Telefon št. 11». Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DISEiAVSICA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsah delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se i.e viafajo Keii;»Jruri, pisn.s se kp sprejnraio Uprava: Ljubljana. Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po mznašalcih izven Ljubljane 22— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane T Din. Malih oglasov trgovskega značaja, slane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane ;Te-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 84. V Ljubijam, sreda 14. aprila 1926. Leto L Poštenost demokratov. Zborovanje socijalistične delavske internaeijonale. Čudne so metode naših demokratov. Kadar so 'brez moči, se slinijo in hlinijo narodu, obrtniku in uradniku, mu obljubljajo vse mogoče dobrine in ugodnosti, ga rote o 'pravilnosti svoje politike, se zaklinjajo na pravičnost in usmiljenje do izžetega ljudstva, kritizirajo na-redbe demokratom nasprotne vlade in so celo bolj pobožni kot je polbo-zam škof sam ali pa zastarela terci-jalika. Kadar jim pa od kje zazveni, da se obeta demokratom korito, ta- kr; V BRUSLJU POSTAVIJO MATTEOTTIJU SPOMENIK. - USTANOVITEV MATTEOTTI JEVEGA FONDA. - ZA DEMOKRATIZACIJO ZVEZE NARODOV. - PROT! NOVI I NT ER N ACIJ ON ALI -PRIHODNJI KONGRES 1927. LETA V LONDONU. 7------ at pa pokažejo svojo staro barvo, J A •} ' tl 1 barvo osebnega uža ijenea, ki hoče svojo jezo irazliti na nepriljubljeno osebo, pa naj pri tem tnpi magari tisoče nedolžnih ljudi različnih stanov i-n strank. Demokrati gredo v isvoji ideologiji, v svojem zakrknjenem dogmatizmu tako daleč, da vse, kar slepo uo prisega in upogiblja hrbtenice pred demokratsko^ izvoljeno gospodo in ponižno' ne hlapčuje demokratskim težnjam, tirajo v pogibel in bi jih najraje justificirali, ali pa vsaj izolirali od »poštene« državotvorne družbe. Kot nastopajo demokrati in kot delajo 'demokrati z narodom in poedinci naroda, tako je delala z drugoverci španska inkvizicija, ki se je razlikovala od demokratske sedanje inkvizicije samo v tem, da so španski inkvizitorji drugoverca po kratkem prevdarku Poslali na drugi sivet, demokratska inkvizicija ga pa zapiše 'počasnemu umiranju, hiranju in bolehanju, za kar ne zadošča en rabelj, temveč jih je na stotine. In pri vsem tem hočejo demokrati veti jati za pristaše .svobodoljubja, svobodne misli in hočejo podpirati svobodno prepričanje. Dejansko .so pa najogabnejša cok-Ija pri razvoju 'svobodnega miselnega razmaha, so najbolj prikriti in zahrbtni ti ran i svobodo same in to v polni praksi, ne samo v teoretičnem razglabljanju. Klerikalci so v mnogoeem boljši, 'so odkritejši in tudi načela sama. ukso zamotana v vzhičeni besedni nimbus, ki je samo krinka za. gnilo praznoto demokratskega miselnega svetovja. Zadnje mesece, ko so demokrati stali v nekaki opoziciji in se (smatrali za vladne kontrolorje, je demokratsko časopisje zagazilo v tako protidržavotvornoist po lastni njihovi ideologiji, kakršne še noben protivladni list ni zagrešil, pa četudi je dosledno nastopal proti obstoječim vladam. Dem. so kot spokorjeni nastopali pred narodom, kot .^poznavalci in kot glasniki resnice in.piavioe, kričali proti korupciji kričali proti krivičnim redukcijam in prem cisti tv am uradništva, proti meču venem u zatiranju delavstva za vso 'svojo hlinjeno godljo, ki so jo servirali narodu im poslušnemu uiradništvu, so pa špekulirali, spletkarili, snovali in kovali svoje maščevalno načrte za vso one, ki so se izneverili edino izveličavni in edino državotvorni demokratski stranki, ali pa, ki se niso ‘hoteli zanjo žrtvovati z dušo in telesom. Žalostno je, da iso še priganjači in podrepniki, ki .slepo tavajo in racajo za 'demokratskimi veljaki, katerhn je narod samo čreda ovc, k) naj molči, uboga in posluša, vise drugo urede .gospodje demokratski generali isamj. Te dni je pa. demokratom zadišalo, da uispo mogočo Pribičoviču, Curih, 14. aprila. Eksekutiva so-cijallistiene delavske intemacijona-le je završila svoje delo. V počašee-nje Matteotti jevega ‘spomina je sklenila, postaviti v bruseljskem ‘delavskem domu Matteotti ju spomenik, obenem uverjena, da bo siko.ro lahko odkrila spomenik tudi v Italiji. Sklenili so tudi ustanoviti Mat-teothijev fond, ki .naj podpira delavsko gibanje, v državah, * kjer ni demokracije. Dne 15. junija pa naj intemacijonali priključene 'stranke celega ‘sveta 'zberejo prva sredstva zn ta fond. Komisija, ki se je posebej bavi-la iz Zvesso narodov, je predložila eksekuitiivi. fožadevno obširno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija zahteva predvsem temeljito demokratizacijo Zveze narodov i(n dotdedno temu zahteva, da .se 'bistveno dvigne važnost skupščine Zveze narodov nap,rani dosedanjemu svetu Zveze narodov. Z 247 proti 3 glasovi je odtklomila iuternacijonala predlog angleške delavske stranke, da začne interna-cijonala pogajanja s komunistično internacijonalo glede ustvaritve nove, vse obsegajoče internaeijonale. Za predlog 'sta glasovali te angleška delavska 'stranka in poljska ne-zavilsna stranka. Eksekutiva se .ji* dalje ^ obširno bavila iz izadevami, ki se tičejo raznih dežel in držav. Obravnavala1 je tudi poročilo bolgarske socijalne dcnn akraoi j e o boju, ki ga vodijo za. dosego amnestije. Poročilo navaja, da so bolgarski socijalni dembkrati dosegli v tem pogledu že lepe in 'zadovoljive uspehe. Prihodnja seja soeijaliistiene delavske ‘internaeijonale se bo vršila 17. maja v Londonu, na predlog delegata angleške delavske stranke Hondeilsoiiia pa se bo vrši! prihodnji kongres leta 1927. v Londonu. Novi ministri imenovani. Belgrad, 14. aprila. Miletičeva domišlja je ostala za enkrat brez posledic. Že tekom včerajšnjega dneva je kralj podpisal ukaz, s katerim jo postavil iza finančnega miinilstra dr. Ninka Periča, za železniškega ministra pa Vaso Jovanoviča. Kriza je torej rešena tako, kakor je bilo že včeraj sporočeno. Zanimivo je, da je Miletič, najzvestejši pristaš Pašičev, demisijoniral šele, ko sc je posvetoval s Pašičem. Vsaj je obiskal preje Pašiča, potem šele konferiral z Uzu-novičem. Zato smatrajo, da je Pašič napačno in nepravilno začel ofenzivo. Do seje glavnega odbora radikalne stranke ne bo sedaj nobenih izprememb. Na seji glavnega odbora bo dobil Pašič seveda zaupnico, poizkusil bo tudi s Pribičevičem, vendar pa bo težko vzdržal enotnost radikalnega kluba. Brez enotnega radikalnega kluba pa bi mogel Pašič zagrabiti vajeti v roke le, če napravi državni udar. Zanimivo je, da se tudi o takih namerah v Belgradu precej govori in razpravlja. ODKRITJE VELIKANSKIH LEŽIŠČ ŽELEZA V RUSIJI. Moskva, 14. aprila. Na Ljeninovo pobudo so začeli raziskovati pokrajino okoli Kurska, ker so domnevali, da se nahaja tam velika množica železa. To domnevo so črpali strokovnjaki, ker je kazala magnetna igla v teh pokrajinah vedno gotovo posebnost, ki si je niso znali razlagati. Sedaj so ta raziskavama končali in dognali, da se nahajajo na teritoriu 300 kvadratnih kilometrov velikanske zaloge železne rude. Strokovnjaki i ačunajo, da se nahajajo v teh pokrajinah okroglo 16 do 20 milijard ton da preko! ali tudi strto kolo isloven-slkih demokratov v vladino priprogo in. zrastel jim je grebe«, močnejši od prejšnje ponižnosti i,n >v svetem zanosu so pozabili na vse, na poštenje, na pravico. Precej prvi dan so razodeli, da jim je pojmovanje pravice in krivice samo slučajno propagandno sredstvo, da pa v praksi oba pojma ne pomenita nič, vsa j iza narod ne; kajti kar olkremojo demokrati, je po njihovi ideologiji pravilno in pravično, pojem krivico jo sploh odveč. In zato m precej prvi dan zapretili v prvih stavkih skromno, plaho se še ozirajoč okrog sebe, i:0y va,rn°, proti koncu pa od- ločno ni demokratsko zavito. Zapredi so 1 uolju, katerega se baje nikoli še niMo hali in zapretili so'Lončarju, ki za boga milega ni nikoli skrivil lasu demokratom, razen, da je zapisal nelkaj 'zgodovinskih resnic o jalovem '.slovenskem liberalizmu. čiste železne rude. Na zadnjem mednarodnem geološkem kongresu v Stockholmu so ocenili vse železne rudnike v Evropi in Ameriki, vštevši tudi Rusijo na približno 1() milijard ton Sedaj je postalo seveda nadvse aktuelno vprašanje, kako bi mogla sovjetska Rusija izkoriščati te za-ade in baje nameravajo pritegniti v to svrho tudi inozemski kapital. UOSPOSKI DOLŽNIKI. Berlin, 13. aprila. Hohenzollerska gospoda dolguje nemški državi na davkih gosposko vsoto sedem milijonov zlatili frankov. Kljub temu pa ta gospoda dobro živi in mirno spi. '*" ■ -— ... 1 oda ne Pluclja in ne Lončarja pret-a.jo ne bodo v hudo zadele, 'kor indirektna je pretnja učiteljstvu, tej siromašni pari, /katero vsakokratni, na j kr vol oenejše pač demokra tis/k i režim vlači iž brega v breg, iz soln-ca v temo — v večno /kroženje in romanje. In tisti narodni svetniki, politični .mučeniki, glasniki viseodrešujoče jugoslovaniske svobode javno razglašajo 'maščevanje za dneve, ko se n/iso mogli šopiriti v vladi, vpijejo maščevanje Puclju in Lončarju, učiteljstvo se pa pripravlja na krvava1 dneve demokratske inkviziciji1, če se ras posreči, da. se Žerjav s kobaca *k vhul nlii) j cis 'ki 'hi j» mo ral (,rzavni kapital. P°pZR-AKlJ 12 PAR,ZA v TOKIO. i„x. :ar!,z’ *d. aprila. Francoski vo- Imdniu i PcUeticr d’(Oisy bo v pri- • rl ! z ,etal°m preletel pro- čtn,IZ \ AX}Z^ v 1()kl(): Za ta Polet ra-a 4 dni. Vsekakor nov rekod. Borza. Zajjreb. Berlin 13.5225—13-5625 (13.5225—13.5625), Italija 227.87—22D.07 (227.844—228.044), London 275.90—277.11) (275.79—276.99), iNewyork 56.64—56.94 (56.637—56.937), Pariz 196—198 (195—197) Praga 168.08-169.08 (167.97—168.97), l>,i' naj 8.007—8.047 (8.0046- 8.0446) Čurili 10.9425-10.9825 (10.94769-10.9876) Bruselj 215.50 (sklep). -.Cur^-^lRTad 9 ,225 (9-125>* Ihidiin {7%M)' IWl1" 123.36 20j835 (20-835), London ^5.19875 (2,».195), Newyork 518.375 (518.12) Pa n z 17.92 (17.85), FVaga 15.35 (15.35), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.13 (2 14) Bruselj 19.80 (20.05), .Stockholm 138.90 (138.90), Kopenhagen 135.90 (135.75), Oslo 112.40 (111.35), Madrid 73.75 (73.25), Var šava 56.25. .,1) h L A \ S K A PULI TJKA- Štev. 81 Boj draginji. V Jugoslaviji tarnamo nad nožno-■>110 draginjo. Država se ne gane, da bi pospešila pocenjevan je, celo nasprotno pospešuje —r podražitev. V Švici je n. pr. čisto drugače. Opaža se, da so tam živi jenske potrebščine vsako leto ceneje. Statistika, ki jo je izdalo te dni konsumno društvo v Winterthuru, v svojem letnem poročilu, kaže naslednjo sliko: Cone marca meseca 1. 11)20 (najvi-š.jc. ki so sploh bilo) in letos v marcu: 11)20 1026 šv. fr. šv. fr. .sveže maslo 8.40 5.— emendolski sir 4.70 3.90 kokosova mast 4.20 2.10 olivno olje 5.20 3.30 kruli 1.15 0.87 gr is 1.05 0.72 ovseni svalki 1.20 0.64 boli fižol 1.50 O.ali indijski riž 1.60 0.80 testenine 1.40 0.02 kristal sladkor 1.70 0.54 mlečna čokolada 8. •>. češplje 3.;>0 1.20 k akno limon 5.40 2.— premog airtrazit 22.80 13.— union brikete 14.25 7.70 ni i lo 4.— 1.63 Ako preračunamo to v naš denar ter vzamemo za 1 šv. frank 11 Din., iz-\ cino tedaj iz tega poročila, da v Švi ci. ki nima nobene sladkorne tovarne, stane sladkor danes Din 5.94 — pri nas pa 14 Din. ker imamo 8 tovaren za sladkor im nadprodukeijo sladkorja... Švica je demokratična država, kjer ljudstvo odloča o sebi in svoji usodi. Pri nas pa?... Ne bo še draginje konec, ker je pri nas Pašičii in Radiču precej vseeno, kaj hočejo široke množice — kajti proti diktatu teh dveh veljakov ne zrno rejo ničesar niti — množice same... Blažena Jugoslavija! Denuncijantska politika, V našem listu smo že omenili, da so meščanske stranke po volitvah v Trbovljah ponovno s prozornim de- nu.noijantskim namenom pisale v svojih listih, da so bili v trboveljski občinski zastop izvoljeni tudi komunisti, in da bo morala politična oblast že vsled tega posvetiti svojo pozornost tem volitvam, da je v obče vprašanje, če bo mogel ta občinski zastop delovati. Demokrati, katerim je nasilje in deuuucijantstvo Alfa in Omega politične modrosti, so začeli prvi pisati v tem tajinstvenem tonu, ki je zgovorno razodeval njihove srčne želje, sedaj so se oglasili tudi naši klerikalci. Le ei-tajte včerajšnji »Slovenčev dopis s Trbovelj! Ali ni za moralni milje naših meščanskih strank značilno, da se ene kot druge tako rade tolažijo z možnostjo, da bo oblast onemogočila delavskim zastopnikom, da bi v delavski občini sodili in vršili delavstvu koristno politiko0? Ali ni, da rabimo pravi izraz, za naše klerikalce narasnost sramotno, če se nadejajo, da bo trboveljski občinski zastop razpuščen, da bodo v Trbovljah zopet vladali geren-ti, kakor že tako dolgo vladajo v Ljubljani1? Klerikalci so imeli v ljubljanski občini priliko spoznati, kako krivično je paševanje gerentov, kako bije v obraz vsakemu najprimiti vnejšemu načelu pravičnosti, če se razpuščajo po suvereni in svobodni ljudski volji izvoljeni občinski zastopi. Pa ker niso v Trbovljah zmagali klerikalci, bi jim kot pravičnim kristjanom sedaj prišlo prav, da se vlada tam makar po zakonu o zaščiti države, da se le onemogoči poštenim delavcem pošteno občinsko delo. Povedati moramo še enkrat, da so skoro vse stranke, kar se jih je udeležilo volitev v Trbovljah imele na svojih kandidatnih listah tega ali onega bivšega komunista, pa niso menda zato videle v nevarnosti niti trboveljsko občino niti slavno in vekovečno našo državo. Zlasti demokrati, ki .s tako slastjo pišejo o tem, naj raje molčijo. Sploh je čista in uprav samonikla sramota. da se venomer denuncira vse, kar se zdi našim strankam količkaj komunistično. Demokratom bi moralo že bili dovelj tega njihovega državotvorno denunci jamskega početja. Ne gre nam samo za konkretne primere pri volitvah in drugih peripetijah De lovske zbornice ter za trboveljski slučaj — gre nam tudi zato, da povemo tem čednim in preeednim strankam, da tudi komunist kot tak ni človek, ki je izven zakona in katerega se lahko besno preganja kot divjo žival. Nasa trboveljska kandidatna lista je bila in je delavska socijalistična lista, in 'kdor se te Liste dotakne, kdor bo skušal kakorkoli motiti občinsko delovanje pravilno izvoljenih socijali-stičnih zastopnikov v trboveljski občini. ta naj ve, da bo imel proti sebi ves proletarijat brez razlike, in da bo borba v tem slučaju tako huda in težka, kakor si malokdo predstavlja. Zato ponavljamo še enkrat: Roke proč od trboveljske občine! Občni zbor »Konsumnega društva za Slovenijo.« Pokret delavskih množic je našel svoj končno veljavni pravec. To se je pokazalo že v strokovnih organizacijah. 'ki so prerojene po dolgem notranjem vrenju naperile znova vse svoje sile na pravega, zunanjega sovražnika in gredo sedaj po točno začrtani poti nemoteno naprej, kakor valjar, ki stre mirno pod sebo-j vse, 'kar se mu zoperstavlja. Na tej svoji novi poti so si delavske množice postavile že tri važne mejnike. Zmago v Obrtno sodišče. v Delavsko zbornico in v občino Trbovlje,'ki pomenijo prav mnogo za ves naš delavski pokret in za vse naše so-cijalno delo in življenje. Na nedeilj.ske.m občnem zboru Konsumnega društva za Slovenijo se je pokazalo, da proces ozdravljenja in koncentracije ni zajel le strokovnih, temveč tudi vse tiste organizacije, ki vrše svoje delo v zvezi s težnjami razrednega delavstva. Na občnem zboru je bilo zastopanih, razun ene, v,seli 39 podružnic po 3'.) delegatih. Od načelstva in nadzorstva. je prisostvovalo zboru 23 odbornikov, tako da je bil zbor do malega polnoštevilno obiskan, kar je 5 članski verifikacijski odbor soglasno potrdil. V imenu načelstva je podal obširno poročilo o trgovskemu stanju zadruge ravnatelj Jurčič in v imenu nadzorstva pa njegov predsednik A. Kristan. Iz obeh poroči! je izzvenela konstatacija, da je zadruga, kljub ogromni gospodarski krizi, ki vlada vsepovsod. do.se.daj vse težave uspešno premagala. Referenta sta povdarjala, da je reorganizaeija poslovanja v polnem teku in da. je posebna komisija, v kateri so sodelovali člani načelstva in nadzorstva in h kateri je bilo pritegnjenih tudi več zunanjih strokovnjakov, izdelala natančen in vseskozi pretehtan delovni program, iio katerem naj zadruga v bodočem letu uravna svoje poslovanje. Debata k poročilu načelstva in nadzorstva je bila živa in mesjoma tudi stvarna. Tudi kritike ni manjkalo, najbolje je pa prodrl v jedro stvari in pokazal, da se je v stvar dobro zamislil, Pelikan iz Maribora, ki je v svojem govoru podvrgel poslovanje in gospodarsko .stanje zadruge temeljiti analizi in povedal. kaj mu je prav in kaj ne. Poudarjal je, kaj se mora po njegovem mnenju brezpogojno preurediti ter zahteval zlasti, da se mora izobraževalno delo med članstvom še podvojiti in sto riti vse, da pridobi zadruga še večje in večje zaupanje med članstvom, ki ,io itak isvo^a iiemnejm* zaupanje v svojo zadrugo pokazalo — s povečaajoni hranilnih vlog. Po debati se je vršilo glasovanje in je sedanje vodstvo dobilo soglasno odvezo. Pri razpravi v raznih predlogih je rcferiral zadružni tajnik F. Svetek o delovnem programu za bodoče leto. Tudi iz njegovega referata je bilo razvidno, da je imela komisija, ki je sestavila delovni program, pred očmi celot 110 poslovanje in da je sestavila svoj delovni program na podlagi temeljitih študij in statistike. V delovnem programu so uvaževa-na vsa vprašanja, toliko v pogledu trgovske retitabilitete. kakor tudi idejne strani zadružnega gibanja. Do posled- nje podrobnosti -o izdelane direktive kako naj vodi vodstvo celokupno delo. Delovni program določa, kako je voditi borbo za davčne olajšave, urediti upravne stroške, u.službenske plače, določiti minimalni promet posameznih prodajalcu, pogoje za ustanovitev novih prodajalcu, razmerje zalo ge v prodajalni naprani mesečnemu prometu, višina zaloge v centralnem skladišču i' razmerju do celotnega pro meta, vprašanje kreditiranja blaga, deležni kapital, prepis deležev pri prehodu na zlato bilanco, itd. Naši zadrugarji se zavedajo, da ni prehod iz povojnega v mirovno gospodarstvo lahek posel, vendar >o pa imena sodrugov, ki se sedaj nahajajo v vodstvu zadruge garancija, da se bo delo zadruge nadaljevalo in dovršilo z najboljšim n, peli oni. Novo vodstvo Konsumnega društva je sestavljeno iz starih preizkušenih sodrugov in novih, mladih sil. Iz splošnih proletarsko politični hvidikov pa predstavlja to vodstvo koncentracijo vseh sil v enotno delovanje! Novo vodstvo je. sestavljeno tako: Načelstvo: Simon Jurčič, Valentin Vrhunc, France Svetek, J. Udovč, Kovač, K. Tek a u c, Rado Čelešnak, Vilhar, J. Rozman. Nadzorstvo (ožje) A. Kristan, F. Uratnik, J. Stanko, Štefanija Brezarjeva, Bučan, Selan. Bradeško, Ahčan. Širše (zunanje) nadzorstvo: JI. IV likan (Maribor), Lajovic (Tržič), Štraus (Šoštanj). J. Jeram (Jesenice), J. Pete-jan( Maribor), M. Jakopič (Gorje), Logar (Mežica), Čop (Prevalje) F. Mlinar (Črna), M. Plankar (Celje). Po poteku teg aobčnega zbora, in po sestavi novega vodstva smo prepričani, da je bil ta občni zbor no samo za zadrugo, temveč za vo.s delavski pokret zgodovinske važno-ti. Bodoči meseci bodo pokazali, da imamo prav! Pravijo... Takole je romal Radič po Pa-kracu, kjer jc ministra Miletiča na glavo postavil. Dužnost je storil, ie šolo obiskal, ]>a tam glavno skrb razpelom posvetil. Po njegovem bi se lepše podale šolam Kristove slike in Kranjcem, Slovencem prepušča razpela in križe. Ko pa je čakal na shod, na ljudstvo in množico, ni šel na guljaž v gostilno, marveč pogovarjat se z. bogom v cerkev. Celo uro je klečal, molil, prosil in pokoro obljubljal. Pa šc ni bilo dovelj le molitve. Opoldne na shodu, ko jc zvonilo, se je pred vsemi lepo prekrižal, zaprosil dobro letino seljaškemu svetu. V molitvi in pobožnosti jc Radič ta dan prebil, kar njega naj za svojega generala tudi klerikalci postavijo. lack London: Železna peta, (Socijalnt roman. Prcvel I. V.) (Dalje.) „Ne soglašam z vami," jc posegel škof More-house vmes, med tem, ko je njegov bleda asketski obraz lahno porudel in izdajal notranjo napetost. »Vaše predpostavljanje je napačno. Ni^ nobenega konflikta interesov med Delom in Kapitalom — ali vsaj, ne smeli bi biti." „llvala,“ reče Ernst s povdarkom. "S lo trditvijo ste mi vrnili moje doumevanje." „Ali zakaj naj obstoja konflikt," vpraša škof vneto. Ernst zmaje z rameni. »Mislim da zalo, ker smo tako ustvarjeni." „Ali lo vendar nismo." »Govorite o idealnem človeku," vpraša Ernst, „ki je nesebičen in bogupodoben in številčno tako' redek, da praktično niti ne eksistira, ali govorile o navadnem povprečnem človeku?" „0 zadnjem," je bil odgovor. „Ki je slab in grešen in nagnjen k zmotam?" Škof Morehousc potrdi. „ln malenkosten in sebičen?" Morehouse pokima zopet. »Pazile,“ svari Ernst. »Rekel sem: ,sebičen . »Povprečen človek je sebičen," potrdi hrabro škof. »Poželi vse, kar more dobili." »Poželi vse, kar more dobiti res je žali- bog." »Tu vas imam.' Čeljusti Ernsta se zaprejo, kakor past. »Dovolite, da vam dam primer. — Nek mož dela pri cestni železnici." »Ne imel bi lega dela, če bi ne bilo Kapitala, ga pretrga škof. »Res je, ali priznali boste, da mora Kapital propasti, ako bi ne bilo delavcev, ki zaslužujejo dividende." Škof molči. »Priznale to," sprašuje Ernst. Škof pokima. »Potem se najine trditve krijejo." reče Ernst »in zopet sva lam, kjer sva bila. Začnimo zopet. Delavec na cestni železnici daje Delo. Akcijo-nnrji dajo Kapital. Z združeno močjo Dela in Kapitala se zasluži denar. Oni si zasluženi denai razdele med seboj. Delež Kapitala imenujemo dividende, delež Dela pa mezdo." »Tako je," pripomni škof. »Torej ni vzroka, da bi se ne mogla izvršiti delitev mirnim polom.' »Pozabili ste, o čem smo prej soglašali,' odgovori Ernst. »Rili smo si edini v tem, da je povprečen človek egoist. On je mož, ki eksislna. Povzpeli ste se v zrak in delale razloček med človekom, kakršen bi naj bil, a ni. Stopite zopet lepo na zemljo. Delavec, ker jc egoist, hoče vse, kar lahko dobi pri delitvi. Kapitalist, ker jc egoist, hoče tudi vse, kar lahko pri delitvi pograbi. Ako pa je od nečesa toliko in toliko tu, in ako oba hočeta vse, kar od tega nečesa lahko pograbita, nastane konflikt interesov. In to je konflikt interesov med Delom in Kapitalom. In to nepomirljivi konflikt. Tako dolgo, dokler bomo imeli delavce in kapitaliste, se bodo prepirali o delitvi dobička. Ako bi bili danes popoldne v San Fran- čišku, bi morali hoditi peš. Niti ena cestna železnica ne vozi." »Zopet stavka," vpraša škof prestrašeno. »Da. Oni se prepirajo o razdelitvi dobička cestne železnice." Škof Morehouse je bil razdražen. »Ni prav to," vzklikne, »laka kratkovidnost delavcev. Kako se morejo nadejati naših sim-patij?“ »Ako smo prisiljeni, < 1 a nimamo iti peš," raša Ernst zvito. Ali škof Morehouse vpn se ni oziral na to, nego je nadaljeval: »Njihove zahteve so nizkotne. Ljudje naj bodo ljudje, a ne kot neumne živali. Sedaj bodo tam nasilja in kri in žalostne vdove in sirote. Delo in Kapital hi si morala hiti pri.i:*~ telja. Morala bi roko v roki delali v obojestransko korist." »Ah, sedaj ste zopet zgoraj v »"ku'sJ”’’ pomni suho Ernst. »Vrnile se na zennj ■ • 1 nite se, da sva oba potrdila, da jc P°M 1 * 11 človek t-goisl." r ...Mi ne smel bi bili," vzkliku* ‘j"< ■ ... .... vimi.” odvrne Ernst ml, u, “fi ”4"’ ./- ali „„ preslano l.iti ” r; ,Sm'‘ ,b i,ivS vb >cii,,lm-,n »istem, 1,1 egoist dokler bo zinci ' bazira na svinjski etiki. št ur se je zgražal, oče se je smejal. Da na svinjski etiki, je brez usmiljenja nadaiieval Ernst, »do je smisel kapitalističnega sistema. In zanj se zavzema vaša cerkev, o tem midipujetc, kolikokrat stopite na prižnico. Svinjska etika! Ni drugega imena za to." (Dalje prib.) Dnevne novice. Namakaj z „Žensko hvalo“ — pen z »Jelenjim milom“! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti. SCIiiCHTOV NAČIN PRANJA Križem sveta. Debata o cucljih v francoski zbor-niei. Medtem ko vrednost franka pada vedno nižje, je zadnjič v zbornici div jala ljuta debata o cucljih za dojenčke'. Dr. Pinard, dekan zbornice, je predlagal, da je pol roben zakon, ki pre-pove materam dajati cuclje otrokom. Govornik je. v dolgem govoru utemeljil svoj predlog, da je cucelj, ki .sicer umiri dete, da ne joka, zelo nevaren, ker se na njem nabirajo bolezenski bacili in pridejo v otrokova usta. Velika umrljivost med dojenčki v Franciji izvira iz cuclja. Dol s cuclji! Minister za lo.gijeno je odobril predlog. Komunistični poslanec damam um je omenil, da je sovjetska vlada tudii že davno odpravila strašne cuclje. Opozicija se pa ni dala pobiti. Nasprotniki predloga .so kričali, da bo dete sesalo kaj drugega, če nima cuclja iz gumija. »Otroci vedno sesajo, če ne cuclja, pa palec roke ali noge, vftgal srajce, pisko ali kar sibodi. Ati je to bolj čisto? Mar na palcu, obleki in piski ni bacilov1? Stara resnica, je, da vsako dete prejalislej požre precej smeti in razne nesnage« — je grmel nasprotni govornik. Medtem, ko so poslanci živo debatirali o cuc-tjah, je Briand molče sedel, podpiral glavo z desnico in si belil možgane, kako bodo ti poslanci glasovali o nje govi finančni reformi, ki še vedno čaka rešitve. Kurdi maaakrirali 1500 Turkov v hribih. Iz Carigrada poročajo, da so fanatični Kurdi pobili 1500 turških konjenikov v okolici Sahrta. v Kurdi« ta-nu. Turška ekspedicija je poselila oddaljene kudistanske hribe z namenom, da izvedo konfiskacijo turških pose stev, ki jih jo stari turški režim podaril dervišem (sekta mohamedanskih menihov). Dcrviši, ki so odločno upirajo reformam v novi Turčiji, so pa nahujskali vernike, jih oborožili in zajeti konjenike v ozkem prelazu, kjer so vse poklali, razen petih, katere so poslali v Diarbekir, da povejo guvernerju, da se tako zgodi z vsemi drugimi četami ki jih pošlje med Kurde plenit posestva dervišev. Boje so streljati aligatorje. \ okraju Cameron, v Ameriki, so ljudje dozda.i bodili prav .pridno na več ali manj nevarni aligatorski lov. Ta vc-liik kuščer se drži po ondotnih močvirjih in pridno zalezuje muškatne podgane, katerih kože so drage. Zdaj pa lik kuščar so drži po ondotnih močvirjih so oljni delavci iskali olje. Imeli so tudi dinamit, po katerem so prav pridno segali aligatorji, kadar niso imeli kaj drugega jesti. Ko ,so raztelesili velikega. aligatorja, so našli v njegovem trebuhu nekaj dinamitnih palčic, Zdaj lovci ugibajo, klij bi se bilo zgodilo, ako bi bila. krogla zadela dinamit v aligatorjevem želodcu. Osve.tn Mihelangela. Znano je s kakimi težkočami se je moral boriti Mi-helangelo, ko je, delal fresko v sik.stiu-«ki kapeli v Rimu. Največ preglavic mu je povzročil maršal Česen a. Umetnik je dolgo prenašal šikane od strani maršala in molčal. Končno se je maščeval. Ko je Mili k ul pekel, je narisal v peklu tudi maršala. Ko je maršal opazil sebe v peklu, se je pritožil pri papežu.- Papež mu odgovori: Iz ognja v vicah bi te lahko rešil, a iz pekla ni rešitve.« Čudna najdba. Na Angleškem so v neki vasi popravljali cerkvene orgije in v notarnjščini naleteli na satovje čebel in dobili 40 kg medu. Čebele so v-ekakor neopaženo donašale med. Čudno pri tem, da ni vedel za ta zaklad ne pevski zbor ne organist. »Čudež« na policijski postaji. Na policijsko postajo Newyork so zadnjič pripeljali 21 sodčkov zaplenjenega piva, Sodčki so ležali na postaji in čakali ofieijelue preiskave glede kvantitete alkohola. Ko so pa kasneje izvedenci pogledali v sodčke, so našli 21 sodčkov čiste vode. Policijski komisar je zdaj odredil preiskavo, kdo je izprani eni I pivo v vodo. Kongres hotelirjev. Med 17. in 26. aprilom bo v Parizu kongres interna-cijonalnega udruženja hotelirjev, koder bo čez 900 udeležencev. Francozi sami pošljejo 26 zastopnikov. Slabi prazniki berlinskih žepnih tatov. Na Veliko noč so slabo naleteli. Več mednarodnih tatov in žeparjev .so aretirali, med njimi tudi tridesetletnega Arturja. Paskuma iz Pressburga, ki je komaj pred desetimi dnevi zapustil ječo in pa zloglasnega Dunajčana Sacecka. Razstrelba na parniku. Na angleškem tovarnem parniku »Salmouby« je eksplodiral parni kotel, ko se j(' parnik nahajal pred Spurnheadom. Njegovo moštvo je štelo trinajst oseb, od katerih jih je bilo enajst ubitih. Parnik se je potopil. Boj proti smrtni kazni v Nebraski. V neki ameriški državici se je organiziral odbor za vso državo z namenom, da nabere 90.000 podpisov za predlog, da bi se na temelju državne ustave odpravila smrtna kazen. V legislaturi je ■opozicija proti predlogu. 130-urni ples. V kazini berlinske športne palače je Alfred Ferando dosegel‘svetovni rekord v plesu. Plesal je neprestano 130 ur. Zopet nova vera. imenuje se viuta-mibe, njen oznanjevalec je Šidlanskas. Beseda vituamibe je litovska, kaj pomeni ni znano. O uspehu nove vere se do sedaj še ne poroča. Gospa Avguština Toncet iz Avrilo je najstarejša žena, ki ima bubi frizuro. Stara, je 103 leta. Ljubitelj psov Smit iz Oldburga je zapustil svoji nečakinji 10.000 funtov pod pogojem, da skrbi za njegovega psa. V nasprotnem slučaju izgubi nečakinja dediščino. * Lovski plen. Nedeljski lovec: »Katere vrste divjačina je to, kar sem sedaj ustrelil.’ Gozdar: »Ravno sedaj sem poizvedel. Piše se Jože Vrhč< «: ' Prirodopis. Učitelj: No. Jurček, imenuj mi žival, od katere dobiš meso in čevlje! Jurček: »Ata, gospod učitelj/' Kultura. Drama. Sreda, 14.: Henrik IV.« B. Opera. Sreda, 14.: ..Boris Godunov«. A. Izšla je 7. številka Mladega junaka ni popolnoma ustreza svojemu namenu, mladino odvrniti od alkohola. Opažali ji', da se je listič med mladino želo priljubil. Demokrati triumlirajo, ker >e v Belgradu kuha nova vladna kriza in ker stari Pašič otepava okrog’ sebe in hoče oblast in ker Pribičevič pridno lazi od ministra, do ministra, od kabineta do kabineta ter .skuša rešiti sebe, slovenske demokrate in tisto številce privržencev, kar jih še ima. Sedaj, se zaklinjajo in preklinjajo, to pot sicer ne toliko nad klerikalci, temveč nad rudičevci in pekel in žveplo sipljejo v svoji, jezi nanje. Sicer treznejši demokrati nekam zmigujejo, ker se jim vse zdi. da triu.mliranje ne bo uspešno, kajti zgodi se lahko, da se demokratski upi prav tako lahko izjalovijo, kot so se rodili in treznejši demokrati celo slutijo v bližnjem času volitve in za slučaj volitev dobro vedo, da .se bodo demokrati slabo odrezali, ker besedna reklama še ni vse, če ni v dušah in v srcih naroda tistega odmeva, kot bi ga demokrati radi. S svojimi grožnjami več odbijajo, kot pridobivajo, kajti grožnja treznemu človeku prav nič ne imponira in demokratom, ki ise hočejo prištevati med elitno inteligenco ne dela časti. Žalostno pa je, da je naše strankarsko življenje zagazilo v tako ogabno dobo; in če bo šlo to še dalje, bomo doživljali srednjeveško navado »vogolfrei-ovstva« in Faustrechta«. Demokrati so za to kot nalašč rojeni. Vse na račun delavstva. Belgraj-« k o »Rudniško Joilinstvo« piše v zadevi ljubljanske Kemične tovarne naslednje: V Mostah pri Ljubljani imamo kemično tovarno, ki je bila pred vojno last italijanskega podanika Gi-olinija, ki je pa za časa vojne, da se izogne sekvestru. predal nekemu svojemu rojaku, ki je bil slučajno pruski državljan. Toda vrag ne počiva nikoli. Avstrija je propadla in tovarna je sc daj prišla, kot lastnina nemškega podanika, pod jugoslovanski sekvester. Kaj sedaj stori til Kako rešiti tovarno tega prekletega sekvestra! Le tako pač, da se tovarno proglasi zopet kot lastnino italijanskega, podanika! In kakor vemo, ,se v zadnjem easu v ministrstvu pravde dela z vso mogočo strankarsko politično asistenco na tem, da preide tovarna zopet v roke omenjenega Tta lijana. — Glavno je, da se izognejo sekvestru, toda priznajmo, končno jo pač že vseeno, ali je lastništvo italijansko ali nemško, važno je, da je tovarna, dokler se vprašanje lastništva ne reši ustavila vsako delo in vrgla vso zaposlene delavce, ki so pač naši državljani, na cesto, kjer jih čaka bed na smrt. Iz tfgu je pač razvidno, da se tudi vprašanje s ek v estrov in imovine tujih državljanov rešuje zopet na račun delavstva...« Občni zbor »Produkcije« se je vršil v ponedeljek zvečer v Zadružnem domu v Sp, Šiški. Občnega zbora se je udeležilo izredno veliko število članov, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilom načelstva in nadzorstva. Iz teh poročil je razvidno, da je »Produkcija/' v zadnjem poslovnem letu intenzivno delovala in močno napredovala. »Produkciji« se obeta nepričakovano lep razvoj in še lepša, bodočnost. Po stvarni debati so bili izvoljeni v načelstvo »Produkcije so.drugi Valentin Vrhunc, Rado Gelešnik, Šime Jurčič in Podkrajšek. O tem važnem občnem zboru in o pomembnem zadružnem delovanju »Produkcije prinesemo v kratkem daljše poročilo. Iz kroga naših čiiateljov. V včerajšnjem članku: Naša nadebudna mladina, upanje naroda... podpisujemo vsako besedo in smo zadovoljni, da .se je Delavska Politika« lotila tudi tega žalostnega poglavja, o kvarnosti kina za mladino. Že. itak je težko vzgajati in izrejati otroke, pa vzgojo ovirajo še nespodobne predstave in ukazujejo mlada srca. Pripominjam pa, da. take kino-predstave in podjetja najbolj podpira in priporoča takozvana Zveza kulturnih društev, demokratska institucija. ki s kulturo seveda nima nobenih zvez. kot jih nimajo demokrati sami Državna borza dela v Ljubljani. \ času od 28. marca do 3. aprila 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 52 prostih mest. 99 oseb je iskalo dela, v 55 slučajih je borza posredovala z uspehom in 17 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 3. aprila 1926 je bilo sku- paj razpisanih 1106 prostih mest, 1786 oseb je iskalo dela, v 745 slučajih je borza posredovala z uspehom in 296 oseb je odpotovalo. Protestno zborovanje privatnih nameščencev. Na inieijativo saveža bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov in nameščencev se je vršil v Belgradu pred nekaj dnevi protestni shod radi osemurnega delavnika in radi prekomernega obdavčenja. Resolucija je bila poslana vladi, parlamentu, trgovskemu ministru .in zainteresiranimi korporacijami. Mednarodni kongres duševnih delavcev na Dunaju je končan. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, da naj se dela v posameznih državah na to, da se doseže povsod enaki razvoj socijalnc zakonodaje. Kakor se poroča iz Sovjetske Rusije bo sovjetska vlada sprejela v armado bivše earistične častnike, ki imajo specialno vojaško znanstveno ali vo jaško tehnično izobrazbo. e Letna skupščina društva pravnikov se bo vršila 28. t. m. v Zagrebu. Naša mladina ur kaže preveč vne me za šolo. Njih starši so cel dan zaposleni in šolska mladina mesto, da bi Sla v šolo, se potepa po ljubljanskem gradu, kjer se ne obnaša posebno vzorno. POZOR Opozarjate se, da eden pan nogavic z žigom In znamk« (rdečo, modro ali zlato) nkiju£H traja kakor Štirje part drugih, Kupite eden par in prepričaj^ te. — Nogavice brez žigi .ključ* šo ponarejene * ■Umor. Bogatega posestnika sin Vasle v bližini Žalca je imel razmerje z mladim dekletom iz Ponikve; bila je lepa, toda ne bogata. Ni pa ostala ljubezen brez posledic, dekle je pri zdravniku zvedela, da je že 4 mesece mati. Povedala je fantu in izpoved jo je stala življenje. Fantu očetovstvo ni nič prijalo in sklenil je zastrupiti de kleta. Zvabil jo je na sestanek in ji ponudil zastrupljenega sladkorja, katerega. je dekle tudi zavžilo. Zavesti jo je hotel tudi v gozd. da bi tam umrla, toda krenila je v neko hišo, tam še povedala, kako so jo začele obhajati sla. bosti, ko je zavžila sladkor in se zgru dila mrtva. Vasleta so kmalu nato aretirali in ga peljali v celjske zapore, koder je že priznal zločin. Ker je nehote razžalila šolskega upravitelja, je hotela v smrt mlada učiteljica, Julijana Sivac. V bližini Belgrada je skočila z ladje v Donavo. Spreten mornar je pa skočil za njo in ji končno rešil življenje. Pri zaslišanju je izjavila, da se je zbala posledic, ker je razžalila, šol. upravitelja in zato hotela v smrt. Okraden je bil zidar Ivan Bricelj iz Hrušice. Na zagrebškem kolodvoru mu je nekdo izmaknil denarnico, kjer je imel 400 Din in nekaj legitimacij. Te dni se je napotilo v svet več oseb obojega, spola. Ali jih je zmamila pomlad, ali jih je zdolgočasilo življenje, Z Osoj, v Ljubljani, je zginila slaboumna Marija Dasadie, i/. Novega me-ita pil Terezija Florjančič, iz Ptuja pa 12-letni sin trgovca Sonnenseheina. Za pomladansko kolesarsko sezono se je preskrbel neznan tat. Josipu Vrbincu je zmaknil namreč izpred hiše na Krakovskem nasipu kolo 'Tri brina«, vredno 1000 Din. V mizarski delavnici Ignacija Repšeta na Poljanski cesti je izbruhnil požar, povzroči! je 6000 Din škode. Ga ileem se je posreči'o ogenj ualušiti, da ni upepelil cele del. vuioe. V Zagrebu .so v /1 edujieevi ulici vlomili'neznani tatovi. Prej so zastrupili psa, da bi jih pri poslu ne motil in vznemirjal. Razbili so blagajno, pa na žalost dobili v blagajni samo 2 10-k r ona k a bank o ve a. Stran 4. „D 1L L A V S K A F O LI 1' I K A". Štev. 84 Šport« Maribor. Nedeljske prvenstvene tekme. (trd incident. V nedeljo, dne 11. t. m. .so se nadaljevale prv. tekme ljubljanskega okrožja, ki so izpadle v pogledu številčnega rezultata, kakor se jo pričakovalo. Lahko delo sta imela Ilirija in Jadran, kateri poslednja je zmagal Slavijo .s 5 : 2. Najbolj privlačna je bila prvenstvena tekma med Hermesom in Slovanom, z ozirom na to, da .sta tu nastopila dva enako si močna nasprotnika. Na žalost je tekma ponovno pokazala, da ne vlada pri gotovih individujih, ki posečajo nogometne prireditve, pravi športni duh. V ca. JO min. drugega polčasa je vodil žogo Slovanov napa,daleč. Vratar Hermesa se mn vrže pred noge, odvzame žogo, nakar sune nasprotnika v gotov del telesa. Sodnik piska, medtem udre publika na igrišče. Razumljivo, da je moral sodnik pre.kiniti igro. Žalostni so ti dogodki. Žalostni tudi radi tega, ker so se pri tem incidentu odlikovali gospodje funkcijonarji gotovega kluba, ki hoče prednjačiti vsem ostalim slovenskim klubom in kateri postavljajo sebe vedno za vzgled drugim. — To so tipi buržujskega kova! Zadnjo besedo ima podsavez in pričakuje se, da krivce eksemplarično kaznuje. Tekma je ostala neodločena 2 : 2 Telovadba