SLOVENSKI T Leto - Año VII. No. 344 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Naročnina za pol leta $ arg. S.—; celo leto $ 5.— Ali smo pripravljeni za velike dogodke Uredništvo ln upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Ko večji del našega izseljenstva pričakuje, da se bo njih socialni, kulturni, narodni in gospodarski položaj kar sam od sebe obrnil na bolje, se čudimo, kako le morejo kaj takega tako nemogočega verjeti. Vendar je tako! Vsak dan imamo priliko se prepričati, kako naši izseljenci težko pričakujejo preobrata v Evropi z upanjem, da bo potem bolje. Ali bi bilo res bolje, če bi prišlo do kakega preobrata v Evropi? Nikoli, ali vsaj v zadostni meri ne, če je izseljenstvo merilo pripravljenosti za sprejem spremembe, kar moramo verjeti, četudi s skrvaveči srcem. Za nas v izseljenstvu ni nobene direktne ovire, da bi se ne mogli pokazati takšni kot smo. Tn kakšni smo se do danes pokazali? Hlastanje po dnevnem časopisju. ki rtrirtaša bobneča novice v prvi vrsti zato, da na pravi za svoj list kar najlepšo kupčijo, je predmet naše-' i?a glavnega, zanimanja. Nikdo se ne potrudi misliti, kaj je na stvari resničnega in stvarnega, ker če bi bilo ljudstvo v resnici zavedno, bi se nikoli ne moerlo dogajati tistega, kot se dogaja. Kapitalistično časopisje rešuje socialne in kulturne probleme na papiriu. ljudstvo Pa Sita in hvali modre besede, ter čaka rešitve ki je nikoli ni, in jo ne bo od tiste strani. Večkrat si mislimo, kako neki so si upali mogotci pri zeleni mizi kar na. svojo pest ustvariti države, ki niso naravno, temveč umetno narejene, proti volji raznih majšin. Tako se je zgodilo tudi s Slovenci pod Italiio in Avstrijo. Vendar, če stvar globje premislimo, prideno do zaključka, da nas smatra jo za narod, ki ni sposoben samostojnega življenja. Skoro jim moramo dati prav, čeprav v našo lastno sramoto. Kot smo že zgoraj rekli, v izseljenstvu ni nobene posredne zapreke, da bi se ne mogli pokazati takšni kot smo v resnici. T« kakšni smo? Brezbrižni za naj aktualejša življenjska vprašanja. Radi bi imeli boljše, če bi samo od kje nrišlo, ali bi brez nas kdo nam pridobil. Da pa se sami le malo pobrigali za našo skupno so-c,alno, kulturno in gospodarsko vprašanje, je to tisto, o čemer se naj manj zanimamo. Kako moramo pričakovati, da tudi v bodoče ne bodo barantali z nami pri kaki zeleni mizi, v sem koliko odstotkov žensk se je javno prodaja in koliko odstotkov moških jih javno FEODORA — Praviš, da je bil častnik? Tedaj bi mi mogla vsaj opisati njegovo uniformo. Morda bi ga lahko našli, fe bi vedeli, kateremu polku spada. — Uniformo je nosil izredno lepo, kako pa je drug-n izgledala, tega ne vem. Priznati ti moram, da sem bolj glodala v njegov bledi s temnimi lasmi obrobljeni obraz, kakor pa na nje-fiovo uniformo. T-iep in prekrasen bi mi bil on tudi tedaj, če bi imel "a sebi raztrgano obleko. ■—Do ušesa zaljubljena! — je zašepetal Anglež Francozu. Toda Helaré mu ničesar ne odgovori, začudeno je strmel v Aleksandro. — No torej, kaj naj bi sedaj storili? — vzklikne gubernator. — Sicer jaz sam ne poznam vseli častnikov, ki se mude v tem trenutku v Nižnjem Novgorodu, pa tudi pred se jili ne morem poklicati in tako poiskati rešitelja hčerke. -- Toda, oče, moraš ga najti, — odvrne hitro Aleksandra — to mi moraš obljubiti. Vse moraš storiti, da bi našel mojega rešitelja in se "Hi v mojem imenu zahvaliti. Tudi jaz sama bi mu še ''"krat, srčno rada stisnila roko, rada bi mu šo enkrat "ekaj rekla, — ah, toliko bi mu morala še povedati! T^ragi oče, zapovej, naj takoj trobijo na alarmu! Vse vojaštvo naj se zbere na trgu, tedaj pa ga bom Ze sama našla, — o, med tisoči in tisoči ga bom spoznala, njegove poteze so se mi utisnile v dušo! Prosim, gospoda, — se zdajci Aleksandra obrne k °l>emn tujcema — ne mislite ničesar slabega o mehi. ,p sem bila prepričana, da mi ni rešitve, da sem izgu-'liena, ko so pojavi ta poštenjak in me reši. " O, popolnoma razumljivo nama je vaše navdušeni0' "— ji jo zagotavljal Foulton. , •Aleksandra si je medtem prižgala cigareto in sedla, se je tako naslonila na stol in prekrižala uogi, tako da so prišle črte njenega telesa pod črno jahalno 0 '®ko popolnoma do veljave, je bila zares očarujoča in ZaPeljiV0 lepa. 0 je, kakor se je zdelo, opazil tudi Francoz, ker ni 1(,Kol odtrgati svojega pogleda z gubernatorjeve hčerke. ~~~ ^a.ineda, oče, — vzklikne Aleksandra, — ti mi ob-■lu''liaš, da boš tekom dvajset štirih ur pripeljal mo-!(>Ra reSitelja pred mene? —Da, toda, dete, — jaz vendar ne vem —-- — Moraš vedeti! Mar nisi gubernator Nižnjega Nov-goroda, kot takšen pa lahko izposluješ vse! — Jaz hočem — jaz želim, jaz ukazujem, — da so mu laliko v dvajset štirih urah zahvalim, kakor se to spodobi. Daj ini roko, da mi boš to mogočil! — Poglejta jo, kakšna je !— vzklikne gubernator. Jaz poveljujem celemu mestu, ona pa meni, kar si moja Aleksandra vtepe v glavo, to se mora zgoditi! Tu imaš torej mojo roko. Ves vojašnice bom preiskal, vse regimente bom dal pregledati in mislim, da bom izvedel, kdo je tvoj rešitelj. Nima vzroka, da bi se skrival. Gubernator je smehljaje ponudil svoji hčerki roko. Aleksandra pa je vzkliknila: — Toda to mi ni dovolj, jaz želim, da mi svečano obljubiš! -— Kako, svečano naj ti to obljubim? Ali morda zahteva? da ti pri raspelu prisežem? — Ne, ne tvoja beseda mi zadostuje! — Ti pa ne boš več jezdila na Aliju. — reče gubernator, — ti pa mi moraš to obljubiti! — ^ Alijem je že spet vse v redu in prepričana sem, da ne bo počenjal več, neumnosti. Res, še sedaj ne vem, kaj je bilo Aliju. Ko sem prijezdila domov sem ga sama odpeljala v hlev, on pa je takoj potisnil glavo v posodo, ki je vedno napolnjena s svežo vodo. Pil pa ni, temveč jo samo namakal nozdrvi. — Dovolite mi, da nekaj pripomnim, — so oglasi zdajci Arhibald Foulton in se obrne h gubernatorju, — to se mi zdi izredno sumljivo in skoraj bi bil prepričan, da ne gro tukaj za slučaj ali pa za konjsko muhavost, temveč za zločin, ki je bil naperjen proti gospodini. Presenečeno sta pogledala Aleksandra in gubernator govornika. — Gospodična je omenila, da je dala neki beračici miloščino. Ali se spominjate, če se je morda beračica bavila kaj z vašim konjem? — Da, res je, — odvrne lepa deklica. — Medtem ko sem jaz iskala po denarnici, je gladila beračica mojo žival in dobro se spominjam, da mu je parkrat potegnila z roko po liozdrvili, pri tem pa navdušeno vzklikala: Kako krasna žival! — Ah, ga že imamo! — vzklikne Foulton. — Gospod gubernator, prav boste storili, če daste konja takoj pregledati! Stavil bi enega na deset, da bomo v njegovih nozdr-vih našli košček izgorele gobice! - Kajti tista beračica je bila brez dvoma nihilistka! Gubernator in njegova hčerka sta prebledela in se spogledala. — Res, — reče gubernator, — izvajanja mistra Foul-tona se mi zde popolnoma opravičena, — takoj bom ukazal preiskati konja. Aleksandra pritisne takoj na zvoner in ukaže slugi, ki je prišel, naj konjar takoj pogleda, če nima Ali morda v liozdrvili kakšne .gobice. — Da, — nadaljuje gubernator, — človek ni nikdar varen za svoje življenje, pred niliilisti ni samo carjevo življenje v nevarnosti, temveč tudi življenje vsakega višjega ruskega uradnika. Toda kaj naj bi storil v tem pogledu? — je vzdalinil in zmignil z rameni. — človek se mora izročiti tudi temu kakor nečemu neizogibnemu. — Vsekakor pa je čudno, — se oglasi zdajci Delaré. •— da niso posegli za vašim življenjem, temveč po življenju vaše hčerke gospod gubernator! Aleksandra je stopila k oknu. Obrnila se je in zdelo se je, da jo posebno zanimajo dogodki na ulici. —• Potrdili mi boste, — nadaljuje Francoz, — da je naravnost nemogoče, da bi gospodična mogla izzvati sovraštvo nihilistov. Če bi bil atentat naperjen proti vam, gospod gubernator, bi človek to lahko še kako razumel, čeprav bi moral človek to obsojati, toda gospodična Aleksandra. . . — Kaj želite? — pristavi zdajci Aleksandra in se hitro obrne od okna. — Niliilisti umejo zadeti tistega, ki ga nameravajo kaznovati, ravno na mesto, kjer je najbolj občutljiv Vsakdo ve, da sem očetova ljubljenka in da bi bil oče neutolažljiv, če bi me izgubil. — O, dete moje, na kaj takšnega ne smem niti pomisliti, — ji je govoril stari gubornator ganjeno, — da bi tel» moral i,zgubiti — Kaj bi mi tedaj še ostalo na svetu, ko so mi tvojo mater položili v grob ! O, pridi sem dete mojo, daj da to objamem in poljubim, saj že pri sami misli, da bi te mogel izgubiti, čutim, kako se mi trga src«! Nežno je objel gubernator lepo deklico in jo poljubil na oči in na usta. kupuje. Mislim, da lahko pokažem s prstom... katerih je več. Ženske mojih nazorov, očita Fénix, da nočemo samostojnosti in da hočemo biti v vsakem oziru samo za privesek možu ter da s čustvom rešujemo socialni problem, to pa da dobro služi in slabo gospodari. Rekla sem že. da moški nam ne morejo nudili ne samostojnosti in ne svobode in to iz ¡%to enostavnega razloga, ker tega sami nimajo. Poskušajte pogledati stvari v bistvo pa se boste kaj kmalu prepričali, če vam ni pamet še popolnoma otopela, da govorim resnico. Kar se tiče priveska žene možu, je bila v gotovem pogledu in bo to tudi v bodoče iz popolnoma naravnega razloga, ker jo moški telesno močnejši od ženske in je torej povsem naravno, da slabotenejši išče pri močnejšem zaščite. Nasprotno bi bilo res čudno. S tem pa še ni govora o privesku, kajti duševno razvit in inteligenten mož ne bo nikoli radi svoje telesne nad-moči podredil svoje žene za sužnjo. Če pa imajo mnogi možje ženo za podrejeno bitje, se tega ne more vbraniti, ali naj se gre tepst z njim. ko že v naprej ve, da bo podlegla in če hi vte-kla k drugemu, je ne čaka nič boljša usoda, ne preostaja, nič drugega kot trpljenje in ponižno udanost ter bridko spoznanje, kako velik hi bil lahko moški, če bi bil poleg telesno tudi duševno razvit. Najbrže bo to poslednje glavni vzrok, da je med moškimi tako lahko ustvariti mnenje, da smejo večji narodi tlačiti šibkejše. Prepričana sem, da se ženske ne bomo dale nikoli pridobiti, da bi se na bojnem polju klale za koristi nekaterih bogatink. Kadar boste moški sami svobodni in samostojni, naj se vam zasmilimo ženske, če bomo še vedno tako zabite, da tega ne bomo vi- dele. Po mojem mnenju, brez vaše svobode in samostojnosti tudi naše ne bo nikoli. Slovenska služkinja Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicuioč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi in listu obenem. elabofackd am lad rmofeh material [Wuruib: Ix&jiuLrjinx/ y edjiecialpa/a jhrndxab. Silno razburjen jo stopil zdajci konjar v solio. V roki jo držal majhen, temen predmet. Ali ste našli? -- vzklikne Aleksandra. — Ali je nares gobica? — Da, gobica! -—To nam vse pojasnuje, prepričajte se sami! —Uniljivo je, da Ali ni mogel biti miren. Ubogi konjiček je pretrpel silne bolečine, dokler ni naposled °Rnja ugasnil v vodi. — Prokleta tolpa! — sikne gubernator. — še predobro postopamo z niliilisti v Rusiji, ta pekel bi morali temeljito iztrebiti. Izdal bom najstrožjo naredbo in vsaka oseba, ki bo količkaj sumljiva, bo takoj zaprta. Vsakdo bo moral točno in v, dokazi pojasniti, kaj ga jo privedlo v Nižnji Novgorod, kedaj je prišel in kedaj namerava odpotovati. — Ali pusti to, dragi oče! — reče Aleksandra, ki jo opazovala svoje krasne prste in dobro negovane nohte. — Saj sam dobro veš, da človek s takšnimi naredbami po navadi ničesar ne doseže, tajno se je treba lotiti dela! -—Mar naj bi čakal, da bodo uničili tvoje življenje! — vzklikne gubernator. — Tla, gospoda moja, vprašam vas, kaj naj bi to pomenilo? Ali je sposobno to ubogo in nedolžno dete razžaliti koga v svojem življenju? AH je ona kriva, da nihiste v Rusiji preganjajo, da kmetje nimajo dovolj žganja, da bi ga pili, da so trgovino Židom v Rusiji precej omejili, da bi zbrali lahko vse blagostanje v domačih rokah? Toda, gospoda moja, sedaj sta videla, kako delajo niliilisti, — brez glave — kar slepo, samo da se jim izpolni trenutna želja po maščevanju. — O vsem tem nočem sedaj ničesar slišati, — reče Aleksandra — nasprotno, ponovno te spominjam tvojo obljube! Najti moraš tistega mladega oficirja, ki mo je rešil, poslušaj me, — moraš! —-. Našel ga bom tudi, zanosi se na to! — jo je tolažil gubernator. — Kako bi ti sploh mogel odbiti kakšno prošnjo? Nagradil ga bom, — pa tudi samemu carju bom poslal obvestilo o njegovem junaškem dejanju, kajti tu je šlo res za rešitev iz smrtne nevarnosti s tem, da je stavil svoje lastno življenje na kocko. — Hoj, kaj si prišel zopet sem v salon? — je znkli- cal gubenator konjarju, ki jo odprl vrata. Konjar je v zadregi neodločno obstal na vratih. Tedaj je skrivaj potegnil iz žepa listič papirja in dejal: — To sem malo prej našel na Alijevem sedlu, bilo jo zabodeno vanj. Listič papirja? — vpraša gubernator. — Ali je bilo morda na njem kaj napisanega? — Daj sem, — reče hitro Aleksandra z ukazujočim glasom, - plane h konjarju in mu iztrga listek iz rok. V trenutku pa, ko ji je pogled prebrodil listek, ji je izginila iz obraza zadnja kaplja, krvi. 55 desnico se je zgrabila za srce levica pa ji jo orna-linila in listek je sfrfotal na tla, Arhibald Foulton in Dolaré sta istočasno skočila, da bi listek pobrala. Francoz je bil hitrejši, prijel je listek in ga hotel z globokim poklonom predati Aleksandri. Toda Aleksandra se je hitro obrnila. — Raztrgajte ga in ga vrzite v peč, gospod Delaré! — vzklikne Aleksandra. — Tukaj gre za kakšno zamenjavo ali pa za podlost, ki jo ne morem razumeti. Kavalirski Francoz je hotel takoj izpolniti njeno željo, gubernator pa niu je to preprečil. —• Pardon, gospod Dolaré, — je zaklical, — predvsem moramo vendar slišati, kaj no na njem napisano. Prečitajte prosim, kaj je napisal lopov! Vsaka kleveta nam je lahko popolnoma ravnodušna, ker stojimo visoko nad njo. — Na papirju je sicer samo nekaj besed, — vzklikne Francoz, — vendar je njih vsebina silno zagonetna. Poslušajte, gospod gubernator! 55 rdečilom je na papirju napisano: —Smrt in pogin izdajalki — nezvestnici! — fie no bo danes, se bo posrečilo drugič! Svet črne roke. — No, ali vidite, to zveni popolnoma nihilistovski, samo tako, kakor je pri njih mogoče. Vendar ne morem nikakor razumeti, kaj hočejo od mojega otroka. Tzdajalka? -— Nezvestnica? Da moja uboga Aleksandra tu mora biti kakšen nesporazum, ker si ne morem pojasniti zagonetnega pomena teh beesd. — Tudi jaz ne, dragi oče, — nadaljuje zdaj Aleksandra z glasom,, v katerem je bilo videti prizadevanje, da bi si ohranila prejšnji mir, — pa tudi ne bom več premišljevala o tem. Gospod Delaré, bodite tako ljubeznjivi in storite, kar ukazuje sodišče, — v ogenj s to smetjo! — Z veseljem, gospodična! - odgovori mladi Francoz in vrže papir v plamen, ki ga je takoj pogoltnil. — želim samo, da bi mogel vs® vaše sovražnike in vse tiste, ki goje proti vam slabe misli, tako sežgati in uničiti, kakor sem sedaj storil s tem majhnim listkom pa-pirja! — Hvala vam za te besede, gospod Delaré, — odvrne Aleksandra, — vi ste silno ljubeznjivi! — Francoz sem, gospodična, — reče Delaré in pritisne svoje ustnico na Aleksandrino roko, — pri pogledu na vašo lepoto pa sem postal morda tudi ljubeznjiv. Aleksandra je umolknila. Nenadoma je začutila, da ji je smrtni strah pustil strašen glavobol, še enkrat je spomnila gubernatorja na njegovo obljubo, da bo poiskal tujega častnika, njenega rešitelja, potem pa je vljudno pozdravila in odšla iz sobe. — Ubogo dete! — je vzkliknil gubernator in pogledal za njo. — Brez dvoma moraš trpeti radi mene, mene hočejo zadeti, tebe pa zato preganjajo! — Mislim, da bi dobro storili, gospod gubernator, — reče zdajci Arhibald Foulton, če bi v bodoče na svojo gospodično herko dobro pazili! Morda ni to na papirju samo prazna grožnja! Sedaj pa dovolite, gospod gubernator, da se posloviva, kajti pravkar prihaja tajnik s potnim listom. — Katerega bom takoj podpisal, — jima je zagotovil gubernator, vzel od tajnika pero, ki mu ga je s spoštovanjem ponudil in podpisal svoje ime. — Tako, sedaj je vse v redu, gospoda moja, sedaj vas vsaj v guberniji Nižnji Novgorod ne bo nihče motil. Iz vsega srca vam želim srečo, potujta srečno, g"* spoda moja in če se bosta ob svojem povratlcu voziln skozi Nižnji Novgorod, mi bo v veliko veselje in srečo, če vaju bom lahko pozdravil v svoji hiši kot trajna gosta. R prisrčnim stiskom roke se je poslovil gubernator po toh besedah od Angleža in Francoza. Foulton je skrbno spravil potni list v svojo listnic"- Nekaj trenutkov pozneje sta oba zapustila guberner-jevo palačo in so podala v nemirno mesto. (Nadaljevanje) No. 344 SLOVENSKI TEDNIK Piše Zadr. GOSPODARSTVO S3 1 Agrarna reforma v Španiji. V Španiji so med 80.000.— kolo-nov, kateri so do sedaj delali za veleposestnike, razdelili zemljo, katero so obdelovali in je sedaj kot njihova last na kateri bodo svobodno delali za svoj račun. To je izzvalo Pri kolonili veliko veselje in so imeli pravcate praznike, kjer so poveličevali vladno postopanje in vzklikali Kovjetizmu in Popularni Fronti, katere načrti so se začeli na ta način izvajati. V kratkem bo tako razdeljena večina veleposestev med resnične kmetske delavce, kateri so do sedaj sužnjili veleposestnikom. Hrvatski kmstje se organizirajo V zadnjem času je cena goveji živini na Jugoslovanskih trgih, tako padla, da se kmetom ni isplačalo goniti živine na sejm. Prizadeti kmetje so tožili prekupce pri vladi, da izrabljajo njihovo uboštvo ter jo prodi naj jim z kakimi ukrepi pomaga. Vlada je odgovorila, da ne more proti temu nič ukreniti, ker je trgovina svobodna, (kakor smo Predzadnjič povedali) Obljubila pa jim je pomoč, ako se tudi oni (kmetje) tako rganizirajo kot so organizirani njihovi iskoriščevalci. Stopili so torej v akcijo ter si izvolili odbor ki ima nalogo organizirati kmete in postavljati cefie goveji živini. Tej zadrugi so dali ime "hrvatska s°ljačka sloga' in se je kot taka v resnici tudi pri prvem nastopu pokazala. Seljaki niso smeli pod določeno ceno prodati svojega blaga, kar 3e najprej vzela prekupčevalska klika kot za nemogoče vzdržati, ko so Pa videli, da so seljaki trdni in ne Popuste, so bili prisiljeni plačati določene cene, katere so bile vsaj nO ■1° 70% višje od prejšnjih. To je pa dijake tako navdušilo, da so tudi P° ostalih vaseh in sejmih vzeli isto °rganizaeijo in postopanje. Seveda so prekupci in mesarji zagnali velik krik radi zvišanili cen in So takoj sklenili dvigniti cene meti. To se pa ni zgodilo, ker je "se-'jačka sloga" takoj povedala, da ima vlade dovoljenje ustanoviti last-np mesnice, v katerih bo prodajala ; takem slučaju meso, in sicer po 15" v.. " nižji ceni kot jih sedaj drže lesarji kmetom, da bo plačala dojene cene za živino. Ta korak je ^vnosti tako dopadel, da je stopica stran seljakov, kateri so na ta iačin Pan jalo Host zmagali. Vendar nimamo zau- 3a> da bo to tudi za naprej traper predobro poznamo nestal-seljakov v organizatorič-soiislu. Fašistično gospodarstvo v Italiji Da je fašizem pripeljal Italijansko gospodarstvo na konec propada, o tem nihče ne dvomi. Sedaj se zvija v zadnjih krčih, kakor je razvidno iz novih zakonov katere je napravil Musolini in katere je potrdil Musolini. Za svoje aventure v Afriki že ni imel kje vzeti. Ogromni vojni stroški so Italijansko ljudstvo obubožali. Sprevidel je, da mu ne more več nič vzeti. Zato se je odločil vzeti tam kjer je. In to je: pri kapitalistih katere je do sedaj ščitil. Podržavil je z eno besedo vso Italijansko vojno industrijo, katera je bila do sedaj v privatnih rokah. Nekateri mislijo, da je to korak na levo, ali, da bo v korist proletarijatu, ker se kapitalistom vzame. Temu pa ni tako, ampak zasleduje Musolini vse kaj drugega. Da bi on reševal delavske množice, do tega še dolgo ne bo prišel. Kadar ne more več zalagati kapitala, tedaj izda tudi tistega, samo da obdrži svoj režim, in ravno to bo mogoče njegov grob, kajti, če prav so lini kapitalisti zvesti, si ne bodo dovolili, da bo hodil po njih. Ker torej ni imel kje vzeti za afriško vojno in domače vohunstvo, je podržavil največ dobič-kanosnega podjetja v katere bo postavil vojaštvo, katero bo delalo zastonj in na ta način izvlekel ves dobiček za fašizem. Kaj bodo žene in otroci vpoklicanih vojakov jedli tega se ne vpraša, samo. da ostane fašizem na površju, pa če tudi njegovi lastni otroci stradajo. To torej kar je fašizem zasledoval je dobil: na eni strani združeno kapitalistično gospodarstvo, na drugi pa. izstradano množico brez moči in zaščite, ko se bo pa ta dvignila, ne bodo koristile Musoliniju vse trume njegovih vohunov, kajti kar mora priti bo prišlo in ljudska volja se mora uveljaviti, kar pa ni več daleč. M f I) 1 C 1 N A ]v fw s Oddelek za venerične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd., izpnšaji, lišaj, itd — Porodi, zgodnji porodi, nerodno perilo. Načclnica tega odelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, spscijalistka v ženskih in otroških boleznih, z mnogoletno prakso, ki govori slovanske jezike. Klinika general. Jetika, srce, želodoc, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. žarki ultra violeta infra rudeča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI. Ordiniramo od —12 od 15—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 V šestih dneh dospe denar za Velikonočne praznike vaši družini Zelo malo časa je več do Velikonočnih praznikov. Vendar, če izkoristite naš način odpošiljanja denarja potom BRZOJAVA, lahko pošljete Vaši družini vsako svoto, ki bo izplačana naslovljencu v teku 6 dni v gotovini brez vsakega odbitka ter s povratnim potrdilom. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK Vam nudi to možnost. Obiščite ga kakoršnikoli dan od 9 do 18 ur.3 (ob sobotah od 8ya do 11) in naši uradniki Vam bodo radi dali najpotrebnejših obvestil. V slučaju, da ne morete priti osebno, pošljite Vaš nalog potom kakega prijatelja ali potom pošte, ker Vam bomo odgovorili še istega dne. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 90 PUSYRREDON 175 ! Av. Ural. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) Poverjenje — Zaupnost — Sigurnost — Brzina Ali si oddal eno številko svojemu prijatelju ali znancu in mu rekel, naj se na reči r * tednik. STRAN 8 SL0V1ÜNSKI TEDNIK No. 344 DOPISOVANJE Mladina in šola V zadnjih tednih se je med nami mnogo razpravljalo in tudi pisalo, kako naj ohranimo našo mladino sebi in svojemu narodu. K temu je dalo pobudo novo šolsko leto naših kakor tudi kasteljanskih šol. Oba naša tednika IS. T. in N. L. kakor tudi ostale organizacije so o tem dovolj debatirale, a zaželjene-ga uspeha pa le ni bilo, zato je ta problem še vedno mrtva točka. Da vsi predlogi "levičarjev" in "desničarjev" niso sprožili niti ene kroglice v katero so bili usmerjeni odbijalci, bo menda krivica, v tem, da smo vsi skupaj preveč nepopustlivi. Kje tiči vzrok, da se naše šolstvo ne razvija tako, da bi nepristransko vsi otroci, ki spadajo v šolo, zamogli z uspehom se udejstvova.ti šolskih tečajev? Lahko je najti vzrokov, če le nočemo biti sebični za jih priznati. V sebičnosti in zakrknjenosti ,i< krivica in vzrok da se v naši tako močni naselbini vršijo samo tečaji za poučevanje materinščine in ne večja slovenska šola, kjer bi bilo prostora za ves naš naraščaj. Nikakor ne nasprotujem onim, ki so se potrudili doseči, ter vzdržujejo naše učilnice, kar je vsekakor zvezano z mnogimi žrtvami. Hočem le reči, da bi se v skupnosti dalo več napraviti, če bi se toliko ne oziralo na oni samozavestni "jaz" ali pa "mi", radi katerega trpi naš narodni ponos. Mladina se nam odtujuje in izgublja. Kdo je temu kriv? Brez dvoma mi vsi. Mnogi so mnenja, da je vzgoja mladine lca-koršne smo bili mi deležni v ljudskih šolah, pravilna. Medtem ko so drugi nasprotnega mnenja, ter ustrajajo, da je šoli treba dati drugačno lice. Ne trdim, da imajo prvi prav, ker v resnici je bila naša šola in vzgoja podobna slepcu, da ga potem lažje brezvestneži izkoriščajo. V šoli so nam vlivali domovinsko čustvo, ki ni bilo naše, šolske knjige niso bile nič drugega kot propaganda avstrijakanstva. Ko smo dorasli, smo spoznali, da je bila vsa naša šola in vzgoja ena velikanska laž. Po strmoglavi jen ju Avstrije je nastala Jugoslavija, a koliko Slovencev je ostalo pod Italijo in Avstrijo, da jih ponovno zastrupljajo o lažipatrijotizmu. V dušah resničnih rodoljubov, od katerih je bilo pričakovati, da bodo zasedli svoja zaslužena. mesta, se je pričelo kaj kmalu svitati, da Naznanjam cenjeni slovenski naselbini, da 3£m odprl lastno OGLJARNO kjer bom. imel na razpolago vse v stroko spadajoče predmete: krompir, milo, koruzo, vseh vrst žito, itd. itd. RAZPEČEVANJE NA DOM Priporočam se cen j. slovenski naselbini JOSIP KRAJKI6EE Osorio 492 8, Paternal - Bs. Aires je njih ideja o domovini zolo djaleč od tiste narodne zavesti, ki so jo povsod učili, in ni čuda, če je med narodom nastal dvom, kaj pravzaprav da je domovina. Tudi pojmovanje onih, ki so v nasprotju s prvimi, ni izkristalizirano, zato je mnogokrat nerazumljivo posebno za širše plasti ljudstva, ki nima. časa, da bi se o teh vprašanjih dovolj bavilo. Iz slik sodobne generacije razberemo, da vsi ki vidijo predseboj današnje socialne krivice, vendar ne morejo prav razumeti položaj in si zato za svoj obstoj ne lotijo dela na pravem koncu. Mladina je v bistvu nepokvarjena, zato ji je treba dati iz istega kot da narava vsakemu bitju, jasen pogled k solncu in svobodi.... Do danes se pač š,^ ni rodil človek, ki hi bil zedinil ljudsko mnenje, in tega jaz ne poskušam, vendar ustrajam, da potreba po zboljšanju kliče nas vseh, ki nam je mar ponos in čast našega naroda, bodisi za kulturni ali socialni razvoj. Obe skupini naše kolonije sta si različnih i-dej, da je zaenkrat še zelo malo upanja za popolno združitev, nekaj pa bi se dalo doseči, tembolj če bi se imelo pred očmi, da mladina dorašča in se odtujuje prvim in drugim. Stojimo na mejniku človeške zgodovine in je zato potrebno, da se brez cincanja odločimo za srednjo pot, ki bo brez dvoma pripeljala na pravo pot. Naše nesoglasje pušča zelo veliko krivico na naši mladini, zato pomislimo! Anton Podlogar Slovenski služkinji Zelo me zanima polemika med Fenixom in Slovensko služkinjo, ki je> brez dvoma izobražena mladenka. Čudno se mi zdi, da nekateri tako zamerijo uredniku, ko dovoli, da vsak pove svoje mnenje. Kritika, je dobra, če je na pravem mestu, nikakor pa ni dopusti j ivo, če kdo kake reči slabo pojmuje, da jo potem kritizira. Dopisovalki 1'. F. bi svetoval naj bi preči-tala "Zadnja na grmadi", pa bo marsikaj spoznala, česar ji je bilo doslej zakrito. Tudi takrat so bili ljudje ki so s sadistično naslado uživali gorečo nesrečnico, in tudi takrat je bila gospoda, ki je rekla, da že ve kaj deia. Slovenska služkinja pravi, da je zanjo Fe-nixov polclon brez pomena. Svobodna ljubezen je najbrže res težka rešitev in ne bo nobenega matematika, ki bi to vprašaje povoljno rešil. Slovenska, služkinja zgleda, da je zelo dobro oborožena s znanjem in v socioloških vedah, zato smo zelo željni njenega mišljenja današnjih krivih nazorov, toda dati mora jasni izraz in nam pokazati pot iz teme v kateri tiči-mo moški in ženske. Želeli bi vedeti kje so glavni vzroki nepravilnemu družabnemu ustroju, ki tirajo v propast človeško družbo. Kdo je kriv da sred neizmernega izobilja 80% ljudi životari in celo strada ter od glada umira. Zakaj nismo odkritosrčni v medsebojnih odnošajih in gledamo samo kako bi eden drugega ukanili? Zakaj je naše življenje podobno obrabljeni cunji na smetišču? Zakaj ljubezen ni ljubezen in je mesto nje sužnost in prekletstvo? Ivan Glogovšek Or. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Sprejema od 3—8 zveer — NIZKE CENE — Plačevanje na obroke. Fotografija "LA MODERNA" NOVOPOKOČENI1 Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klij entelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsak Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires, se pzse o Veliki londonski dnevnik "Daily Herald" se Je pečal te dni o jugoslovanskem narodu, katerega je strašna vojna usoda pripeljala pod laško vlado. Zanimivo je v resnici zvedeti za fanenje odličnih zastopnikov drugih narodnosti, kaj pravzaprav mislijo o našem narodu. Piše uredništvo "Daily Heralda": "V Italiji živi 700,000 Jugoslovanov, do 500,000 Slovencev in 200,000 Hrvatov, večinoma v bližini severozapadne obale Jadranskega morja. Te ljudi se je podarilo Italijanom v letu 1919, da se je Italijanom zadovoljilo, ker so Jzdali Avstrijo in Nlemčijo in pomagali zavez-ni-kom tekom vojne. "Ko so fašisti prišli k vladi v letu 1922, se je položaj te jugoslovanske manjšine v Ttaliji silno poslabšal. Tn danes pošiljajo fašisti te Jugoslovane v Abesinijo, da tam umirajo za — domovino Ttalijo. Grozno pri tem je misliti na dejstvo, da. so simpatije Jugoslovanov na strani Abesinije! "Ti jugoslovanski podaniki v fašistični Ttaliji prav dobro vedo. kaj se to pravi "dobiti civilizacijo od Italijanov". Ta laška civilizacija je šla tako daleč, da je zaprla vse jugoslovanske šole v Ttaliji, fašizem je oropal -TutosÍo vane za vsa njih kulturna, športna in drufa društva. Da vz