AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 21 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 26, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Admiral Kimmel in gen. Short sta zanemarjala obrambo pristanišča Pearl j d 4 I Vi se i Nemcem zmožnost se za 2 leti vojne mu, J Wew York. — Alex Dreier, 1VS1 sotrudnik National Broad-ptmg Co. v Berlinu, je ob svo-j!m Pohodu sem izjavil, da so Demci d°bri še za dve leti vojne. breier je rekel, da se naciji ne lo°b nik°gar bolJ kot Rusov, ce-, 0lJ kot Angležev in Ameri-Kaiicev. «daNemci vedo," je rekel Dreier, ce Rusi dosegej0 Nemčijo, da 4 '4 t V 4 i Preiskava je dognala, da nista vršila svoje dolžnosti. — Dobila sta pravočasno svarilo o napadu Japoncev. — Obtožnica ju tudi dolži, da nista sodelovala v skupni obrambi. Washington, 24. jan. — Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, da preišče, kdo je. zakrivil slabo rambo pristanišča Pearl 7. decembra in kdo je zakrivil, da so m°gli Japonci neopaženo približati pristanišču, je pronašla tozadevno krivdo napram admiralu Kimmlu in generalu Short. rnisija ju je obdolžila zanemarjanja dolžnosti in zmoto v presoji dogodkov, z eno besedo, poveljnika pomorske in armadne sile " ---- nista bila na pažnji. Prisodi Nemcem /mnžnnst Pr,eislfva tudi dgnaia, da poveljnika nista sodelovala, da nista upoštevala drug drugega priprav za obrambo in da se nista zavedala nevarnosti napada, kljub temu, da sta dobila uradno svarilo iz Washingtona, da bodo Japonci napadli. Komisija je podala svoje poročilo predsedniku Rooseveltu in je bilo takoj dano tudi na razpolago javnosti brez pridržka cenzure. Komisija je oprostila vsake krivde vse podložne častnike ter tudi izjavila, da so državni tajnik, tajnika vojnega in mornariškega oddelka ter armadni generalni štab izvršili svojo dolžnost. Komisija je pronašla, da je bila potopljena neka japonska podmornica v bližini zal.iva Pearl več kot eno uro, predno se je pričel bombni napad, vendar se ni temu polagalo nobene važnosti. Dalje je komisija dognala, da so opazili sovražna letala v bližini 35 minut pred napadom, toda se jih ni smatralo za sovražna letala. Nadalje je komisija dognala, da je imelo poveljstvo pristanišča Pearl na razpolago dovolj sredstev za uspešno obrambo, če bi bilo poveljstvo storilo pravočasno potrebne korake. V jutru usodepolne nedelje ni bila poslana letalska patrulja na poizvedovanje nad celino, niti v okolico Havajev. Da nista poveljnika mornarice in armade sodelovala, je komisija pronašla v tem, ker je admiral Kimmel mislil, da obratuje armada svarilni sistem .proti zračnim napadom, dočim je general Short mislil, da obratuje ta sistem mornarica. Japonski konzul v Honolulu je imel več kot 200 konzularnih uradnikov, in vendar niso bili storjeni nobeni koraki, da bi se jih bilo nadzorovalo. Zdaj je dokazano, da so ti vodili glavno vohunsko službo na Havajih. Protizračne baterije mornarice in armade niso imele niti dovolj moštva, niti dovolj munici-je. Priprava za slučajnosti ni bila izvedena, kljub svarilu in ukazu iz Washingtona. V .soboto večer 6. decembra (na 7. dec. zjutraj so Japonci napadli), so se udeležili častniki raznih družabnih prireditev v Honolulu. Toda vsa posadka je morala biti doma o polnoči. Dognalo se je, da so bile vse gostilne zaprte o polnoči. Komisija izjavlja, da je bil napad Japoncev popolno presenečenje za oba poveljnika, ki radi tega nista izvedla potrebnih korakov za obrambo. --o- čJ!m b°do pridružili Poljaki in ai^ Nemci se bodo borili kot vj' Ce ruska armada doseže nem*ko zemljo." Dreier je odšel iz Berlina 6. tiem?>ra ter P°roča> da ni bil vojn -nar°d nikdar vnet za t0 naroH ln morala nemškega da "i bila nikdar dobra. 2* se pobirati za *terial za Rdeči križ si, n0nzul dr. Mally nas je pro-Pror J opoz°rimo javnost, da je pris^onito pobirati po hišah Pilo ' S katerimi bi se ku-D. c^eaterial za Rdeči križ. John ftcW. emer- J1'., izvršni direktor dr križa v Clevelandu je yu Povedalf da se po-katef' naselbini denar, s dr * se bo kupilo volno in T0 j Potrebščine za Rdeči križ. aatri0 ^njivo. Pobirati se sme Sa i2l. !nar' k* se ga mora vse-Potern°C.lti Rdečem križu, in ta ki tlabirnakUpi vse potrebno. Ta. obl, astilo morajo pa imeti pood Rdečega križa. Nas „ rstan Je našel kiraz raznašalec Eddie Svigel, ^ottih v Hst med 170- cesto in foroč"?ham Rd. je našel lep k, J11 Prstan. Kdor ga pogrela dobi na 1426 Clermont B°i proti otroški Paralizi! v*" v Clevelandu kot po Za n se vrši kampanja regtiabiran3e sklada, iz kate-Jani Se dobi sredstva za pobi-Setic ?troške paralize. Po de-Voli Se nabira, kar je do-Toda, če se nabere dolar- esetic, bo tudi precej o vlada napravila drastične korake preti onim, ki kupičijo zaloge. "Porcije za sladkor se bodo uvedle zato," je rekel Henderson, "da se zasigura gotovo količino za vsako osebo. Na podlagi teh porcij bo ck>volj sladkorja še vse celo prihodnje leto." Raba sladkorja se bo zmanjšala od 74 funtov na osebo na leto, na 50 funtov. Za komerci-jelno uporabo se ga bo zmanjšalo od 40 na 27 funtov letos. Ameriške bojne ladje so razbile skupino japonskih ladij ob otoku Borneo Washington, 24. jan. — Pod varstvom tropične noči so ameriški rušilci presenetili velik konvoj japonskih ladij v ožini Macassar v nizozemski Indiji. Amerikanci so odprli na japonske ladje ogenj iz petpalčnih topov in torpedov, razstrelili eno ladjo, pogreznili drugo, napravili nezmožno za plovbo tretjo in poškodovali druge. Admiral Hart, poveljnik zavezniškega ladjevja na Daljnem vzhodu je obvestil mornariški oddelek, da so prišli ameriški rušilci iz bitke z majhnimi pošokdbami, da ni bil noben mornar ubit in samo štirje so bili ranjeni. To je bila prva večja zmaga ameriške mornarice, pri čemer so prinesli svoj del tudi ameriške podmornice in bojna letala. Japonski konvoj so spremljali rušilci, toda torpedi in krogle iz ameriških ladij in podmornic so našle pot do japonskih transportnih ladij prej, predno so se Japonci toliko zavedli, da bi začeli streljati na Amerikance. Morska ožine, kjer se je izvršil ta sijajni napad ameriške mornarice, leži med otokoma Borneo in Celebesem. Tukaj skozi bodo izvedli Japonci napad na Javo. Rusi so udarili na severno oporišče nemške linije in si prisvojili mnogo provijanta Moskva, 25. jan.—Rusko vojno poročilo javlja, da ruska armada v vedno večjem zagonu potiska Nemce nazaj in da je načela močno oporišče nemške linije na severu ter da je prodrla globoko v nemško dovozno linijo. To ofenzivo* dirigira sam Josef Stalin. Ta akcija ruske armade ogroža vso nemško armado pred Leningradom ter na osrednji fronti. S to sijajno zmago bo začela ruska armada zdaj čisti- ti kraje zahodno od Moskve ter južno med Kurskom in Orlom. Ko je ruska armada jemala Nemcem vas za vasjo, mesto za mestom gori na severu, je našla, po ogromnih zalogah sodeč, da so se Nemci dobro založili za prezimovanje. Rusi so zajeli ogromne zaloge v skladiščih. V Andreapolu so dobili Rusi veliko zalogo francoskega vina, 1,000 sodov gazolina, 10,000 kant norveških živil in 150 železniških voz, polnih provijanta. "Cvet Harmonettes" Pevski zbor "Cvet Harmonettes" je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednica, Ančka Traven; podpredsednica, Rose Ban; tajnica, Jlennie Praznik; blagajničarka, Julia Bartol; za-pisnikarica,- Rose Magdalence; nadzornice: Carole Traven Mary Traven, Victoria Zabuko. vec. Pevske vaje so vsak torek Avtna nezgoda Pred La Salle gledališčem na 185. cesti je avto sinoči povozil John Cernelicha iz 18105 Mar-sella Rd. Odpeljali so ga v bolnišnico, ker so ugotovili, da ima zlomljeni obe nogi. Za obrambo domovine Glavni urad SMZ je kupil za $200 obrambnih bondov; pred večer ob osmih v SDD na Prince! nekaj tedni jih je kupil pa za Avenue. '$200. Vsa čast! BIVŠI CARSKI ČASTNIKI NE MARAJO NAČELJEAVTI HRVAŠKI ARMADI London. (ONA). — Poljska brzojavna agentura poroča, kako se je nacijem izjalovil poskus, da bi dobili bivše carske častnike za načelnike hrvaški armadi. Naciji so poslali po Evropi ge-i nerala Apuhtina, ki je bil častnik v ruski beli gardi, da bi nabiral oficirje za hrvaško armado. Hrvaška armada je bila namreč brez višjih častnikov, ker so dezertirali vsi srbski častniki potem, ko je Hrvaška stopila na stran Nemčije in je poklicala svoje vojake domov. Bivšim ruskim častnikom, ki jih je živelo več v Jugoslaviji v izgnanstvu, so naciji ponujali sijajne plače, ako bi vstopili v hrvaško armado. Toda vsi so odločno odklonili, ker so vedeli, da bi morali voditi vojake proti Srbom. r r 6117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: 7,a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, uo nošti* Dol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 21 Mon., Jan. 26, 1942 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) Kot poroča washingtonsko časopisje, je izjavil senator Robert Alphonso Taft: "Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi naložili davek na mezdo, recimo deset odstotkov, ker bi to manj vodilo k inflaciji kot pa prodajni davek." Dodal je: "Deset odstotkov davka na mezdo bi prineslo pet bilijonov dolarjev." ''Seveda, možje, ki so svoje ogromno bogastvo podedovali, bi raje videli, da bi se naložilo davek na mezdo delavcev, kot bi pa naložili davek bogatim krogom. Toda ničesa; ne bi bilo bolj krivično, kot odtegniti deset odstotkov od mezd in plač. To bi se reklo obdavčiti najsiromašnejše. Toda sreča za nižje sloje je ta, da morajo biti davki započeti v poslanski zbornici. Nekateri ljudje, ki podedujejo svoje bogastvo, nikdar ne zamude prilike, da ne bi oskubili siromaka. Ako bi se obdavčilo mezdo, bi delavec, ki zasluži $1200, $1500 in $2000, plačal ogromne davke na leto v primeri s svojim dohodkom. Naj bi poskusili senatorji odstopiti svoje podedovano bogastvo in svojo senatorsko plačo za eno leto in živeti ob $100 na mesec, pa bi drugače govorili o davkih na tedensko mezdo. * * * Da se bo bolj izrabilo dnevno svetlobo in prihranilo na elektriki, je kongres sprejel predlog, da se pomaknejo ure za 60 minut naprej za dobo vojne. Nasprotniki so besediči-li, da bodo zdaj krave dajale manj mleka, ker bodo morale bolj zgodaj vstajati. Farmarjem tudi ne bo nič pomagalo, ker delo na polju se ne ravna po uri, ampak po dnevni svetlobi. Kongresnik Wadsworth je rekel: "Ker smo že pri tem, zakaj bi pa ne pomaknili ničle na toplomeru nižje za kakih 30 do 35 stopinj, pa bi nikdar ne kazal "pod ničlo." Koliko bi prihranili pri tem samo na zimski obleki." Ta postava ostane v veljavi še šest mesecev po končani vojni, razen če kongres drugače odglasuje. Namen te postave je, da se prihrani na kurivu, gretju in luči. Tisti, katerim icsonce ura, bodo delali tudi naprej tako, kot so doslej, postava gor, postava dol. * * * Kampanja, da se pobere vse nepotrebno staro železo in se ga pretopi v vojne potrebščine, bo, upamo, pobrala s cest tudi stare šajtrge od avtomobilov, ki niso za drugega kot da ogrožajo promet na cesti. * * ♦ Naš državni tajnik Hull je dobro vedel, da bodo planili Japonci po nas prej ali slej, in vendar je zavlačeval pogajanja ž njimi in popustil je nekoliko v bojkotu s tem, da je dopustil nekaj izvoza doseči Japonsko. S tem je hotel preprečiti vojno na dveh frontah, predno bomo pripravljeni. Ne-kateri*so smatrali to za slabo politiko, toda celo prebrisani Churchill je izjavil v Washingtonu: "Veseli bodimo, da nas niso napadli Japonci že pred 18 meseci!" Slovanski voditelji so bili izpostavljeni preganjanju, niti smrti niso bili varni, njih premoženje je bilo zaplenjeno ali uničevano in njih živina odgnana. Požgali so jim hiše in skednje. Niti cerkve niso bile varne pred racijo fašistov. Ropali so oltarje, oskrunjevali posvečene posode, sežigali župnijske urackie knjige. Mnogi slovanski duhovniki so morali gledati, kako so metali fašisti njih pohištvo skozi okno na cesto in ga tam zažgali, dočim so duhovnike same pretepali in jih vlačili na fašistični glavni stan, jih tam držali kot jetnike, jih pljuvali in zasramovali. 16 slovanskih duhovnikov je moralo zbežati v gozdove kot divja zver, kjer so morali prebiti več dni in noči. Drugi so ležali po ječah vsi pretepeni in izmaličeni. Od številnih slučajev fašističnega terorizma naj navedemo samo enega. Ko je bil župnik Širne Červar iz Zrenj na potu na volišče, so ga fašisti prijeli, ga uklenili in vlekli v Motovun. Vso pot so nanj pljuvali, ga pretepali in psovali. Zbili so mu tri zobe. Fašisti so ga prisilili, da je moral držati v svojih uklenjenih rokah dve italijanski zastavi. V Mo-tovunu so ga zaprli v temno in umazano luknjo, ki je predstavljala lokalno ječo. Drugi dan so ga vlekli fašisti na balkon, vklenjenega na rokah in nogah in z verigo okrog vratu. Zopet so mu vtaknili italijanske zastave v roke, potem so mu pa nastavili na prsa samokrese in mu grozili s smrtjo, če ne bo vpil: "Evviva 1 Italia!" Zastonj so prosili župljani za svojega župnika. Fašisti so postavili pred ječo strojnice, ker so se bali, da bo ljudstvo navalilo na ječo in svojega duhovnika oprostilo. Župnik Červar si ni nikdar opomogel od tega grozovitega trpljenja in je na posledicah kmalu zatem umrl. V teh tragičnih dneh, ko šo civilne oblasti prepustile slovansko prebivalstvo rokam fašistične druhali, so se Slovani pritožili na msgr. Angelo Bartolomasia, škofa v Trstu in Kopru ter ga prosili, naj javno protestira proti takem barbarizmu, ali pa naj pa se v protest odpove. BESEDA IZ NARODA t Janko N. Rogelj: Klic človečanstva Zdravje je največje bogastvo živega človeka. To bogastvo nima mere in ne števila v dolarjih ali v zlatu. Zdravje je prvi predpogoj do sreče in blagostanja, le zdrav človek more uživati veselje in radost, katero mu nudi razmah človeškega življenja od rojstva do smrti. Zdravje je podlaga človeškemu telesnemu in duševnemu delu, da dosega svoje življenjske u-spehe in cilje. Zdravje je lepa, bela in srečna cesta, ki pelje preko livad zelene in sončne pomladi, ki daje prijetno in za-željeno rast obstoječemu in razvijajočemu človeškemu življenju. V nasladi dragocenega zdravja je pravi vir in pomen človeškega življenja. Bolezen je največja nesreča v človeškem življenju. Bolezen je tema, v kateri kraljuje žalost, nezadovoljstvo in grenka misel na prihajajočo smrt. Bolezen zabranjuje dostop do vsega, kar osrečuje to kratko človeško življenje. Bolezen je Qbup, ki tare človeški duh, ki kiju je človeško telo iz dneva v dan. Bolan človek je prepuščen usodi dobrih in usmiljenih ljudi, ki čutijo z nesrečnim bolnikom. Usmiljenje je največja in blagodarna človeška lastnost, ki povišuje človeka nad vsemi živimi bitji na zemlji. Usmiljenje je brezmejni izraz človeške duše, ki ustvarja tisto čudodelno lepoto, ob kateri se naslaja naše čuteče notranje življenje. Iz usmiljenja se rodi brato-ljubje do svoje bljižnjega, ki ima isto pravico do srečnega in zadovoljnega življenja kot vsak izmed nas. Samaritanstvo je najsvetlejši poklic človeške duše, ki dela vsakega človeka velikega in samozavestnega. V sa-maritanstvu najde človek samega sebe, ko spozna, da živi v človeški družbi, da je član iste in kot tak tudi odvisen od iste. Dolžnost je tista človeška lastnost, ki često prihaja iz naravne samozavestnosti, da za-rad svoje bitnosti, zdravja in bogastva dolgujemo svojemu bližnjemu del poteka našega življenja v ponujeni pomoči. Dolžnosti te ali one vrste se često vsak ne zaveda, zato so poklicani oni, ki razumevajo sedanjo človeško družbo,' da ljudem obrazložijo vsakdanjo p"o-trebo posameznih dolžnosti. V sodobnem ameriškem življenju imamo plemenitega človeka, velikega po duhu in dejanjih, ki zre v prihajajočo samobitnost velikega ameriškega naroda. V svojih globokih in predvidenih načrtih ustvarja svetovne in zgodovinske zaključke v dobrobit in zmago človečanstva. Njegovo kristalno mišljenje se je izkremenilo v poteku njegovega življenja iz preteče bolezni, iz zaželjene-ga usmiljenja in iz zavedajoče dolžnosti. In ta plemeniti človek je predsednik Zedinjenih držav-1-Franklin D. Roosevelt. Dne 30. januarja je njegov rojstni dan, posvečen tako plemenitemu in človeškemu namenu, da je v 130 milijonskemu ameriškemu narodu enotno in glasno odobravanje in zanimanje. Vsa širne Amerika bo združena s svojim predsednikom pokazala svojo dolžnost ter izrekla s*čutečim srcem globoko usmiljenje, ko bo darovala prostovoljno v narodni sklad za uničevanje otroške paralize. To je klic človeštva! Slovenci in Slovenke, ta klic človeštva naj najde pot tudi do vašega usmiljenega srca. Tudi vi ste del te velike demokratične Amerike, tudi vaša sveta dolžnost je, da se odzove- te temu humanitarnemu klicu. Dajte in pomagajte ubogim o-trokom, katere trpinči nadležna in kruta bolezen—paraliza. V petek zvečer, dne 30. januarja, se bo vršila velika prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v dobrobit omenjenega sklada. Kdor more, naj pride, kdor more, naj daruje, vsak naj kaj pripomore, da kot ameriški Slovenci in Slovenke pomagamo tako lepemu in plemenitemu človeškemu namenu. Pokažimo, da cenimo zdravje, sovražimo bolezen, izkazujemo usmiljenje ter se zavedamo skupne dolžnosti proste in demokratične Amerike. Rainbow Hunting klub Že sem mislil in bil pošteno v strahu, da bo treba pripraviti našo lovsko večerjo, ki se vrši v soboto, 31. januarja, brez srnjaka. Kaj bi me pa ne skrbelo, ko pa se je tako slabo slišalo od ostalih lovcev, ki so šli tja v tiste pensilvanske hribe in se pritoževali o slabi letini zanje. Ker pa dobro poznam našega lovca Franka Sirk in jo je tudi kakor ostali lovci ucvrl v Pen-no, mi je pa še vedno ostalo nekaj upanja na srečen izid lova, saj vendar ni nikjer zapisano, da bi se bil moral ravno naš Frank vrniti domov pa brez srnjaka. Zato sva pa tudi z našim predsednikom nestrpno čakala poročil iz prvih dni lova ker pa teh ni bilo, se me je pa začela polaščati negotovost, kaj če jo bo Frank kar lepo na tihem polomil. Da se pa malo otresem te negotovost^ sem pričel klicati in povpraševati druge lovce, če go mogoče že dobili srnjake, ali ali vsa j., kakšna poročila od njih fantov z lova. Namesto tolažbe pa so naju z našim predsednikom spravili še v večji strah kot sva ga sama prvotno imela ter nama tako uze-li še tisto trohico upanja, ki sva ga imela v srečen Frankov po-vratek s srnjakom. Kajti vsi so nama dajali jako slaba poročila. Zato pa nama ni kazalo nič drugega kot lepo voljno in potrpežljivo čakati nadaljnih dogodkov v zavesti, da tudi drugim lovcem ne gre vse tako lepo po žnorci, kot so si sami prvotno predstavljali. Teden se je že pomikal k kraju in bilo je že v petek popoldne, a o Franku pa ni bilo še ne duha ne sluha. Že sem računal na vsakovrstne potegavščine za slučaj polomije v tej zadevi. Ko sem bil tako zatopljen v premišljevanje, pa nekdo potrka na vrata in me zdrami iz mojih misli. Takoj odprem in glej ga, Frankov odposlanec je bil pri vratih z obvestilom, da se takoj zglasim pri Franku. Seveda kot pravi lovec sem se takoj odpravil in stopil do njega, da poizvem kako in kaj. Dospevši tja, me je Frank takoj odpeljal v garažo in mi pokazal krasnega srnjaka, ki je na tehnici potegnil kar 150 funtov. Po kratkem raportu, ki mi ga je dal, kakor ga mora dati vsak pravi lovec svojemu predpostavljenemu ob takih prilikah, sva takoj sklenila, da ga odpeljeva še isti dan v ledenico, kjer naj počaka, da ga osvobodimo iz neprostovoljne ječe. V soboto, 31. januarja, pa bo zopet svoboden za nekaj časa in sicer samo tako dolgo, da ga bodo naše kuharice predstavile našim gostom, lovcem in prijateljem, v obliki okusne pečenke na mizo. Torej, kdor hoče imeti užitka poln večer, naj nikar ne ostane doma v soboto večer, kjer bo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., pripravljenega dovolj za vse naše goste. Z lovskim pozdravom, Tajnik. -o- Janko N. Rogelj: Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija Amerika je v vojni. Naša dolžnost je sedaj, da kot ameriški državljani pomagamo Ze-dinjenim državam. K u p u j m o obrambne bonde in znamke, darujmo ameriškemu Rdečemu križu! To je prva dolžnost! Vsi in vsak naj pomaga. Druga je naša krvna dolžnost do naših trpečih bratov in sester onkraj morja. Tudi tem bomo pomagali ter se pripravljali, da bomo pripravljeni in organizirani, ko bo mogoče poslati to pomoč. JPO, SS je bila obveščena od državnega tajništva v Washingtonu, da lahko nadaljujemo z nabiranjem denarnih prispevkov. To je dobra novica. Zato naši lokalni odbori lahko nadaljujejo s svojim delom. Glavni blagajnik JPO, SS, Mr. Leo Jurjovec, mi je poslal sledeče poročilo: Do 17. januarja 1942 so darovali sledeči: Joseph Zalar, Joliet, 111., $20.00; Frank Pras-nikar, lok. 15., Clinton, Ind., $30.95; Louis Smith, taj. A. B. Z. št. 43, East Helena, Mont., $25.80; Fr. Grad, čl. dr. št. 70 A.B.Z., $1.00; Članice kluba Bled, Chicago, 111., $10.00. Obresti od denarja, $16.15. Zadnji izkaz, $12,631.79. Skupaj nabranega 17. jan., 1942— $12,735.69. MesečniJcJ/Zarja", glasilo Slovenske ženske zveze v Ameriki, poroča v januarski izdaji, kako so se članice odzvale na lepi in globo zamišljeni članek glavne predsednice Mrs. Marie Prisland, katerega naslov je bil: Da bo Božič tudi v naših srcih ... O tem obširno poroča glavna tajnica Mrs. Josephine Erjavec. V mesecu novembru in decembru so članice darovale $219.75. Pred mesecem novembrom so prispevki znašali $283.00. Do 15. decembra so prispevki znašali $506.75. To je tudi posnemanja vredno poročilo. Vem, da članice SŽZ s temi darovi še niso prenehale, ampak bodo v bodoče še dosti prispevale. Naša slovenska žena v Ameriki je poklicana, da se odzove temu klicu. In če bo slovenska žena v Ameriki odgovorila na ta klic, potem smo sigurni, da se bo večala blagajna slovenske sekcije JPO. Le tako naprej! Glavni tajnik, brat Joseph Zalar, mi poroča, da so v Denver ju, Colorado ustanovili lokalni odbor št. 21. V Lorainu, Ohio, je priredil dne 4. januarja lokalni odbor št. 14 banket, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsednica odbora je Miss Mary E. Polutnik, iu-rojena Slovenka, ki je bila tudi stoloravnateljica omenjenega banketa. Na tej prireditvi je prečitala pismo, ki se glasi :— Cenjeni člani in članice: Prejmite siromašen dar $25.00 kot prispevek za naše rojake v stari domovini. Mnogo, mnogo več bodo naši rojaki potrebovali. In dokler bo trajala Vaša akcija, se obvezujem darovati v Vaš sklad vsaki mesec $5.00. Vaš cilj naj bo prispevati čim več za zatirane in preganjane rojake v stari domovini. Udani, Father Slaje. Rev. Milan Slaje je duhovnik slovenske cerkve v Lorainu. S svojim darom in obljubo je po- kazal plemenit in posnemanja vreden vzgled za vse Slovence in Slovenke v Ameriki. To so besede! Za temi besedami je tudi dejanje. Koliko takih pod-pirateljev se bo še našlo v Ameriki? Oglasite se, tu vam je pokazana pot, kako se podpre našo pomožno akcijo. Ko sem odhajal iz banketa, pristopil je k meni Mr. Piškur, ugleden slovenski trgovec v Lorainu, a obenem že 20 let predsednik Slovenskega doma, pa pravi: "Janko, tu imaš $20.00 za pomožno akcijo!" Pogledal sem moža, ki mi je s tako dobro* voljo dajal denar. Končno je še pristavil: "In še bom dal v bodoče!" Da, takih mož nam manjka, ki se zavedajo svoje dolžnosti. Mr. Piškur vam daje drugi vzgled, katerega posnemajte. Med božičnimi voščili je prišlo pismo Mrs. Mary Kershiš-nik iz Rock Springs, Wyo. Poleg prijateljskega voščila je bil priložen tudi ček za $15.00 za naše nesrečne brate in sestre v domovini. To je bilo iskreno voščilo, prav iz srca do srca, voščilo meni in pomoč ubogim. Hvala vsem in vsakemu! Samo to vam morem reči jaz . . . Kako hvaležni pa vam bodo oni, ki bodo dobili vašo pomoč, to bo pa drugo poglavje iz trpečih src onih, ki bodo preživeli strahote, trpljenje in lakoto sedanjih časov onstran morja. Kako bomo dobili darove za našo pomožno akcijo? Kako? Vprašati moramo! Meni do sedaj še niti eden ni odrekel po- voda! bolj potrebne in P01"' C samo povedano naj bo, da # vsak vpraša za pomoč. Ljud, so pripravljeni darovati, satf poprosite za uboge sirote v df movini. Vsak naj se vpraša: Zafc še nisem dal ? Menda se bo i našlo enega človeka, dva ali tr v vsaki manjši slovenski nasi bini v Ameriki, ki bodo priprl ljeni nabirati denarne prispe ke. Ce se zanimajo za našo P možno akcijo celo tu-roj«: Slovenci in Slovenke, kakor Miss Polutnik v Lorainu, Fra-J. Kress v Pittsburghu, in Mary Bali nt v Enumd*1 Wash., potem je že čas, da: zanimamo tudi mi, ki smo P1 šli iz starega kraja. Zadnjič sem nekje čital,1 je na seji rekel Slovenec: P' možna akcija gre počasi. • j Da, da, počasi gre, ampak k hitro bi šla, ako bi ljudje 11 govega kova že kaj nap^ za to pomožno akcijo. ^ nočejo? Ce bi se vsi zanitf* pomagali in pisali, bi bil večji.' ■ Časi so resni; resni ®et nismo mi. Novice iz doffl°v la: so strašne. Koliko naših «1 če bo ostalo pri življenju? A'1 ce: še posamezniki v Ameriki ' nj. tovi, da bodo lahko po vojn'f ii. slali samo svojcem. Ce dj bi živi i? Kaj pa oni, ki ni"1' bi svojcev v Ameriki. Ali naJ je\ poginejo po kohčani vojni. ■ Ii^ iščite vzrokov, zakaj ne ^ da dali. Dajte in odgovorite, ^ 1 če so bile kdaj besede: de! ■ bne, bratje in sestre, dane: J in jutri bodo še. . ^or Daj, brat, daj; pomag^ »a, stra! K I -o- < dož Jugoslavija in Grčija na čelu skupnosti balkairf ^ narodov p«j Jugoslovanski kralj Peter in gr- Ob tem času, ko narod* ^ ški kralj sta s predsednikoma j ške in Jugoslavije še nap$j ^ svojih vlad podpisala pogod- jeta silne žrtve, kažeta Jjj J bo v britanskem zunanjem vladi s podpisom te P°£ . ^ -4..___ , ____v, kef aJ moči. Do 4. januarja sem izročil lokalnemu odboru št. 2 v Clevelandu že $495.00. Naj ne bo to moja lastna hvala, ampak ministrstvu (Nadaljevanje) Izjava g. Fotica v imenu Jugoslavije "Pogodba o balkanski zvezi, ' ki sta jo danes zjutraj podpisa-: mon da žrtve ne bodo zaman, ker, ( do zagotovile boljše življe"' prihodnosti. Jho Izjava g. Diamandopul" ^ • imenu Grčije Nato je v imenu Grčije pre* Diamandopulos ese ta z "J 2 r0] Ci vse j ga pomena za obe državi. Ona ■ ros> predsednik grške vOT JJj je izraz skupnih teženj jugoslo-j g. Svobodan Jovanovič, 1 1 vanskega in grškega naroda, ki j sednik jugoslovanske v se resnično in konstruktivno | Foreign Ofice-u in v P1"'*^ Se]°c trudita za povojno preureditev 1 stj g. Anthony Edena, v ' mednarodnega življenja v obeh ga ministra Velfke Br't3' es državah, kjer so bile borbe za čast in demokracijo usodne in ogorčene. Jugoslovani in Grki ^o bili -v središču teh borb več kot eno stoletje in njihovi juna- li vladi Jugoslavije in Grčije je i siedečo izjavo-: dogodek velikega zgodovinske-j »včeraj zjutraj sta g- , predsednik grške vi g. Svobodan Jovanovič,^ ■isof fif ki vseh pokolenj so se borili z roko v roki za iste, težnje in isto razumevanje dolžnosti kot ljudje in kot kristjani. V svojih narodnih vstajah, od 19. stol. dalje, v balkanski vojni, v prvi svetovni vojni in sedaj so bili Grki in Jugoslovani združeni z balkanskimi sporazumi na vseh poljih mednarodnega sodelovanja. To ni bilo zgolj zaradi političnih ciljev, temveč zaradi globokih duševnih ciljev obeh narodov. Pripravljena sta sprejeti vsak drugi narod tega dela Evrope, čim se bo tem narodom posrečilo iztrebiti iz svojih narodnih bitij tiste elemente, ki so \ preteklosti onemogočali sodelovanje in ki so povzročili, da so se nekateri med njimi v sedanji vojni pridružili tisti strani, proti kateri se Jugoslovani in Grki borijo s svojimi zavezniki. Pogodba je bila podpisana z namenom, da se ustvari temelj za Balkansko Zvezo. V načrtu ima ustanovitev skupnih gospodarskih teles; skupnega generalnega štaba poleg obeh obstoječih in ustanovitev stalnega tajništva. V načrtu ima urav-novešenje zunanje politike obeh držav in gospodarski načrt, ki bo ost varil carinsko in denarno zvezo. In končno, v načrtu ima skupno obrambo meja. "iS Ni M« podpisala sporazum. Po podpisu pogodbe Je( uradno kosilo, ki sta se f?a j ^ ležila jugoslovanski kr:»j; L ter II. in grški kralj .JurlJ: J> *J Kralj Jurij je v svoje"1, J? Ni za bodoči razvoj odnošaj^1^^ voru poudaril pomen P|je ^ obema državama, ki so povezanost utrdile trid^V ^ trajajoče borbe na njun nedavni odpor Pr°Ozoi i jevalcem: Nemcem, J vq\, nom,' Madžarom in BoU^ ^ Ob koncu svojega fer°v°j na f)( grški kralj nazdravil ?8.jj na] in napredek Jugoslavije "J ^ a nega vladarja, prijatelj3 ^ veznika Grčije. a Ministerski predseduj ^ je, g. Cuderos, je imel f? katerem je navedel glaV!lfrl pogodbe, ki obstaja iz točk, med katerimi je najpomembnejša in itf1^ črtu široko podlago za, (Dalje na 3 strani val 0] ]> Od, J Se Bl# unit^ stat* . SAVlljf li>, (AND STA** „'*•< M * v, "v SATAN IN ISKARIOT t Po neraikem izvirnik« K. Mtji Tudi njim sem povedal, vsi so zvedeli, kaj bi radi. In oče tistega, ki je mož bele sqwawe, me je poslal, naj vam odgovorim." ("In kaj ti je naročil?" Bela sqwaw bo prišla in go Vorila z vami." . Spet je šinil zmagovit smeh-[Jaj Winnetouu po obrazu. Re-kej( pa ni nič. "Bela sqwa,w —? Mar meni f' da se bomo pogajali z žen skami?" 'Mož, ki me je poslal, je pra V' da bodete radi govorili njo." ("Jakaj pa sam noče priti?" ((Ne utegne." "In sin?" la: da 116 ute^ne. Bojita se, 01 J« ne pustili nazaj." <*rut?> povedal Emery: hi;J\C1Sto mogoče! Vzrokov 01 'meh dovolj!" S-tou je nadaljeval: ^poslanec je nedotakljiv, če jj Pnde in odide, kadar hočem v treba bati ne belokoz Uiih^i. da bi kateremu H, °Vlh selov kaj žalega stori- b.^nnetou sicer ni vajen, da jevnfcv3al Z ženskami- Pa bo-lim /umov naj zvejo, da že- da J1"™ 2 njimi> zato dovoli, ysrmf Priti bela sqwaw. del.."1 Se in Povej ji, naj pri-°dael ie J Xy J [kor?6^ Smo čakah- Vseka-j| na, da Ia Judita zel° predrz I ti n* jS1 nam Je še upala stopi- pred oči, doživel z nami. » po vsem, kar je 1 "No » • I ryju „ ' Je dejal Apač Eme- I pri ' .ali ^idi moj brat, da se "Jo tudi nemogoče reči?" Pa toP°t- Nerazumljivo k namJe' da si "Pa tista oseba kai k radoveden sem, ,Tb.° Povedala." _;.»j^0' kar sem rekel, da bo lio rekel Apač samozavest- besede nne^OU Ji ne bo Privoščil ta ,. ! m°Ja brata nai erovori- brata naj govor ne!" je zamahnil Emery 11 Jo! 'Jaz n(: z rok0 « Je zamahnil Emery vse Presirovo bi govoril in Pokvaril, ^ey, boš ti?" :1. nekdo 1 meni ni nič za njo- Pa Bomm°ra k°nčno govoriti, ji Sel a Pa Jaz Prevzel sitni po-f v^f^Pak ne vtikajta se mi Lahko mi škodujeta!" boj se!" je dejal Anglež. i u j čakali dolgo, f dno ;;0na. sta bila najbrž tr-sPr, Prepričana, da bomo radi J wejeii t T ; W1Judito za posredovalko ii Ni a Sta jo že kar za Yumo. |j J" n.ai j. umu. Je priš, reč trajalo dolgo pa • dijanlc a P° kolovozu. Mlada In-^izt j°Je sPremljala, stol-i In , [st^ja je nosila za njo. mk z ° Se je oblekla in naše-j žor ya,obisk —! Kakor za kor-V0 ^ dlvJini, na meji med No- 2 ®hlko in Arizono —! ^ ob/OVit smehljaj ji je igral niala aZU' Veselo nam je poki-p0st'mlgnila Indijanki> naj ji I^1 stolček, in sedla. "Vzorno je začela: z^avi • 1 me* senores, da ste Vatn nm čili! Dolgo potovanje Zat° u' Prav nič škodovalo in razPol1)am. da bo vaše prijetno Va]0;'Ozenje blagodejno vpli-Ni " "" " naš pogovor." »m0 od 0,vstali'ko je prišla> ni_ . .vili- In prav nič pri-J'i odv^'jj^1 m°J obraz, ko sem ^nje tS lte nepotrebno besedi- f V h 0stanimo pri stvari! tak0 V11 stanujete s tistim i in „. 2vani Uje& . m Small Hunter j em "Da >?Vlm obetom?" ' ''V i d^ ^e* Orleans« še niste ve-i S' at- Je stari njegov oče. Kerf e.zvedeli?" «In° Je oče prispel." J imG Vo Poznate tudi pra-HolčapJega zaročenca?" H V a Je. Ponoviti sem motnje, da je odgovori- "Vam moram na to vpraša nje odgovoriti?" "Treba ni, lahko tudi zanikate. Ampak prej bomo menda gotovi, če poveste resnico. Sramujete se seveda ne — Ni zardela, ni prebledela. Smejala se je. "Reklo se mi je, da me ni treba biti sram pred vami in da se mi ni treba bati. Niste nam nevarni. Zato vam lahko mirno povem, da poznam pravo ime svojega zaročenca." "Njegovo ime je Jonatan Melton. In njegov oče je Thomas Meton?" "Da." "In njegov stric?" "Je Harry Melton.". "Ali veste, kje je?" "Tisto bodete pač sami najbolje vedeli!" "Jaz —V' "No, saj ste ga sami umorili, zaklali!" "Tako —? Kdo pravi?" "Njegov brat. Tak nasilen človek, kakor ste vi, je vsega zmožen, tudi roparskega umora." "Hm —! Torej nasilen člo vek sem?" Da! Tudi sama vem, da ste. Saj ste me mislili nekoč bičati z lassom." "Vsekakor. In rad vam priznam, da moram trenutno svojo nasilnost res močno premagovati. Pa bolje je, da ostanemo mirni. Ker vam je torej znano, kdo je vaš zaročenec, bodete gotovo tudi vedeli, čemu sem prišel za vami?" "Vem. Povedal mi je." "Saj veste, da je slepar in zločinec?" "Slepar —? Enemu je sle-parstvo, drugemu kaj druga, 'ravim, Jonatan je nabrisan človek. Na misel mi ne hodi, da bi mu kaj očitala!" "Razumem. Vse ste zagospo-darili, da nimate druga ko tisti kup kamenja in prsti, ki ga tako visoko doneče imenujete svoj grad in ki vam ga lahko vsak Yuma oporeka. In zato vam je tisti vaš Jonatan zelo dobrodošel. Milijonsko dediščino vam prinaša, pomagali mu jo bodete zapraviti. Ali ni tako?" "Zakaj bi zanikala? Brezpomembno bi bilo." "Ne pozabite pa, da ste so-krivi zločina in sleparstva!" "Sokriva —? Sokriva bi bila, če bi mi vest kaj očitala. Meni pa vest ničesar ne očita." "Ne zavidam vas za vašo mirno vest! In ker ste z neverjetno odkritosrčnostjo vse povedali, bom tudi sam odkritosrčen. Prišli smo po tistega vašega Jona-tana." Nasmejala se je. "Vemo!" "In ker ste sokrivi, bi najrajši tudi vas kar pridržal." Je le prebledela. Naglo in z negotovim glasom je dejala: "Senor, odposlanka sem! Ne smete se me dotakniti!" "Zakaj ne? Prav lahko!" "Ne! Pregrešili bi se zoper mednarodno pravo!" "Zoper mednarodno pravo—? Na tisto«e sklicujete —? Ko gre za take odurne in velike zločine —! Sicer pa, ali sem vam jaz obljubil, da se bodete smeli vrniti v pueblo?" "Ne. Pa to se razume samo po sebi." "Ni tako čisto samo po sebi razumljivo, kakor mislite! Pa le mirni bodite! Na misel mi ne hodi, da bi vas zadrževal. Lahko se brez skrbi vrnete k svc ji čedni družbi. Če bo treba, vas že še dobimo. Ampak skrbeli bomo, da bo to kolikormogo-če pozno." "Zelo obzirni ste!" se mi je smehljala. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 30.—Roosevelt Ball v avditoriju SND. 31.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 plesna veselica v avditoriju SND. FEBRUAR 1.—Golden Blue-ettes imajo ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7. — Frances Susel Cadets sponsor "Twilight Interlude" at the Slovenian Hall on Holmes Ave. 7.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi ples v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 7.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 7. — Društvo Kraljica Miru, št. 24 SDZ priredi plesno zabavo v SND na 80. cesti. S.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ ima plesno veselico v dvorani župnije sv. Pavla na 40. cesti. 14.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 14.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica SŽZ v Maple Heights priredi Valentine Dance v SND v Maple Heights. 15.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramsko društvo Ivan", Cankar predstava v avditoriju j SND. JUGOSLAVIJA IN GRČIJA NA CELU SKUPNOSTI BALKANSKIH NARODOV (Nadaljevanje z 2 strani) : balkansko zvezo. Pogodba se-Idaj veže dve državi, ki pozneje | pričakujete pristop ostalih balkanskih držav s svobodnimi in j zakoniti sestavljenimi vladami. __ j Posebna državna telesa so v na-12.—Godba fare sv. Lovren-jčrtu pod točkama l.in2.: a) po-ca priredi koncert v SND na 80. j litično telo, sestavljeno od obeh cesti. j ministerstev za zunanje zade- 19. — Pevski zbor "Planina" j ve> b) gospodarska in finančno priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio. 26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 3.—Podružnica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. 10.—Podružnica št. 10 SŽZ bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu.na Holmes Ave. . 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. -o-- Republika Uruguay Uraguay je najmanjša izmed južnoameriških republik. Prebivalci te republike so se bili leta 1810 pridružili Argentini v boju zoper Špance. V tem boju, da bi se otresli španske nadoblasti pa je bila republika zelo oslabljena in zato pa so jo zlahka podjarmili Portugezi iz Brazilije leta 1817. telo in c) vojaško telo načelnikov obeh generalnih štabov, ki se bo sporazumevalo o enotnem delovanju in ustvarjenju skupnega obrambnega načrta za ohranitev evropskih mej obeh držav. Zgoraj omenjeno politično telo ima v načrtu uravnoveše-nje zunanje politike in široko sodelovanje obeh držav pri vprašanjih vzgoje in prosvete. Peta točka ima v načrtu ustanovitev odborov, ki bodo delali za zboljšanje carinskih in denarnih zadev ter pripravljali načrt za carinsko in denarno zvezo. Poudariti hočemo splošni duh in namen tega sporazuma, kar je njegov cilj, ki v resnici pomeni ustvaritev teženj, ki so vodile ta dva naroda zadnjih šestdeset let in ki sta grška državnika Trikupis in Venizelos bila glavna boritelja zanje. Danes ste obe državi uresničili jedro širše balkanske zveze, ki bo, kakor najtrdnejše upamo, povečana s prihodom drugih, sosednih balkanskih držav; seveda, če bodo te države opustile vse idejne rezervirano- I njegova vojska še vedno kon-| "sP°daj podpisani predstavni-trolira četrtino Jugoslavije in! kl vlad Jugoslavije, Belgije, drži močne oddelke osišča v bor-1 lČ2skoslovaške' narodnega odbo-bi, je bil imenovan za vojnega! ra svob°dne Francije, Grške, ministra preurejene jugoslo-! Louxemburga, Nizozemske, Nor-vanske vlade v izgnanstvu. To:veskein Poljske izjavljajo: je velika in zaslužena čast zal L ~ Da nasilstva nad prebi-mladega vojščaka, ki je še pred. valstvom nasprotujejo gledišču dobrim mesecem dne bil pol-: 0 P°lltlcnih prestopkih v vojnem kovnik in najmlajši častnik vjcasu'ki so °a sprejeli vsi civili-generalnem štabu jugoslovan-| ZU"ani narodl' ske vojske. Njegovi tovariši ga J ~~ Vzame se k znanJu izJa-bodo poslušali v Londonu, ko1^' kl st,a jo v zvezi s tem dala bo Mihajlovič pred mikrofonom^0; oktobra Predsednik Združe- i,«««,«««i------i..-____v ! nih držav in premijer Velike Britanije. APRIL 11-—Društvo Ložka Dolina priredi ples v Twilight Ballroom. V letu 1828 pa so domoljubni, Uraguajci pričeli boj za osamo-jsti in neupravičene težnje, da svojitev in so dosegli neodvi-jbi mogle mirno živeti v Zvezi, snost, katero imajo še 'danes. J ki ima za vse svoje člane v na-Krasni glavni trg v Montevideo j črtu široko polje svobodnega in je dobil v spomin na to osamo- j neoviranega dela za skupno ko-svojitev ime Plaza de la Inde- rist. pendencia. Ameriški tisk o pravljičnem ju- naku Mihajlovicu, jugoslovanskem vojnem ministru General Draža Mihajlovič, ki Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Oboževalci boksat skega športa so imeli kaj malo užitka za svoj denar pri zadnji boksarski predstavi, ko sta se spoprijela v Netc Yorkv boksarski prvak Joe Louis in Buddy Bear. Vsa igra je tra jala samo 2 minuti in 56 sekund in Bear je obležal na tleh. svoje kratkovalne postaje nekje v planinskih utrdbah položil prisego, v kraju, ki se uporablja kot izhodišče za neprestane napade na nacijske in kvizlin-ške posadke. Pesmi, bodo pele o generalu, kajti njegova dela so zares herojska. Tri vojske delujejo pod njegovim poveljstvom, osemdeset do sto tisoč ljudi, z ostanki redne vojske vred in skupinami srbskih četnikov, kmeti, obupanimi begunci iz srbskih mest, ki so jih Nemci zverinsko obstreljevali in jih zaman poiskušali s terorjem pripraviti do predaje. Sedaj so pod njihovim nadzorstvom veliki predeli nekda-ne Črne gore, Bosne in Hercegovine in tri četrtine Srbije. V Jugoslaviji je več tisoč vojakov osišča, da varujejo železnice in vojaško važna mesta — v času, ko bi jih Nemčija lahko uporabila v Rusiji in Libiji. Italijani, ki so "osvojili" dalmatinsko obalo po razdelitvi Jugoslavije, so se zatekli v nekaj mest v južnem delu njihovega novega ozemlja. Po treh zaporednih poiskusih uničenja uporniške vojske so se Nemci po velikih izgubah ljudi in materijala odločili pustiti boj, dokler traja zima. Železniška proga med Nišem in Sofijo je tolikokrat uničena, da je izgubila skoraj vsak pomen. Vojska rodoljubov je sedaj dobro oborožena, celo nekaj letalstva imajo. Na veiko jezo osvojevalcev se je generalu Mihajlovicu posrečilo sporočiti svetu o svojem delovanju in o svojih borbah. Prisega, ki jo 3. — Med glavne cilje po končani vojni se postavlja kazen, ki bo po organizirani pravici zadela odgovorne krivce za te zločine, pa najsi so jih sami izvršili, ali izvršitev ukazali ali se jih na kakršenkoli način udeleževali; 4. — V duhu mednarodnega soglasja je sklenjeno, da se bo ured'lo a) da bodo krivci in odgovorne osebe, brez ozirov na narodnost, prijeti, predani sodišču in obsojeni in b) da se bo kazen tudi izvršila. Opolnomočeni podpisniki so podpisali zgornjo izjavo." (Dalje prihodnjič) -o-- Dragocen prestol Izmed vseh čudežnih dragocenosti, ki jih je lastovala Mogul vladavina v Delhi je bil gotovo vladarjev prestol, ki je bil zgrajen za časa vlade Shah Jehan-a in katerega se ceni nad $30,000,-000. Zgrajen je v oblike dveh pavov in posejan z dragocenimi kameni. MALI OGLASI Sprejme se slovenski mesar (Slovenian Butcher wanted) Dobra plača, dobre delovne ure. Vprašajte na 6313 St. Clair Ave. He 4968. Zvečer po sedmih pokličite FA 6969. (22) ženska dobi lep dom Išče se starejša ženska, ki bi bila za gospodinjo pri vdovcu z 11-letnim sinom. Mora znat kuhat in sploh vodit gospodinjstvo, ker je gospodar ves dan v , . . ,T _ v službi. Glavno je, da bo fantek sedaj polaga: 'Jaz, Draza Mi- dobil oskrbo >ko pride iz gole in hajlovic, obljubljam, da bom j da gre pravoSasno v šolo. Dobi-svojo dolžnost izvrševal do smr-j la bi dober dom> hranQ in dobrQ ti ali, dokler moja domovina ne pla6o> Za podrobnosti vprašaj-bo osvobojena izpod osvojite- te na 16725 Waterloo Rd., ali Ija," je slaba novica za napa- pokličite IVanhoe 6790. (21) dalca, ki je s takšnim samoza- Gornja slika mm nudi pogleda na oljne vrelce na malem otoku Tarakan, kjer je oljno središče severovzhodno od Holandskega Bor tec. Tu so Japonci najprej izkrcali svoje čete z bojnih ladij kljub močnim napadom od stra 'i nizozemsko-indijskih bombnikov, ki so v teh bojih bombardirali japonske transportne ladje in sklatili par letal v protinapadu. upanjem razkosal zemljo, ki je še vedno ne more osvojiti. Ljudje, ki se borijo do smrti Nekaj posebnega je bil prizor v planinskih utrdbah tam nekje v Srbiji, ko je bivši major Mihajlovič, sedaj general, položil roko na pravoslavno sv. pismo in prisegajoč zvestobo kot jugoslovanski vojni minister obljubil, "da se bo boril do smrti. On je tisti vojščak, ki je zbral vse navdušene in odločne može, ki so prav tako pripravljeni boriti se do smrti, kar jih je bilo mogoče zbrati po nemirih, ki so nastali radi divjaškega Hitlerjevega vdora v njegovo domovino. Objestni naciji so prepustili Italijanom in Hrvatom, naj z njimi obračunajo. Pa se jim ni posrečilo. Potem so poslal' divizijo svojih vojakov; za njo še tri, štiri; — tudi te so bile odbite. Temu se pravi "zimski umik." Mihaj-lovi.č in njegove čete so delali čudeže. Borili so se in zmagali, na svojih tleh. Prav je bilo, da ga je jugoslovanska vlada v izgnanstvu končno imenovala za voditelja te borbe. Poiskus je obupen. Mihajlovič in četniki so zmožni, da ga iz-vrše. Oni so kal tistega, kar se bo razrastlo čez tisoče milj v Evropi, čim se bo ponudila priložnost pohojenim in mučenim narodom, ki komaj čakajo dne, ko bodo mogli spremeniti v prah Hitlerja, njegov gestapo in Kviz-linge. (Philadelphia Inquirer, 14-1-42) Besedilo zavezniške spomenice London, 13. januarja (AP) — Besedilo resolucije, ki so jo podpisali predstavniki devetih zavezniških držav, je sledeče: Pes se je zatekel Na 13. januarja se je zatekel s'v pes, pasmi "francoski pudel," sliši na ime "Teddy." Kdor ve zanj, naj pokliče HEnderson 4197 (Chas. Campbell) in dobil bo nagrado $5. (21) ženska se sprejme Ženska dobi delo za pranje in čiščenje. Oglasite se na 340 Dal-wocd Drive, iz Lake Shore Blvd, ali pokličite IVanhoe 2460-M. (21) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 DON'T TAKE THIS LYING DOWN When men are fighting »nd dying, you must do yowr part. Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back our armed forces—and protect your own life—with every single dollar and dime you can. America must have a steady flow of money pouring in erery day to help beat back our enemies. - Put Dimes Into Defen» Stamps. And put Dollar« into Bonds. Buy now. Buy erery pay day. Buy as often as you can. Don't take this lying do»m. bi morala biti Za las je manjkalo ROMAN Če je odvetnik Magloire srna- "tu, ob takem času? Ogenj bo-tral vse za resnico, kar mu jej do prav gotovo opazili." jetnik pripovedoval, ne moremo reči, na vsak način pa je pripovedovanju sledil z največjim zanimanjem. Skoro nepremično je sedel na stolu, le včasih je glasno vzkliknil. "V vsaki drugi okoliščini," je dejal Jacques, "bi gotovo korakal po enem ali drugem izmed dveh javnih potov, ki vodijo v Valpinson. Toda nemirne slutnje so mi delale skrbi, in skušal sem se kolikor mogoče skrivati. To je bil vzrok, da sem ubral pot preko močvirja. Močvirje je bilo tedaj precej popavljeno z vodo, toda računal sem na dejstvo, da mi je močvirje dobro poznano in se tudi na težavnih potih lahko neovirano gibljem. Seveda sem bil prepričan, da me na tem samotnem in močvirnem potu ne bo nihče videl in se ne bom z nikomur srečal. Toda v tem sem se zmotil. Ko sem prišel do Seille kanala in sem ga nameraval pravkar prekoračiti, mi pride nasproti mladi Ribot, sin nekega kmeta v Brechyu. Nekako začudeno me je pogledal, ko je opazil, da se nahajam ob takem času na tem nenavadnem potu Pojavila se mi je misel, da mu moram dati kako pojasnilo. In res sem začel govoriti, da sem bil zaposlen v Brechyu in da korakam preko močvirja, ker že-l'm ustreliti nekaj ptic. "Ribot je korakal naprej, toda srečanje z njim me je zelo vznemirjalo. Korakal sem naprej, preklinjal Ribota, dočim je pot postajala s časom vedno bolj težavna. Bilo je že precej po deveti uri, ko sem dos.pel v Valpinson. Toda noč je bila svetla in postal sem zelo previden. "Prostor, katerega je grofi-nja izbrala za sestanek, je bil nekako dvesto metrov oddaljen od hiše in poslopij in precej blizu hoste. Proti izbranemu m3-stu sem korakal skozi gozd. "Skrit sem bil med drevjem Kaj? Ali se morda bojiš? Sicer pa greva lahko v hosto. Pojdi in daj mi nekaj plenk." "Posegel sem v žep, toda nobene žveplenke nisem imel s seboj. "Nimam žveplenk," sem rekel. "Ha, ne šali se! Saj vendar ves dan kadiš, ti, ki celo v moji navzočnosti nisi nikdar pozabili vleči smodke!" "Včeraj sem žveplenke pustil pri gospodu Chandore." "Nevoljna je zacepetala z nogo. "Ker torej nimaš žveplenk, moram pač iti in jih prinesti." "To bi vzelo precej časa in bi bilo tudi neprevidno. Videl sem, da hoče izvršiti svojo željo, zato sem rekel: "Ni potrebno, da greš. Počakaj !" "Vsem športnikom je znano, da se lahko naredi ogenj brez žveplenk. Tudi jaz sem se poslu-žil sredstva, ki je znano lovcem. Vzel sem iz puške en naboj, izpraznil iz njega smodnik in vtaknil v naboj kos papirja. Potem sem pa pritisnil s puško ob .tla, da ne bi bil pok presilen, in smodnik je začel goreti. "Tako sva naredila ogenj in pisma so zgorela. "Nekaj minut pozneje so že zgorela in ostalo je le par saj, katere sem zdrobil v svoji roki in zagnal potem zdrobljeno od sebe. Nepremično, kakor kip, je grofinja zrla moje početje. "In tega je sedaj konec," je rekla, "tu je vse, kar nama je prineslo pet let ljubezni, pet let obljub — prah in pepel." "Odgovoril sem nekaj vsakdanjega. Rad bi zopet odšel. "Ona je to čutila in je rekla nekako užaljeno: "Ah. gotovo te navdajam z lični odvetnik iz Sauveterra s stola, se postavil pred Jacq«ues Boiscorana, in ko ga je pogledal kot bi mu hotel z očmi prodreti v srce, je vprašal: "In potem?" Jacques je moral izbrati vso energijo, ki mu je še preostaja-la, da je lahko z mirnim, glasom nadaljeval: "Poskusil sem potem vse mogoče, da bi pomiril grof in j o, da bi postala zopet nežna in prijateljska kot v nekdajnih časih. Toda bil sem tako zmešan, da skoro ne vem, kaj sem go-žve- voril. Silovito sem jo sovražil, vendar sem čutil nekako usmiljenje do nje. Sicer pa je bila prečila, da niste slišali odmeya dveh strelov, ki so bili oddani na grofa Claudieuse?" "Najbrž je bilo tako, toda drevje ni bilo krivo. Korakal sem proti vetru, ki je tedaj precej močno pihal, in v takem položaju se pok iz puške pač ne more slišati več kot sto korakov daleč." Magloire je zopet komaj zadrževal svojo nepotrpežljivost. Celo zavedal se ni dejstva, da je z jetnikom mnogo bolj oster kot pa preiskovalni sodnik. Po kratkem molku se odvetnik oglasi : "In vi mislite, da nam bo vaša izjava vse pojasnila?" tožbo, katero je sodnik Galpin na tehtnici moja sreča in čast «Pr6prižan sem; da moja iz. Kako naJ toreJ vem' java, ki odgovarja dobesedno kaj sem govoril? Jaz nikakor naJbolj ČLsti resnici, tolmači ob-nisem junak romantike. Mogoče sem bil celo surov. Toda ponižal sem se, rotil sem jo, go-voril ji laži, prisegal sem ji, da|ne moj prihod me moja družina sili, da se poročim. Mislil sem, da bom te obtožiti grof in j o tako silnega zločina?" Ves nevoljen odvrne Jacques: "Koga druzega naj bi obdolžil? Zločin je bil izvršen, in to v takih okoliščinah, da ga ni mogel nihče drugi izvršiti kot grofinja ali pa jaz. Jaz sem nedolžen, torej mora biti ona kriva!" "In zakaj tega prej niste povedali?" Jacques zmigne z rameni in odvrne z bridkim in ironičnim glasom: "Kolikokrat naj vam še podam svoje vzroke in kolikokrat naj vam še ponovno raztolma-čim? Molčal sem prvi dan, ker mi tedaj okoliščine zločina še niso bile znane, in ker nikakor nisem hotel obtožiti ženske, ki mi je dala vso svojo ljubezen, Lahko mi rečete, da je grofinja Claudieuse po krivici uživala ugled svetnice, da vas je ljubila. Mogoče bi temu. še verjel. Toda ko trdite, da je zažgala svojo lastno hišo, da je zgrabila za puško in streljala na svojega moža, ne, tega vam nikdar ne verjamem." "In vendar je resnica," "Ne, nikakor ne, kajti izjava grofa Claudieuse je točna. On je videl morilca; neki moški je streljal na njega." Toda kdo vam reče, da gro fu Claudieuse ni vse zn»i bi rad rešil svojo ženo i"; uničil? Lepo maščevanj, imel." Odvetnik se začudi zafl tek, toda se kmalu preffl's; reče: "Ah, molčite vendar,1 dokažite!" «'Vsa pisma so sežgal, "Kdor je imel žensko ll[ bico celih pet let, bo ved® ko dobil dokaze." "Toda saj sem vam Pc,; da dokazov ni." naperil proti meni. Povedal j in katero je strast zapejala, da j sem, kako sem skušal, da osta-j je postala zločinka. Končno pa Valpinson ta- jen. povedal sem, kdo me je s! srečal, ko sem šel proti gradu svojimi besedami dosegel, da ; in ko gem ZQpet odhajal; m to se pomiri in da slovo ne bo tako ob 5asu> ko je moral nastati silno težko. Posušala me je, Qgenj Moja izjava, vam tolma-toda ostala je nepremična in gi> kako ge jfi dobiJ prazni na_ mrzla kot kup ledu. Ko sem ! boj.y bližini pogorišča( in zakaj prenehal z govorom, je rekla z! gem g. moral umiti roke; ko sem nekakim čudnim nasmehom: j prjgel domov » "In ti mi vse to pripoveduješ Toda odvetnik očividno ni — ? Tvoja Diana! Ah, ako bi grozo. "Pravkar si naredila nekaj in se oziral v tla, ko sem opazil | zelo neprevidnega," sem odgo-grofinjo, ki je čakala pri enem j voril. izmed grajskih stolpov. Bila je; "Ah! Kaj zato!" precej domače oblečena v lahko' "In z nekako hripavim gla-obleko, katero sem lahko že od som je še pristavila: daleč opazil. Ker je bilo okoli. "Tebe čaka sreča, novo živ-mene vse mirno, sem takoj sto-jI jen je polno srečnega in opoj-pil proti njej, in kakor hitro me nega upanja. Ni čuda, da se je ona zagledala, je rekla: j kar treseš od veselja. Jaz pa, "Skoro eno uro sem te priča-; katere življenje je končano in kovala." j katere ne čaka drugega kot ža- "Razložil sem ji težave, s ka-kostni konec — jaz, v kateri si terimi sem se imel spotoma boriti, nakar sem jo vprašal: "Toda kje je tvoj mož?" "Revmatizem ga davi," je odvrnila. "Ali ne bo začuden, ker si se ob takem času odstranila iz poslopja?" "Nikakor ne, ker ve, da se nahajam pri moji mlajši hčeri Hišo sem zapustila pri malih vratih, ki vodijo v perilnico." "In ne da bi mi pustila čas, da bi odgovoril, je rekla: "Kje so moja pisma?" "Tu so," sem odgovoril in ji pisma izročil. "Z mrzlično naglico je segla po njih in slabo slišno rekla: "24 jih mora biti." "In ne da bi pomislila, da mi dela sramoto, ker ne veruje moji besedi, je začela grofinja šteti pisma. "Vsa so tu," je rekla, ko je končala štetje. "T^koj potem je iz nedrij potegnila paket, katerega mi je pokazala in rekla: "In tu so vaša pisma." "Toda pisem mi ni izročila. "Zažgala jih bova," je rekla. "Bil sem začuden. "Kako si prišla na to misel," sem ji dejal nekako očitajoče, ti ubil sleherno upanje — jaz se ne bojim ničesar." "In po kratkem presledku je nadaljevala: "Kako se mi moraš smejati iz dna svojega srca! Kako nesrečna stvar je ženska, ki je zapuščena, ki se poda in pretaka solze!" "In po kratkem molku je še dodala: "Priznaj, da me v resnici nisi nikdar ljubil!" "Ah, dobro ti je znano glede moje ljubezni." "Pa kljub temu me zavračaš radi druge ženske — za ono Di-ano!" "Ti si poročena, torej ne moreš biti moja." "Torej če bi bila svobodna, če bi postala vdova —." "Tedaj bi bila moja žena, kar sama dobro veš!" "Roko je dvignila proti nebu kakor potapljajoča se oseba, in z glasom, o katerem sem se bal, da ga bodo slišali v hiši, je zaklicala: "Njegova žena! Ako bi bila vdova, tedaj bi bila lahko njegova žena! O Bog! Kako je to, da se ta misel nikdar ni porodila v moji glavi." Po teh besedah je vstal od- bila jaz ženska kakoršnje so druge, tedaj ne bi danes ničesar rekla, in predno bi minilo eno leto, bi zopet klečal na kolenih pred menoj." "Najbrž je mislila o najinem srečanju na križpotju, ali pa je bil to trenutek, ko so razpadle zadnje'vezi med nama? Zopet sem hotel začeti govoriti, toda ona me je precej trpko prekinila, ko je rekla: "Oh, dovolj je tega! Priza-nesi mi vendar s tvojim pomilovanjem. Bom že videla. Obljubila ne bom ničesar. Z Bogom!" "In pobegnila je proti hiši, dočim sem ostal jaz kot prikovan na zemljo, deloma zmešan. Mislil sem, da v tem trenutku pripoveduje grofu Claudieuse vso najino zgodbo. Bilo je v tem trenutku, ko sem nekako mehanično potegnil iz puške izpraznjeni naboj in ga nadomestil s svežim. In ker nisem imel tam ničesar več opraviti, sem hitrih korakov odšel." "Koliko je bila tedaj ura?" "Natančno ne morem povedati. Vse preveč mi je rojilo po glavi. Vračal sem se skozi Rochenpommier gozd." "In niste ničesar videli?" "Ničesar." "In slišali niste ničesar?" "Ničesar." "Pa vendar niste mogli biti daleč od Valpinsona, ko je izbruhnil ogenj." "Res je, in če bi se nahajal na odprtem svetu, tedaj bi moral na vsak način opaziti požar, toda nahajal sem se v dobro zaraščenem gozdu in drevje mi je oviralo vsak pogled v Valpinson." "In ali so ta drevesa tudi pre- verjel izjavi, kajti vpraševal je nadalje: "In dan pozneje, ko so prišli, da vas aretirajo, kaj je bila tedaj vaša prva misel, vaš vtis?" "Takoj sem se spomnil na Valpinson." "In ko so vam povedali, da je bil zločin povzročen?" "Rekel sem sam sebi: grofinja želi postati vdova." Odvetnika Magloire oblije rudečica, ko zakriči: "Nesrečnik! Kako se drzne- tedaj tudi mislil nisem, da se jaz nahajam v nevarnosti. Potem pa, ko sem zvedel za vse, sem molčal, kar sem upal, da bo pravica odkrila pravo resnico, ali pa da grofinja nikakor ne bo mogla prenesti dejstva, da bi bil jaz obtožen, ko je vendar dobro vedela, da jaz nisem kriv. Pozneje pa, ko sem dognal nevarnost, v katero sem zašel, me je seveda postalo strah _ 9> Čutila odvetnika so se upirala pripovedovanju Jacquesa, ko je prekinil pripovedovalca: "Jacques, vi ne govorite resnice. Naj vam povem, zakaj ste molčali. Jako težavno je namreč izmisliti si zgodbo, ki bi pokrivala vse. Toda vi ste prebrisan človek. Premislili ste vso zadevo in ustvarili namišljeno zgodbo. Vse se prav dobro sliši, toda verjetno pa ni. Dobil je kontmkt. — David Joseph James je dobil kon-trakt za 21 mesecev pri Columbia filmski družbi. To je tisti deček, s katerim je bila padla pri snemanju neke slike filmska- zvezda. Marlene Dietrich. Pri padcu si je zlomila nogo v členku, a dečka pa je obvarovala vscvke poškodbe. Ker pa mali junak ne zna pisat, bo pa pritisnil svoj prstek za podpis na pogodbo. Philip Henry Willkie, sin republikanskega predse šliega kandidata pri zadnjih predsedniških volitvah, ' javil za vojaško službo. Na sliki ga vidimo, ko v sf stvu svojega očeta izroča poverilnico mornariškemu' žniku Lawrence Daly-ju pred odhodom v Annapolis, Njegov oče je na njegovi desnici. vsaki slovenski hisi Mi koljemo s koruzo pitane prašiče. Z vsakim prašičem dobite kri, jetra in čreva zastonj. Prodajamo vsak dan soljena čreva. Mi dopeljemo na dom brezplačno, Cleveland in okolico. JOHN TOMPKINS, 3979 W. 25 St., ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEndersoU1