^ / / Proletarci vseh dežel, združite SfpRAYICA GUsiIO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini JZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Maršal Tito je gdvoril v Prištiaji in Trepči Mednarodno gospodarsko sodelovanje je pot h krepitvi miru med narodi Po opravljeni setvi nas čaka izpolnjevanje novih uredb o odkupu Razprava proti izdajalcema Vladi Dapčeviču in Branku Petričeviču Fizkultura — Objave Leto XI. - štev. 131/11. Ljubljana, sobota, 3. junija 1930 Mesečna naročnina din 45.- Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.— Klar šal Tito je govoril v Prištini in Trepči v Priština, 2. junija VJtetrtek j® maršal Tito s podpredsednic avezae vlado Aleksandrom Ran-predsednikom vlade LR Srbije Sm Stamboličem, ministrom zvezne Me Veljkom Mičunovičem, ministrom ; a4 iz vse oblasti, za njimi pa naj-jJ*® delavce iz Trepče. Z njiju se je jvS^atjal delj časa o življenju, delu in k®m«ah delavcev, delovnih kmetov in '$h delovnih ljudi kosov6lko-metohij- 1 oblasti. m , °g 10. ure je tovariš Tito ppzdra-j ^braao ljudstvo — okrog 50.000 ljudi ^frištine in bližnjih krajev. Predstav-ljudstva iz vseh krajev Kosmeta so L,‘Prejeli z živahnim in dolgotrajnim J^anjem, ploskanjem in petjem. V iJaP antilašistk Prištine sta pozdravili l Tita in mu dizročili šopek cvetja bca Milojevič in Raduša Djurovie. d Tito je ilmel pred zbrano mno-Oaslednji govor: k‘Tovariši in tovarišice! Pozdravljam ? v svojem imenu in v imenu tovari-ki ao z mano prišli k vam. Takoj povem, da sem srečen, čeprav te, prvič v mojem življenju, da 6em ’ v ta kraj. Tukaj ne z dejanji kuje £®tv© in enotnost naših narodov, Sr-Lj Črnogorcev in Siptarjev. Naj živita 'tslvo in enotnosti k”® bom vam govoril o vprašanjih na-5?.. gospodarstva in kmetijstva v teh ker sem o tem že govoril z vari delegacijami, ki so me obiskale. • ? P« bi vam povedal nekoliko besed ^atstvu ip enotnosti. Znano vam je, bnel naš narodnoosvobodilni boj že *»L°d zadetka za poglavitni smoter, ustvarita bratstvo in enotnost vseh L“ov Jugoslavije. Zakaj pa je naša irjuktična partija sebi zastavila prav LpSoter? Zato, ker smo vedeli in vi-(J 12 izkušenj v stari Jugoslaviji, kaj UlJ*®! razširjanje šovinizma in nacio-h,Jga sovraštva, kaj pomeni, če tlači %tezne nar°de hegemonjstična klika, (jju smo škodljivost takšne politike in l^j strahovite posledice, ki so se po-takrat, ko je prišla za naše na-Najstrašnejša ura in ko je nastala , °st ne samo zaradi okupacije, am-*udi zaradi tega, ker nam je ob fa-Jeni navalu na našo državo grozilo n,e’ Ta naval nas je našel ne-razcepljene zaradi nacionalnega l^sštva, in zato okupatorju ni btio doseči svojega smotra, da začasno našo državo, vendar pa Komn-partija Jugoslavije nikakor ni »v«»ega načela, boja z? narodno xu _ost vseh naših narodov, ki je % Uapisano na naši zastavi od ustanovo, 0ai® Partije, prav tako kakor je p n f.a&delo zapisano tudi v velikih de-h! narodov. Mi smo bili samo tisti, izvajali te velike ideje bratstva, ^fa^ti in enakopravnosti med narodi. . t*hko rečemo bolj kakor kdaj koli H, P’ da je naše narode rešilo samo to, Sl ® ®aša Komunistična partija šla s Mio g®sli v boj zoper fašizem. To je i bojno geslo, ki je držalo po-Suo navdajalo z zanosom in neiz-Požrtvovalnostjo vse borce po vpej ki ■ Zato lahko rečemo, da smo zma-S £*av po zaslugi tega gesla, ki je da-!Sno “^utdeno in danes ni samo za-naši rdeči zastavi s srpom in ampak tudi v srcih naših ^ K"h državljanov. (Tako je! Naj r “ratetvo in enotnosti) bi vam še mnogo govoril o P ke*>retchlem boju, kar pa ni polreb-hr r sami dobro poznate naš boj in % panogi od vas sami sodelovali v rti, jrad pa bi vam povedal nekaj dru-JfcJjjUar je v zvezi s tem, kar sem JUalo prej. Pri tem mislim na po-»*' n»s?, bi se razbila bratstvo in enot-Hjn4fb narodov. Kdo je tisti, ki hoče 'i»1i naže brat&tvo iu enotnost? To a katerimi smo se skupaj boje vali na življenje in smrt zoper nemške, italijanske m druge okupatorje. To so tisti, ki bi se morali zahvaliti našim narodom, k«jr so v najtežjih in najbolj črnih dneh za ves svet, posebno pa še za Evropo, imeli dovolj poguma, da so se uprli in se postavili v bran največjemu in najbolj krvavemu zasužnjevalcu v zgodovini, nemškemu fašizmu in njegovim satelitom. To so tisti ljudje, ki so takrat o nas govorili, da smo zgled vsem zasužnjenim narodom sveta, ki pa danes govorijo, da smo izdajalci in da se sploh nismo borili, da nismo storili ničesar posebnega v minuli osvobodilni vojni. Tega jim nihče ne bo verjel in tudi ne veruje, vendar pa gre za to, da se za to stvarjo, za temi obrekovanji skriva skupna želja vseh teh ljudi z voditelji Sovjetske zveze na čelu, d? namreč razbijejo enotnost naših narodov, ki je bil* skovana v velikem osvobodilnem boju in ki se danes kuje v veliki delovni bitki za zgraditev socializma v naši državL Tovariši in tovarišice! V Albaniji, Bolgariji, Madžarski in Romuniji se danes sistematično dela na tem, da bi se narodi v teh državah znova prepojili s sovraštvom proti narodom Jugoslavije. Ne bodo pa ostali samo pri tem, saj skušajo tudi prav v naši državi zbuditi medsebojno sovraštvo med posameznimi narodnostmi. Varujte se, tovariši in tovarišice, takšnih izrivačev in sejalcev narodnostnega sovraštva in šovinizma. (Hočemo, hočemo!) V naši socialistični ustavi je zapisano, da je narodnostno sovraštvo v nasprotju z našimi sodah* stičnimi zakoni in da se preganja po zakonu, Ko 6mo po vojni tudi formalno ustanovili ljudsko državo, katere temelji so biti postavljeni m,ed vojno, nismo pozabiti poskrbeti za takšne zakone, ki bodo preprečili širjenje narodnostnega sovraštva. Tovariši! Ko sem omenil tiste, ki hočejo zasejati narodnostno sovraštvo med našimi narodi in med narodi naših in drugih držav, sem navedel na prvem mestu Albanijo. Zakaj sem to storil? Še se spominjate, v kakšnih bratskih odnosih smo živeli z albanskim narodom do zloglasne resolucije Inform* biroja. Spominjate se, s kakšno hvaležnostjo je gledal albanski narod na bratsko Jugoslavijo, ki si je, čeprav je bila sama v največjem pomanjkanju, prizadevala, da dš temu narodu kar največ mo- r:e. To smo delali iz bratskih čustev prostovoljno, ne da bi mialilti na kakšno povračilo, ker smo hoteli pomagati albanskemu narodu, da se vzdigne iz svoje zaostalosti in da si ustvari boljše kulturno življenje, in vendar se je vse to sesulo zaradi ene same poteze, ki je bila storjena z zloglasno resolucijo In-formbiroja. Albanski narod pa je bjl zopet ločen od nas, ker so tako hoteli in ukazali višji naredboidajalci iz Moskve, ki .jih Euver Hodža in njemu podobni slepo poslušajo, in vendar albanski narod ni ločen od narodov Jugoslavije. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Ne verjamemo, da bi lahko ločili albanski narod od narodov Jugoslavije, ker so eni in drugi sprevideli, da samo V složnem in bratskem življenju in medsebojnem spoštovanju lahko pravilno delajo in se razvijajo, vsako sovraštvo in Urjenje nacionalnega sovraštva pa jim lahko prinese samo nesrečo. Ljubimo in ljubili bomo albanski narod, kakor smo ga ljubili pred resolucijo, ne da hi se ozirati na to, kar govorijo in delajo Enver Hodža in njegovi pajdaši, ne glede na to, kaj želijo njegovi naredbodajalci. Nihče nas ne bo ločil od albanskega naroda, zato pa ne smemo dovoliti, da bi se med našim ljudstvom zbudila tudi samo trohica sovraštva zoper Albanijo zaradi zločinov in hudobij, s katerimi napadajo albanski voditelji našo državo, (Pritrjevanje.) Tovariši in tovarišice! Srečen sem, da lahko danes tu na Kosovem vidim, kako živijo složno v bratski slogi v novi Jugoslaviji Šiptarji, Srbi in Črnogorci. Srečen sem, da sem danes lahko vidri predstavnike vaših kmetov, delovnih kmetov in zadružnikov, ki so že občutili, kaj pomeni socialistični način gospodarjenja, in ki vedo, kaj pomenita bratstvo in enotnost. Tovariši, napredovati morajo ne samo tiste naše zadruge, v katerih so samo člani ene narodnosti, Šip-tirji, Srbi in drugi, ampak morajo napredovati tudi tiste, v katerih skupno delajo člani različnih narodnosti, Šiptarji, Srbi in Črnogorci, ker je naša socialistična država, ker je naša Komunistična partija rešila nacionalno vprašanje v naši državi praktično tako, da imajo naši narodi enake pravice in da vsi lahko razvijajo svojo nacionalno kulturo. Narodi, ki ao bili v stari Jugoslaviji zatirani in so jih gonili v ječe, imajo danes vse možnosti in pravico^ da se nacionalno razvijajo in da razvijajo svojo nacionalno kulturo. Takšna naša politika, tovarišij samo še bolj krepi našo enotno socialistično državo. (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.) Ko sem malo prej omenil Albanijo na prvem mestu med državami, katerih voditelji hočejo zbuditi sovraštvo med narodi, nisem tega storil zato, ker sem bil mnenja, da je Enver Hodža neka sila, ki nam je posebno nevarna, ampak sem to storil zato, ker nam je zelo žal, da smo danes ločeni od albanskega naroda, s katerim nas družijo iste misli. Razen tega sem storil to zato, ker bodo sovražniki poskušali in tudi že poskušajo, da bi prav s te strani škodili naši državi z raznimi izdajalci in drugimi ničvredneži, ki jih v ta namen uporabljajo, in da bi na ta način razbili našo notranjo enotnost. Vnovič vam rečem, pazite na takšne izzivače, varujte se jih in jih preganjajte, ker nam lahko zelo škodijo. Imamo dovolj poguma in moralne moči, da se upremo vsakomur, ki bi nas hotel ovirati na naši poti, na poti k zgraditvi socializma v naši državi. Na drugem mestu sem omenil Bolgarijo. Tovariši in tovarišice, znano vam je, kakšna je zgodovina odnosov med bolgarskim narodom in narodi Jugoslavije. Vsi vemo, kako mučna in krvava bratomorna zgodovina je to. Veste tudi, da smo jim mi po vojni prvi ponudili roko in da smo mi prvi omogočili, da odkrito pogledajo v oči poštenim ljudem, da smo prvi pozabili na vse tiste zločine, ki so jih storili bolgarski fašisti v naši državi med zadnjo vojno. N > Sovjetska zveza, ampak mi smo jih sprejeli bet zaveznike, mi smo jim rekli, da icbko popravijo svoje napnkc. Razume sc, da pri tem nismo misihi na napake bolgarskega naroda, ampak na napake njegovih bivših voditeljev, za katere pa je odgovoren ves narod, čeprav so se njegove čete ob koncu vojne skupaj z našimi borile za končno zmago v vojni. Mi smo jim dali legitimacijo zaveznikov, ne pa Sovjetska zveza, ne pa Rusi! (Viharno pritrjevanje in vzklikanje Partiji ter Titu.) Mi smo jim rekli, da naj se pozabi preteklost in da hočemo ustvarjati prihodnost z najtesnejšimi bratskimi odnosi in da hočemo živeti kot bratje ter da hočemo polagoma in postopoma doseči pogoje za zedinjenje, za federacijo med bolgarskim narodom in narodi Jugoslavije. Mi smo šli k njim na obisk in doživeli veličasten sprejem in navdušenje bolgsirskega naroda, ki ga je povzročilo prav to, da je bolgarski narod dokončno prišel do prepričanja, da je samo bratstvo in enotnost poroštvo njegovega napredka in da si samo tako lahko ustvari srečnejšo in lepšo bodočnost. To bratstvo in enotnost smo potem tudi res dosegli in ga formalno utrdili. Prav tako smo tudi ustvarili pogoje za normalne odnose z Madžarsko, čeprav so madžarski fašisti uničevali naše ljudstvo v Vojvodini. Madžarom smo rekli, da želimo pozabiti napake njihovih voditeljev in da smo jim pripravljeni stisniti roko, da bi tudi še nadalje skupno nadaljevali pot. Povedali smo jim, da to ni več stara Jugoslavija in da temelji nova Jugoslavija na ideji marksizma, da je to socialistična Jugoslavija. Rekli smo jim, da smo jih pripravljeni podpreti na njihovi poti do zmage socializma v njihovi državi. Tako smo ravnati tudi v odnosih do Romunije, Češkoslovaške in Poljske. Vse to pa so voditelji Sovjetske zveze in njihovi sateliti uničili z eno samo potezo; raztrgali so to bratstvo in enotnost, ki se je rodila v krvi, danes pa znova sejejo nezaupanje med narode teh držav in naše narode, ko nas obrekujejo na najbolj nesramen način. Vsi vemo, da je to, kar govorijo, laž in da izpričujejo resnico o novi Jugoslaviji naši delovni ljudje, ki namesto svojih malih bajt ter zapuščenih in nehigienskih domov gradijo nova moderna poslopja, gradijo tovarne in druge objekte naše socialistične države kot bazo za boljšo in srečnejšo bodočnost. Res je, da smo v teh nekaj letih dosegli veličastne uspehe in da so biti ti uspehi doseženi prav zato, ker izvira prizadevanje za zmago ideje socializma iz duha in srca naših ljudi, ki hočejo socializem in ki ne morejo biti fašisti, kakor nas oni imenujejo. Naša država ne more biti fašistična: ni hila fašistična niti tedaj, ko so tukaj gospodariti fašisti, prav gotovo pa ni danes, ko smo sami gospodarji na svojih lastnih tleh. Prav zaradi tega je njihova laž sleherni dan vedno očividnejša pred očmi vsega sveta, Vsak dan je vedno večje število naprednih ljudi, ki prihajajo k nam, da bi se prav na kraju prepričati, kakšna je naša država, kakšni so njeni voditelji (n kakšno je naše ljudstvo. Nikoli ni nihče izmed njih mogel rečij čeprav je šlo tudi za takega človeka, ki ni naš prijatelj, da ne gradimo socializma. Mi gradimo socializem in smo na poti k socializmu. Vendar pa ne bomo rekli, da nam je že danes lahko in da bomo že julri v socializmu, ker pomeni uresničitev socializma že prehod k višji stopnji, h komu- Kota veleposlaništva FLRJ v Pragi zunanjemu ministrstvu ČSR zaradi aretacije in nadaljnjega zadrževanja v zaporu jugoslovanskega državljana S. Macure Praga, 2. junija (Tanjug). Veleposlaništvo FLRJ v Pragi je izročilo danes zunanjemu ministrstvu Češkoslovaške republike noto, v kateri protestira proti aretaciji in nezakonitemu zadržanju v zaporu jugoslovanskega državljana Slobodana Macure, pri čemer hkrati zahteva, da ga izpuste, V noti je rečeno, da je češkoslovaška policija že 15. avgusta 1949 aretirala jugoslovanskega državljana Slobodana Macuro, stanujočega v Pragi XII., Rod-lieka št. 66. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi je (takoj posredovalo z noto od 25. avgusta 1949 in zahtevalo pojasnilo o tej aretaciji. Ker ni bilo dano nihalko pojasnilo, je veleposlaništvo znova protestiralo z noto od 27. septembra 1949, dalje od 7. novembra 1949 in z noto od 14. decembra 1949. — Veleposlaništvo FLRJ- je večkrat ustno posredovalo v zunanjem ministrstvu češkoslovaške republike in zahtevalo obvestila o usodi Slobodana Macure ter razlogih njegov aretacije. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi ugotavlja, da zunanje ministrstvo češkoslovaške re-publike do danes sploh ni odgovorilo na poslane note, pa tudi ne na ustna posredovanja, čeprav je od dneva aretacije poteklo že več kot 9 mesecev. Vztrajni molk zunanjega ministrstva češkoslovaške republike in odklanjanje kakršnih koli informacij o aretaciji jugoslovanskega državljana Slobodana Macure vsiljujeta predvsem jasen in določen zaključek, zakaj so ga aretirali, povzročata pa razen teiga utemeljeni dvom o njegovi usodi. Odklanjanje kakršnih koli podatkov, zak^j je bil Macura aretiran, opozarja na to, da ne morejo s kakim resnim in konkretnim razlogom upravičiti te nezakonite aretacije. Ta zaključek se vsiljuje tudi zaradi devetmesečnega zadrževanja Macure v policijskem zaporu, čeprav še niso uvedli zoper njega nikakega sodnega postopka. Vse to potrjuje zaključek, da nd razlog aretacije in nezakonitega zadrževanja Macure v zaporu kakršna koli njegova krivda, temveč da gre tudi v tem primeru za pristranost in preganjanje, katerih žrtev so jugoslovanski državljani v češkoslovaški republiki. Tako surovo, nezakonito in nečloveško ravnanje, ki so mu izpostavljeni predvsem tisti jugoslovanski državljani, ki 60 v češkoslovaških zaporih, ravnanje, zaradi katerega je umrl Dimitrije Dimitrijevič, zaradi katerega je podlegel Josip Pleše, nujno vsiljuje vprašanje, če je Slobodan Macura sploh še živ, in to še toliko bolj, ker ni dobilo veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi od njegove aretacije pa do danes nikakih obvestil o njegovi usodi, kljub številnim zahtevam in protestom. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi je upravičeno v skrbeh za življenje jugoslovanskega državljana Slobodana Macure. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi najodločneje protestira proti aretaciji in nadaljnjemu zadrževanju Slobodana Macure v zaporu kakor tudi proti odklanjanju, da bi dali kakršne koli podatke o njegovi usodi. Odločen protest proti neupravičenemu in nezakonitemu ravnanju z jugoslovan- skim državljanom Slobodanom Macuro in zaskrbijnoat veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije za njegovo življenje izvirata tudi odtod, ker gre v tem primeru za antifašističnega borca, ki je bil med okupacijo nad dve leti v gestapovskih taboriščih, kjer so ga surovo mučili. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi najodločneje zahteva, da ministrstvo za zunanje zadeve češkoslovaške republike obvesti veleposlaništvo o usodi in zdravstvenem stanju Macure kakor tudi o konkretnih razlogih, zakaj je bil aretiran in zaprt. Veleposlaništvo Federativne ljudske republike Jugoslavije v Pragi hkrati zahteva, da se predstavništvu veleposlaništva takoj omogoči stik s Slobodanom Macuro in da ga takoj izpuste. Jugoslovanska vlada je odpoklicala veleposlanika FLRJ v Varšavi Beograd, 2. junija (Tanjug). Jugoslovanska vlada je pozvala pred nekaj dne- vi veleposlanika v Varšavi Rada Pribi-čeviča, naj se vrne v državo, ker žaljivo pristransko ravnanje poljskih oblasti z jugoslovanskim veleposlaništvom v Varšavi, zlasti pa z veleposlanikom, onemogoča njegovo normalno delo in bivanje na Poljskem. Posle veleposlanika FLRJ v Varšavi bo v prihodnje opravljal odpravnik poslov. nizmu, v katerem se lahko vsakemu daje po njegovih potrebah in ne samo po njegovih zaslugah. Danes dajemo še po zaslugah, ko pa bomo končati elektrifikacijo in industrializacijo naše države, ko bomo ustvarili težko industrijo in industrijo za proizvajanje zadostnih sredstev za široko potrošnjo, bomo lahko na popolnoma jasen način pokazati vsem vam, vsem našim narodom in vsem ljudem v naši državi, kaj pomeni socializem ne samo po 6voji zamisli, ampak tudi po svojem materialnem temelju, in kaj po-| meni srečnejše življenje za delovne ljudi Zmagati bomo ne glede na blokado in na različne druge ovire, ki jih delajo našemu gospodarstvu, in ne glede na to, da razen napadov Informbirdja tudi reakcija v tujini zakulisno dela proti nam. Klj‘ub vsemu temu bomo zgraditi srečnejšo is veselejšo prihodnost. To sem vam, tovariši in tovarišice, hotel na kratko povedati. Resumirajmo tole: Prvič, varujte bratstvo in enotnost naših narodov! Drugič, zavedajte se, da so pred nami še težke naloge. Polagam vam na srce, da skupno z vsemi našimi delovnimi ljudmi zastavite vse svoje sile, da bi izpolniti te naloge, kajti ko bomo izpolniti petletni plan, nam bo laže. Tretjič, ne smemo pozabiti, da lahko kljub temu, da se borimo z različnimi težavami in pomanjkljivostmi, že danes vseeno pokažemo našim delovnim ljudem, kaj pomeni socialfegm, kaj pomeni, če dobi delavec tovarne, kmet pa zemljo, kaj pomeni, če je delavec gospodar naših tovarn ^n kmet gospodar naše zemlje. Naj nihče ne misli, da pomeni to, če ustvarjamo zadruge, da jemljemo našemu kmetu zemljo. Ne, zemlja je njegova in nihče mu je ne bo vzel, toda hočensPi da se kmet na tej svoji zemlji ne bo mučil od jutra do večera in da kljub temu nikoli ne bi ničesar imel, da bi živel zaostalo nekulturno, temveč da bi mu ta zemlja donašala bogate sadove za trud, ki ga ima z njo in da bi si s tehniko, katero mu dajemo, olajšal svoje fizično delo. Tovariši in tovarišice! Danes se lahko vsakdo prepriča, da smo geslo: Tovarne delavcem — zemljo kmetom, praktično uresničili. Naj živita bratstvo in enotnost naših narodov, naj živi naša nova socialistična Jugoslavija! Konec govora tov. Tita so pozdraviti s soglasnim navdušenim vzklik,amj.em 60-oialistični Jugoslaviji, bratstvu in enotnosti njenih narodov, socialistični zgraditvi, Partiji in tovarišu Titu. Celih 15 minut, vse do odhoda vlaka, so trajale spontane ovacije zbranega ljudstva. Okrog poldne je maršal Tito prispel v Kosovsko Mitrovico in odšel takoj e postaje v Trepčo skupno s podpredsednikom zvezne vlade Aleksandrom Rankovi-čem, pri tem er ga je prebivalstvo Mitroviče pozdravljalo na poti skozi mesto. V Trepči si je maršal Tito dlje časa ogledoval oddelek flotacije, topilnice in rafinerije, obiskal pa je tudi gradbišče, kjer grade veliko dvorano nove rafinerije in druge naprave. Prisrčno pozdravljen od delavcev se je tov. Tito v razgovoru z njimi zanimal za postopek pri predelavi rude ter za njihove delovne in življenjske razmere. Nato je odšel maršal Tito skupno z drugimi voditelji, predstavniki ljudske oblasti, uprave podjetja in sindikata peš v Zvečan, kjer šfe je zbralo pred novim domojn kulture in postavljeno tribuno, okrašeno s preprogami ter zelenjem, več tisoč delavcev Trepče in prebivalcev Kosovske Mitroviče in okolice. Prihod maršala Tita so navdušeno pozdravili. V odgovoru na tople izraze veselja Zbranih delovnih ljudi je imel mainšal Tito daljši govor, v katerem 6e je dotaknil perečih zunanjepolitičnih vprašanj in našega notranjega življenja ter graditve, pri čemer je med drugim dejal: »Danes imamo, tovariši in tovarišice, v novi Jugoslaviji pred seboj velike naloge. Prehodili smo sicer težek del poti, poln težkih naporov, samoodpovedi in požrtvovalnosti, poln vseh mogočih pomanjkljivosti pri _ tistem, kar je potrebno za življenjje našim ljudem, ki opravljajo težko fizično delo. Toda kljub vsem težavam nam je uspelo obvladati in obvladovati težave, ki jih imamo, in korakamo naprej zaradi tega, ker se naš delovni človek zaveda, da dela za boljšo ter srečnejšo prihodnost sebe in bodočih rodov. Srečen bi bil, če bi danes lahko videl v vaši tovarni uresničene že vse tiste pogoje, ki jih lahko nudi danes svetu moderna tehnika delavcem, da bi laže opravljali svoje delo. Toda, kaj hočete, tovariši, kot dediščino smo dobili tukaj tovarno, katere lastniki so skrbeli samo za to, da bi iz-" tisnili čim več znoja iz delavca in da bi z muko ter trudom naših delovnih ljudi dosegli čim večje profite zase. Niso skrbeli za higienske in druge okolnosti, za stanovanja delavcev, za njihovo kulturno življenje in razvoj. Skrbeli so samo zase, mi pa doslej nismo biti v stanju, da bi v tem kratkem razdobju po vojni odstranili vso to zaostalost in ustvarili našim delavcem boljše razmere. Danes smo na poti, da to dosežemo in mi to delamo, kajti naše tovarne so danes v rokah naših delovnih ljudi, našega ljudstva. Skupno z ustvarjanjem boljših delovnih razmer ustvarjamo našemu . delovnemu človeku (Nadaljevanje na 2. straniJ Mednarodno gospodarsko sodelovanje je pot h krepitvi miru med narodi Je izjavil dr. Vilfan v Ekonomski komisiji OZN za Evropo Ženeva, 2. junija. (Tanjug.) Pred začetkom zasedanja Evropske ekonomske komisije OZN je jugoslovanska delegacija poslala izvršnemu tajniku komisije Mir-dalu pismo, v katerem omenja stališče jugoslovanske vlade do njegovih predlogov za okrepitev ekonomskega sodelovanja med evropskimi državami. Mirdal predlaga mnogostranski sporazum o trgovini z omejenim številom predmetov, konkretno: da »vzhodnoevropske države prodajo zapadnim državam« kmetijske pridelke. »Po mnenju jugoslovanske vlade,« je rečeno v pismu jugoslovanske delegacije, »bi bilo treba najprej upoštevati konkretne težave in postopke, ki sedaj zavirajo delovanje medevropske trgovine. Odprava samo nekaterih težav bi pomenila že velik korak naprej. Vlada FLRJ meni, da bi bila pravilna rešitev sprejetje evropske konvencije, ki bi utrdila nekatera temeljna načela, države pa bi se zavezale, da bodo načela v medsebojni trgovini spoštovale.« Na včerajšnji seji je govoril v imenu jugoslovanske delegacije njen šef dr. Jože Vilfan, ki je pozdravil pozitivne elemente poročila izvršnega tajnika Evropske ekonomske komisije in njegove napore za razvoj'evropskih ekonomskih stikov. Opozoril je na ugotovitev poročila, da Evropska ekonomska komisija ni izpolnila nalog glede pomoči v vojni upo-stoeenirn državam in da je njen glavni neuspeh v tem, da ni vskladila akcije za ekonomsko obnovo Evrope, za povečano gospodarsko krepitev medevropskega ekonomskega delovanja. Vilfan je dejal: »V Jugoslaviji je sleherni človek zajet v splošni borbi za razvoj proizvajalnih sil in povečanje delovne storilnosti, da bi se tako vsa prirodna bogastva, ki jih ima, lahko uporabila za povečanje še danes nizke življenjske ravni. Pri izpolnjevanju svojih nalog Jugoslavija računa na mednarodno sodelovanje, na razvoj in širjenje mednarodne trgovine. Jugoslavija je vselej računala s takšnim mednarodnim sojjplovanjem, kar ni le pogoj za najhitrejse gospodarsko sodelovanje Evrope, marveč tudi pot h krepitvi miru med narodi brez nepotrebnih iraz, zato pa s tem večjim uspehom.« »Mi seveda,« je nadaljeval Vilfan, »niti ne mislimo, da bi zanikali negativni vpliv, ki ga ima ustanavljanje gospodarskih blokov na ekonomsko sodelovanje v notranjosti Evrope, zlasti pa na razvoj trgovine med evropskimi državami. Mi mislimo samo, da je z ekonomskega vidika docela napačno gledati na te bloke kot na nekaj trajnega, na nekaj, kar sploh mora biti, in na podlagi tega iskati izhod iz sedanjih težav s povečano trgovino in z drugimi oblikami sodelovanja mad posameznimi suverenimi državami.« »Zakaj pravzaprav gre,« je nadaljeval Vilfan, »in na kaj moramo misliti, če razpravljamo o gospodarskih posledicah ustanavljanja političnih blokov? Jasno je, da je pomanjkanje ali pa samo zmanjšanje gospodarskega sodelovanja med tako ime- I novano Vzhodno in Zahodno Evropo tudi le manjše zlo. Jasno je, da je tedno ostrejša cepitev dda Evrope od drugega dela — čeprav je sama po sebi polna različnih nevarnosti — samo vidik vsega tistega, kar nasprotuje hitremu gospodarskemu razvoju Evrope. V tako ustvarjenih blokih ustanavljajo z manjšim ali večjim prisiljevanjem nenaravne integracije, nenaravne tudi po tem, ker konec koncev j škodujejo vsem državam v splošnem, j Evropi kot celoti, s tem pa tudi vsej člo- I veški skupnosti. Izvršni tajnik opozarja, da so težava v sistemu finansiranja in mehanizma plačevanja omejile razvoj ter spremenile smer v trgovini zapadnoevropskih držav. Za nas ni nikakega dvoma, da j$ prišlo z uporabo sicer različnih sredstev, ki pa imaj# v bistvu podobne smotre, do sorodnih rezultatov v trgovinskih odnosih med ZSSR in tistimi državami, ki so v njenem bloku, in sicer najmileje rečeno, do Iste mere in z istimi škodljivimi posledicami, celo tudi s slabšimi, glede na značaj teh držav in na tisto, kar bi od njihovih odnosov morali pričakovati. Pravo in trajno gospodarsko sodelovanje med narodi je mogoče le v primeru če se vsem narodom omogoči samostojna gospodarska politika. Za nas je aksiom,« je poudaril Vilfan, »da morajo posamezni narodi uresničevati svoje načrte izključno na podlagi lastnih sklepov o tem, kako je treba z izkoriščanjem vseh možnosti in izkušenj, v sodelovanju z drugimi narodi, zadovoljevati upravičene lastne potrebe. Zato je po našem mnenju prvi in glavni pogoj za hiter razvoj evropskega gospodarstva možnost, da bi posamezne države na podlagi svobodnega sporazumevanja — ne pa s posredovanjem najmočnejše države tega ali onega bloka — uresničevale gospodarsko sodelovanje in tako okrepile mednarodno izmenjavo v korist vsakega posameznega udeleženca, v korist vseh kot celote. Pri tem seveda verujemo, da je gospodarsko sodelovanje med državami z različnimi gospodarskimi sistemi možno, koristno pa tudi nujno za ohranitev miru. In prav zaradi tega smo proti, da bi državam s podobnimi gospodarskimi sistemi — baje zaradi okrepitve gospodarskega sodelovanja med obema sistemoma — poprej vsilili gospodarske integracije v okvirju blokov, katerih »vodilni narodi« bi se tedaj med 6eboj sporazumevali in tako uresničevali »gospodarsko sodelovanje«. Delegacija moje države,« je dejal Vilfan, »bo sprejela kot svoje, pozdravila in podprla vse tiste konstruktivne ukrepe, izvirajoče iz trditev izvršnega tajnika, ki bi upoštevale vpliv cen na zmanjšanje potrošnje, zlasti če močneje vplivajo na formiranje cen mednarodni karteli, monopoli in podobni organizmi.« Nato je dr. Vilfan poudaril škodljive posledice, ki jih ima nezadostno ali pa siploh nikako finansiranje, »čeprav je dana možnost, da bi po Evropski gospodarski komisiji, tore) po mednarodnem organu, koristno uporabili vedne večje količine prostega kapitala.« »Na koncu bi jugoslovanska delegacija rada poudarila,« je dejal Vilfan, »kakšen pomen ima izmenjava tehničnih izkušenj in tehnična pomoč. Studiranje tehničnih problemov je bilo zelo malo, vsekakor ne toliko, kolikor bi ga Evropa potrebovala in kolikor bi se praktično lahko storilo. Jasno je, da delovna storilnost Evrope kot celote in tudi njenih najbolj razvitih držav zelo zaostaja za tistim, kar je danes tehnično mogoče. Če pa lahko Evropa kljub vsemu vzdržuje raven svetovnih cen, tedaj je to ijl.ijučno samo zaradi tega, ker plačuje nižje mezde, kar pomeni za narode v Evropi nizek življenjski standard in zmanjšanje kupne moči. Konec koncev to škoduje svetovnemu gospodarstvu kot celoti. Delegacije moje države so vedno poudarjale, da je mogoče doseči povečanje gospodarske izmenjave med evropskimi državami in med Evropo ter drugimi celinami samo z znižanjem proizvajalnih stroškov, seveda ne na račun še večjega zmanjšanja delavskih mezd, temveč s tehničnimi ukrepi, racionalizacijami tehnološkega procesa in podobnim. To je mogoče uresničiti samo z organizirano in načrtno izmenjavo tehničnih izkušenj, vštevši delovanja naše komisije in komitejev v okviru širše akcije OZN sploh. Resolucije Generalne skupščine OZN tako in tako določajo, da morajo pokrajinske gospodarske komisije tukaj prevzeti vodilno vlogo za države, Id jim služijo. Moja delegacija je prepričana, da je treba iti tu korak dalje, da je treba v delo komisije in njenih komitejev razen drugih nalog uvrstiti tudi dajanje tehnične pomoči in izmenjavo tehničnih izkušenj s tem, da bi komiteji sami poiskali obliko za koordiniranje te delavnosti kakor tudi delavnosti vseh evropskih držav na eni strani in delavnosti OZN za tehnično pomoč na drugi strani.« »Jugoslovanska delegacija,« je končal Vilfan, »je trdno prepričana, da so tu še številne možnosti ne samo za pospešenje gospodarskega razvoja, temveč tudi za okrepitev gospodarskega in drugega sodelovanja med narodi, naša naloga pa je danes predvsem ta, da z reševanjem gospodarskih vprašanj prispevamo k utrditvi mirnega sodelovanja med narodi« Na prihodnjih 6ejah se bo nadaljevala splošna razprava o poročilu izvršnega sekretarja o dosedanjem in bodočem delu komitejev in pregledu gospodarskega stanja v Evropi. Letna skupščina Slovensko-ameriškega narodnega sveta EtbinKritisn: Jugoslavija je uteSešenje idealov o katerih so sanjali borci za delavske pravice London, 2. junija (Tanjug.) V Clevelandu v ZDA je bila četrta redna skupščina Slovensko - ameriškega narodnega sveta (SANS), osrednje organizacije Američanov slovenskega rodu. Skupščine so 6e udeležili poleg 24 članov SANS tudi številni delegati podružnic SANS in drugih slovenskih društev iz vseh krajev ZDA, kjer žive Američani slovenskega rodu. Udeležili so se je tudi delegati OF Slovenije Tone Seliškar, Frana Bojc-Bi-dovec in Drago Šega, ki so izročili v imenu slovenskega in jugoslovanskih narodov bratske pozdrave Američanom slovenskega rodu. Zahvalili so se za pomoč, ki »o jo poslali in jo še pošiljajo našim narodom za zgraditev socializma. Napredni ameriški pisatelj slovenskega rodu Etbin Kristan je poudaril na skupščini, da je SANS v času svojega osemletnega živahnega dela mnogo storil za popularizacijo osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in za širjenje resnice o Jugoslaviji v ZDA. Poudaril je, da je Jugoslavija utelešenje vseh tistih smotrov, o katerih so sanjali napredni borci za delavske pravice. V soglasno sprejeti resoluciji ugotavljajo udeleženci, da Jugoslovani z velikim uspehom grade socializem. »Ponosni smo,« je rečeno v resoluciji, »da smo sinovi in hčere jugoslovanskih narodov. Ponosni smo na svojo staro domovino.« Življenje naših organizacij,« je rečeno dalje v resoluciji, »življenje naših domov in kulturnih ustanov ter društev je v veliki meri odvisno od bratskih stikov in kulturnih vezi s staro domovino. Kolikor bodo naše bratske vezi s staro domovino trdnejše in številnejše, toliko dalj bo trajalo naše življenje, življenje ameriških Slovencev. Zato morajo naše organizacije še naprej posredovati za stalno razvijanje čim ožjih in številnejših zvez s staro domovino, takšnih, ki bodo krepile življenjsko moč naše ameriške Slovenije. Naša organizacija mora i vsemi svojimi silami podpirati našo staro domovino z vsem tistim, česar danes še ne izdeluje in kar težko kupuje na zunanjih tržiščih. Še naprej se mora spoznavati naše ljudstvo v Ameriki z dejanskimi razmerami v Jugoslaviji. Naša organizacija mora tudi v prihodnje pravilno pojasnjevati težnje narodov Jugoslavije in se odločno boriti proti vsem tistim, ki blatijo in obrekujejo to junaško ljudstvo.« Na koncu je skupščina sklenila, da se sedež SANS preseli iz Chicaga v Cleveland, kjer živi več ameriških Slovencev. Za predsednika SANS je bil izvoljen Frank Česen, za podpredsednika Endi Trukman in Milan Medvešček, za sekretarja John Polak, za blagajnika pa Jose-fina Zakrajšek. Za člane centralnega odbora SANS so bili izvoljeni: Mirko Kuhelj, Jožef Zavrtnik in Frank Šmit. Ža častnega predsednika je skupščina ob živahnem pritrjevanju izvolila Etbina Kristana in Louisa Adamiča. Po končani skupščini je bilo v Clevelandu veliko zborovanje Američanov slovenskega rodu iz Clevelanda in okolice, na katerem so govorili voditelji SANS: Vider, Mirko Kuhelj in Etbin Kristan. Zborovanje so pozdravili tudi delegati OF Slovenije. Na koncu so zbori slovenskih društev zapeli slovenske narodne in partizanske pesmi, predvajani pa so bili tudi krajši filmi o življenju v Jugoslaviji. Faiziiikati, ki koristijo samo šovinizmu Po govoru italijanskega zunanjega ministra Sforze o rintskem senatu, ko je dejal, da »se je mogoče sporazumeti z Jugoslavijo le ob spoštovanju etnične linije o coni B in o skladu s tripartitno deklaracijo«, si oficielna italijanska glasila z oso močjo prizadevajo, da bi podkrepila to Sforzooo iz trte zvito »etnično linijoc. Grof Sforza in drugi merodajni politiki o Rimu ne upoštevajo, da je Jugoslavija danes drugačna kot o času, ko je bilo mogoče, da ji je rapallska pogodba zaradi neodgovornosti ljudi na vladi odtrgala del slovenske zemlje in ga izročila o suženjstvo imperialistični Italiji in med današnjo novo Jugoslavijo, ki ti je z nadčloveškimi napori in ogromnimi žrtvami priborila pravice, ki se jih ne bomo pustili dotikati in jemati z napihnjenim govorjenjem ter diplomatskim taktiziranjem, zgrajenim na izmišljenih >etnič-nih linijah«. Pisnje listov vladnih italijanskih strank, ki podpirajo in z vsemi mogočimi verzijami razčlenjajo Sforzooo izjavo, le še bolj odkriva dvojno lice »prizadevanja« italijanskih vladnih krogov za tporazum z Jugoslavijo. Medtem ko na eni strani ne pozabljajo formalno izjavljati potrebe po takem sporazumnem sodelovanju, po drugi strani neprikrito kažejo aspiracije po slovenski zemlji ter napadajo Jugoslavijo z izmišljotinami o »terorju« nad italijansko manjšino ter celo o nekakem ideportiranju mladine iz cone B na prisilno delo v Jugoslavijo*. Tu so mišljene prostovoljne mladinske brigade. Očitno je, da sleuJajo nekateri rimski krogi z neprestanim ponavljanjem takih izmišljotin ustvariti videz o upravičenosti italijanskih aspiracij in ti pridobiti simpatije o svetu. Ti ljudje mi-sli jo, da je še donet možno, kot po pr- vi svetovni vojni, s propagandnimi fal-sifikati in diplomatskimi triki neupravičeno segaii po tuji lastnini. Njihova taktika jt tudi, da tlepo gredo mimo dejstva, da je cona B jugotbvanska cona, na kar naj nikoli ne pozabijo. Odgovorni italijanski politiki naj ne gredo namerno slepo mimo položaja, Kakršen je in mimo današnje nove Jugoslavije. To zaradi tega, da ne bi zastonj tratili til za nesmiselno in lažnivo propagando, ki lahko le škoduje odnosom obeh držav in nikakor ne ustvarja pogojev za sporazumno reševanje perečih vprašanj, ampak njihovo rešitev le še oddaljuje. Sforzov govor je dal tudi novo hrano za šovinistično pisanj« italijanskega tiska proti Jugoslaviji, proti slovenskemu življu na STO in o okniru ita- lijanskih meja. Vladni demokrščanttf list >Popolo* ie o hipu likvidiral mn: go desettisoč Slovencev in Hrvatov• beneške Slovence je hladnokroiio Wf tovil, da so italijanskega rodu in da ne štejejo za Slovence, v skupnem J izbrisal kar 68.000 Slooenceo, W *?. krivično mejo prišli pod Italijo. vence o coni A je enostavno zamolcah za istrsko okrožje pa pravi hkrati, ji bilo STO formirano zato, ker ni goče, da bi se >to čisto italijansko «** pripojilo Jugoslaviji*. V Jugoslovaniki coni prizna le 16.287 Slovanov- 1 osnovo jemlje avstrijsko statistiko leta 1910. Namigavanje na lažne stan stike in potvarjanje resnice o stan] Slovencev, ki so še izven svoje domovine, naj bi podprlo Sforzooo nično linijo< in hkrati sklicevanje J* tripartitno deklaracijo, ki jo tka propaganda neprestano navaja, j* bi sprožila diskusijo o njej. Ta ' racija pa je bila napisana proti , slaoiji in mimo nje ter ji je isto treba nikoli servirati. ,, Tudi >La voce republicana*, P°”? mnogih drugih manjših listov, je M *' r&ko podprl izjavo grofa Sf°rze', u1, merno svetuje, »da naj bi Beograd umel, kako mu je potreben sporozum z Italijo zaradi miru in zaradi U**1™ riioe pr&Dnega in ne nasilnega P°10, . ja o coni B<, Tudi tu je značilno, W je *La voce republicana« list ^ort .A stranke, da gre propaganda ene « vladnih strank slepo mimo žrtev J* goslavije, ki jih je prispevala t f6™ da je v interesu miru podpisala no pogodbo z Italijo, ki je zarezala vično mejo o tlovemko zemljo. CiniCM sedaj piše o ttporazumu z Italijo di miru* in naivno računa, da bedo »*’ ki tnasveti* napravili kjerkoli Takšna propaganda je preračunana jj* tlepe in nerazsodne ljudi. Take pa p. našla le o šovinističnih vrstah v Hafjr ki se vesele takšne hrane. Zato ie 1°',K bolj škodljiva. , Končno bi bil že ret las, da bi govorni krogi v Italiji v interesu teljskega sožitja italijanskega in M* slovanskih narodov in o interesu prenehali s takšno gonjo. Slovencev f okviru italijanskih meja ni m0/0,L uničiti s cenenim propagandnim f*lf fikatom, saj jih ni uspel uničiti niti r šizem, prav tako ni mogoče zani^Jt’ da je do sedaj Jugoslavija in storila ose za izboljšanje odnosov JJ**?-obema državama. Nikoli pa Jugoslt" ja ne bo odstopila od soojih kron0 priborjenih pravic. Taktiziranje v r pallskem stilu in napihnjena propad da teh dejstev ne bo izpremenila. (Nadaljevanje t 1. strani.) tudi boljše življenjske razmere, higienična stanovanjska poslopja in druge potrebe višjega življenjskega standarda, da bi imeli naši ljudje človeka dostojno življenje. Kot sem dejal, imamo velike težave pri uresničevanju vsega tistega, kar smo obljubili in kar smo si postavili kot nalogo. Toda kljub vsemu ne more nihče na svetu danes reči, če je videl našo državo, da povsod, v vsakem delu naše države, ne izpolnjujemo tistega, kar smo obljubili. Nihče ne more reči, da naši ljudje ne razumejo naših težav in ne delajo z veliko navdušenostjo ter globoko vero pri izpolnjevanju nalog, ki smo jih prevzeli. Ne, nova Jugoslavija kuje nove ljudi, nove delovne ljudi z novimi nazori v odnosu do dela, kajti danes ni pri nas delo več prokletstvo za delovni razred, ni nujno zlo, ki se prenaša samo, da bi človek životaril, temveč postaja pri nas delo vedno bolj ponos naših ljudi in bo postalo življenjska potreba ne le zato, da bi ustvarili sredstva za življenje, temveč v prvi vrsti zato, ker pomeni danes delo zadovoljstvo in čast za graditelje socializma v naši državi. Uresničili bomo, tovariši, našo idejo in etnotre, ki smo jih postavili.« V nadaljevanju svojega govora je maršal Tito seznanil udeležence zborovanja z nekaterimi podrobnostmi pri de lu za industrializacijo in elektrifikacijo naše države, z lepimi uspehi, ki so jih dosegli najši delovni ljudje kljub ve e m težavam in pomanjkljivostim nakar je poudaril, da v naši državi danes ni brezposelnosti in da si naši ljudje postopoma, toda varno, vztrajno ustvarjajo boljše življenje. Ko se je dotaknil obrekovanj, ki jih širijo pristaši Informibkoja o naši državi, je tov. Tito poudaril, da bomo toliko časa, dokler bodo ponavljali svoja obrekovanja, pobijali njihove laži z resnico in dejanji. Te njegove besede so delavci nagradili z ogorčenimi protesti proti obrekovalcem naše države in naših voditeljev. »Njihove laži, je dejal nato maršal Tito, se razbijejo v naših rudnikih in tovarnah, v naši težki industriji. Vsak nov stroj, vsak nov uspeh, ki ga dosežemo, vsi tisti številni proizvodi, ki prihajajo iz naših tovarn in ki jih doslej v naši državi še nikoli nismo Izdelovali, govore resnico o tem, da se tu gradi socializem in da so ti izdelki samo sredstva za zboljšanje življenja naših delovnih ljudi. Vem, da jim to ni prav. toda zmotili so se, misleč, da nas bodo ne le prestrašili, temveč tudi zadušili s svojimi lažmi. Toda mi nismo ljudje take vrste, ki bi jih bilo lahko uničiti Mi smo zelo odporni —ni odporna samo naša današnja generacija, temveč so bile odporne tudi naše pretekle generacije, ki so bile predmet napada z vseh strani. Danes pa, ko so ljudje naše socialistične države v tovar- nah in na vseh delovnih področjih otipljivo občutili, kaj pomeni socializem, ko vidijo, da to ni samo propaganda, temveč objektivna resničnost, nas ne bo mogla nobena sila več odvrniti s poti, po kateri hodimo.« Ob koncu je maršal Tito navedel razloge, zaradi katerih naša povečana proizvodnja še ne more popolnoma kriti potreb naših delovnih ljudi. Glavni razlog je v tem, da je danes potrošnja veliko širša kot je bila pred vojno in da se je število delavcev ter število mestnega neproduktivnega prebivalstva znatno povečalo. Toda z izpolnjevanjem petletnega plana in premagovanjem glavnih težav bomo lahko zadovoljili tudi tiste potrebe naših delovnih ljudi, pri katerih se danes še čutijo nekatere pomanjkljivosti. Toda že danes bo zvezna vlada skrbela za to, da bodo popolnoma odstranjene tiste napake in težave, ki so posledica slabega dela preskrbovalnih organov v posameznih krajih in podjetjih. Svoj govor je maršal Tito končal z besedami: •»Naj živi delavski razred nove Jugoslavije, naj žive delovni ljudje mesta In vasi naše države, ki grade novo in srečnejšo socialistično Jugoslavijo.« Delavci so odgovorili na zadnje maršalove besede z navdušenim vzklikanjem, Po prisrčnem slovesu so maršal Tito in drugi gostje odpotovali ob 16. uri iz Kosovske Mitroviče. (Tanjug) kodneona metoda sta laž in obreko nje, in ne dajte, da bi uničili tesne bratstva in ljubezni med našimi Zaupamo o vašo poštenost in doslej zvestobo proletarskemu internad0" lizmu.* »Obsojamo metode, sposojene iz, šističnega arzenala zločinov — piše.l® , svoji protestni brzojavki delegati osn0^ nih partijskih organizacij I. rajona Ljubljani — in zahtevamo, da se čno preneha s terorjem nad našimi, žavljani o ČSR. Tovariša Dimitri]e\ in Pleše sta bila umorjena zato, ker * ostala zvesta tistim idealom, za kate so se jugoslovanski in češkoslovaški »■ rodi skupaj borili med drugo *oe„u vojno. Naše ljudstvo bo podprlo B ukrepe svoje vlade, da se o bodoče P,j prečijo taki zločini in se zaščitijo ^ državljani v ČSR.* Protestne brzojavke podobne vsej’1'’1,, so poslali tudi: delovni kolektiv_Tob®, ne tovarne v Ljubljani, člani sind1* y ne podrunžice zdravstvenih delavcev' , šiški, prebivalci terena Brdo, vou terena Borštnikov trg v Ljubljani. ,s.jj dUcalna podružnica trgovskih P°, j^jv PROTESTNA ZBOROVANJA OB ZLOCINSKII-1 DOGODKIH V ČSR Naše delovno ljudstvo bo podprlo vse ukrepe vlad* FLRJ za zaščito naših državljanov v češkoslovaški V vseh krajih naše države, v delovnih kolektivih, množičnih in drugih organizacijah, n kmečkih delovnih za-' drugah, šolah, enotah Jugoslovanske armade, po mestih in vaseh so te dni protestna zborovanja, na katerih delovno ljudstvo Jugoslavije ostro obsoja zločinske postopke držav Informbiroja \ proti našim državljanom in diplomat-! skim predstavnikom. Naši delovni ljudje se zgražajo nad gnusnimi metodami češkoslovaških oblasti in občudujejo junaško vedenje tovarišev Dimitrijeviča in Plešeja, ki ju najbolj nečloveško mučenje ni moglo prisiliti do izdaje svoje domovine. V tisočih protettnih brzojavkah in pismih zahteva naše ljudstvo najstrožje kazni za krivce zločinov in poudarja, da bo odločno podprlo vse ukrepe naše vlade za zaščito naših državljanov o ČSR, hkrati pa, da bo z novimi delovnimi uspehi odgovarjalo besni obrekovalni gonji Informbiroja. Tudi delovno ljudstvo Slovenije je s Številnih protestnih zborovanj poslalo protestne brzojavke, o katerih je ostro obsodilo diskriminatorske postopke vlade ČSR in drugih informbirojenskih držav. Hkrati so naši delovni ljudje pozvali svetovno demokratično javnost, da se pridruži njihovemu protestu proti dogodkom, ki to povsem nasprotni načelom borbe za mir in bratsko sodelovanje med narodi. Delovni kolektiv republiškega montažnega podjetja »Toplovod« piš« ▼ svoji protestni brzojavki med drugim: »Z mučenjem in nasiljem nad našimi državljani v ČSR nas ne bodo nikdar odvrnili od naše Partije in od graditve socializma. Prepričani smo, da se protestu njših narodov pridružuje tudi češkoslovaško ljudstvo.* člani sindikalne podružnice pri Krajevnem svetu v Ljubljani so na protestnem zborovanju obsodili podlo gonjo Informbiroja in razdiralno politiko Svetovne sindikalne federacije. V protestni resoluciji pravijo med drugim: »Z ogorčenjem obsojamo dejanja držav Informbiroja, ki delajo po diktatu Kremlja gnusne zločine■ nad našimi državljani. Ta politika je prišla do izraza tudi v umoru zvestega borca Dimitrijeviča in žalostno je, da to politiko podpira tudi SSF. Podpiranje te linije predstavlja retno oviro za utrjevanje mednarodne solidarnosti in miru o svetu.* Delavci čevljarske zadruge rajona 111. v Ljubljani so na protestnem zborovanju sklenili, da pošljejo posebno pismo delovnemu ljudstvu Prage v zvezi z zadnjimi dogodki v ČSR. v pismu pravijo med drugim: »Obračamo te na vas v prepričanju, da botte o bodoče preprečili mučenje in sramotenje naših državljanov, kar dejansko prinaša samo sramoto vaši državi. Zahtevajte ob račun od vaiih voditeljeo, katerih osa- RLO II v Ljubljani, delovni kol e* pivovarne »Union« v Ljubljanii I. rajona v Ljubljani, delovni koI*»,.f šivalnice RLO Moste, delovni kole* steklarne v Rogaški Slatini in drugi- ITALIJANSKI PARTIZANI PROTESTIRAJO PROTI ZLOCINO* ČEŠKOSLOVAŠKE POLICIJE Rim, 2. junija. (Tanjug). Bivii skl partizani, ki so sodelovali v osvobodilni vojni Jugoslavije, so se “^"1,. pridružili protestom jugoslovanskih dov proti ravnanju češkoslovaških ob'1 z jugoslovanskimi državljani na Češko , vaikem. Bivši poveljnik italijanske P^5< zanske divizije »Italia« Giuseppe ostro protestira v pismu poslaniku ^ v Rimu dr. Mladenu Ivekoviču v svojih tovarišev proti umoru predsednpj. Ljudske fronte Jugoslovanov v Pra8' ,, mitrija Dimitrijeviča In proti di»kr*nUfl. cijskemiu ter nas ib e mu ravnanju ie slovaških oblasti z jugoslovanskim žavljani. , (ay Zadnje dni so jugoslovanska pre<*« j, nlštva v Rimu in Milanu prejela ve ■ jj sem, 6 katerimi vidni partizanski bofjf(-ugledni javni delavci odločno pr0^6 pl' jo proti zverinskemu umoru Dimitr1)*^-mtrijeviča ter diskriminatorskem'! nanju češkoslovaških oblasti z jugo«'10 sklmi državljani na Češkoslovaškcn1 SOVJETSKA DELEGACIJA IZSTO IZ SKRBSTVENEGA SVETA pll^ Lake Success, 2. junija. Kakor Reuter, je sovjetski delegat zapu«*1- tufi Skrbniškega sveta OZN, ko so i vsC jl glasov zavrnili njegov predlog, da seje izključi Kuomintangov aeleža • Po opravljeni setvi nas čaka izpolnjevanje novih uredb o odkupu Pomladanska setev je pri kraju. LO ® množične organizacije so po opravljeni setvi pred novo nalogo: z vso resnostjo ** je treba lotiti izvajanja naših novih uredb o odkupu. Ta naloga je še težja od prve. Težja I* ?ato, ker si za izvajanje odkupov do-, eI še nismo ustvarili dovolj solidne podžge. Preveč administrativno izvajanje od-•“Pnih akcij, prešibki in z razrednega »ifc.il? Prevei popustljivi prijemi množenih organizacij, birokratski odnos do Evidence — vse to je imelo za posledico, ?,a, kmet ni dal toliko skupnosti, kolikor j1 le v borbi za socializem žrtvoval de-v tovarni ali rudar v rudniku. Vse o nas sili, da se odkupne politike lotimo e os z novim zamahom, ki pa mora biti *». da bomo plan odkupa izpolnili v celoti in da bo potem zadovoljen ne samo delavec, ampak tudi vsak pošten kmet. Prva stvar, ki jo je treba v ta na-"JW narediti, je pravilen razrez plana jfkupov po posameznih gospodarstvih. •"Odlaga za to so nove uredbe o odkupu, ^Prinašajo kmetu jamstvo za pravilnost °Qkupne akcije in vzpodbudo za poveča-nje njegove proizvodnje, LO in odkupo-''slcem pa veliko olajšanje in jasno ori-Jn.tacijo za delo. Da nove uredbe res nu-4ll°. vzpodbudo za povečanje kmetijske Proizvodnje, se vidi že iz tega, da se v smislu njihovih določil kmetu ne bo od* Nila količina obvezne oddaje po dejanjem hektarskem donosu, ampak po poprečni moči gospodarstva oziroma po Povprečnem hektarskem donosu, na osno-}!■ norm, ki so določene za gotov okoliš, pugače povedano: če se bo kmet trudil ^ zemljo dobro obdelal, bo lahko na «iem hektaru pridelal več kot povprečno. 4 tistim, kar bo več pridelal, pa bo razlagal sam. Lahko bo prodal tudi po Prostih cenah. Pod temi cenami sicer ni r**umeti špekulantske cene, ampak take ki jih bodo določili organi ljudske oblasti, ki bodo pa znatno višji od navadnih vezanih cen. Letošnji plan odkupa bo tolik, kolikor “*ore država kriti njegovo vrednost z ar-'*Wi vezane trgovine. Že v tem je jam-?‘vo, da ne bo več prišlo do primerov, ?o je LO kmetu dvaikrat ali pa še več-*rat spremenil odločbo o obvezni oddaji ®e*ega pridelka. Kmet bo dobil samo eno Odločbo, proti kateri se bo sicer lahko ’ rednem roku pritožil, če jo bo smatral krivično, po pravnomočnosti te od-•ocbe pa bo za trdno vedel, kaj in kdaj ^ora oddati državi. Ker bo kmet lahko Precej prodal po prostih cenah in se bo 8 tem povečala niegova kupna moč, bo ^loga naše trgovine, da postane bolj Kočna v prodafi artiklov po prostih ce-Kmetu bo treba v večji meri nuditi Predmete splošne in vsakdanje potrošnje, ?[Banizirati sejme po oddaljenih vaseh, "»rati pa poskrbeti, da kmet proda svoje Proste viške. . Najbolj boleča točka v odkupih je bil Qoslej odkup živine (mesa) in masti. Za-f*di nepopolne evidence in splošne nežnosti, ki je vladala pri LO in odku-Povalcih, se 'e večkrat komu zgodila kri-^a: bodisi, da je špekulant prevaral od-“Upne organe in je breme oddaje padlo P? malega in srednjega kmeta, ali pa je b,lo brezvestnemu odkupovalcu vseeno, če °dkupuje klavno ali plemensko živino. Nova uredba, ki je izšla prejšnji me-je glede odkupa živine in masti pri-P**l* večjo jasnost. Da pa bo odkup še Mii. je na podlagi navedene uredbe iz-?*•» vlada LRS odločbo za njeno izvaja* [J>e. Odločba deli celotno področje LRS * okoliše, upoštevajoč pri tem različne ^°Soje in stopnje razvitosti živinoreje in Prašičereje. Za vsak okoliš pa so po poteznih posestnih skupinah določene ?°rme oddaje mesa (oziroma žive teže) “ masti. Vsaka norma ima razpon med *iaižjo in najvišjo mero oddaje, tako I* bo LO pri izdaji odločbe lahko upo-d,eval vse posebnosti kmečkega gospostva: dejansko število živine oziroma Prašičev, izkoriščanje državne ali zadruž-.5 Paše, gospodarsko moč družine, poki1* gospodarstva po delovni, molzni in genski živini, število članov g * in njihovo delovno silo itd. o Da je treba plemensko živino ščititi, Je.di že iz odločbe. Pa tudi sicer, če bi ueiansko obstajala možnost odkupa ne- plemenske goveje živine, bo bolje, če bomo za meso odkupovali prašiče. Stanje živinoreje moramo izboljšati. Goveja živina se ne plodi in redi tako hitro kakor prašiči. Zato bo treba odkupovati v prvi vrsti prašiče. Jasno pa ie, da nam nove uredbe jamčijo pravilno izvedbo odkupov samo pod enim pogojem: če odločb o odkupu za posamezna gospodarstva ne bodo delali uradniki v pisarnah. O tem mora odločati ves LO, sodelovati pa morajo množične organizacije. Z drugo besedo: razdelitev plana odkupa po posameznih gospodarstvih ne sme biti administrativna, ampak široka politična akcija, Najboljše sredstvo za to bodo zbori volivcev. Če bodo tam aktivisti kmetom pravilno raztolmačili vsebino uredb, če jim bodo istočasno povedali, kakšna je naša dolžnost do delavcev in vseh ostalih, ki prispevajo svoj delež pri graditvi socializma, potem bo vsak pošten kmet že na zboru volivcev pristal na odločbo LO in se ne bo pritoževal, Za pravilno in hitro izvajanje odkupov pa je potrebna še ena pomoč. To je pomoč pri tehničnem izvajanju odkupa, ki jo lahko dajejo kmetijske zadruge. Doslej se ta pomoč ni dosti čutila, ampak je vse breme tehnične izvedbe ležalo na odkupnih podjetij iz centrov, ter je iz- gledalo, kot da je kmetijskim zadrugam vseeno, kako bo izvršen odkup od pnvat. kmetov. Zato se bo izvršila decentralizacija odkupnih podjetij na okraje in na kmetijske zadruge. To velja predvsem za odkup drobnih artiklov. S tem bo ljudska oblast zaupala kmetijskim zadrugam težko nalogo, kar pa je nujno potrebno v svrho pocenitve in ekspeditivnosti odkupnih akcij. Kmetijske zadruge, ki se zavedajo svoje politične in gospodarske vloge pri graditvi socializma, bodo novo nalogo gotovo resno sprejele. Predvsem bodo morale paziti, da bo odvoz odkupljenih artiklov hiter. Dobra zadruga gotovo ne bo pustila, da več mesecev leži in se kvari v skladišču po nekaj ton masti, kot se je to v treh primerih zgodilo v kamniškem okraju. Komu smo za izvedbo tega odgovorni? Odgovorni smo ne samo ljudski oblasti, ne samo poverjeništvu, okraju in ministrstvu, ampak predvsem delavcem in njihovim družinam, našim udarnikom, herojem dela v rudnikih in vsem ostalim, ki z neomajnim zaupanjem v lepšo bodočnost grade socializem. Ce bodo na to pomislili kmetje, ljudski odborniki in aktivisti, potem bo letošnji odkup izvršen tako, kot zahteva naša socialistična stvarnost. POPIS POSEJANIH POVRŠIN Odločba vlade LRS o obvezni oddali mesa (živine) in masti za leto 1950 Na osnovi zvezne Uredbe o oiHtupu živine in masti od 5 maja t. 1. je izdala včeraj vlada LRS Odločbo, i katero določa okoliše ln norm* za obvezno oddajo meso, mršavih prašičev in masti v letu 1850. Na podlagi zvezne uredb« in te odločbe bo do- sedanji način odkupa izboljšan in • tem zagotovljena rednejia preskrba prebivalstva * mesom in mastjo. Ministrstvo za državne nabave bo izdalo potrebna pojasnila in navodila za izvajanje te odločbe. Dolžnost nagih okrajnih in krajevnih odborov ter odkupnih podjetij bo, da bodo z« časa in vestno izvrševali vse naloge, ki so s tem v zvezi. Odločba se glasi: 1. Upoštevajoč različne pogoje in stopnjo razvitosti živinoreje in prašičereje, se ozemlje Ljudske republike Slovenije razdeli v te-le okoliše: •) Za prodajo meta in mrtavih praUitv: I. okoliš: okraji Ljutomer, Murska Sobota, Radgona, Lendava Jdel) ter nižinski predeli okrajev Kranj, Krško, Ljubljana - okolica. Maribor okolio« in Ptuj. II. okoliš: okraji Celje mesto, Celje okolica, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Ljubljana mesto, Maribor mesto, Novo mesto, Šoštanj, Trbovlje, Trebnje. Poljčane, Slovenj Gradec, Postojna. Lendava (del) ter višinski predeli okrajev Kranj, Krško, Ljubljana okolica, Maribor okolica in Ptuj. III. okoliš: okraji Črnomelj, Gorica, Idrija. Ilirska Bistrica, Kočevje. Sežana, Tolmin. b) Za prodajo masti: I. okoliši celotno območje okrajev Celje II. okoliS do 8 ha 15- 90 80— 180 8— 5 „ 40—175 80- 850 5— 8 „ 75—260 150- 520 8—10 „ 180-350 260- 700 10—15 „ 170-480 840- 860 nad 15 „ 225—650 450-1800 III. okoliš do 8 ha 10— 75 20- 150 8-— 5 » 80—125 . 60— 250 5— 8 h 70—200 140- 400 8—10 „ 80—250 160- 500 10—15 „ 100-325 200— 650 nad 15 „ 190-475 380— 950 V odločbi krajevnega ljudskega odbor« mora biti določena teža mesa in živa teža, ki jo mora kmetijsko gospodarstvo oddati. Ce se predpise oddaja mesa v mršavih pra-šičih, mora biti v odločbi določeno število in povprečna ter 6kupna živa teža mršavih prašičev, ki jih mora kmetijsko gospodarstvo prodati. S pogodbo, ki jo sklene na podlagi odločbe krajevnega ljudskega odbora kmetijsko gospodarstvo z odkupnim podjetjem, se določi vrsta, kategorija, kvaliteta in skupna živa teža 7,ivali, ki jih kmetijsko gospodar- kot je določena z odločbo krajevnega Ijudskoga odbora, v vsakem primeru pa mo- 1. OKOllt! ceiomo oomucje oktujov vjoijd . -• mhuioiu ii« uiii- mesto, Lendava, Maribor mesto, Murska So- ! ra odgovarjati predpisani količini oddaje bota; niiinski predeli okrajev Celje okolica (del), Kamnik (del), Kranj (del), Krško, Ljubljana okolioa (del). Ljutomer, Maribor qkolica( del), Poljčane, Ptuj (del). Radgona. II. okoliš: celotno območje glavnega me* maribor okolioa (del). Novo mesto, Postojna, Ptuj (del), Slovenj Gradeo, Šoštanj, Trbov-Ije, Trebnje: vilinski predeli okrajev Krško (del), Ljutomer. Poljčane (del), Badgona. III. okoliš: celotno območje okrajev Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, j Kočevje, Sežana, Tolmin: višinski predeli okrajev Celje okolic«. Goric«, Grosuplje, Kamnik, Kranj. Krško (del), Ljubljana okolica, Maribor okolica, Novo mesto, Poljčane (del), Postojna, Ptuj, Slovenj Gr»dee, Šoštanj, Trbovlje, Trebnje. v okrajih, ki ne spa okoliš, razporedijo izvršilni odbori okrajnih Obvezna prodaja masti se določi po spo daj določenih normah na eno kmetijsko go ! spodarstvo glede nn velikostno skupino gospodarstva, ki se določa po površini obdelo-| valno zemlje, in sicer: okrajih, ki ne spadajo ▼ celoti v en r«*poredijo izvrši’ h) ljudskih judskih odbore- —- . .--- meznlh delih v posamezne okoliše po pied- (mestnih) *fiudrir?h odborov" območja krajevnih ljudskih odborov celoti ali po posa- njem odstavku. I. Obvezna prodaja mest« (živine) in mršavih prašičev se predpiše na eno kmetijsko gospodarstvo po spodaj določenih normah pelifi a po in pašnikov, in glede na velikostno skupino gospodarstva, ki se določa po površini obdelovalne zemlje Velikostna skupina gospodarstva po površini obdelov. zemlje in pašnikov do 8 ha 3— 5 „ 5- 8 „ 8—10 „ ID—-15 „ nad 15 sicer: Predpis meso od do [.okoliš 80-100 45-200 80-300 150-375 200—475 275—700 v kilogramih živ« teža od do 40- 200 90— 400 160— 600 300— 750 400- 950 550-1400 Tudi v Celiu so tekstilne tovarne tateie z novim načinom tekmovania » Izkušnje tako imenovanega šahovske-»S načina tekmovanja so prenesli iz Ma-uP°ra tudi v Celje. Dolgo so v celjskih ,?stilnih tovarnah premišljevali, kako bi „ v*cali proizvodnjo, in končno so prišli v* >0, da bodo uvedli tekmovanje po no-tJ11 načinu. Tekmovalni način, ki so ga izlili v Celju, ie sicer isti kot ga je tQ'la mariborska tekstilna tovarna, le s »Veliko, da so izdelali nekoliko dru-obliko ocenjevanja, ki je bolj po-J2lna in bolj razumljiva kolektivu. Na-hl»x8° napravili tako, da bodo v tkalnici si»5evine tekmovali s 24 brigadami, in )Q er po 12 brigad v vsakem obratu. V hJjVni perila tekmujejo s 6 brigadami. Min11 k° so uvedli v tekstilni tovarni (jj ' tekmovanje med posamezniki S tem tjj ,ekmuje brigada z brigado ali briga i*. brigadirjem, menjaje se vsak dan, n,j^kaže, katera brigada ali brigadir je I,. y tkalnici hlačevine so izdelali urni-ija tekmovanja, ki so jih razdelili briga-bfj Ti obsegajo povprečni dnevni plan kakor tudi povprečno število sta i>r ikalke, ki tekmujejo v brigadi i tekmovanjem je bil proizvodni se k, na katerem so delavcem točno ob £*>li način tekmovanja b0,,v tovarni perila so se pripravljali še yJ.Svečan°. Stroje so okrasili z zasta-razobesili so po stenah nove tek- movalne parole iu preuredili stenski časopis. Medtem ko >o se v tkalnici hlačevine in v tovarni perila še pripravljali, so v tekstilni tovarni MLO imeli že prve u-spehe, ker je kolektiv začel s tekmovanjem že dva dni prej. Brigade v tkalnici hlačevine, ki prej še nikoli niso dosegle plana, so že prvi dan tekmovanja imele lepe uspehe. Prvi dan so presegle plan brigada »Savinja«, kozjanska brigada, »Vardar« in »Soča«, medtem ko ie drugi dan preseglo plan že osem brigad. Dosedaj so najboljše bregade »Savinja«, ki ima 128 točk, »Vardar* 121 točk. »Soča« 78 točk itd. V tovarni perila »o doslej najboljše brigade brigadirk Juste, Ivanke in Marice, medtem ko so v tekstilni tovarni MLO najboljše brigadirke Kuzmanova, Tofantova, Seličeva, rrecetova in Hojnikova. V tekstilni tovarni MLO je značilno še to, da je Kuzmanova presegla plan za 22%. česar še do danes ni 3o-segla nobena delavka v tovarni. Pred začetkom dela se vsak dan zgrinjajo delavke pred grafikonom, kjer imajo živahen razgovor — pravcati proizvodni sestanek. 2e prve dni se je v vseh treh tovarnah storilnost povečala, pričakovati i>a je, da bo v prihodnjih dneh postalo t<' movanje še živahnejše. Velikostna skupina gospodarstva po obdel. površini Predpis v kilogramih v v v . okolišu 2. okolišu 3. okolišu od do od do od do do 3 ha 5- 15 5- 10 5 8— 5 „ 10- 45 8- 85 5-15 5— 8 „ 20- 80 15— 65 6-20 8-10 ., 35—120 25- 80 10—85 10-15 ., 45-145 . 85-100 20-50 nad 15 „ 60-165 i 50—120 25-60 Pri določanju višine obvezne prodaje mesa (živine) in mršavih prašičev ter višine obvezne prodaje masti je treba upoštevati zlasti te-le okoliščine: «) dejansko število živine, ozirom« prašičev, ki jib ima posamezno kmetijsko gospodarstvo: b) izkoriščanje državne in zadružne psšet c) gospodarsko moč družine j d) pogoje za gojitev in rejo živine, oziroma prašičev na gospodarstvu: e) ali je živinoreja edini, glavni ali postranski vir dohodkov: f) potrebe gospodarstva po delovni, moli-ni in plemenski živini; g) število članov gospodarstva in njihovo delovno moč. Obvezne prodaje mesa, mršavih prašičev in masti so oproščeni tisti, ki nimajo lastne ali v zakup vzete zemlje in ki ne morejo rediti vej živine in prašičev kot potrebujejo za lastne potrebe. Minister za državne nabave lahko po predlogu izvršilnega odbora okrajnega (mestnega) ljudskega odbora oprosti obvezne prodaje masti oziroma mesa (živine) posamezne skupine gospodarstev v predelih, kjer so slabsl pogoji za rejo prašičev ozirom« živine. 6. Natančnejša navodila z« izvajanje te odločbe izd« mlniBter z« državne nabave l/BS. Im pisarne generalnega sekretariata LRS J- V četrtek zjutraj so se predilci in tkalci v naših tovarnah spoprijeli v tekmovanju po mladinskem, turnirskem načinu. V tkalnici »Inteks« v Kranju tekmuje 12 brigad, med njimi »udarna brigada« za republiško prvenstvo, ki je prvi dan presegla normo za 7%. V predilnici tekmuje 6 brigad, med njimi dve za republiško prvenstvo, ki sta prvi dan presegli normo za 18 oziroma 22%. V litijski predilnici tekmuj« 27 brigad, med niimi 4 za republiško prvenstvo. Brigada Pavle Remec, ki šteje 25 delavk, je prvi dan presegla normo za 17%. V predilnici v Medvodah tekmujejo med seboj 4 brigade, med njimi brigada Krialine Gaber za republiško prvenstvo. Tekmovanje je zelo ostro. Kristina Gaber je prvi dan presegla normo za 35%, druge brigade pa so normo presegle za 22 do 31. maja 1950 *o krajevni ljudski odbori začeli s popisom posejanih površin jesenske in spomladanske setve ter starih posevkov. Ta popis mora biti po operativnem planu ministrstva za kmetijstvo zaključen do ?. junija. Do 10. junija pa morajo KLO narediti zbirnik, ločeno po gosi>odarskih skupinah kmetovalcev — posebej za kmečke delovne zadruge, ekonomije in državna posestva. Da bi bil popis izvršen kvalitetno, tabo da bi nam dal res realno sliko o stanju vseh gospodarstev privatnega in socialističnega sektorja, so organizirali na KLO posebne tričlanske ekipe. Naloga teh ekip je, zajeti v popis ose orne površine in kulture, zlasti pa pšenico, krompir in fižol, Posebno pozornost pa morajo seveda posvetiti popisu površin privatnih kmetov večjih kategorij. Naloga teh ekip je torej tehnična izvedba popisa. Jasno pa je, da tudi dobra tehnična izvedba zavisi od tega, kako bodo znale ekipe kmeiom raztolmačiti politično važnost popisne akcije. Politično delo pri izvajanju tega popisa pa seveda ni samo stvar popisnih ekip. Kakor za druge, velja tudi za to akcijo: popis ne bo dobro izveden, ako ne bodo pri tem sodelovale vaške partijske organizacije, aktivi OF in drugih množičnih .organizacij. Tudi pri tej akciji se je treba zavedati, da je njen končni cilj pravilna obremenitev kmečkih gospodarstev z obveznimi odkupi, kar je pogoj za zadostitev življenjskih potreb naših delavcev po tovarnah, naših rudarjev,gozdnih delavcev in vseh ostalih, ki nimajo kmečkih gospodarstev in prispevajo svoj delež pri graditvi socializma. Tudi tu popisna akcija mora poteči v znamenju razredne borbe na vasi, mora razkrinkati zaiajevalce ornih in posejanih površin, poštene kmete pa same pripeljati do tega, da bodo špekulante razkrinkali. To bo na eni strani koristilo poštenim kmetom samim, ker jim bodo popravljene morebitne dosedanje krivice, na drugi strani pa bo to koristilo skupnosti, ki bo od kmeta lahko dobila, kar H dolguje. Pošten kmet bo gotovo dal odkupni '•kipi pravilne podatke. Špekulant pa bo skušal najprej zatajiti orno površino, ali pa bo hotel odkupno ekipo prevarati, češ da ima nekatere površine pod povrtninami, pod krmnimi rastlinami itd. T udi na take bomo naleteti, ki se bodo izgovarjali, da so oddali zemljo v zakup. Kmet, ki je oddal zemljo v zakup, je sam odgovoren, da je zemlja posejana ter je zagotovljen odkup produktov z njene površine, kar se mora z zakupcem predhodno dogovoriti Paziti je treba tudi na primere, kjer se površina kmečkega gospodarstva nahaja na teritoriju dveh ljudskih odborov. Nepošten kmet bo skušal zemljo v drugem ljudskem odboru zatajitiI Ne smemo tudi pozabiti, da je treba zajeti v popis tudi tiste površine, na katerih je rasla ali še raste detelja, ki se zdaj kosi, kajti te površine se bodo takoj po končani košnji posejale. Tam, kjer sodelujejo pri popisu množične organizacije in skupno s popisnimi ekipami pravilno tolmačijo kmetom pomen akcije, bo delo gotovo najprej in najbolj kvalitetno končano. Najbolje se je za to akcijo pripravil okraj Kranj, kjer sodeluje pri popisu 41 najboljših okrajnih aktivistov iz vseh okrajnih poverjeništev in iz okrajne zveze kmetijskih. zadrug. V tem okraju so imeli KLO že od 24. do 26. maja sektorske konference in ustanovili 265 popisnih ekip, v katerih sodeluje 795 članov. V kamniškem okraju so se za izvedbo popisa slabše pripravili. Poverjeništvo za kmetijstvo je prvotno namenilo le 18 aktivistov, ki naj bi pomagali KLO. Sedaj so število aktiva povečali. Na KLO sodeluje 250 ekip s ?50 člani. V poljčan-skem okraju sodeluje 48 aktivistov, 288 ekip z 864 člani, v Radgoni pa 10 aktivistov in 120 ekip s 360 člani. Z izvedbo popisne akcije bomo opravili veliko delo, saj bo s tem odkritih na tisoče hektarov dotlej zatajenih površin, razkrinkali bomo špekulante in ustvarili solidno bazo za pravilno izvedbo odkupov. Zato naj bo popis ena naj ih najvažnejših akcij o teh dneh. Racionalizatorji v celjski cinkarni že deset mesecev čakajo na »asluieno priznanje V celjski cjnkarni že skoraj leto dni zaman čaka 11 racionalizatorjev in 1 no-vator na upravičeno priznanje, ki jim pripada po uredbi o odškodninah, nagradah in ugodnostih iznajditeljev, novator-jev in racionalizatorjev. Tehnično vodstvo cinkarne je skupno s komisijo za racionalizatorstvo in novatorstvo predloge delavcev in nameščencev rešilo ter jih oddalo v nadaljnji postopek že 24. julija lani generalni direkciji pisanih kovin. Vse do danes pa ni ne duha ne sluha o kakršni koli rešitvi teh predlogov, tako da so zaslužni delavci ostali brez tega, kar daje ljudska oblast najboljšim delavcem. Poglejmo si samo nekatere predloge novatoriev in racionalizatorjev, da bomo videli, koliko je skupnost z njimi pridobila. Tov. Peter Fedran, vodja valjarne je izdelal načrte za novo vijačno stiskalnico, ki jo rabijo za obteževanje offsetnih plošč. Zmogljivost nove stiskalnice je glede na staro štirikrat večja. Okrog 23% izmečka, ki je bil prej pri stan primitivni pripravi, sedaj prihranijo. Višji stavbni tehnik Drago Vodlan je projektiraj peč za fini cink s 40 retor-tami. Tako je sedaj odpadla gradnja treh peči z 12 retortami. Poleg tega je rešil se vrsto drugih problemov. Pri novi peči so zmanjšani proizvodni stroški v 300 dneh za najmanj 7 milijonov din. Ključavničar Rudolf Butinar je omogočil, da v podjetju strojno izdelujejo držaje-spoj-I ke za skodelice pri elevatanov poslal obtoženemu Dapčetviču vojaško specialko Subotice kakor tudi 10.000 din z navodilom generalnega majorja Sidoroviča, naj gre peš do meje ter se izogiba naseljenih krajev. 2. septembra 1948 ga je okrog 21. ure na sektorju karavla 85 in 86 v oddaljenosti 40 do 50 m od meje ujela patrulja obmejnih enot KNOJ in mu njegovo na-, mero preprečila. Obtožnica bremeni oba obtoženca, da sta zakrivila veleizdajo in vohunila v korist tuje države ter poskušala pobegniti v inozemstvo, da bi Od tam nadaljevala borbo proti neodvisnosti FLRJ in »vobodi njenih narodov. ( OBVESTILA ) OTROŠKA KLINIKA. V LJUBLJANI javlja, da od danes dalje ne vrši več po-»etn® službe po domovih zaradi pregleda in-fluenčnih otrok. To službo ukinja, ker je Število na tej bolezni bolnih otrok tako padlo, da zunanja služba klinike ni več potrebna. Bolne otroke pregledujemo od 8—11 ter od 4 do pol 6 v ambulatoriju. Event. težje Primere v vsakem času. Za nočno službo kličite mestnega dežurnega zdravnika (tol. 50—81), morebitne težke primere pri-> k dežurnemu zdravniku klinike z re-im vozom (tel. 44-44). -GLEDALIŠČE- DRAMA - LJUBLJANA Sobota. 3. ob 20; Kraigher: >Skoljka«. Za-ključena predstava za sindikat«. Nedelja, 4. ob 13.SO: Goethe: »Egmont« Izven. Arhiv Dramo v Ljubljani opozarja ustanove, društva In posameznike, da vrnejo vso Izposojene knjige najkasneje do 20. junija 1 1. Izposojanje knjig se « tem prekinja do prihodnje objave. OPERA Nedelja, lovcu, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota 8. junija ob 20: M. Držič: »Dundo MaroJO«. komedija z godbo in petjem. Nedeljo, 4. Junija ob 15: M, Držič: »Dundo Maroje«, komedija z godbo in petjem, po-oldanska predstava. 'red prodaja vstopnic v Knjigarni muzi-v nedeljo dopoldno od 10--12 na pri ni v Mestnem domu. Na to edino po- . .isko predstavo opozarjamo okoliške obiskovalce. Prihodnji teden bo premiera mladinsko igre »Pepelka«. -SINDIK. GLEDALIŠČE SKUD »MINKA PETERNEL - MARTA« - DOMŽALE Sobota, S. junija ob 20: Cankar: »Jakob Buda«. Premiera. Nedelja, 4. junija ob 20: Cankar: »Jakob ,uda<. Repriza. Režija in soeaa: France Lazar. Predprodaja vstopnic v Godbenem domu. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, S. Junija ob 20: Nušlč: »Gospa ministrica«. Gostovanje v domu »Franceta Rozmana« v Martuljku. Nedelja, 4. Junija ob 19.30: Sohiller: »Ko-varstvp in ljubezen«. Oglejte si predstavo pravo&sno zaradi zaključnih predstav. SKUD »TINE ROŽANC, dramska skupina Ljubljana — Gostovanja v Sežani Sobota, 3, ob 20.80: Gogolj: »Beviaar«. Predstava v kinodvorani Sežana. Predprodaja ■nrttupmle v trafiki Zora Jerina. SKUD »KOMANDANT STANE* Mladinska dvorana 3. Junija ob 20: Nušlč: »Dr*. ReeSlja Aleksander. Predprodaja od 18. ure pri blagaini. SKUD »MIHA PINTAR« RUSE Sobota, 3. junija ob 20: Branislav Nušiči. »Žalujoči ostali«, komedija v 3 dejanjih. Nedelja, 4. junija ob 20: Branislav Nušio: »Žalujoči ostali«, komedija v 3 dejanjih. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota. 3. iunlja ob 30: »Veseli večer«. Prvi program Premiera, Nedelja. 4. junija ob 20: »Veseli večer«. Prvi program. Drugič. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni dnevno od 14 ure dalje. LETNIKE »LJUDSKE PRAVICE« 1945, 1946, 1947, 1948, 1949 im nekaj posameznih Številk za iz.popolnitev letnikov imamo na razpolago. Upfava >Ljudske pravice« ■» Vsak rajon naj ima svojo posvetovalnico za matere in otroke Maribor, 2. Junija. V Mariboru sta dve posvetovalnici za matere In otroka, ki delujeta dvakrat na teden v popoldanskih urab. V Ulici talcev je posvetovalnica. ki je bila odprta letos januarja, draga pa je v splošni bolnici. Od začetka Je bil obisk slab, saj jih Je v prvem mesecu obiskalo le 11 mater. Ko pa so matere videle, kakšnim namenom služi posvetovalnica in kaj jim nudi. so Jo pričele obiskovati v večjem Številu. Tako je obiskalo v aprilu samo eno posvetovalnico nad 220 mater. V posvetovalnicah pa matere ne najdejo tega, kar sl žele, saj so v nehigieničnih ln nepnpravnlh prostorih, a tudi organizacija dela je pomanjkljiva. Tako Ima posvetovalnica v Ulici talcev skupen vbod z ordlnaclj-ako sobo, kjer so bolni otroci. Ko so delali nažrt za to posvetovalnico. Je tov. dr. Svetlič predlagal, da bi zgradili vhod s ceste ln Jo tako ločili od bolniških prostorov. Ta predlog ni bil upoštevan. Posvetovalnice tudi po velikosti ln opremi no odgovarjajo namenu. V njih je prostora za lt do 15 mater, dnevno pa jih prihaja po 2» do 36. Za previjanje Imajo le mizo In divan. To zasedijo matere, ki pridejo prve, ostale dojenčke pa previjajo na pisalni mizi. Podobno je v posvetovalnici v splošnem oddelku. Prostori so Se manjši ln neprlklad-nejšl. Za previjanje le na razpolago le ena miza. V posvetovalnicah opravlja vse delo sestra, ki ji pomaga krajevna babica. Po pregledu dojenčkov izstavlja sestra se potrdila za dodatno preskrbo doječih mater. Odsek za zdravstvo bi naj pritegnil k delu organizacijo AFŽ, ki naj pomaga s tem, da bi žene Izdajale potrdila, pomagale materam v posvetovalnici In skrbele za red ln snago. Odsek za zdravstvo tudi premalo skTbl za te vatenove. Letos posvetovalni« niso dali ▼ plan za kradite. To bi bilo vsekakor nulno, ker dve posvetovalnici za mesto ne zadoščata. S pomočjo množičnih organizacij ustanavljajo posvetovalnice na Pobrežju (n Studen- cih. Potrebno pa bi bilo, da bi Imel vsak rajon svojo posvetovalnico. Tako materam, ki stanujejo v centru, ne bi bilo treba nositi dojenčkov tako daleč. — B. P. Tovarna avtomobilov potrebuje otroške jasli Maribor, 2. junija. T tovarni avtomobilov je zaposlenih mnogo lena. Navzlic temu tovarna še nima otroških Jasli. Lani je ministrstvo težke Industrije odobrilo tovarni kredit za gradnjo večjih jasli. Medtem ko so požrtvovalne žene že pričele kopati temelje, se, je nprava ukvarjala z Izdelavo načrtov, njihovo odobritvijo ln Iskanjem materiala tako dolgo, dokler ni ob koncu leta ministrstvo kredit preklicalo. Letos ministrstvo kljub številnim posredovanjem ul odobrilo lanskoletnega kredita. Zato sl je nprava pomagala na drug način. Dobili so leseno barako, ki jo bodo primerno uredili, tako da bo lahko sprejela okrog 45 otrok. Vse bi bilo prav, če bi Imeli matiji al is notranje stene, ki ga doslej nlao mogU nikjer nabaviti. Dva meseca zo čakajo nanj, čeprav bi stene lahko mizarska delavnica v kratkem času napravila. Delo pri notranji ureditvi Jasli dobro napreduje. Mizarske delavnic« delajo postelje, žene pa šivajo okrog 3M obleke. Skrajni čas Je že, da dobi tovarna tvoje Jasli, saj Je lani od okrog ftt zaposlenih žena moralo kar St delavk zapustiti delo samo zaradi otrok. — B. P. Zadruge rediio premalo živine Ljutomer, t. junija. V torek je bila skupščina OLO. Izčrpno poročilo o delu ljudskega odbora je Imel predsednik tov. Bogo Vender, ki Jo v uvodu prikazal politični ln gospodarski položaj v okraju. Nato je govoril o delu KLO. Delal J®, da je poglavitna napaka v tem, da KLO ne sklicuje redno zborov volivcev. Zato pride predvsem pri razbijanju setvenih In odkupnih planov do večjih napak. Tudi okrajni Izvršni odbor je premalo pomagal KLO. Predaja zastavic najboljšim frontnim brigadam Brežice, 2. junija. Te dni je bila predaja republiške prehod-ae zastavice gozdnih frontnih brigad. uruga in tretja krška brigada so se zbrale v Podstenlcah. Po nekaj pesmih, ki Jlb je zapel mladinski pevski zbor gimnazije, je poročal o delu vseh treh brigad komandant prve krške brigade »Janeza Hribarja« tov. Vinko Mlkek. Najboljša brigada je prva kraka, ki *1 Je osvojila prehodno zastavico. * delom Je pričela 3. maja In bo delala do*, junija. Desetine tov. Mlakarja, CrtaUča, Opalka In desetina »Cicibančkov*, ki šteje 8 brigadirjev — samih 32 letnikov — so meo najboljšimi. »Heroj« brigade je vodja druge desetine tov. Crtallč. Brigada Je imela teia-ve predvsem zaradi prevelike oddaljenosti od ddovlšča. V tretji brigadi »Illja Gregorič-sta najboljši desetini tov, Melanova ln Be rjbakova. Zborovanje Je nato pozdravil član politbiroja CK KPS tov. Janez Hribar. —an. »rsslitiff vena evidenca je bila v nekaterih KLO slaba. Tudi pregled kromplrlšč je bil slabo lsveden ln bodo za to morali KLO bolj skrbeti. La živinorejo najbolj skrbi privatni sektor. Kmetje-prlvatnlkl, ki imajo v svojih rokah JI•/• obdelovalne zemlje, redijo 8!'/» živine. Zadružni sektor redi na 58*/* obdelovalne jemlje le 17,2'/*, državni sektor pa na !•/• »etnije le 1,8*/. živine. Plan odkupa poljskih pridelkov je bil v splošnem realiziran. Šolstvo v okraju precej napreduje. Prosvetni delavci pomagajo pri lzvenšolskl vzgoji mladine, pri Izobraževalnih tečajih ln pri delu KUD. Odprli bodo štiri nižje gimnazij«. Referatu tov. predsednika je sledila živahna dlslcuslja, na koncu pa so sprejeli več sklepov. — B. AGILNOST PEVSKEGA ZBORA J. HEBMANKO MVlbor, 11. maja. Pevski zbor J. Hcrmanko je pred kratkim uspešno gostoval v Marenbergn. Tamkajšnji Šolski upravitelj tov. Blblanko, ki le gostovanje organiziral, Je po končanem koneertn povabil goste, naj bi Marenberlane še večkrat razveselili a svojim petjem. Med najboljše letošnje uastope zbora pa sodi koncert, ki ga Je privedli na večer pred obletnico Titovega rojstnega dne v Domu -IA v Mariboru. Za lepo ln doživeto od petefpeaml Je žel zbor vse priinanje poslu šalcev. K tolikšnemu uspehu pa Je pripn. mogla tudi zelo akustična dvorana. Pred odhodom v Novi Beograd bo nasto- pil zbor v radln. Ob tej priliki Je treba opozoriti na nerazumevanje, ki ga kažejo nekateri tovariši lz vrst prosvetnih delavcev. Kljub navodilom republiškega odbora Ljudske prosvete Slbvemje ne dovoljujejo vsem pevcem, da bi se udeležili turneje v Novi Beograd, čeprav Je zbor številčno dokaj šibak. Ker še ni prepozno, apeliramo ponovno v Imenu prizadetih pevcev, naj jih njihova vodstva ne ovirajo pri kulturnem udejstvovanju ter upoštevajo navodila republiškega odbora Ljudske prosvete, ne pa da se sklicujejo na druge odločujoče forume. Siromak s 300 kg masti Slovenj Gradec, 2, junija. Marsikdo bi rad prevaral ljudsko oblast ter mast namenjeno delovnim ljudem upora-Tkulanfike govorijo o obvezni oddaji, se je marsikdo Izgovarjal: »ni masti, ni prašičev«. Prav gotovo je bilo politično delo med kmeti prešibko ln neprepričevalno, kajti odkupne ekipe so se morale le prečesto zateči na NM, da s preiskavami ugotovi resničnost takega »pomanjkanja«. Za Mrzela ln še nekatere druge kmete, ki »nimajo ne masti, ne prašičev«, bo imelo tako ugotavljanje kaj slabe posledice. NM Je našla pri njih, kar Je Iskala. Samo Mrzel je Imel zakopanih 300 kg masti. Prav je, da zadene njega In vse njemu Slične špekulante pravična ln stroga kazen, bo dejal vsakdo, saj so taki skrivači masti tudi krivi nerednim delitvam maščob v industrijskih centrih. — S. M. Kje je zdravstveni dom Ajdovščina, 31. maja. Ljudska oblast Je po vseb večjih krajih organizirala ln ustanovila zdravstvene domove. Tak dom Je tudi v Ajdovščini, ki Je zunaj ln znotraj čedno urejen. Le Skoda, da ga vsa množica delavcev ln nameščencev, ki pridejo prvič v Ajdovščino, nikakor ne more najti. Dom stoji že dve leti pa mu še do sedaj niso dali vldsega napisa. Ko se tl po dolgem povpraševanju po Ajdovščini le posreči, da ga najdeš ln stopiš vanj, sl zopet v zadregi. Nikakor ne moreš najti vrat ambulante, ki jo Iščeš. Lahko se tl zgodi, da odpreš II vrat, preden se tl posreči najti prave. Nikjer nobenega napisa: kje Je zdravniška ambulanta, zobni ambulatorlj, kje Je soba za mater ln otroka, rentgen, stranišče Itd. NI dovolj, da ve za posamezne ambulante le upravnlea zdravstvenega doma. Zato bo prav, če za obiskovalce doma le obesijo napise. — 8. D. Kako delijo sobe Tolmin, M, maja. V Tolminu vlada občutna stanovanjska kriza. Zato je razumljivo, da Ima MLO precejšnje težave s pravilnim urejevanjem stanovanjskega vprašanja. Vendar pa se ne bi ■melo dogajati, da se nekaterim tovarišem, ki so uslužbenl v Tolminu, več mesecev samo obljublja soba, dočlm Jo drugi dobe takoj. Tako Je MLO dodelil »obo v Cankarjevi ulici št. 5 Mužlnl Slavki, ki je šele pred dobrim mesecem bila premeščena v Tolmin ln ki sedaj stanuje v komaj 1 km oddaljenem Zatolminu, dočlm je Pajntarju Jožetu, uslužbencu OLO Tolmin, ki že več kot šest mesecev posl za sobo, prošnjo odbilo z obljubo, da jo bo dobil, ko bo na razpolago. Mislimo, da tako poslovanje MLO Tolmin nikakor ni v skladu z našo stanovanjsko politiko ln da bi se v bodoče moral MLO bolj ozirati na objektivne razloge In manj na druge subjektivne okolaOsti. — H. J. -Dl EVI i ViSTI------------------ Glasbena šola rajona IV (Vič) ima v soboto 8. junija in v nedeljo 4. junija ob 20. uri. produkciji svojih učencev v Levstikovem kulturnem domu na Viču. 3177 Učiteljišče v Ljubljani vabi v nedeljo 4. Junija ob 15. uri na otvoritev fizkulturnega Igrišča, zaključni tizkul turni nastop in razstavo predvojaAke vzgoje. Vhod na igrišče la Komenskega ulice. 3176 Mladinski pevski zbor XI. gimnazije — Zg. šiška ima danes 3. junija ob 20. uri v telovadnici šole svoj zaključni konoert z narodnimi ln umetnimi pesmimi. V&hljemi vsi| 3179 Telovadno društvo »Triglav« Ljubljana, Zg. Šiška. zaključuje plesno vaje s turnirjem, Jd bo v soboto 8. t. m. ob 20. uri v nrostoru društvene telovadnice pri »Maa-timsu«. Pari za tekmovanje naj se Javijo pred pričetkom pri plesnem učitelju, vstopnina običajna. Za jedačo in pijačo js preskrbljeno. — Plesni odbor. 657 Člani filatelističnega kluba »Ljubljana«! Udeležite se množično nedeljskega izleta v Ramn.llr. Odhod ob 7.05 z glavnega kolodvora. Gremo delat na zadružni dom, po delu prijetna zabava. — V Unionu to nedeljo ne bo sestanka. Pojasnila in prijave v trgovini »Jugofilatelije«. 3197 Klub za konjski šport »Partizan* priredi v nedeljo 4. t. m. ob 16. uri na svojem vež-balifičn ob Staretovi ulici v Trnovem uro vzornega manježnega Jahanja. Z novimi začetniškimi tečaji prične klub vaditi v začetku junija In v začetku julija. Vsi, ki se za ta foort zanimajo, dobe Informacije v pisarni kluba, Tavčarjeva 2 ali pa v prostorih kluba v Trnovem, Zdravniško dežurno alužbo v Celju im# od sobote 3. junija opoldne do ponedeljka 5. Junija do 8. ure zjutraj dr. Ovrtila Maijan, Stanetova ulica 21-11. KONCERT!--------------------------------- .VII. javni nastop študentov Akademije za glasbo bo v soboto 8. junija ob 20 v Filharmoniji. Nastopili bodo študenti klarinetista prof. Gunzeka, violinisti prof. Staniča, eolo-pevod prof. Ropasove in pianisti prof. 8tru-kelj-Poženeilove. Podroben spored v Knjigarni muzikali j. VIII. javni nastop bo v sredo 7. Junija. -KMIO- LJUBLJANA UNION: Zaprto. MOSKVA: Angiefiki barvni film »Blanche 3hiry«. Filmske novosti 10, Predstav* ob 1645, 18.15. Zadnja predstava odpade, na-8topa pa Svengali ob 20.30. SLOGA: Ameriški Milm »Moja draga Kle-itina«. Inozemske brigade na avtoputu. -'■itave ob 16.15, 18.15 in 20.15. PreSpro-- za sindikate od 9—11. j-. OLI: Angleški film »Hamlet*. Brea Jumala. Predstava ob 20.30. TRIGLAV: Ameriški film »Jane Eyre«. Obzornik 86. Predstava ob 20. SISKA: Sovjetski fUm »Daljna nevesta«, bosanski meseSnik 22. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: FrancosJd film »Liubavni sen«, kratki film Pred narod- _ 'ARNIK: Amerlžfci film »Sedmi križ«, kratki film Naš les. POBREŽJE: Sovjetski film »Tretji udar rec«, makedonski mes. 18. OELJE METROPOL: Ameriški film »Močvirje«, Obzormik 27. DOM: AngleSki barvni film »Sarabanda za umrle 'ljubimce«, bosanski mesečnik 25. SOSTANJi Sovjetski film »Sedmero hrabrih«, Obzornik 42. PTUJ: Ameriški film »Tarzan zmaguje« filmske novosti. ROG. SLATINA: Sovjetski flim »Prva plesalka«, timske novosti 201. KAMNIK: Sovjetski film »Prelepa Vaailji-ea«, bosanski mesečnik 25. KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, tednik. SVOBODA: Češki film »Paidubiške gospe«, tednik. RADOVLJICA: Francoski film »Skrivnost«, Obzornik 40. BLED: Angleški film »Brata«, lutkovni fiilm Pionir ki dvojka. JESENICE MESTNI: Ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 38. VRHNIKA: Ameriški film 'Njen obraz«, fizkultura 7. DOMŽALE: Ameriški barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, tednik. Pionir 6. KOČEVJE: Jugoslovanski film ‘ Barba Žva* ne«, filmske novosti 5. SE2ANA: Avstrijski film »Kvarteit 8chram-mel«, črnogorski mesečnik 3. —VESTI IZ MARIBORA— SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 8. junija ob 20: MUlert »Vai moji sinovi«. Izven. V vogi Kate Keller-Slavi GorinSkova. v vlogi Ann Deever-Milena Godlnova. Nedelja, 4. junija ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Gostuje Janca Lipušček. Izven. ZABAVNO GLEDALIŠČE Gostovanje v Guštanju Sobota, 8. Junija ob 20: Veseli spored. Predprodaja vstopnic v prodajalni časopisov. Gostovanje v Velenju Nedelja, 4. junija ob 16 ln 20: Veseli spored. komi Opozarjamo vi-vlnosrradniSke Opozorilo vlnof nogradniie mariborskega vinogradniškega okoliša (vključno Slovonako gorice), da takoj izvršijo prvo škropljenje proti perono-spori vinske trte. Ministrstvo za kmetijstvo: Grupa za zaščito rastlin. Dežurstvo lekarn: V soboto 8. junija II. mestna lekarna. Gosposka ulica 12. -OGLASI- ZAMENJTAM enosobno stanovanj« a kopalnico v Kranju ea enako v LjuMjinl. Kogovšek Mirko, Kranj, Huje 28. 3195 TOV. KOSEC FRANCA FRANC, ki je izgubil dokumente v Mali vasi, naj se nemudoma zglasi v personalnem oddelku »LEK«, tovarna zravil. Celovška 185. 8181 OTROŠKA JOPICA, rumena, je bila izgubljena 29. maja od St. Vida na Šmarno goro. Po&toneza najditelja prosinn, da jo odda vratarju tlskarnp »Ljudske praviee«. RJAVA AKTOVKA z iivilekiml nakaznicami za junij, seznami, sviSnikl ln. zdravili Je bila pozabljena 29. maja v popoldanskem vlaku Postojna—Ljubljana. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov štampiljke na uputmn ali v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. M98 RJAVO AKTOVKO s knjigami in spisi sem izgubil 81. maja popoldne v Ljubljani. Najditelja prosim, da ml Jo proti dobri nagradi vrne. Mesarič Alojz. Dravlje, Sojerjeva 1, 8187 DENARNICO z nekaj denarja in osebno iz-kaanico sem izgubila v Ljubljani. Najdi-te'.ia prosim, da mi vrne izka/uiTO r.a njen naslov, denar nai obdTŽl. S194 ORNO LISTNICO z osebnimi dokumenti in tekstilno nakaznico sem izgubila pred nekaj dnevi v Ljubljani. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne dokumente na naslov: Nel Fani, Sattmerjeva 7. 3196 RJAVO LISTNICO z denarjem in osebnimi dokumenti sem izgubil 31. maja sredi Ljubljane. Najditelja prosim, da vrne dokumente na njdh naslov, denar nai obdrži za nagrado. 3175 IZGUBILA sem v usnjenem, črnem svežnju na gumb 8 ključe 2, junija od Tjrrševe . oesto 47b do Kopitarjeve. Prosim najditelja, da Jih odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. Ki.UA Jtti.ua. 1 jam. B—la, B-1®; -PRESKRBA- DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLP Ljubljana obvešča potrošnike, da si nabavijo meso v soboto 3. ln v a®®";" 4. junija t. 1. na živilske nakaznice: E"" jam., R—la, R-lb. B—2a, R-žl, E-Ž2; B-J RS—1, B-2, RS—2, R—3, RS-8, D—1; D-« D—3, SO-1- SO—2 in PO za mesec JunJJ Meso si lahko nabavijo tudi dajalci noseče in doječe matere, udarniki in bolum. V soboto dne 3. t m. dele meso od vse prodajalne mesa. , „ V nedeljo dne 4. t. m. dele meso 0“ r"i* običajne rajonske poslovalnice In posloval nlce na trgu. DELITEV BRIVSKEGA MILA Obveščamo vse moške Ljubljane, da si lahko 1 živilskih E—la m n ■ - m—m»> — - R-ril, R—Ž2. R—2a, R-š, R-l, RS-li 8-$ BS—2, R—3, ES—3, za mesee maj po 1 ko* mad 5 dVg brivskega mila* ,ixi Naročamo razdeljevalcem, da smejo deliti brivsko milo samo moškim potrošnikom H* to na živilske nakaznice, ki Imajo glave polnjene točno z vsemi podatki. Brivsko milo dele naslednje prodajalne ra-oiondranih živil: Florjanska 22, Frančišk®” »ka 10, Krekov trg 11, Miklošičev cesta »• Gajeva ceecta 5, Vodnikov trg 5, Resleva cesta 8, Kongresni trg 3, Sv. Jakoba trg 7, Karlovška 19, Povšetova 71, Prisojna J-Smartinska 10 in 107, Bezenškoma 22, Zaloška 22, Litijska 87, Celovška 144, 248. 85, Ceun«; tova 26, Stožice 175, Tyrševa 47c, Bežigr«* 13, Hotimirova 18, Tyrševa 86, Vodovodna 68, Einspielerjeva 20, Vodnikova 181, St. VIA Medvedova 12, Opekarska 31, Božna dol™* ZVII-S4, TržaSka C Galjevica 9a, Gosposvetska 6, Gregorčičeva 15, Rimska 8, Tyr-šetva 31, Vrhove! 16, Tržaška 79, Pred ko-njuSnioo 4, Tržaška 8, Kongresni trg 2, slovalnice v RLO V — Polju ter industrij* skl magazini. ZAKLJUČEK DELITVE LIMON Obveščamo potrošnike ln razdeljevalce ijr vil mesta Ljubljane, da dele limone ean,(’ 8e do vključno ponedeljka 5. t. m. .. Razdeljevalci živil morajo preostale kou-čine limon oddati najkasneje v torek 0. t trgov, podjetju »Ekonom«. Ljubljana. Tjt-Bova eesta 12, dvorišče. DELITEV NAKAZNIC ZA SLUŽBENA POTOVANJA ZA MESEC JUNIJ UM Narodna banka FLBJ Ljubljana bo delil* nakaznice za službena potovanja 8.. 5. in *• t. m. vsakokrat od 8—12. „ Za območje ULO I„ RLO III. in RLO bodo delile nakaznice pristojne rajonske Dj llale Narodne banke, za območje RLO II. » BLO IV. pa filiala Narodne banke Wl. Ljubljana, Tyrševa cesta. -SOLSTVO- Dekanat pravne fakultet« obvešča slušatelje, da se prične tečaj za I. le-=, flhdesksA. S20J na oglasnih deskah- RADIO Poročila ob 645. 7.00, 12JO. 15.00, 19.00; 22.00 in 23.30 — 6.00 Budnica — 6,05 JutranJj telovadba — 6-30 Zabavno glasbo izvajaj«’ razni instrumenti — 7.10—8.00 Jutranji kcjv oert — 12.00 Lahek opoldanski spored — J*.*; Pester spored slovenske narodne in umeta* glasbe vmes ob 18.00—1845 Mladinska daja: 0 odnosu mladine do svojih 'staiie' in staršev do svojih otrok — 14.00 Pes*0* spored izvaja Mali amaambl Radia Ljubija*8 p. v. Alberta Jermola — 14.80 Kulturni P?®" gled: O delu naših slavistov — 14.40 KJ** virske in violinske skladbe M. Ravela 7* 15.10 Glasbena medigra — 15.13-15^0 Fiaku> turni pregled — 18.00 Poje pionirski ter«®' -» 18.10 Oddaja za pionirje: Kaj pa P«®X ničel — 18.30 Igra Zabavni orkester Radi; Zagreb (Prenos iz Zagreba) — 1945 Lahe* večerni koncert — 20.00 Tedenski zunaJU®" političtu pregled — 20.20 Hrvatska naroda* glasba (Prenos iz Zagreba) — 20.50 Izb^J humorističnih teikstov iz Čehova — 21-3° Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana > v. Bojana Adamiča, Poje Fulvia Blsiani ~Z 2245 Za ples in razvedrilo — 23.35 ZaMjuče* oddaje. OSMRTNICE Dotrpela je naša dobra mamica, stara ma in sestra VALBURGA R02ANEC r°* VOLAJ, bivša hotelirka v Dobrni, v 61, laPJ •tarostl. Pogreb naše mamice je bil včefl« 2. Junija popoldne v Dobrni. — Žalujoči* Helena Sterle, hčerka, Frano im Karli, s*. 1950. Dne I- junija t. 1. nas je v starosti 75 1J* fcanenjada zapustil moj ljubi mož, naš o*e> •tari oče, tast in stric IVAN d6pLIHAB» gostilničar na Anskem vrhu pri Celju. P® greb dragega pokojnika bo v soboto 3. nija ob 16. uri na mestno pokopališče v llu. — Žalujoči: žena Valerija in otW>oj» družine Doplihar, Fran golič, Vida Gorki* & ostalo sorodstvo. Sindikalna podružnica Okrajnega skega odbora Krško sporoča, da je po kratBi koga < nučni Pogreb bo v nedeljo 4. junija popoldne. brega tovariša bomo ohranili v trajn®w spominu. Nenadoma nas je za/pustila moja ljublj®®? žena, mama, ANGELA ŽNIDARŠIČ. PoS^i) drage pokojnice bo v soboto 8. Junija ob 16. uri iz Zal — mrliške vežice sv. AfL dreja na pokopališče. — Žalujoči mož otroci. — Ljubljana, 1. Junija 1950. ZAHVALE vsem, ki so jo spremili k poslednjemu P®' čiitku in okrasili njen prerani grob s c\m tjem. Prav posebno se zahvaljujemo organizacijam, zlasti komiteju Partije, dikalni podružnici Doblar, Zvezi bor®®:/ OF, AF2, LMS Ročinj. Doblar in &&ČZ govorniku tov. Zavadlavu za ganljive ®, •ede ob njenem grobu ln mali pionir* godbi za prekrasne žalostijnke, pevoean. Jr darovalcem kraenlh vencev. Posebno »e K. hvaljujemo elektrarni Doblar, ki nam .ri požrtvovalno stala ob strani ln omogc®fii prevoz naše ljubljene Olge v njen roj®1^ kraj. Vsem, prav vsem iskrena bva§ai Žalujoči: starši, sestra In brat Stani#®",. Vsem, ki so z nami sočustvovali ob našo drage mamice ALOJZIJE LEK®. I lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se rudnika Velenje za njihovo vsestraaskojj. moč pri prevozu rajnke iz bolnice Slov®^,, gradeč, enako tudi rudniški sindikalni ol ter vsem ostalim, ki so Jo spreagii zadnji poti. Najlakrenejša hvala dr. K®*?,, zdravniku slovenjgraške bolnico. ea.Pg™ tvovalni trud Im napore, da bi ji rosil - v-*- a s5»r*J* llo ,-- UJ. UU uu U«|UV1V, V« Ji *v ljenje. — Žalujoči: mož Jože, hčerki ! stvo. svaka Jože ln Beno in ostalo Zahvaljujemo se vsem, ki ete spremili,?* zadnji poti našega nadvse ljubljenega In brata FRANCA VAVPOTIČA. Prav Ig sebmo se zahvaljujemo tov. Janku za ppmoč in tolažilne besede, tovariše®J®*L poslovilna govora ob grobu, častni pevskemu zboru, posavskim fantom ln vs<3jj ti »te s cvetjem ali kakor koli spomin našega dragega Franclta. — z joča družina Vavpotič. --------Ul >!>*** Ureja arednlSki odbor — Odgovorni arednik Dušan Bole — Naslov “re4?i: Stva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopliarjeva 2 — Telefon uredništva im upraJ„. 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 50-30 — Telefon ogla80 ® oddelka 36-83 — Štev. cpk. računa 604*90601-0