Zakon o združenem delu in krajevna samouprava
Pred dnevi sta krajevna kon-ferenca SZDL in konferenca delegatov krajevne skupnosti Stari Vodmat arganizirala zbor občanov in delovnih ljudi. Na dnevnem redu sta bili razpra-vi o osnutku zakona o združe-nem delu in vpisu javnega po-sojila za ceste v SR Sloveniji. V avli šole dr. J. Potrča se je zbralo okrog 100 občanov, ki so se udeležili zbora in na njem tudi živahno razpravljali. Po oceni organizatorjev je zbor povsem uspel, saj je bil tudi zelo skrbno priprayljen. Odlikovale so ga kvalitetne uvodne razprave, katerim so sledile tehtne diskusije, vpra-šanja in dopolnitve. Glede na sestav udeležencev in njihovo zanimanje za krajevne proble-me je bilo razumljivo v raz-pravi posvečeno največ pozor-nosti konkretni samoupravni organiziranosti v KS Stari Vodmat. V razpravi je bilo ugotovljeno, da smo v krajev-ni skupnosti še pred sprejet-jem nove ustave uspešno raz-vijali samoupravne odnose na vseh področjih dejavnosti. Ob tem pa smo tudi ugotovili, da je še marsikaj nedorečenega in da bo pri uresničevanju dolo-čil zakona o združenem delu zagotovljen hitrejši razvoj sa-moupravnih odnosov tudi v krajevni skupnosti. Zaradi ta-kih ugotovitev so udeleženci osnutek podprli v celoti. Izčrp-na razprava je nakazala pro-bleme, ki jim bomo morali posvetiti več pozornosti:
—  Problem     stanovanjskega gospodarstva. Krepiti je treba hišno   samoupravo,   nuditi   je treba   več   pomoči  kot   doslej hišnim svetom in zborom sta-novalcev. Hišne svete bo treba usposobiti, da bodo  poleg  re-ševanja tekočih zadev v  zvezi z   upravljanjem   in   vzdrževa-njem hiše obravnavali tudi ne-katera  vprašanja, ki  zadevajo širšo  družbeno skupnost.
—  Da bi dosegli večjo druž-benopolitično  in  samoupravno aktivnost krajanov  bomo  pri-stopili k formiranju terenskih odborov SZDL in na ta način vključili še večji krog ljudi v krajevno  samoupravo.
—  Kljub temu, da so se od-nosi  med   krajevno   skupnost-jo in organizaeijami združene-ga  dela   močno   izboljšali,   .jih bo treba še okrepiti. V veliko pomoč pri tem nam bo novo-ustanovljen svet zveze sindika-tov krajevne skupnosti.
—  Novim  potrebam bo  tre-ba prilagoditi tudi statut kra-jevne skupnosti, ki ga bo tre-ba ustrezno dopolniti.
—  Večjo  vlogo  moramo na-meniti zborom občanov in de-lovnih   ljudi,   saj   smo   se   teh oblik   doslej   premalo   posluže-vali.
Poleg navedenega je bil tudi sprejet sklep, da je zaradi dej-stva, da je krajevno skupnost razumeti kot sestavni del zdru-ženega dela potrebno v osnut-ku zakona podrobneje oprede-liti vlogo krajevne skupnosti predvsem na naslednjih pod-ročjih:
—  delegatskega    sistema    in samoupravnih odnosov,
—  materialne baze — finan-ciranja,
—  krepitvi    povezovanja    in samoupravnega    sporazumeva-nja na vseh področjih.
Razprava je dosegla svoj na-men in uspeh predvsem zato, ker je organizatorjem uspelo, da se razlaga osnutka zakona ni zreducirala na suhoparno či-tanje ali pa tolmačenje posa-meznih členov zakona. Pri ob-ravnavi smo tolmačili pred-vsem pomen novega zakona, ki je revolucionaren in razčle-nitvi samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti ter potrebo po hitrejšem spreminjanju le-teh.
V   nadaljevanju   razprave  je bilo   tudi   pojasnjeno,   kaj   si želimo   doseči   v   desetletnem programu izgradnje cest v SR Sloveniji  in   kakšno   vlogo  bo imel razpis v okviru tega pro-grama. Navzoči so bili sezna-njeni tudi s tem, kaj bo Ljub-l.jana pridobila v  tem progra-mu v pogledu cest.
Na podlagi razprave je bil sprejet sklep, da zbor spreje-ma in podpira akcijo javnega razpisa posojila za izgradnjo cest s tem, da se ustanovi vpisno mesto s sedežem na krajevni skupnosti. Navzoči so bili povabljeni, da se razpisu odzovejo in delujejo na tem, da bo program posojila izpol-njen.
V  razpravi je bilo poudarje-no, da mora republiška cestni sklad  SRS   izposlovati   sistem-ske izboljšave uporabe cest na ta način, da del tovora, ki se sedaj  prevaža  s  kamioni  pre-vzame  železnica  in da  se  do-loči gornja meja teže vozil, kl smejo  voziti  po  naših  cestah. Ravno tako je treba zagotoviti, da bodo vsa sredsfeva, ki so na-menjena   za   izgradnjo   in   re-konstrukcijo      cest      koristila strogo    namensko    (bencinski dinar).
Tudi drugi del zbora je bil uspešen in lahko zaključuje-mo, da bo vpis javnega poso-jila zadovoljiv.
Ludvik Kreč