji in pralni stroji pa so tudi na tej poti. Sejem elektroniko skuša pokazati pot v na-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk* Kranj
daljnjo.etapo našega splošnega standarda, ki je zvezan s splošnim dviganjem naše tehnične kulture in industrijskega nivoja: Z drugimi besedami, z dviganjem in razširjanjem naše industrijske baze, izboljšanjem tehnologije in velikoserijsko in počeni proizvodnjo. V pogojih ekstenzivnih tendenc, ki še vedno vladajo na tem področju naše industrijske dejavnosti, ni rečeno, da bo sejem zagotovo dosegel predvideni smoter. Nedvomno pa je, da organizatorji sejma he nameravajo iz začrtane poti in da bo prireditev še naprej ogledalo, ne samo dosežkov elektronske industrije, temveč tudi trenutnega stanja v celotni jugoslovanski ekonomiki.
V smislu zadanih koncepcij se bodo obiskovalci lahko seznanili z vrsto dosežkov domače industrije na področju merilne tehnike, digitalne računske tehnike, programiranja proizvodnih operacij, uvajanja avtomatizacije v javni telefonski in želez--niški promet, vakumske in jedrske tehnike. Kazno je, da bo to pot posvečeno več pozornosti prikazovanju eksponatov iz področja elektronskih sestavnih • komponent, elementov, zlasti iz tehnike polprevodnikov, tranzistoriza-cije in tiskanih ved j. Ta doslej precej zanemarjena dejavnost naj bi končno le dosegla tisto mesto in pomembnost, ki jo je deležna po vsem ostalem svetu in ki pomeni edino pravo podlago za uspešen razvoj elektronske industrije na bazi velikih serij. Dosedanje težnje In hlastanje za proizvodnjo gotovih izdelkov so ustvarile občutne praznine v postopnem in enakomernem razvoju elektronske/ industrije. Uvozne Restrikcije so že nakažale prve posledice takšne nedalj-
novidne proizvodne politike in bodo .verjetno pospešile iskanje »skupnega jedka« med jugoslovanskimi elektronskimi industrijami prav na tem področju.
Med eminentnimi proizvajalci iz 15 vzhodnih držav (ITT Standard, Belram, Elektrim, Elektroimpex itd.), ki se že po tradiciji udeležujejo sejma »Sodobna elektronika« bodo tako obiskovalci kot domači razstavljal-oi zlahka '»ugotovili svoje mesto v svetovni proizvodnji elektronike' in možnosti za mednarodno delitev dela. Tudi v tem pogledu bo sejem lahko odigral"svojo koristno vlogo, Težnje po prikazovanju svojih” proizvodnih kapacitet in znanstveno-razvojnih zmožnosti za mednarodno kooperacijo so navedle nekatere domače proizvajalce na skupen nastop na sejmu. Tako se bo pojavila 1 na sejmu poslovna skupnost RIČ (RIZ — ISKRA ČAJAVEC), ki bo skušala svetu predstaviti svoje razvojne in proizvodne kapacitete, ne več po proizvodnem poreklu, temveč po posameznih panogah. Ta pohvalna zamisel pomeni prav gotovo pravilno orientaoijo v "mednarodni delitvi dela, kjer potencialne interesente he zanima toliko asortiment proizvodnje, kolikor njena kvaliteta; množičnost in dobavna zanesljivost.
Ne glede na to, da vrsta eksponatov na sejmu elektronike diši še precej po razvojnih laboratorijih in. institutih in so morda še daleč od velikoserijske in rentabilne proizvodnje, je »Sodobna elektronika« le pomembna mednarodna prireditev, ki jo bodo iz leta v leto težje pričakovali naprednejši interesent! iz poslovnih in industrijskih krogov.
M. Ljubič
Pred časom je komisija za OD pri! upravnem odboru podjtetja končala z osnutkom novega ' pravilnika 9 OD v podjetju Iskra. Komisija je opravila obsežno delo, vendar je oshutek dala najprej v razpravo sindikalnim, podružnicam v tovarnah in skupnih službah pod pogojem, da bodo le-te s člani delovnega kolektiva osnutek proučile irt komisiji dostavile svoje pripombe, in dopolnila tako, da bi vse to upoštevajoči osnutek dobili v razpravo in sprejetje organi delavskega samoupravljanja v podjetju.
Glede ha to, da šo v večini sindikalnih podružnic osnutek pravilnika o OD res dodobra proučili in prispevali veliko svojih pripomb, je Sindikalna organizacija podjetja Iskra 2. oktobra organizirala posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh naših proizvodnih enot. Posvetovanje naj bi osvetlilo prav vsa nejasna vprašanja in sku-
šalo najti ustrezne rešitve, da bi z novim pravilnikom o OD podjetja zares dobili akt, ki bi ¡pravilno usmerjal to pomembno politiko podjetja, še zlasti v resnem položaju, v katerem se podjetje nahaja.
Iz pripomb se je izluščila potreba po izdelavi pravilnika o delitvi čistega dohodka v podjetju; ki naj 'bi definiral delitvene odnose med po--sameznimi enotami. Nujno bi bilo nadalje tudi standardizirati faktor produktivnosti, zlasti , pa uskladiti pravilnik 6 OD določilom našega statuta, ker se v določenih pogledih le-ta razhajata. Vse pripombe, mnenja iri dopolnitve, ki jih je komisija za OD pri upravnem .. odboru prejela od strani enot ih na samem sindikalnem posvetovanju, bo. skušala upoštevati in s tem sedanji osnutek pravilnika čim bolj izpopolniti, nato pa bodo o njem razpravljali in odločali še organi samoupravljanja podjetja.
Letna konferenca mladine Elektromehanike“
)}
(Nadaljevanje s 5. strani) bosta s skupnimi močmi in tudi cilji, dosti lažje organi-, zirali razna tekmovanja.
Ideološka komisija si je zadala lep program, vendar ji je nekako ušel iz rak zaradi pomanjkanja denarja. Morda bo ta vzrok odpadel,, če bo komisija v bodoče organizirala skupne seminarje z organizacijo ZK in sindikatom. Program dela pa naj bo še pestrejši.
Na splošno je bilo na konferenci čutiti, da povezava znotraj delovnih ’enot med mladinskim aktivov, sindikat-
Pisma naših bralcev
Tovariš urednik!
V 10. številki Delavske enotnosti z dne 10. 9. 1964 smo brali kaj čudne novice o našem iskraškem izvozu pod ¡naslovom »Rezultati — ne prevračanje krivde«. Zelo se čudim, da DE prinaša take iz-, jave naših odgovornih ljudi,” medtem, ko naš časopis ISKRA sicer piše o težavah izvoza, vendar pa nikoli nič konkretnega, kot bi se baB, da bi naši ljudje ne zvedeli to, kar drugi že zdavnaj vedo. Mislil* sem,, da boste kdorkoli komentirali omenjeno. izjavo — vi pa nič.
A. Ž. Kranj
Odgovor uredništva:
Mnogokaj nam očitate, vendar po pravici. O težavah izvoza res nismo govorili prav dosti, sem in tja objavimo skope rezultate ZTO, take, kakršne pač lahko dobimo. Izgleda, da so bili z izjavami Delavski enotnosti široko-
grudnejši, saj mi že nekaj mesecev čakamo na odgovore na zastavljena vprašanja direktorju ZTO. Pa ne samo ha ■ njegov odgovor. Tudi o finančni situaciji v podjetju bi rudi poročali... in še marsikaj in tudi to, kako je s prodajo »glasbenih skrinj« — juke-boxov, releji, izvoznimi krediti, anuitetami, dohodkom, čistim dohodkom, in OD v ISKRI, itd.
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila in tudi našemu časopisu, 'da bomo vedno hir treje, točneje in objektivneje obveščali naše bralce o vseh važnejših zadevah, ki ■ se tičejo našega podjetja. Pri tem pa nam morate pomagati pač vsi, tisti, ki vas stvari zanimajo in tisti, ki morajo pojasnjevati, dajati odgovore in informirati kolektiv. In to ni samb stvar časopisa, časopis je samo posrednik in ni jam sebi nameni , H , ..
Tovariš urednik!
V prejšnji številki ste objavili vest; da bo P SO v Ljubljani odprla trgovino z defektnim blagom. Sem vnet radioamater, zato me zanima, kakšen material bo možno v tej trgovini dobiti, kajti ne gre, da bi se iz Nove Gorice vozil v Ljubljano zato, da bi tamkaj ugotovil, ha tega, kar si želim, v tej, trgovini na moč kupiti. Mogoče ne bi /bilo napak, ko bi P SO y-našem glasilu vsaj od časa do časa' objavljala, s kakšnimi defektnimi materiali in izdelki razpolaga njena trgovina na Masaryko-vi cesti.
T. S., Nova Gorica
Opomba uredništva: Predlog bomo pri PSO skušali uresničiti takoj, ko bo trgo-začela vJbsIovatL
nimi odbori in člani ZK — še danes ni zadovoljiva. Prav tako je izzvenel očitek, da so se proizvodne konference sprevrgle v navadna predavanja, čeprav bi bilo prav, da bi take konference koristno uporabili za sodelovanje v razpravi, razčiščevanju vseh nepravilnosti, z umestnimi predlogi za zboljšanje dela pa bi mladina pridobila za-, upanje starejših.
8	V letošnjem letu je izginilo mišljenje, da mladinci niso • sposobni delati ¿v organih samoupravljanja. če primerjamo število mladih, vključenih v,- samoupravne organe kranjske / tovarne, nam je jasno, da je prišla do izraza .sposobnost in pravilna usmerjenost mladih, članov kolčktiva, saj jih- sodeluje v teh organih 71, kar ni majhno število, •
: Ko so mladinci obravnava" li časopis Iskra, je bila jasno povedano, da je Je-ta namenjena vsem blanotn kolektiva in da vabilo »Dopisujte v »Iskro«, kliče tudi mladince naj pišejo o svojem delu, problemih, kritiki in mnenjih ipd.
Mnogo je še problemov, ki so bili nakazani; razprava je posegla tudi v rame detajle, ki so zaradi aktualnosti potrebni posebne obdelave za publikacijo. O tem pa drugič!	Ado
Dopisujte v
»
Iskro«
NASLOV UREDNIŠTVA: KRAN.7, TAVČARJEVA 43