Štev. 233.
V IManl. v četrtek, dne 20. oktobra 1910.
Leto XXXVIII
Današnja številka obseua 6 strani.
Sovražniki kmeta in cerkve.
Maček, ki so ga včeraj drli naši liberalci po strahotnem porazu v Bcli-krajini, je bil izvanredno hud. Kaj čuda, da so temu dali v dežel, zboru, ki je imel včeraj sejo, primernega duška. Spravili so se na kmeta in na cerkev, tisti dve reči, ki sta jim najbolj na poti. To je tako naravno, da bi o tem ne pisali, vendar pa zasluži divjost, s katero so naši z egiptovsko temo na očeh udarjeni liberalci nastopili, da se jo v primerno luč postavi.
Tista dva junaka, ki sta včeraj tolkla na liberalni kulturnobojni bombar-don, sta bila sodni svetnik Višnikar in kranjski Ahilles mnogotulcči dr. Tril-ler. Začudeno so včeraj naši poslanci gledali Višnikar j a, kmečkega sina izpod Kuma, bivšega zastopnika kmetov, ko je v draginjski debati na polna usta izjavil, da Je naš kmet gospod, da ima vse polno vlog v hranilnicah tn da le malokatera hiša pride na boben, iz česar je izvajal, da se našemu kmetu tako dobro godi, da se čisto lahko more odpreti meja tuji živini. Dr. Triller pa, ki je tekom debate sam izjavil, da kot advokat živi samo od kmetov, je takoj nato zaklical, da je povest o kmečkih inljih bajka in vsi liberalni govori so izzveneli v trditev, da je kmet tisti, ki odira!
Zdaj pa pomislimo, kaj bi bilo, če bi ti ljudje imeli v naši deželi večino. Kmeta, ki že danes stoji na robu propada in bi kmalu bil na lastni zemlji najemnik, kmeta, ki ga tarejo neznosni dolgovi, kmeta, ki komaj v največjih praznikih vidi meso na svoji mizi, z vsem najboljšim pa, kar ima, hrani druge, tega kmeta proglašajo liberalni poslanci za velikega gospoda, ki se mu še predobro godi! Kako bi ga potem do golega slekli, če bi v deželi še komandi-rali, si je lahko misliti.
Naši poslanci so včeraj liberalcem tako glave izmivali, da je bilo veselje. Najprej so liberalci kmeta dolžili, da je edino on kriv draginje, ko so jim pa naši poslanci, kmečki veščaki, dokazali, kako je draginja svetoven pojav, kako draginjo delajo liberalni kapitalisti, karteli in prekupcl in kako kmet najbolj Izmed vseh stanov trpi pod draginjo, kako mora kmet pri nas dvakrat in trikrat toliko plačati za stroje in
LISTEK.
Deklš z biseti.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
XXIX. POGLAVJE.
Kako se je Mark Izpreobrnll.
Kaleb je bil prvi, ki je izvedel nesrečno poročilo o ladji Luni; zvedel pa jc za to tudi škof Ciril.
Kakor Kaleb se jc tudi škof Ciril prepričal o resnici poročila po pogovoru s kapitanom ladje Kraljica. Z žalostnim srcem se je nato podal v iet-nišnico v bližini Martovega templja. Tukaj mu je stražnik dejal, da Mark nikogar ne sprejme; škof mu je pa. odgovoril: »Jaz imam zanj zelo silne stvari,« in pohitel mimo njega v Markovo sobo. Mark je stal sredi nje, v svoji roki pa je držal kratek rimski meč. Ko je zagledal škofa, ga je nevo-Ijon vrgel na bližnjo mizo, kjer je ležalo pismo z naslovom: »Gospici Miri jam v Tiru. Izroči naj se v njene roke.«
»Mir s teboj,« reče škof.
»Hvala ti, oče častiti,« odgovori
poljedelsko orodje kakor n. pr. v Švici, kako so pri nas bile ravno kmetu sovražne liberalne vlade tiste, ki so živinorejo tako zanemarjale, da je danes tudi pri mesu draginja — tedaj so liberalni junaki utihnili in so vso reč zavili in dr. Triller je zagotovljal, da jc tudi on za to, da se izboljša živinoreja! Obenem pa so liberalci zahtevali, da se odpre meja neomejenemu uvozu žive živine, s čimur bi se pa domača živinoreja ne povzdignila, ampak uničila. Kako naj rečemo takemu početju?
To so taki prijatelji kmeta, da bi ga odspredaj futrali s sladkorjem, ocl-zadaj pa mu štrik okoli vrata zadrgnili!
In čudno — ti liberalci, ki so zahtevali, da se zniža carina za živino, niso našli niti ene besede, ko so jih naši poživljali, naj zahtevajo obenem, da se zniža carina na industrijske izdelke, n. pr. na železo, ki ga avstrijski kmet na leto porabi za 200 milijonov gld. Tedaj so molčali liberalci, ker zastonajo koristi veleindustrijcev in veleoderuhov.
Strašne so padale včeraj po liberalnih buticah. Čudno so spogledali, ko je poslanec Žitnik tiste, ki sleparijo zdaj okoli in lažejo, da kmet draginjo dela, imenoval naravnost, lumpe. In ko jim jc poslanec Povše zaklical, da imajo oni tako srce za našega kmeta, da bi rajše podpirali argentinske oderuhe, mesarje in latifundiste, kakor pa domačo živinorejo, so liberalci v tla gledali ali pa se porazgubili. In ko je od naše strani padla beseda, ia je zadružništvo, ki so ga liberalci tako napadali in mobilizirali zoper njega trgovce, žandarje in biriče, rešilo našega kmeta, da danes ne pride njegova hiša tolikrat na boben kakor takrat, ko so gospodarili liberalni magnati, takrat je liberalce minula volja se še zadirati v kmeta.
Zato pa je dr. Triller napel drugo struno: cerkev. In kar je včeraj govoril, to se jc vprvič čulo v kranjski deželni zbornici. Tako je rjul ta mož in se tako penil, da se je jasno videlo, kako stoka liberalna duša pod batinami. po katere je šel zanjo v Belokrajino dični, naivni Engclbert Gangl. Triller je dolžil draginje cerkev in zaklical, da je cerkcv rakrana na našem telesu. In tedaj je Triller zavohal kri na Portugalskem, oči so se mu zabliskale, kakor staremu republičanskemu konju in povzpel se je kakor galski petelin na barikade: Preveč cerkva imamo, duhovniki odirajo kmete za cerkev, redovniki in nune kradejo ljudem težko prislužene
Mark in se čudno nasmeje. »Zelo potreben sem miru.«
»Sin moj, kaj si hotel storiti?«
»Miru sem si hotel poiskati in ker ga mi življenje ne da, iskal sem ga v smrti z mečem. Ko bi tebe ne bilo ta hip, bi jaz že užival pokoj. Prinesli so mi meč s plaščem in drugimi stvarmi. Zelo duhovito je bilo od njih in uganil sem njegov pomen.«
Ciril prime za meč in ga vrže v
kot.
»Hvala Bogu,« je dejal, »ki me je v pravem trenotku pripeljal k tebi, da te obvarujem tega greha. Ali misliš, da ti Bog dovoli vzeti si življenje, ako je On vzel njeno življenje?«
»Njeno življenje?« vzkrikne Mark. »Njeno življenje! Čegavo življenje?«
»Prišel sem sporočit ti, da je Miri-jam utonila na morju in z njo vsi, ki so bili na ladji.«
Mark obstane, kakor okamonel; po dolgem času se vzdrami in reče:
»Torej tudi še to! Sedaj nima zame življenje prav nobenega pomena. Odidi, prosim te, in pusti me, da sam poskrbim zase najbolje,« in stopil je, da bi pobral meč.
Ciril pa urno stopi na svetlo orožje.
»Ali si blazen?« je rekel. »Ako nisi
groše iz žepov, romanja v Jeruzalem in na Višarje obubožajo našega kmeta!
Liberalni poslanci našemu kmetu še tega ne privoščijo, da se po težkem delu saj za nekaj dni oddahnejo in gredo počastit Mater Božjo na Brezje! To so prijatelji kmeta! In beraške redove so napadali, zato, ker kakor Frančiškani, oskrbujejo dušno pastirstvo ali pa, kakor usmiljeni brati, prosijo miloščine za bolnike! In lepih cerkva tudi ne privoščijo ljudstvu, za gledališče pa jim ni nikoli zadosti tisočakov!
Trillerjeve strupene kozle je primerno zavrnil dr. Lampe, sicer se pa naši poslanci niso spustili na to polje, ker ne gre, da bi se svete stvari tako ponižale, da bi se vlačile pred liberalnimi hujskači v debato. Preveč časti bi bilo braniti cerkev pred ljudmi, ki so polni duha portugalskega.
Najbolj klaverno vlogo je pa igral zastopnik 14 volivcev, Novak. Naši so ga tako raztrgali, da bo pomnil. Dopoldne je čvekal, da se je. celo vodja nemških agrarcev Danim izrekel za uvoz argentinskega mesa in tuje živine, popoldne pa je dr. Žitnik ta govor celotno prebral in v tem govoru je — Danim ravno nasprotno povedal kakor je Novak trdil! To je bilo smeha v zbornici — le Novaka ni nikjer bilo, ker je zbežal. Dr. Lampe in Hladnik sta dokazala, kako je Novakov predlog protisloven: začetek se ne vjema s koncem, v sredi pa nič ni. In to je zastopnik trgovinske zbornice!
Ko se je o Novakovem predlogu, da se odpre meja neomejenemu uvozu živine, glasovalo, Novaka nikjer ni bilo. Tak poslanec, ki zbeži pred debato in pred plasovanjem (zakaj Novaka cel popoldan pri debati ni bilo) o svojem lastnem predlogu, je pač unikum v vseh parlamentih! Tistih 14 volivcev, ki ga je volilo, sme biti nanj ponosno.
Tako so liberalci včeraj reševali draginjo. Sicer pa ni manjkal pri glasovanju Novak, ampak še veliko drugih, tako da jih je'bilo ie 5 v zbornici. Lepše niso mogli pokazati, kako so tudi pri tej priliki igrali samo komedijo in imeli za norce tiste, ki jim verjamejo, da jim je res kaj za draginjo. Naš kmet pa, ki je pravkar zopet na klestil svoje liberalne »prijatelje«, komej čaka prilike, da jih zopet.
XXX DRAGINJSKA DEBATA V KRANJ-SKEM DEŽELNEM ZBORU 19. T. M.
Dr. Žitnik.
Klic: neomejen uvoz mesa in živine! se je čul najprej na Dunaju. Prvič
vedel, da je Mirijam mrtva, zakaj potem hočeš umoriti samega, sebe?«
»Zato ker so me oropali moje časti. Po razsodbi Titovi sem jaz, Mark, očrnjen kot strahopetec. In Tit, ob čigar strani sem se bojeval v tolikih bitkah — Tit, od katerega sem odvrnil marsikak smrtonosen udarec — me jc prognal iz Rima.«
»Zato se hočeš umoriti? Ali je tvoja čast omadeževana po razsodbi, ki sloni na krivih pričah, in veš, da sta jo narekovala sovraštvo in strah? Ali ti sploh morejo kaj na tvoji časti ljudje, ki so brez časti in poštenja? In ali si hotel ti — vojak — bežati iz bitke? Da, ako to storiš, pokažeš, da si v resnici strahopetec.«
»Kako morem živeti v taki sramoti? Moji prijatelji so vedeli, da ne morem živeti in zato so mi zavili meč v oni plašč in mi ga poslali. In Mirijam, praviš, je tudi mrtva.«
»Satan ti je poslal meč, Mark, zato da bi ti v svojem nedoumnem ponosu naredil največjo neumnost. Zapodi od sebe ono nizkotno in brezbožno skušnjavo, ki nosi krinko laž.i-časti na sebi. Nosi svoje nadloge kakor mož in obvladaj jiii trden v veri.«
»Mirijam! Kaj pa Mirijam?«
»Da, Mirijam? Kako bi te sprejela tam na onem svetu, ko bi jo pozdravil
smo mi odvb od Ogrske, ki se bo temu protivil otem pa je meja proti Bolgariji od| , živine pa nobene k nam. Kar se pa Srbije tiče, je srbsko meso bilo dražje kakor pa domače, ko je bila meja odprta. Opozarja še na carinsko pogodbo z Nemčijo. Kar se tiče, argentinskega mesa, bo že danes komaj za 20 vinarjev ceneje, kakor je dunajsko. Argentinija zahteva tudi večletno pogodbo, da bi si roke vezali. Pravijo liberalci: carina naj se zniža, kaj bo? Bodo pa davki na drugi strani, da se to pokrije. Sicer pa, kar zniža naj se carina, ampak znižati se mora za vse blago! Odprimo mejo za železo, kavo, riž, sukno itd.! Ali bo vlada to storila? Celo v Angliji zdaj zahtevajo varstvene carine. Novak je navajal Damrna, voditelja nemških agrarcev, ki baje ne nasprotuje uvozu živine. »Jaz sem pa danes dopoldne« — pravi dr. Žitnik —< »doma slučajno našel list z njegovo izjavo, ki je diametralno nasprotna temu, kar je poslanec Novak rekell (Čujte! Veselost! Klici: To so argumenti! Novak pa zna! Poslanec 14 volivcev! Smeh.) Govornik prebere vso Dammovo izjavo, ki izzove večkratno odobravanje večine. (Klic: To je nekaj čisto drugega, kakor jc Novak rekel. Dr. Triller: Se je zmotil. Klic: Novak se večkrat moti. Veselost.) Kar se izvoza naše živine tiče, sc v c d n o ni a n j izvaža; govornik navaja tozadevne statistike. Na Dunaju jc bil draginjsk odsek — kaj se je moglo narediti? Mi zahtevamo odpravo kartelov. In vlada? Vlada naj za-brani oderuštvo pri zemljiščih. (Triller odobrava.) Ali bo to storila? Naj zabra-ni prekupstvo. Govornik slika strokov-njaško špekulantstvo prekupcev. (Dr. Triller: Resnica!) Naj sc znižajo tarifi. Le, ampak vsi tarifi, drugače ne bo pomagano. Preuredi sc naj dohodarina itd. — take kunšti so uganjali v dra-ginjskem odseku. Pomaga pa to vse-skup nič, ker imajo vse v rokah judje in bankirji. Liberalci pa sleparijo ljudstvo: Kmet odira! Še živinorejo mu hočete vzeti, da bo berač! Ali ne vesie nič o ogromnih dolgovih kmečkega stanu, slabin letinah itd ? Mi hočemo ohraniti kmeta, ki jc steber državi! (Živahno odobravanje.) Ali jc kmet kriv, če gospoda prenobel živi? (Odobravanje.) Kmet mora biti pošteno plačan za svoje delol (Ploskanje.) Tega ne dopustimo, da bi razni lumpje sleparili okoli, da kmet, ki komaj živi, odira, ko ga odirajo drugi! (Živahno ploskanje.)
Višnikar
ima jako slab dan. Pravi, da S. L. S. nima srca. Na Dunaju so tisoči in tisoči
z lastno krvjo na svojih rokah? Oh, sin moj, ali ne razumeš, da je to samo skušnjava, ki jo trpiš? Ponižan si bil, da bi se visoko povzdignil. Nekdaj ti je dal svet vse, kar ti je mogel dati. Bil si bogat, bil si stotnik, bil si visokega rodu, človek, ki so ga imenovali »srečnega«. Tedaj te jc Kristus klical in ti ga nisi slišal. Kaj si imel ti opraviti z onim križanim tesarjem iz Galeje, kaj ne? Sedaj si pa po zaroti nekaterih sovražnikov padel. Odpuščen si in pregnan. Izkusil si nauk življenja in zato skušaš raje pobegniti iz življenja kakor pa še živeti, izpolnovati svojo dolžnost, ne. glede na to, kaj pravijo ljudje in najti mir, kakor ga nam daje naša vest. Dovoli, da pride sedaj Oni k tebi, ki si pa v uri svoje slave potisnil na stran. Nosi svoj križ, kakor pa jc On nosil. Ali je moj duh zaman tro-voril s tvojim duhom vse te tedne, Mark? Povedal si mi že, da veruješ, sedaj pa hočeš omagati? Oh, poslušaj me, da se ti odpro oči, predno je prepozno!«
»Govori, jaz poslušam«, je rekel Mark in vzdihnil.
In Ciril je govoril z vso navdušenostjo in ko je Mark poslušal, se jc njegovo srce omehčalo.
»Vedel sem to že poprej, veroval vse to poprej«, jc rekel, »vendar nisem
tesr Oredntttvo je * Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Bokapiai so 10 vračajo; netrank Irana pisma m no == sprejemaj«. — Uredniškega telefona šter. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Koiitarjevl nllol štev. 6. "K* = Spre|ema naroou.no, lnserate tn reklamaolje. = ===== Upravnl&kega teleiona štev. 188. .
e=== mseratl: 1
Enoatolpna petltTrata (72 mm): aa enkrat . . . . . po 15 t ia dvakrat . . , . » 13 » sa trikrat . . . . ® 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih nottonh stane enostoipna garmondvrstn 30 vtnarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popunt.
Izhaja: a
vsak dan, lsvsemšl nedelja tn praznike, ob 5. url popoldne.
SLOVENEC
s Velja po pošti: ss
2a oelo lete naprej . K 28-— sa pol lota • . » II'— sa četrt > • , • 1-96 sa ea meseo • . » Mt ss Hemčl|o oeloletno » 29a— sa ostalo laosamstve » 36'—
a V apravnlštvn: ss
Ia telo leto naprej . K 32*40 sa pol leta » , • 11*20 sa četrt * • . » 5-80 sa en meseo » . » 1*00 S poilllanjem ne dom stene na meaec 2 JC Posamezne IL 10 v.
demonstrirali zoper draginjo. (Klic: i »Tisto je bilo vseskup en »pflanz«!«) j Pravi, kako so jajca draga. (Dr. Lampe; j »V Beli Krajini morajo biti poceni, ko jih Mazzelle tako veliko okoli meče!« Veselost.) Nadaljuje o različnih rečeh, pa je tako pust, da ga malokdo posluša. Draginjo očita prehudi agrarni politiki. Taji, da bi se kmetu slabo godilo, ker ne pride več toliko domov na kant, zahteva iln se meja odpre.
Povše.
Govor predgovornika ga je jako nemilo dirnil. Navedel je dunajske demonstracije. Saj nismo mi, ki bi draginjo zagovarjali. Kako kmet živi? Najboljše gre za gospodo, za sebe najslabše pridrži! (Živahno odobravanje.) Ali je samo pri nas draginja? Na Francoskem je, na Nemškem, v Angliji! Višnikar pravi, da avstrijska živinoreja ne more zadostiti konsumentom in more z Ogrsko konkurirati. To ni res! Višnikar, kmečki sin izpod Kuma, očita kranjskemu kmetu, da bogato živi! (Velikansko ogorčenje.) Če se kmet ne da več tako eksekutirati, to je njegova zasluga, njegovih srag in dela! (Veliko odobravanje, Višnikar osramočeno molči.) Ko je kmet dajal krvavi denar za seno, pa ni nobeden kričal o draginji! (Odobravanje.) Mi hočemo okrepiti domačo živinorejo, rajši kakor podpirati amerikanske oderuhe in mesarje! (Živijo-klici.) Če bi bila Avstirja kmeta podpirala, kakor treba, danes ne bi bilo draginje! (Burno odobravanje.) Govorijo o Švici. Tam so pašniki urejeni, kaj pa pri nas? Kadar povzdignejo cene železu — 200 milijonov potrebuje avstrijski kmet na leto železa — se nobeden ne oglasi! (Tako je!) Le kmet naj vse ceno daje, da bi drugI živeli! (Res je!) V velikih praznikih kmet komaj meso j6! (Tako je!) Meso je glavno živilo — za meščane že — za kmeta pa je glavno živilo fižol in repa! Višnikar je govoril, da se d& kuga na mejah preprečiti. Ne spominja se pa, kako je kuga vsikdar divjala, ko so bile meje odprte. iOO milijonov goldinarjev je imelo kmetijstvo škode od kuge. Živinorejo treba povzdigniti. Ko bo kmet imel dosti blaga, se bo vsem dobro godilo. (Tako je!) Kmet ne odira, kakor liberalci natolcujejo! Od države pa zahtevamo, da podpira kmeta! Deviza mora biti: spraviti našo živinorejo tako na višek, da takih žalostnih pojavov, kakor je sedanja draginja, ne bo!
Govor Povšetov, ki je govoril z nenavadno temperamentnostjo, je žel veliko odobravanje.
Trlller zoper kmeta in zoper romanja, cerkve in redovnike.
Začne po svoji navadi z ogorčenimi frazami in vpije ter maha okoli sebe. Zabavlja zoper tisto »junkerstvo, ki je nekak spomenik in monument, ki kipi in štrli v nebo, tip in znak suženjstva iz one dobe, ko so živeli še Babi-lonci« itd. Draginje je kriv agrarni kartel. (Veselost. Kje je pa ta kartel? Kje ima svoj sedež?) Zaganja se v Pov-šeta in grozno kriči, ker se pravi, da liberalci kmeta sovražijo. To mu je zato hudo, ker ima veliko kmetov, ki hodijo k njemu v pisarno. Zato on ni sovražnik kmetov, ne dela, proti njim. (Klic: Proti interesom kmeta delate!) Pač pa
hotel sprejeti vašega krsta in postati član vaše cerkve.«
»Zakaj ne, sin moj?«
»Ako bi bil to storil, hi Mirijam mislila in tudi ti bi tako mislil, da sem to jaz sam bi tudi tako mislil, da sem to storil, kakor sem že nekdaj hotel storiti, zato, da bi pridobil njo, ki sem jo želel pred vsemi stvarmi na svetu. Sedaj je ona mrtva, sedaj se mi tega ne more očitati. Stori, oče, svojo dolžnost in krsti me.«
Takoj je v celici škof Ciril vzel vodo in krtil Rimljana Marka ter ga sprejel v krščansko cerkev.
»Kaj naj storim sedaj?« vpraša Mark. »Nekdaj je bil cesar moj gospod, sedaj govori ti kot cesar. Zapovej mi, tvoj služabnik posluša.«
»Jaz ne govorim, Kristus govori. Poslušaj me: Cerkev me je pozvala v Aleksandrijo v Egipt, kamor odjadram tekom treh dni. Ali hočeš iti z menoj, ker si prognan iz Rima? Tam lahko najdem dela zate.«
»Rekel sem, da si ti cesar«, je odgovoril Mark. »Solnce je zašlo sedaj in jaz sem prost; spremljaj me v mojo hišo, prosim te, kajti tam me čakajo opravila, pri katerih potrebujem sveta.«
Kmalu nato so odprli vrata, kakor je zapovedal Tit in ona dva sta odšla, spremljana od dveh stražnikov, proti Markovi palači v via Agrippa.
»Tamkaj so vrata«, je rekel vodja »traže in pokazal na stranska vrata.
i je nasprotnik če se dela samo za Krae-! ta. (Aha!) To bo on dokazal, da deželni i zbor kranjski dela samo za kmeta. Kmet nosi komaj 30 odstotkov vseh bremen. (Ugovori.) Daje pa dežela kmetu nad 60%. To od krvavih kmečkih žuljev ni resi (Ogorčenje.) Revščina kmeta le baje tare! Če je kaj revščine, so krivi cerkveni davki! (Buren smeh.) Jaz nisem ateist, globokega krščanske» ga prepričanja, (Velikansk smeh.) dušno pastirstvo spoštujem, (Homeričen smeh.), dokler se giblje v (dr. šusteršič: Po volji liberalcev! Velikansk smeh.) pravi smeri. Öemu hodi kmet v Jeruzalem? (Veselost. Klic: Čemu pa Sokoli v Belgrad?) Cerkve so predrage. Dr. Triller klati dalje o molitvi, kje je bolj veljavna, ali v Ljubljani, ali v Jeruzalemu. (Klic: »Vaša bikjerl« Smeh.) Pripoveduje storije o cerkvah. (Deželni glavar opomni govornika, da govori o stvari. Klici: Kaj ima to z argentinskim mesom skupnega?) Potem začne dr. Triller zabavljati zoper redovnike. (Klici: Luč iz zapada! Živijo Ferrer!) To je rakrana na kmečkem telesu: cerkev! (Skrajno ogorčenje. Velik smeli. Dr. Šusteršič: Ali ne bo nič aplavza? Še dr. Tavčarju se preneumno zdi! Dr. Triller: Le clobre volje bodite! Dr. šusteršič: Saj moramo biti, ker take oslarije klobasaš! Smeh.)
Jaklič.
Dr. Triller je hujskal liberalni mob proti cerkvam. (Tako je! Škandal!) Liberalci so svoj predlog le zato vložili, ker stojijo v Ljubljani pred volitvami!
Triller se mladinov boji! (Velika veselost.) Višnikar, bivši zastopnik kmetov, očita, kmetom, da se jim godi predobro. Očital je kmetom vloge v hranilnicah, dolgov pa ni videl. Liberalci vidijo le drago meso in draga jajca, druge draginje pa ne. ker so zastopniki kapitalistov in oderuhov. (Tako je.) Ali kmet dela cene svojim pridelkom? Kar se argentinskega mesa tiče, se že danes jasno vidi tendenca kmeta in konsu-menta odirati. (Odobravanje.) Liberalci so na eni strani za to, da se meja odpre, na drugi pa, da se kmeta podpira. To je hinavščina. Novakov predlog je le hujskarija. Zato ne bomo zanj glasovali.
Schollmeyer
poudarja pomen kmečkega stanu in pravi, kako je resničen rek: »Hat der Bauer Geld, hat's die ganze Welt«. Bo glasoval za poročevalcev predlog.
Višnikar
se brani, češ, da kmeta ne sovraži.
Dr. Lampe.
Jaz bi Novaka, če bi bil navzoč, vprašal, ali je za svobodno trgovino ali za varstveno carino. (Dr. šusteršič: »Saj ne ve, kaj je to!« Smeh. Klic: »To je zastopnik trgovske in obrtne zbornice.«) Novakov govor je taka kolobo-cija, da je strah! Drf Triller pa je zagovarjal portugalske umore! (Ogorčenje. Škandal!) Tako rešujejo liberalci draginjo! Vi liberalci ste bili neprenehoma zoper politične pravice ljudstva, zoper organizacije, ste vedno hujskali meščane zoper kmete, da so oderuhi! To je načelo portugalsko reforme, (Veselost.) Kdo je bil prvi, ki je obrtnike organiziral? Kdo prvi zasnoval obrtne organizacije? Liberalci? Kdo je delavce orga-
»Stopi notri s svojim prijateljem, plemeniti Mark, in bodi zdrav!« '
In skozi napol odprta vrata sta vstopila v hišo.
»Tvoja hiša je malo zavarovana, sin moj. V Rimu mora celo pri odprtih vratih vedno stati čuvaj«, je rekel Ciril, ko je tipal po temnem hodniku dalje.
»Moj hišnik Štefan mora biti blizu, kajti ječar mu je sporočil, kdaj da pridem«, je rekel Mark, nato pa se je naenkrat izpodtaknil in umolknil.
»Kaj pa je?« vpraša Ciril.
»Po tem, kakor čutim kak pijanec ali — mrtev človek. Kak berač, morda, ki hoče tukaj prespati svojo pijanost«, reče Mark.
Sedaj je prišel Ciril s hodnika na malo dvorišče.
»Pri onem oknu gori luč«, jo rekel. »Najbolje, da greva naprej tja, saj poznaš pot. Ko sva na vernem i/i pri ljudeh, prideva lahko ogledat si spečega pijanca.«
»Ki ga bo najbržc težko zbuditi«, pristavi Mark in koraka preko dvorišča proti vratom pisarne. Tudi ta vrata so bila odprta in vstopila sta v sobo, kjer je hišnik imel svoje knjige in spal. Na mizi je gorela svetilka. Njena luč je razsvitljevala čuden prizor. Nek železen zaboj, ki je bil z verigami prikovan k zidu, je bil s silo odprt, in oropan, papirji so ležali streseni po tleh, na vrhu pa prazna usnjata denarnica. Tudi pohištvo je bilo vse prevrnjeno, v enem kotu sobo in pod mrarnornuto
niziral zoper socialne demokrate in liberalce? Bila je Slovenska Ljudska Stranka! (Tako je!) Dr. Trillerja bi vprašal, kje je tisti agrarni kartel, o katerem je govoril? (Jarc: V Trillerjevi glavi. Veselost.) Morebiti v ljubljanski okolici? Govoril je o zvezi med našimi kmeti in starimi rimskimi latifundisti. (Veselost.) To so bile same prazne besede. Če se gre za argentinsko meso ali za ljubljanski občinski red ali če bi se šlo n. pr. z a umetno gojenje krokodilov na Kranjskem (Veselost.), vidiio liberalci vedno (dr. Krek: »Kapucinarja!« Velika veselost.) cerkev in kapucinarje. (Veselost.) Dr. Trillerja bole beraški redovi. Katerega so na Kranjskem odrli redovi? Ali so nas odirali usmiljeni bratje, ki hodijo za bolnike prosit. O tem tu sploh ni mesto govoriti. (Dr. Krek: »To je za v akademijo!« Velika veselost.) Liberalci so hoteli naše zadružno gibanju ubiti, in to je bilo, ki je našega kmeta nekaj na vrh spravilo! (Veliko odobravanje.) Liberalci so odvisni od dnevnega časopisja; če berejo od Portugala, so vsi v ognju. (Liberalcev med dr. Lampetovim govorom ni bilo v zbornici, ko jame dr. Lampe bičati Portugalce, izgine še Gangl. Dr. šusteršič: »Zadnji liberalec gre vun!« Velika veselost.) Do portugalskih razmer pa ne bo pri nas prišlo, ker smo ml veliko bolj pametni, ker smo liberalce zadosti hitro razgalili, da jih je naše ljudstvo črez prag vrglo! (Živahno ploskanje.)
Demšar
strokovnjaško pobija liberalne govornike, ki se na kmetijstvo razumejo toliko, kolikor zajec na boben. Njegova izvajanja so bila velikokrat prekinjena po velikem odobravanju.
Piber.
Novakov predlog sploh ni resen. Kako se more v naši pretežno kmečki deželi tak neumen predlog staviti? Naš kmet živi od živinoreje, zdaj pa hočejo, da se odpre meja za tujo živino! Rekord pa je dosegel Višnikar. ki nam je očital prenapeto kmečko politiko. Še bolj bomo morali skrbeti za kmeta! (Tako je! Veliko odobravanje.)
Poročevalec Hladnik.
Stališče glede draginje se je vsestransko in temeljito pojasnilo. Kdor hoče uvoz živine in mesa iz tujine, da bi z našim živinorejstvom konkuriralo, hoče oslabiti naše, to je jasno. Švica je pomnožila v zadnjih desetletjih svojo živino za- 50 8%, kako, da bi se tega pri nas ne moglo? Dr. Triller je govoril o junkerstvu, veleposestvu; takoimeno-vano veleposestvo pa pri nas na živinoreji participira samo s 7 %. Dr. Triller se je zaganjal v cerkev in v i*omarje. Triller je zelo zavzet za gledišče in umetnost; ali v cerkvi ni veliko umetnosti in ali romanja ne razširjajo ljudstvu obzorja. (Dr. Krek: Saj hodijo liberalci sami na Višarje. Veselost. Klic: Saj ni vredno liberalcem na to odgovarjati!) Pobija Višnikarjeve trditve, da se kmetu predobro godi. (Ploskanje.)
Glasovanje.
Kje je Novak ?
Ko pride na vrsto glasovanje o Novakovem predlogu, se ironično kliče: »Kje je pa Novak? Še takrat ga ni, ko se gre za njegov predlog!« Dr.
mizo sta ležala dva človeka, moški in ženska.
»Roparji so bili tukaj«, je rekel Ciril in vzdihnil.
Mark je vzel svetilko z mize in posvetil moškemu v obraz.
»To je Štefan«, je rekel, »Štefan zvezan in z zamašenimi usti, vendar Še Živi, druga pa je sužnja. Drži svetilko, da ju oprostim vezi«, in potegnil je svoj kratki meč in prerezal obema spone. »Govori, človek, govori!« je rekel, ko je Štefan vstal. »Kaj se je zgodilo tukaj?«
Nekoliko trenutkov ga je stari hišnik prestrašeno gledal. Nato pa je spregovoril:
»Oh, gospod, mislil sem, da si mrtev. Rekli so mi, da so prišli na povelje Juda Kaleba, onega človeka, ki je pričal proti tebi, da te umore.«
»Rekli so! Kdo?« je vprašal Mark.
»Jaz jih ne poznam; bili so štirje možje z zakrinkanimi obrazi. Rekli so mi tudi, da imajo povelje, da ne smejo meni in tej ženski nič žalega storiti, ti pa da moraš umreti. Zvezali so naju, vzeli ves denar, ki so ga mogli najti in šli ven, da te počakajo. Pozneje sem čul na hodniku nek hrup in sem skoro od žalosti umrl, kajti bil sem prepri-pričan, da ti umiraš, a jaz ti nisem mogel pomagati.«
»Za to rešitev se zahvali Bogu,« je rekel Ciril.
»Takoj, takoj«, je rekel Mark. »Naprej pojdi še z menoj«, in vzel je svetilko in odhitel na hodnik.
Triller: »Ne delajte takih vir,	*el
v Trst.« Dr. Krek: »Prosim, če a, /,a njegov predlog, bi pač moral tu^aj biti I«
Sicer pa Novakov predlog pade in se sprejme odsekov z glasovi S. L. S. in desnice. Sploh je bilo pri glasovanju samo pet liberalnih poslancev navzočih, dokaz, da so igrali zopet le komedijo !
Poročila in prošnje v seli deželnega zbora 19. t. m.
O računskem sklepu deželnokultur-nega zaklada za leto 1909.
Finančni odsek predlaga: Računski sklep deželnokulturnega zaklada za leto 1909 se po predlogu deželnega odbora odobri.
K debati se oglasi grof Barbo, ki se obrača proti veksatoričnim kaznim glede poškodovanj gozdov.
Se sprejme.
O računskem sklepu muzejskega za« klada za leto 1909.
Finančni odsek predlaga: Računski sklep muzejskega zaklada za leto 1909 se po predlogu deželnega odbora odobri.
Se sprejme.
O dovolitvi pobiranja lOOodstotne do> klade za starovrhniški vodovod.
Finančni odsek predlaga: 1. V svr-ho amortiziranja in obrestovanja dolga za starovrhniški vodovod se občini Vrhnika dovoli poleg vsakoletne do-klade za občinske in šolske potrebščine pobirati od udeležencev vodovoda v davčni občini Stara Vrhnika lOOodstot-no doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine od leta 1910 do konca leta 1933. 2. Dežel-nemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje.
Sprejeto.
O računskem sklepu pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za 1. 1909.
Finančni odsek predlaga: Računski sklep pokojninskega zaklada okr. zdravnikov za leto 1909 se odobri.
Sprejeto.
O računskem sklepu garancijskega za« klada Dolenjskih železnic za leto 1909.
Finančni odsek predlaga: 1. Računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1909 z dohodki 206.340 K 61 h in stroški 120.589 kron 68 h se odobri. 2. Razkaz čiste imovine koncem leta 1909 v znesku 1,294.171 Iv 29 h se vzame na znanje.
Sprejeto.
O posledobni odobritvi izplačila <000 K c. kr. deželni komisiji za agrarske operacije za 1. 1908.
Finančni odsek predlaga: Izplačilo dodatnega Zneska 4000 K za zemljemersko osobje c. kr. deželne komisije za agrarske operacije za leto 1908 se no-sledobno odobri.
Se sprejme.
O prošnji Terezije Prelesnikove, vdove po dež. knjigovodji, da se Ji odpiše predujem 320 K.
Finančni odsek predlaga: 1. Prošnja Terezije Prelesnik, vdove po dežel-
Tam je ležal nek človek na obrazu — oni, nad katerim se je Mark izpodtaknil, in okoli njega vse polno krvi, ki mu je tekla iz mnogih ran. Molče so ga obrnili, da bi mu mogli videti v obraz. Teda j pa Mark od skoči — ves prestrašen; bil je Kaleh še vedno mračen, a lep v svojem smrtnem spanju, akoravno pokrit s krvjo in ranami.
»No«, je rekel Mark, »to je potem prav. oni človek, ki je najel morilce, kakor so sami povedali. Zdi se, da se je sam vjel v svojo past.«
»Ali si prepričan o tem, sin?« vpraša Ciril. »Ali te ta razmesarjena in krvava lica ne varajo?«
»Potegni roko izpod njegovega plašča«, reče Mark. »Ako imam prav, potem manjka na prvem prstu en členek.«
Ciril dvigne že trdo roko. Bilo je tako, kakor je rekel Mark.
»Vjel se je v svojo lastno past!« je ponovil Mark. Vedel sem, da me sovraži in več kakor enkrat sva skušala drug drugega usmrtiti v dvoboju ali bitki, nikdar pa nisem verjel, da bo Jud Kaleh tako globoko padel, da bo moril. Zasluženo plačilo je dobil!«
»Ta izdajalski pe!« dostavi Štefan.
»Ne sodite, da ne boste sojeni!« reče Škof Ciril. »Kaj veš o tem, kako ali zakaj je ta človek tu umorjen? Morebiti pa je hotel k tebi, da te posvari!'«
»Proti svojim lastnim plačanim morilcem! Ne, oče, jaz sem bolje poznal Koleba, samo bil je podlejšl, nego sem sj mislil,*	(Konec prih.)
nem knjigovodji, da se ji odpiše pre-lujem 320 K, se odkloni. 2. Deželni od-Dor se pooblasti, da se v izplačilo pre-lujema dovoli primerne obroke.
K debati se oglasi poslanec Piber. Predlaga, da se prošnja ne reši takoj v zmislu finančnega odseka, ampak se mie deželnemu odboru, da se informira o potrebi prosilke in reši njeno prošnjo po svoji previdnosti.
Sprejet predlog posl. Pibra.
0 prošnji tovarne za papir v Radečah ea pavšaliranje mostarine na radeškem mostu.
Finančni odsek predlaga: 1. Prošnja tovarne za papir v Radečah za pavšaliranje mostarine na radeškem mostu se odkloni. 2. Deželnemu odboru se naroča, da razmišlja, ali naj se pavšaliranje mostarine sploh odpravi.
Sprejeto.
0 prošnji vodovodnega odseka za vasi Pivka, Cegelnica in Malo Naklo za podporo v pokritje stroškov vodovodne naprave za te vasi.
Finančni odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev z naročilom, da po svojem tehniškem uradu izvrši poizvedbe, ali je ta vodovod pravilno izvršen, ter da podeli iz melioracijskega zaklada deželno podporo 15 odstotkov k izdani svoti za to napravo, ako se interesentje pravo-močno zavežejo vzdrževati to napravo v polnem redu.
Sprejeto.
Samoumor morilca naše cesarice.
Iz Genfa se poroča, da so našli morilca avstrijske cesarice Elizabete sinoči dne 19. oktobra 1910, mrtvega v njegovi celici. Na smrt obsojeni morilec Lucheni se je obesil.
Ko čitamo poročilo o žalostnem Koncu tistega laškega anarhista, ki je zverinsko usmrtil rajno avstrijsko cesarico Elizabeto, se spominjamo dni, ko je pretresla svet vest, kaj da je storil Luchcni. Grozen zločin je pretresel ves svet. Ves svet se je zgražal nad včlovečeno pošastjo, ki se mu ni smilila niti žena mučenica, žena, ki ni posegala v politično vrvenje, marveč ki je žalovala po svojem sinu, rajnem prestolonasledniku Rudolfu, žalovala tako hudo, da so ii bili uničeni živci in da je iskala miru in vtehe svojemu ranjenemu materinskemu srcu v večnem potovanju. Morilca po genfskih postavah niso mogli obsoditi na smrt. Obsodili so ga v dosmrtno ječo. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo; to se je izkazalo tudi pri nečloveškem po anarhistih zapeljanem Lucheniju. Hudi črv, vest je prijela morilca mučenice, žalujoče matere. Včeraj smo poročali, da je zblaznel, danes, da se je v divjem obupu obesil.
Dne 10. septembra 1898 je bilo, ko smo izvedeli Avstrijci strašno novico, kaj da se je zgodilo v Genfu. Lep, pozno poletni večer. Ob 12. uri 40 minut je zapustila cesarica Elizabeta hotel »Be-aurivage« in se podala k jezeru. Med potjo je skočil Lucheni proti avstrijski cesarici in jo sunil s pilo. Cesarica je padla na tla, a zopet ustala in šla na parnik, kjer ja omedlela. Cesarica se ni več zavedla. Nesli so jo na nosilnici v hotel nazaj, kjer je čez nekaj trenot-kov umrla. Umorjeno cesarico so prepeljali na Dunaj, kjer so jo pokopali v kapucinski cerkvi.
Luigi Luchcni je bil rojen 1. 1873 v Borgo San Domino na Laškem. Anarhist je postal leta 1896. Klatil se je po Nemčiji, Avstriji, bil je v Budimpešti in v Trstu, kjer ga je označil laški konzul za nevarnega človeka in ga ukazal nadzorovati, žal, da ga niso nadzorovale tudi švicarske oblasti!
Argentinsko meso v Trstu.
19. t. m. je dospel v Trst parnik »Laura« družbe »Austro-Americana« s 19.000 kg zmrnjenega mesa iz Argenti-nije. 1000 kg tega mesa so prepustili Trstu; veliko ga bo šlo za različne mestne zavode, 680 kg pa bodo izročili štirim ali šestim mesarnicam za prodajo.
Stalo bo argentinsko meso v mesnicah 1-28 K sprednje in 160 K zadnje.
Kakšno je razmerje s cenami domačega mesa v Trstu? V Trstu stane meso v mesnicah prve vrste 144 K sprednje in 1-80 K zadnje, v mesnicah druge vrste 1-36 do 168 K, k večjem 224 K. Torej ni argentinsko meso veliko ceneje; če se vzame srednja cena, le 28, oziroma 14 h.
Ali je to tisto tako ceno meso, o katerem se je izpočetka vpilo, da ga horno jedli po 40 krajcarjev kilo?
Pomniti je tudi, da, kakor n. pr. »Piccolo« 19. t. m. izrecno konštaiuje, se jc od 15. septembra dalje, ko se je čulo o izvozu argentinskega mesa v
Avstrijo, v Argentiniji živina takoj podražila za 28 odstotkov, čeprav ni živine nič manj!
Kako se cena povišuje sukcesivno, evo vzgled: Na krovu ladje jc prvotna cena argentinskega mesa 74 30 Iv kvin-tal; tarifa Buenos-Ayres-Trst 10 K, 0-57 je zavarovanje, 1 K izkrcanje v Trstu, 2 25 K prevoz v mesnice, 30 K carina, 5 K mestna naklada, 5 K vžitninski davek. Torej pride kvintal 128-12 K, kilo torej 1 28 K, boljše pa 1-60 K.
Če bodo torej plačevali v Trstu za slabo argentinsko meso 1 28 do 160 K, koliko bo stalo še na Dunaju, ko pride v poštev prevoznina po železnici, hladilne naprave, zelo visoki dunajski vžitninski davek in naklada!
Nade tistih torej, ki so mislili, da bodo jedli po 40 krajcarjev argentinsko meso, so se že danes izjalovile, in kmalu bomo prišli do tega, da bo argentinsko meso dražje kot naše. Če so Argentinci zvišali ceno od 15. septembra do 15. oktobra za 28 odstotkov, ga bodo do 15. novembra za 30 odstotkov itd. Saj se je tudi v Londonu, kamor uvažajo toliko argentinskega mesa, cena zdaj poskočila. Meso dražijo oderuhi, prekupstvo in velešpekulanti, v Argentiniji ravnotako kot pri nas. In če bi se pri nas odpravila carina itd. ter se dovolil neomejen uvoz, bi domača živinoreja propadla, krnet bi bil uničen, meso pa vseeno drago, ker je v Argentiniji ravnotak vzrok draginje kakor pri nas: špekulant in oderuh po znanem liberalnem svetovnem nazira-nju.
Zahvala.
Volivcem S. L. S. sodnih okrajev Novo mesto, Črnomelj in Metlika !
Z ogromno večino ste 18. oktobra oddali svoj glas zame in mi poverili zastopstvo svojih koristi v državnem zboru.
Ves napor nasprotnikov, ki so hoteli z vso silo zanesti razdor v vaše vrste, se je razbil ob vaši jekleni zna-čajnosti.
Hvala vam iskz-ena za ta dokaz ne-omahljive zvestobe S. L. S. Naj se iz te sijajne zmage z vzajemnim našim delom, ki vas vabim nanj že danes, pomladi vsa naša organizacija vsega okraja, ljudstvu na korist, sovražnikom v pogibelj!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, 19. oktobra 1910.
Evgen Jarc,
državni poslanec.
Dnevne novice,
+ Kranjski deželni zbor. Dnevni red XXIX. seje deželnega zbora kranjskega dne 21. oktobra 1910 ob 10. uri dopoldne. Poročilo deželnega odbora, glede dovolitve višjih nego 20c/c priklad za cestne namene. — Ustno poročilo upravnega odseka: o nujnem predlogu g. poslanca Lenarčiča in tovarišev glede izvolitve zastopnikov v deželni železniški svet; o nujnem predlogu g. poslanca dr. Zajca in tovarišev glede reorganizacije c. kr. deželnega zdravstvenega sveta; o nujnem predlogu g. poslanca Matjašiča in tovarišev v zadevi pomožne akcije za vinogradnike; o prošnji žup. občine Račna za razširjenje tamošnjih požiralnikov; o prošnji občine Dragatuš za uravnavo potokov Turnšca, Nerajčica in Lahina; o prošnji Zilce pri Št. Vidu za zvišanje subvencije za preložitev ceste Begunje - št. Vid; o prošnji katoliškega političnega društva za idrijski okraj radi prodaje čipk; o načrtu novega zakona o varstvu planinskega cvetja, (k prilogi 260.); o prošnji občine Mošnje za preložitev klanca na državni cesti od Pirašice do Malega Dobrega Polja. — Ustno poročilo imunitetnega odseka o dopisu c. kr. okrajnega sodišča na Vrhniki za izročitev g. deželnega poslanca Lenarčiča. — Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu novega cestnega zakona. — Ustno poročilo finančnega odseka: o računskem sklepu Grmskega zaklada za leto 1909; o računskem sklepu zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1909; o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove za podaljšanje ustanov, priznanje starostnih dokiad svetnim učiteljicam na zavodu in za stalno zvišanje letne dotacije; o prošnji Roza-lije Pcrco, vdove po začasnem okrožnem zdravniku v Senožečah za zvišanje milostne pokojnine; o podporah nekaterim okrajno-cestnim odborom; o računskem sklepu bolničnega, blaznične-ga, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1909; o prevzetju sti*oškov za
cepljenje koz po državi; o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1909.
+ O volitvi na Dolenjskem piše mariborska »Sraža«: Nas pa napolnjuje ta zmaga s tihim zadovoljstvom. Naši poslanci stoje nasproti vladi v naj-ostrejši opoziciji. Boji, ki jih bijejo, so težki in z vsemi sredstvi se je že intri-giralo, da bi se odvrnilo ljudstvo od njih. Ta volitev je pa najglasnejša zaupnica našim poslancem, a tudi odločen opomin vladi, naj se spametuje. Naši poslanci niso osamljeni, ampak za njimi stoji vse slovensko ljudstvo.
+ Stara pesem. Kadar kak liberalen kandidat pogori, kakor je pri zadnji volitvi E. Gangl, takrat začne »Narod« ubirati staro pesem o »klerikalni nerazsodni masi«. Vzrok je seveda treba najti, in najprej se ga dobi v »nerazsodni masi«. »Slovenski Narod« se tolaži tako-le: »Pri zadnji volitvi niso zmagale ideje, ampak spovednica, prižnica in vlada. Vedno se kaže, da je v klerikalnem taboru samo duhovščina, ljudje brez vsakega političnega prepričanja, nerazsodna masa. Zdravega jedra slovenskega ljudstva v klerikalnem taboru ni; inteligentnejši sloji, vsi, ki mislijo s svojo glavo, ti so prepričani pristaši napredne stranke. Rezultati volitev dokazujejo, da se število na-prednjakov množi, da se je pojavil požar že v strehi klerikalne stranke same, da se napredna misel širi.« »Nar.« misli, da gredo vsi volivci pred volitvijo k spovedi, drugače nam je nerazumljiva ta večna pridiga o »spovednici«. In pa nerazsodna masa; seveda Ganglovi volivci so pa same brihtne glave. Liberalci so sploh brihtni ljudje; kdor liberalno ne voli, pa ga kar v »nerazsodno maso« vržejo. Lahko pa tudi rečemo, da ni nobena stranka toliko storila za politično izobrazbo našega ljudstva, kakor ravno mi; mi živimo od zaupanja ljudstva in od dela, ki ga za ljudstvo izvršujemo; liberalci pa od laži in napadov na našo stranko. Zadnje volitve dokazujejo, da je pomilovanja vreden tisti človek, ki še kaj v »Narodov« evangelij veruje, in da obstoji vse delo narodno-napredne stranke med slovenskim ljudstvom v tem, da »Narod« prebira; zato pa vsake volitve za tako »napredno tlelo« tudi tako »napredno« končajo.
-j- V Mirni peči so se klerikalci sami uprli Jarcu, ondi klerikalci sami ne marajo Jarca in ga ne marajo voliti. Tako sta naglašala pred volitvijo na Dolenjskem »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom«. Vesoljno liberalstvo je gletlalo na Mirno peč, kjer so včasih naši nasprotniki imeli tako moč, tla so nam razbijali shode. Vse je pričakovalo kaj bo, ker je »Slovenski Dom« iz Mirne peči prinesel debelo tiskano: »Na dan volitve dokažimo. da ne maramo nikogar, ki se nam vsiljuje«. In res volivci v Mirni peči so čudovito ubogali »Slovenski Dom« — volivci res niso tistega, ki se jim je vsiljeval marali, Ganglu so pokazali vrata in profesorju Jarcu dali — 429 glasov. Sedaj liberalci vidijo, koliko je vredno »Narodovo« pisarjenje pred volitvijo.
+ Hofrat dr. Ploi in Čehi. »Narodni Listy« 19. t. m. zopet berejo zelo zaslužene levite tir. Ploiu v mikavnem članku, ki pričenja, da je dunajskim liberalnim uredništvom pripravil bog Abrahama, Izaka in Jakoba slavni dan. Češko glasilo se peča s slovanskimi delegati, ki so zavračali dr. Kra-mafova izvajanja, a Pol jakom češki list tega niti ne zameri, ker dobro zna, da so Poljaki vladna stranka in da Poljaki ne ljubijo Rusov, ker jih zatirajo. Toda niti Poljaki niso tako zavzeti za nemški vladni način in za zvezo z Nemčijo, kakor je zavzet delegat nemških štajerskih državnih poslancev, Herr Hofrat Dr. Ploi, ki je, kakor so pisali »Narodni Listy«, zavratno napadel člana »Slovanske Unije«, dr. Kramara. Za-vratnost je zelo huda beseda, ampak zaslužena, ker če se tir. Ploi že z ozi-rom na svoje nemške volivce, ki so ga poslali v delegacijo, ne strinja s Kra-mafom, molčati bi bil moral že kot načelnik tiste »Zveze južnih Slavena«, ki jc še danes (?) v opozicijonalni »Slovanski Uniji«. Ali bodo člani »Zveze južnih Slavena« trpeli, tla imajo v svoji sredi in celo na čelu moža, ki mu Čehi, ne mi, upravičeno očitajo zavratnost? Ali bodo mirno prenesli Plojevo brco, zadano Hribarju, tla jc brez njegove vednosti mešetaril za njegovo glavo, ko je le Ilribar član »Zveze južnih Slavena«? Ali bodo listi »Zveze južnih Slavena« po zasluženju okrcali postopanje hofrata dr. Ploia, kateremu so očitali »Narodni Listy« zavratnost? Dozdaj so se držali menda reka: »Odpusti, saj ne v6, kaj dela«. Ampak dr. Ploi dobro zna, kaj dela. »NArodni Listy« pišejo 19. t. m. o delgatu štajerskih Nemcev hofratu dr. Ploiu med drugim: »Prese-ncčil je Plojcv govor bolj, kakor so pre-
senetili govori Poljakov, ker je napadel Rusijo in zagovarjal zvezo z Nemčijo. Brinjski Hofrat dr. Ploi ni govoril kot zastopnik naroda, niti kot zastopnik kake slovenske politične stranke. Kar je govoril, je govoril brinjski hofrat dr. Ploi le za svojo osebo, ne znamo iz kakih vzrokov.« Kaj da je dovedlo hofrata. dr. Ploia, tla je postal tak vnet zagovornik nemškega vladnega režima, »Narodni Listy« sicer še niso povedali, ker se jim najbrže smili prihodnji Herr Baron Dr. Ploi von und zu Wachliolder, kar bi brinjski gospod tako rad postal, tla nastopa v škodo članov lastnega svojega kluba, ki so mu poverili naj-častnejše mesto, s katerim razpolagajo, namreč mesto načelnika »Zveze južnih Slavena«. »NArodni Listy« se čudijo, tla je bil Dr. Ploi tak morebiti zato, ker je član njegovega kluba, Hribar, prvi povzročil avstrijski neoslavizem. Najhujše pa je sledeče očitanje »NArodnih Listov«: da namreč smatra hofrat dr. Ploi svojo kariero kot končano in da je zato obračal plašč po dunajskem nemškem vetru. — Tako spravlja hofrat dr. Ploi nas Slovence v slab sloves pri tistih Čehih, na katerih sopoinoč in sodelovanje je navezan avstrijski Jugoslovan, da zadobi v naši državi tiste pravice, ki mu grejo. Slovensko ljudstvo odločno odklanja pravico po slovenskem ljudstvu izvoljenemu državnemu poslancu hofratu dr. Ploiu, da tako postavlja v zasmeh Slovence pri Čehih. Ampak Čehi znajo, da slovensko ljudstvo, združeno v Vseslovenski Ljudski Stranki, najstrožje obsoja tisto postopanje hofrata dr. Ploia, ki mu očitajo »NArodni Listy« zavratnost, da se mu gre za kariero in da obrača plašč po nemškem vetru. Enkrat so že povedali slovenski volivci prihodnjemu baronu von und zu Wachholder, da ne marajo zanj. Še hujšo obsodbo doživi pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Dr. Ploi je kot »slovenski« politik nemogoč, morebiti so hofrata usmilijo vse-nemški Gračani, ker i ako lepo obrača plašč po vetru, kakor mu to očitajo »Narodni Listy«.
-f- Samo en slovanski list se boji hofrata Ploja iz lahko umevnih vzrokov, samo en list ne obsoja Ploja in noče videti njegove vse karakterizujoče mnogoreznosti in I o je — »Slovenski Narod«, ki hoče Ploja braniti z otročje naivnimi zavijanji, češ, da je Ploj zastopal le »konservativno stališče«. To je res imenitno, kaj vse pride včasih sotrudniku »Slov. Naroda« hofratu Ploju kot »konservatizem« prav. No, mladini, ki so še nedavno pisali o hofratu, kako imeniten slovenski politik jc, sedaj tega hofrata vendarle drugače gledajo in o njem pišejo v svojem glasilu tako-lo:
»II o f r a t Ploj je že zdavnaj zaslužil, da bi šel v pokoj — vsaj kot slovenski politik. Kar ta mož tlela v delegacijah, presega že vse meje dopustnega, ker njegovi volivci ga vendar niso izvolili za svojega poslanca za to, da bi vporabljal mandat za dosegu bogsiga-vedi kakih svojih osebnih ciljev. Ako hoče biti dr. Ploj Aerentlialov hlapec, mu tega nihče ne brani, ali potem naj vsaj enkrat javno prizna, tla je v prvi vrsti hofrat, Slovenec pa samo toliko, kolikor mu to dovoli Aerenthal in potem naj gre kandidirati — ako misli, da bi se državni zbor podrl, ako on ne bi bil poslanec — v kak nemški kraj. Te pravice pa nima, tla bi s klečeplazenjem pred grofom Aerenthalom sramotil — slovenski narod, ki ga tako sramotno zastopa.«
-f- Ljudska šola in koroški deželni zbor. Finančni odsek koroškega deželnega zbora je sklenil, da se vpelje na Koroškem samo šestletna šolska dolžnost in tla se uvedejo poleg tega štiriletne obligatne nadaljevalne šole. Ta sklep utemeljuje v nemških listih dr. Steimventler s tem, da se bo na ta način ljudska izobrazba razširila in poglobila, tla se mladina tudi kaj praktičnega nauči in se vzdrži v redu in disciplini. Na ta način se bodo meščanske in srednje šole razbremenile, med tem ko dobi poljedelstvo in obrt novega strokovno izučenega naraščaja, ki mu ga zdaj primanjkuje. V zvezi s to reformo bo treba pa tudi učiteljišča preustrojiti, kjer se uči vse mogoče teoretičnih predmetov, samo tega ne, kar naši kmečki sinovi najbolj rabijo, namreč poljedelstva. To, kar tukaj dr. Steimventler zahteva, mi že dolgo časa zahtevamo. Opozorimo samo na to, kakšno vpitje so zagnali vsi liberalni časopisi po Avstriji, ko je hotel to reformo nižjcavstrijski krščanskosocial-ni deželni zbor vpeljati; klicali so, da je nazadnjaško in da pomeni atentat na ljudsko šolo. Stara liberalna metoda!
-j- Lep deielni poslanec. 18. t. m.
sta v istrskem deželnem zboru poslanec plemeniti Polesiui in nepleme-niti Dartoli odprla vrata galeriji, da jo
spustita v zbornico in sta pri tem laško sodrgo ščuvala zoper svoje kolego z vzklikom: Mazze-li! to se pravi: Ubijte Jlhl — Taka poslanca, naj sta že karkoli, pač ne zaslužita druge besede, kakor lumpa, nevredna, da ju obseva božje solnce. Laška istrska deželno-zborska večina ima čast, da poseduje poslanca, ki v deželni zbornici sami pozivata nepoklicano galerijo, naj pobija njuno sotovariše, mandatarje ljudstva. To je tako nečuveno v parlamentarni zgodovini, da bo istrski deželni zbor za veke nosil na sebi to sramoto po zaslugi dveh subjektov, od katerih je eden plemenit po naslovu, a po naturi gotovo popolna baraba, kakor njegov čestiti tovariš. Kaj bo vlada rekla plemenitemu Polesiniju in Bartoliju, nam ni znano, zaslužila bi pač, da ju pošlje učit kam manire, morebiti v Sicilijo, kjer so sicer zelo sirovi in se ob belem dnevu koljejo, tega pa ne, cla bi poslanec ščuval sodrgo na poslanca.
—	Liberalno časopisje se veseli, da »o se pri občinskih volitvah v Kostanjevici, ki je bila doslej vedno liberalna, liberalci komaj vzdržali. Res značilno veselje!
—	Mestni blagajnik je pobegnil. Mitroviški občinski blagajnik Svetislav Marijanovič je pobegnil. Pri skontra-ciji so zapazili nedostatek 2400 K.
—	Krščansko-demokratična delavska stranka za Hrvaško in Slavonijo se osnuje 26. t. m. na ustanovnem zboru v tZagrebu.
—	Mestno mesnico so odprli v Sarajevu. Čudno pa je, da se občinstvo te naprave kljub 10—20 vinarjev nižjim cenam in najboljši kakovosti mesa ne poslužuje v zadostnem številu in je nevarnost., da se bo morala mesnica zopet zapreti.
—	Vič - Glince. Ko je šel danes eden tukajšnjih patrov k nekemu bolniku s sv. popotnico na Vič, je občezna-ni nerodnež Miha Vojska, ostentativno odrekel dolžno počeščenje sv. R. T. Dogodek, nad katerim so se zgražali navzoči verniki, ne sme ostati nekaznovan. Upamo, da bo oblastvo, kateri se je to sporočilo, storilo potrebne korake. Miha Vojska, je bil že večkrat kaznovan in je baje iz Ljubljane izgnan. Na Viču pa tudi ne bomo trpeli takih motilcev vere.
—	Izjava. Podpisana, zadruga izjavlja z ozirom na razne govorice, ki krožijo med občinstvom in z ozirom na razne dopise v časopisih, da ista še vedno posluje kot je dosedaj in se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča za na-daljna cenjena naročila. — Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano, vpis. zadr. z omej. jamstvom.
—	Umrla je 18. t. m. na Dunaju hčerka našega odličnega rojaka polkovnika Frana B e z e 1 j a k a gdč. Rozina B e z e 1 j a k v nežni starosti 16 let. Naše iskreno sočutje!
— V Ameriki umrl Slovenec. V Clevelandu je umrl 3. oktobra 29 let stari Anton M i r t i č , doma iz Ajdovca. Zapušča ženo in štiri otroke.
—	Slovenca ubilo v ameriškem rudniku. V rudokopu na Alta, Utah, je ubilo Slovenca Jožefa Mi h e 1 i č a, doma iz Banje Loke, okraj Kočevje.
—	Radi dvoženstva se je moral zagovarjati v Jolietu pred ameriško sod-nijo 30 let stari Anton Ajdnik, doma od Bele cerkve, fara Šmihel na Dolenjskem, kjer ima prvo ženo in troje otrok. Zagovarjal se je, da se je v drugič oženil v Ameriki, ker mu njegova prva žena ni hotela slediti v Ameriko, da bi živela z njim. Lansko leto se je poročil z neko 24 let staro »Rosie Sin«. Zagovarjati se bo moral še pred ameriško poroto.
—	Orožnik umorjen z lastno sabljo. Iz Tuzle se poroča, da sta v hiši mohamodanca Mostarliča umorila dva mlada človeka, ki sta bila oblečena kot hodže, orožniškega stražmojstra Frana Brkljašiča, ki je bil prideljen komisiji za popisovanje prebivalstva. Umorila sta ga z njegovo sabljo ponoči, ko je spal, ter ga oropala. Enega morilca, Mehmed Abdulaha so aretirali v Zavi-doviču 15. t. m., drugega morilca, Red-žeh Hasan Nafija, pa v Tuzli. Oba morilca sta zaprta v Tuzli ter sta priznala svoj zločin.
—	Kolera na Hrvaškem. V Osieku sta umrla na koleri: 62 let stari delavec Jožef Kofranek in 52 let stara zasebnica Marija Zuner. Nanovo sta v Osieku oboleli in se borita s smrtjo dve osebi: Liza Frlan in Terezija Anišič. V Saren-gradu je v rodbini Rimer že peti slučaj kolere. Tri osebe od petih obolelih so umrle. Novi slučaji koleie so javljeni iz Krčedina pri Stari Pazovi, iz Vukovara, Zemuna in Borova.
—	Svetovna glasbena razstava bo prihodnje leto na Dunaju. Paviljone lovske razstave radi tega ne podero.
—	Nevarni kolesar. Dne 13. t. m. okoli 10. ure zvečer je vozil s kolesom delavec France Kralj iz Jožice skozi vas Kleče. Poleg ceste je stal tovarniški
delavec Jožef Cibej. Ko ga Kralj zagleda, stopi iz kolesa in sproži revolver proti njemu, no da bi ga zadel. Kralj je tudi na sumu, da jo streljal na psa posestnika Ivana Tornago, lastnika vilo Terezije v Savljah. Kralj pravi, da zato nosi orožje seboj, ker se boji, da bi ga fantje iz Savelj no napadli, kar so mu nekoč žo zagrozili. Zadeva pride pred sodišče.
—	Častnik samomorilec. Na Dunaju so je ustrelil nadporočnik 97. pešpol-ka Jožef Hribar. Umrl je v bolnici. Konec srbske propagande v Turčiji.
—	»Vzgojeslovje« za učiteljišča spi-suje g. Viktor Božok. ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča v Gorici.
—	Potres na Hrvaškem. Seisrno-grafični aparat na zagrebškem meteo-rologiškem observatoriju so pred včeraj zjutraj zaznamovali potres, čegar središče je najbrže bila Petrinja.
—	Avtomobil z bičem. Šoferji avtomobilov na Goriškem imajo sedaj biče in mahajo po ljudeh iz avtomobila z biči. Oblast bo morala nastopiti proti taki zlovoljnosti.
—	Kdo je pričel. V Šentjanžu pri Tomišlju sta se pred kratkim okolu 7. ure zvečer v Anzlcevi gostilni zaradi neke malenkosti sprla in stepla bajtarja Janez Krašovec iz Tomišlja in Jakob Snoj iz Lip. Oba sta bila precej nadelana. Snoj je udaril s pollitersko steklenico Krašovica večkrat po glavi, pa tudi slednji ni ostal Snoju nič dolžen. Krašovec se izgovarja, da ga je Snoj prvi udaril, nasproti pa ta trdi, da jo Krašovec začel. Kdo da je pravi krivec, razsoditi bode moralo sodišče.
—	Neumesten apel. Rimska ofici-jozna »Tribuna« opozarja avstrijsko vlado, komentirajoč Aehrenthalov govor v delegaciji, naj ne dela z avstrijskimi Lahi tako, da bodo njihovi »bolestni klici« prodirali čez Alpe, ter opominja Slovane, naj »krotijo svoje nagone.« (Glasilo laških ministrov naj se briga za svoje reči, n. pr. za bolestno klice Apuljcev, ki jim državni komisarji požrejo vse potresne podpore. (Op. uredn.)
— Fant z revolverjem. Te dni je zvečer na pragu Sotlerjeve gostilne v Sp. Šiški z domačo natakarico razgovarjal tovarniški delavec Franjo Lichteneg-ger. Med tem pa pride iz gostilniške sobe njen »znanec« delavec France Muštar; ko svojega tekmeca ugleda, skoči na dvorišče in oboroži s polenom, s katerim je mislil svojega nasprotnika pretepati. A ta je slutil pretečo mu nevarnost. ter je zbožal proti Spodnji Šiški. Muštar pa potegne svoj nabasani revolver in odda dva strela, za bežečim Lichteneggerjem. V gostilni ga je natakarica zaradi tega na odgovor stavila, a Muštar ji zagrozi: »Če nisi tiho, bom pa še tobe.« — Pri hišni preiskavi so pri Muštarju našli več reči, od katerih pa ni maral povedati, od kod da jih ima. Bil je aretovan in izročen deželnemu sodišču.
—	Nezgode ne počivajo. Juriju Potočniku, delavcu pri železnici v Vevčah je pri vrtanju skalo padel težak kamen na desno nogo in mu jo zlomil. Janez Upel, bivši delavec na južni železnici v Kresnicah, se je naslonil na postaji na odprte duri železniškega voza, na kar je na tla odletel, si pohabil obe nogi in zadobil smrtnonevarne okvare. — Ivana Bizjak, še ne 5 let stara čev-ljarjeva hči v Borovnici, je doma v sobi tako nesrečno padla na otroški voži-ček, da je vsled toga zadobila na spodnjem delu telesa smrtnonevarne okvare.
—	Samoumnr natakarice v Tržiču.
V Tržiču se je ustrelila 17. t. m. "v Glo-bočnikovem hotelu v Tržiču 20 let stara natakarica Ivana Cenčič iz Selc. Pognala si je v sence dva strela iz revolverja in je drugi dan nato umrla. Vzrok: nesrečna ljubezen.
—	Štiri milijone dolarjev za medicinske preiskave je daroval Rockefeller. Doslej jo daroval Rockefeller v dobre namene 600 milijonov kron.
—	Kmečki nemiri v Bosni. Poroča se iz Prujavora v Bosni, da so oblasti aretovale 70 oseb, ki so sodelovale pri zadnjem kmetskem nemiru v banjeloŠ-kem okraju. V prujavorski joči ni več prostora, če ne bi zaprli še več ljudi. Kmetje so ogorčeni, ter izjavljajo, da ne bo prej miru, dokler se ne preneha z aretacijami. Vlada misli, da bo na ta način prisilila kmete, da bodo prej izplačali bogom desetino oziroma tretjino svojih pridelkov.
—	Za smeh in kratek čns. Najnovejša številka dunajskega satiričnega lista »Kikeriki« prinaša o Ploju verze, ki kažejo, da tudi nekateri Nemci Plo-ja izpregledavajo. »Kikeriki« poje o Ploju:
»Wie loyal und wie so treu,
ist dagegen dieser Ploj.
Wissen mocht' man bloß,
soviel Lieb, was kostet doli.«
NOVA GERKVENO-GLASBENA DELA.
12 Marijinih pesmi. Druga zbirka Marijinih pesmi za 4 neenake glasove ali za en glas z orglami, zložil Anton Foerster. Cena partituri 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Priporočati in natančnejše ocenjevati te krasno napeve bi bilo odveč, ker tu velja pregovor, cla dobro delo se samo hvali in ime skladateljevo že jamči za dobro in pristno blago, da je vsaka dvomljivost izključena. — Foerster, ki je toliko storil za reformo cerkvene glasbo mora na vsakem korU zavzemati prvo odlično mesto.
Mlssa in honorem St. Josephl ad IV. voces in aef(uales composita Joanne Pogačnik. Cena partituri 1 K 60 v, glasovom po 40 v. — Po dolgem molku se je zopet oglasil g. Pogačnik, katerega smemo prištevati med naše najbolj skladatelje in podal cerkvenim zbore lepo novo latinsko mašo. Kakor v njegove cerkvene skladbe, je tudi tu zložena v pravem pobožnem cerkvenem duhu in namenjena v prvi vrsti bolj priprostim in manjšim pevskim zborom, zlasti po deželi. Prirejena je tako v lahkem slogu, da ne bode delala niti organistu, niti pevcem najmanjših ovir. Gg. organiste opozarjamo na to lepo mašo. — Obširnejo oceno prinese »Cerkveni Glasbenik« in drugi naši listi. — Obe omenjeni skladbi je dobiti v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ki jih je tudi založila.
ljubljanske novice.
lj Socialni kurz S. K. S. Z. se prične danes ob pol 8. uri zvečer v dvorani S. K. S. Z. Vodita socialni kurz č. gospod Fr. Krhne in g. dr. Jure Adlešič. Vabimo k najobilnejši udeležbi.
lj Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m., pohitimo popoldne na veselico našega »Slovenskega gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo in Kra-kovo«, ki priredi v Gostinčarjevi gostilni na Opekarski cesti velezanimivo vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižnico, naj bi se naši ljubljanski somišljeniki zbrali prihodnjo nedeljo v Trnovem v najobilnejšem številu. Začetek veselice ob 3. uri popoldne.
lj Ex-župan Hribar bo, kakor so ču-je, tudi pri banki »Slaviji« umirovljen. Dasi je, baje sam prosil za pokoj, se ga »Slavija« kaj rada iznebi. Najbrže se On preseli v poletno rezidenco Njegovo, govori se pa tudi, da popolnoma zapusti svoje »prijatelje« in se preseli v Prago. Svojo hišo na Dunajski cesti prodaja. Namestu Hribarja pride kot glavni zastopnik banke »Slavije« v Ljubljano dosedanji njen zagrebški zastopnik.
lj Zadnja vejica, na katero se obešajo v Ljubljani pobiti starini in banke-rotni mladini, je draginja. Zdaj hujska-jo zoper poslance S. L. S., ker so v deželnem zboru odklonili predlog Novaka, da se neomejeno uvažaj živina in meso v deželo ter državo. To je sevoda Čisto naravno, ker naši poslanci ne morejo nikoli biti za to, da se uniči kmet in domača živinoreja ter pride naše ljudstvo na beraško palico. Sicer pa argentinsko meso draginji ne bo nič opomoglo, ker so ga zdaj Argentinci sami za celih 28 odstot. podražili in ker celo v Trstu, koder ne pride vpoštev železniška prevoznina, stane že danes 1 K 60 v boljše, ki je pa še vedno slabše kakor naše. Če pridejo hlad. napravo in bodo Argentinci seveda dražili dalje, bo stalo kmalu 2 K in več. Liberalen predlog, pri katerem je Novak sam, ki ga je vložil, ušel tako debati kakor glasovanju, in za katerega je od 12 liberalnih poslancev samo pet glasovalo — ostali so odšli že preje, ker jim je draginja deveta briga — ta predlog je le figovo pero, s katerim hočejo furbati. In zato je ves draginjski rumel od strani naših liberalcev gola komedija.
lj Poizkušeu samoumor Ljubljančana na Reki. Hrvatski listi poročajo iz Reke: V nedeljo okoli pol 6. ure popoldne je bil na Adamičevem pomolu 32-letni trgovec Ivan Keber iz Ljubljane s svojo 231etno soprogo Fani, ki sta bila nastanjena v vili »Goričnik« v Opatiji. Čakala sta na parnik, s katerim sta se hotela odpeljati v Opatijo. Kaj se je med tem časom dogodilo med Kebroin in soprogo, se ne ve. Keber je nenadoma odrinil od sebe soprogo ter skočil s pomola v morje z namenom, da se utopi. Nikola Gržela, pristaniški delavec, in Mihael Babic, mornar parnika »Istriano«, sta takoj skočila za Kebrom v morje ter ga rešila. Ivo sta ga izvlekla na suho, se jima je hotel Keber iztrgati iz rok ter zopet skočiti v morje. Pridržala sta ga pa tako dolgo, dokler nista prišla dva uslužbenca rešilne postaje z nosilnico, ki sta ga potem prenesla v bolnišnico, kjer leži še sedaj. Nek policijski uradnik je zasliševal Kebra, ki jc izjavil, da je hotel izvršiti
samoumor radi družinskih razmer. Pristavil je tudi, da ga nihče ne bo odvrnil od njegovega samoumorilnega namena. Čuje se govoriti, da bolehujo Keber na neki neozdravljivi bolezni, pa da je to vzrok njegovim črnim mislim, medtem ko sam zvrača vso kriv-do na ženo.
lj Umrla je Pred škofijo št, 14 go. spodična Marija L a p a j n e.
lj Mesto organista pri mestnj. fari sv. Jakoba v Ljubljani je dobil gospod Fran C i m e r m a n , bivši organist v Dobrepoljah in absolvent v Zadružne šole«.
lj Slovensko deželno gledališče,
Danes zvečer (drugič za n e p a r) opereta »K n e ž n a«. — V soboto drugič »Punčka« in »Lokalna želez-n i c a«. Predstava se vrši za nepar, na or opozarjamo. — V nedeljo popoldne ob treh predstava »K n c ž n e« za z de-¿ele in za mladino ob zelo znižanih cenah; zvečer ob sedmih japonska drama »T a j f u n« (za par). — V torek ruska revolucionarna drama »Mo-loh« (iz najnovejše dobe ruske države), spisal Lev G. Birinski.
lj Aretirana nevarna trojica. Policija je danes aretovala na Rakovi jelši tri tujemu imetju zelo nevarne individué in jih izročila sodišču.
lj Pri sleparju, ki je sredi septembra tudi po Ljubljani sleparil izpoved-nike, so našli tudi polno slik duhovnikov, ki so vsi žrtve njegovega slepar-stva, to se pravi, katere je znal slepar tako zvijačno nalagati, da so mu dali v spomin svojo fotografijo od samega veselja, da so ga »rešili« samoumora, Večinoma so to bili solnograški duhovniki.
lj Hudi časi so nastopili za ljub-ljanske ptičarje, zlasti ciparje. Ker je novi zakon v varstvo ptičev stopil v veljavo, so začele oblasti prav pridno zasledovati in preganjati ptičarje po mestnem logu. Pri tem se je zaplenilo več sto cip, med njimi tudi nekaj drugih ptic. Vse kaže, da bo v kratkem zarod ptičarjev izginil s površja.
lj Mostna občina ljubljanska se je začela baviti z vprašanjem glede uvoza argentinskega mesa. Gospod vladni komisar pl. Laschan je vsled tega poslal tukajšnjega tržnega nadzornika g. Rib-nikarja v Trst proučavat to zadevo v svrho, da se tudi za Ljubljano dobi neka množina tega mesa.
lj Identitete utopljenca, katerega so dne 14. t. m. potegnili na Selu iz Ljubljanice, še sedaj niso dognali. Truplo je moralo biti v vodi že kakih osem dni ter je 1 m 64 cm veliko. Utopljenec bi mol biti star okoli 50 let ter je, po obleki sodeč pripadal delavskemu stanu. Imel je rjave, kratke lase, brke pa rdečkaste in precej močne. Oblečen je bil v temnozelen suknjič in telovnik, črne cajgaste hlače in dvojne spodnje hlače in sicer so bile ene modre in bele, druge pa bele in rdeče. Obut je bil v čevlje na. zadrgo. Pri njemu niso našli druzega kakor listek z napisom Jakob Gredolšek. Komur bi bilo o vtopljencu kaj znanega, naj to sporoči mestni policiji ljubljanski, ali pa orož-ništvu v Vodmatu.
lj Premeten goljuf. Koncem meseca avgusta je prinesel nek 40 do 45 let star moški nekemu tukajšnjemu trgovcu z gramofoni v popravilo star gramofon. Rekel je, da jo Ivan Temelj, gostilničar iz Dola. Ko mu je trgovec povedal, da se gramofon no da več popraviti, sta se pobotala za novega, vrednega 300 K, za 12 plošč in 1000 igel v vrednosti 10 K proti mesečnimi obroki. Rekel je, cla naj se gramofon odda v gostilni pri »Figov-cu« neki ženski. Te dni je prišel trgovec do prepričanja, da je padel v roke goljufu. Zadevo je ovadil mestni policiji.
lj Aretovan je bil včeraj zaradi vla-čuganja 43 let stari Alojzij Marinčič, znan kot delomržneš in strasten žga-njepivec. Stražniku, ki ga je peljal v zapor, jo grozil, da bodeta že skup prišla ter ga je konečno še opsoval.
lj Drušivo slovenskih profesorjev bo imelo v soboto dne 22. oktobra t. 1. svoj prvi sestanek v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je referat o službeni pragma-tiki srednješolskih profesorjev. Ker je stvar zelo važna, pričakuje obilne udeležbe — odbor.
lj Osem delavcev je aretovala mestna policija od poglobljenja Gruberjevega prekopa, ki so se v neki gostiln: na Poljanski cesti nekega akordants dejansko lotili.
OBSTRUKCIJA V DVEH DEŽELNIH ZBORIH.	1
V finančnem odseku moravsteegi deželnega zbora obstruirajo Nemci pro ti češkim finančnim načrtom. Seja fi nančnega odseka je trajala od popold ne 18 t. m. do en četrt na 6. zjutraj 19 t. m. Večina je spravila med Časom po< streho le štiri male predloge. Pred zboi] nico so demonstrirali so.c., demokrati.
V gališkem deželnem zboru Je bil odklonjen predlog Rusina dr. Lewicke-ga, naj se zaključi sejo in zopet skliče na soboto, da se dobi časa za posvetovanje o volivni reformi. Nato so Mlado-Rusini pričeli razbijati po pultih, pi-skati na otroške trompete in žvižgati. Kljub tej obstrukciji je deželni glavar dajal v razpravo in na glasovanje točke dnevnega reda in je deželni zbor kljub tej obstrukciji rešil ves dnevni red. Prihodnja seja gališkega deželnega zbora bo v soboto.
Štajerske novice.
š Vsenemški dirindaj bo zopet prihodnjo nedeljo v Celju. »Nemška« pevska društva iz Spodnje Štajerske bodo imela ondi svoj »Bundessingen«. Zupan Jabornegg poziva Celjane, naj se izobesijo frankfurtarice. S svojim ginljivim petjem hočejo menda preglasiti slovensko obstrukcijo.
š Poročil se je .v Ormožu gosp. Iv. Prekoršek, potovalni učitelj, z gdčno. Bogdarto Žižek, hčerko okrajnega načelnika in zdravnika g. dr. Žižeka.
š Zibika. Požar. V nedeljo popoldne je pogorela shramba pri »Janezu«, kjer je poleti zraven se še veselo obhajala primicija brata gospodarjevega, č. g. o. Cirila frančiškana. Zažgal je zopet otrok. Škode je okoli 7500 K, zavarovalnina pa je prav majhna.
š Zaradi goljufive kride se je moral zagovarjati pred mariborskim sodiščem nemškutarski trgovec Jurij Kaiser iz Majšberga. Ko je napovedal konkurz^so znašala aktiva 2638 K 10 v, pasiva pa 7019 K 27 v. Sodna razprava še ni končana.
š Promovirana sta bila včeraj v Gradcu za doktorja prava gg. Bogumil Pavlič in Rihard Tomšič.
BURNE OBČINSKE VOLITVE.
Pointe-aPitre (Guadeloupe), 20. oktobra. V kraju Petit-Bourg je prišlo pri tamkajšnjih občinskih volitvah do burnih demonstracij, pri čemur je množica napadla občinsko hišo. Demonstranti so se uprli tudi orožnikom, od katerih so bili nekateri ranjeni. Vsled brezuspešnih opominov so orožniki streljali ter ubili šest oseb, več pa ranili.
PREDZNAKI ODSTOPA GRŠKEGA KRALJA.
k Iz Moskve javljajo: »Ruskoje Slovo« je doznalo, da v Kraljevem dvoru v Kodanju pripravljajo stanovanje za grškega kralja Jurja in da se vsa dela izvršujejo z veliko naglico. To se smatra znakom, da se kralj Jurij skoro odpove prestolu in da se nastani v kraljevem dvoru v Kodanju.
ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK V EGIPTU.
Sedaj so uslužbenci vseh družb v Egiptu stopili v štrajk. Med štrajkovci in policijo je prišlo že do ostrih spopadov, v katerih je bilo deset železničarjev ubitih in veliko ranjenih. Glasom zadnjih vesti je štrajk že končal.
Izpred sodišča.
Nasprotna soseda. Začetkom meseca julija je posestnik Štefan Dolgan iz Koč samolastno postavil ob zidu hiše Franceta Kerneta leseno stranišče. Vsled pritožbe slednjega je izdalo županstvo v Slavini ukaz, da mora Dolgan iz zdravstvenih ozirov stranišče podreti. To je slednjega tako jezilo, da se je napil in šel v Zigmanovo gostilno, kjer je na soseda Kerneta naletel. Po kratkem besedovanju zagrabil je Dolgan stol in z njim s tako silo trikrat po Kernetu udaril, da je ta, ko je skušaje udarce prestreči, zadobil na levi roki prelom kosti. Obdolženec se izgovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Ojstra kazen. Janez Leskovec, 28 let star, pristojen na Vrhniko, je bil že štirikrat zaradi tatvine predkaznovan. V noči na 6. septembra je obdolženec v Cerknici izvršil več tatvin. Vlomil je v izbo kajžarice Viktorije Rigler, odprl Skrinjo in vzel denarno listnico s 470 K gotovine in z neke škatulice srebrno uro in verižico. V isti noči je obiskal tudi Žagarja Janeza Grdino in mu izmaknil 46 K vrednosti. Istočasno je izmaknil posestniku Francetu Prudiču iz suknjiča metrsko mero, en nož in šestilo. Prudič je slišal tatu po hiši hoditi in ga je še vprašal, kaj da iSče ter ga pustil oditi. Kakšen »prefri-granec« da je Leskovec, kaže dejtsvo, da je prejšnji večer povabil Andreja Omerso in vžitkarja Matijo Mivca v Gnezdovo gostilno v Dol. Jezeru, češ, da bo on plačal vina kolikor se njima bo ljubilo spiti ga. In res se je pilo, okoli 8. ure jo je pa obdolženec popihal In tako sta morala ta dva zapitek 6 K ulačati. Sodišče ga je kot nepoboljšlji-
vega tatu na dve in pol leta težke ječe obsodilo.
Podivjana mladina. Janez Pogačnik, 23 let star, kočarja sin v Jamniku, so je pričel s fantom Andrejem Mohor-čičem pred Frakeljnovo gostilno prepirati. Naenkrat, brez pravega vzroka, pa potegne nož iz žepa in ga z vso močjo zadere v Mohorčičevo levo prsno stran, ki je vkljub temu, da je bil okvarjenec precej oblečen, prodrl v prsno mišičje. Obdolženec, ki dejanje priznava, je bil na 3 mesece težke ječe obsojen.
: Haročajte „Slovenia".:
Telefonska in brzojavna poročila.
NAŠA ZMAGA.
Ortnek, 20. oktobra. Dekanijska duhovščina, zbrana na konferenci pri Sv. Gregoriju, iskreno čestita na sijajni zmagi. Živeli Dolenjci! — Kanonik Dolinar.
S. L. S. ZA SLOVENSKE JESENICE.
Jesenice, 20. oktobra. Jeseniško kr-ščanskosocialno delavstvo izreka svojim poslancem za izvojevanje občinske volivne pravice navdušeno priznanje in zahvalo.
ŠTRAJK TRAMVAJSKIH USLUŽBEN-CEV V PULJU.
Pulj, 20. oktobra. Uslužbenci električnega tramvaja so začeli štrajkati. Nedavno so zahtevali, da se jim zboljša plačo in so dobili v tem oziru od ravnateljstva razne obljube. Uslužbenci očitajo sedaj ravnatelju, da ni držal svojih obljub.
KRIZA V TRIDENTSKEM OBČINSKEM SVETU.
Trident, 20. oktobra. V predvčerajšnji seji občinskega sveta sta župan dr. Silli, kakor tudi podžupan dr. Bertolini odložila svojo čast. Nove volitve bodo prihodnjo soboto. Povod tej odpovedi je izid zadnjih volitev, pri katerih se je močno okrepila krščansko socialna opozicija v občinskem svetu.
BOLEZEN SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Belgrad, 20. oktobra. Dunajski profesor Chwostek, ki se je zopet pripeljal v Belgrad, je izdal o bolezni prestolonaslednika Aleksandra naslednji bu-letin: Po noči je bolnik večinoma dremal. Zavest je sedaj jasnejša, dihanje hitrejše 38, temperatura 39-4. V spodnjem delu desnih prsi so lahko načeta pljuča. Žila 108. Z ozirom na dolgo bolezen so bolnikove moči zadovoljive. — Po celi deželi je prestolonaslednikova bolezen povzročila mnogo vznemirjenja, posebno kralj je pobit. Princ Jurij je vedno ob postelji svojega brata.
NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 20. oktobra. Ministri finance, javnih del in vojne nameravajo demisijonirati.
Lizbona, 20. oktobra. Ravnatelj državne zakladnice, ki je bil pozvan, da pred neko enketo poda obračun o svojem delu se je usmrtil. Pognal si je kro-gljo v glavo.
PORTUGALSKA KRALJEVA DRUŽINA NA ANGLEŠKEM.
London, 20. oktobra. Portugalska kraljeva družina je došla na Angleško.
SAMOUMOR MORILCA NAŠE CESARICE.
Genf, 20. oktobra. Luccheni se je že dalj časa pritoževal, da ne strpi več sam v samoti. Ker se mu je povedalo, da je izključeno, da bi bil zaprt z drugimi kaznjenci, je ves čas glodal nato, kako bi se usmrtil, a je bil vedno ostro opazovan. Ko je zadnjič napadel paznike, so ga zaprli v spodnje ječe. Tik pred samoumorom je včeraj še prepeval. Ko je včeraj glasno prepeval anarhistične pesmi, je že imel okolu vratu zadrgnjeno vrv. Ko nekaj minut pozneje ni bilo iz celice nobenega glasu, so šli pogledat, a Luccheni je bil že mrtev.
ROMUNSKA SE OBOROŽUJE.
Bukarest, 20. oktobra. Romunska najame posojilo 1,500.000 levov in jih porabi za oboroževanje.
WELLMANNOV POLET PREKO OCEANA.
New York, 20. okotbra. Wollmann je došel sem. Pozdravljala ga je velikanska množica. Zrakoplovcc je izjavil, da je bil začetkoma popolnoma prepričan, da se mu polet posreči, potem pa je nastal vihar, proti kateremu so bili motorji preslabi. Polet preko oceana bo Še poizkušal.
ČENSTOHOVSKA APERA.
Varšava, 20. oktobra. V Varšavi se bo bržkone vršila konfcrenca škofov iz
Ruske Poljske, nakar bo odpotoval Škof Zdzitowiecki, ki je začasno vzel Pav-lincem upravo čenstohovskega samostana in jo izročil posvetnim duhovnikom, v Rim, kjer bo poročal podrobno papežu o čenstohovski aferi.
PANIKA V KINEMATOGRAFSKEM GLEDALIŠČU.
Varšava, 20. oktobra. Med predstavo v kinematografskem gledališču »Modem« se je nenadoma začulo več klicev: »Gori! Ogenj!« Med številnim občinstvom je nastala grozna panika. Vsled gnječe se je podrla železna ograja galerije ter jo padlo 40 oseb v parter na glave spodaj stoječe množice. 20 oseb je bilo težko, 8 pa smrtno-nevarno ranjenih. Neka oseba je zaradi poškodb že umrla. Poleg toga je bilo tudi 40 oseb lahko ranjenih. Paniko so povzročili tatovi, ki so hoteli izkoristiti zmešnjavo.
ARETOVANA ROPARSKA DRUŽBA.
Peterburg, 20. oktobra. V Ilarkovu so včeraj aretovali roparsko tolpo, 16 oseb, ki so že šest let na podlagi ponarejenih pobotnic sleparili poštne urade in banke za znatne vsote.
SAMOUMOR SLEPARJA.
Kodanj, 20. oktobra. Vodja glavne kraljeve danske trgovine porcelana, Rosenorn, ki je poneveril 120.000 mark, se je zastrupil, ko so ga hoteli aretirati. Rosenorn je imel v družabnem življenju zelo mnogo ugleda ter je bil lastnik mnogih inozemskih redov.
KUGA V PETERBURGU.
Peterburg, 20. oktobra. Včeraj je umrl tu veletržec z živino Negametsa-nov vsled sibirske kuge. Umrli je nedavno dospel semkaj z večjim živinskim transportom. Zdravstvena komisija je takoj uvedla obširne odredbe, da se grozna bolezen ne razširi.
Meteorologično poročilo.
Višina n. monem 30fr2 m% sred. zračni tlak 73fr0 mm
Ca» opazovanja
19
20
9 zveč.
7. zjutr 2. pop
Stan|c barometra » mm
Temp«-
ratura
„ pu
Celiil»
Velrom
734 4
334 30-7
73 27 151
si szah. si. szah. si. zab.
Nibo
jasno megla sk. obl.
II1 rt M » i. >
00
Srednia včVraišnia temn. 8 8' norm 9 9'
Hnton Sare Lub'|ana
Šelenburgooa ulica Steu. 5
na vogalu Knaflove ulice (nasproti ' glavne pošte).	-
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževlna, brlsalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
2965
Izjaua.
3086
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena.
Josip Poženel
asistent podkovske šole v Ljubljani.
Išče se boljša rodbina, ki bi
3095
v starosti 5—6 let. Naslov na pismena vprašanja pove Ivana Ničman, Krakovska ul. 12.
Zahvala.
Za vse Številne pismene in ustne dokaze srčnega sočutja povodom pre-rane, nenadomestne izgube iskreno ljubljenega, nepozabnega edinega sina, gospoda	3093
Ivana Premelj,
dijaka
dalje za mnogoštevilno spremstvo, posebno pn še prečostiti duhovščini, zlasti še domačemu gospodu župniku za obilne obiske in razna tolažila, potem velerodnemu gospodu dež. poslancu dr.Evgenu Jurcu, velerodnemu gospodu vnatelju Bogomila Remecu, častitemu
ravnatelju ! učiteljstvu in
gospodom pevcem za
Jako ganljivo in izvrstno petje pred hišo, v cerkvi in na pokopališču; častitemu gospodu bogosiovcu Štefanu Skubicu za prelep in jako pretresljiv poslovilni, nagrobni govor, velečastitemu gospodu Mihaelu Omahenu iz Višnje gore, pokojnega tovarišem in sošolcem; vsem darovalcem prekrasnih vencev In šopkov, vrlini gospodičnam Mariji Leveč, Minki Skubic in Heleni Seme, za obilen trud, potem Marijini družbi in nosi-teljem sveč in vencev ter sploh vsem, ki so pripomogli, da se je pogreb tako veličastno izvršil; izrekava tem potom najino najiskrcncjšo, najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj stotero!
Dragega pokojnika pa še nadalje priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
Polica, 18. oktobra 1910.
Ivan in Anff Dremelj, starši.
Izvrsten
r
priporoča
restavracija „Pri zvezdi
Peter Krisch.
Proda se radi pomanjkanja prostora lepa, 5 let stara breja
KOBILA
Ogleda se lahko vsak dan od 12. do 2. ure pri lastniku Fr. Ravnikarju, tesar, mojstru v Domžalah.	3090
Dunaj IX'!, Thurngasse 8
Tem potom se naznanja, da izide „Slavisches Tagblatt" prvič dne 23. oktobra letos.
Naročnina na poskušnjo znaša:
Za Dunaj . . . . Za avstrijske dežele Za inozeinlje . . .
K l-~ „ 1-60
„ 180 naprej
Kdor pa želi prejeti na ogled samo prvo številko, naj dopošlje upravništvu svoj natančen naslov in sc mu pošlje prva številka zastonj.	3094
St. 32735.
Razglas
Radi oddaje steklarskih del za stavbo državne obrtne šole v Ljubljani vršila se bode dne 2. novembra t. I. ob 10. uri dopoludne pri podpisanem mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni stavbnega urada javna pismena ponudbinska razprava.
Proračuni, načrti, stavbni pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole v Oorupovej ulici vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do č. ure popoludne vsakemu na upogled. Ponudbe, katere je staviti strogo po razpisnem proračunu izročiti je do določenega časa zapečatene in opremljene z 5°/0, rta podlagi skupnega zneska stavljene ponudbe določenim vadijem dražbenej komisiji v mestnem stavbnem uradu.
V ponudbah navesti je posamezne cene in na njih podstavi preračunjene svote in skupne zneske v številkah in besedah. Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo razpisnim pogojem popolnoma zadostovale, oziroma na take, katere se bodo pogojno glasile in ki bodo prekasno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje delo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravii mesta Ljubljane začasno postavljeni c, kr. deželne vlade svetnik-
Laschan 1. r.
Ô085
\
VifGHnce.
Nova šola. — Nov »Društveni dom«.
V središču tukajšnje župnije ste letos mej drugimi stavbami vzrastli dve javni zgradbi, ki bosta kot dve sestrici služili veri in pravi izobrazbi. Na Glincah blizu župne cerkve ob glavni cesti stoji že prostrana dvonadstropna ljudska šola. Ne daleč od tu nekaj korakov ocl glavne ceste za g. Marinka gostilno se pa vidi prijazni dom katol. slov. izobraževalnega društva. Obe zgradbi ste bili neobhodno potrebni. Dosedanja šola, sezidana leta 1898., je več kot. petkrat premajhna. Ko se je postavila, so se Vičani čudili, čemu to-Jiko šolsko poslopje. Takrat. — pred 12 loti je bilo okrog 80 šolo obiskujočih otrok. Sedaj jih je nad 700. Mnogo jih hodi še v Ljubljano v šolo. Te številke najlepše pričajo o ljudskem gibanju v tukajšnji občini. Upalo se je, da bo nova šola vsaj deloma že letos za uporabo, a deževje in druge nepričakovane ovire so zadržale razna dela, tako da bo šele prihodnjo spomlad na razpolago. Do takrat bo šolski pouk še v raznih privatnih poslopjih. Glede šolskega osobja so nastale bistvene izpremembo. Gosp. nadučitelj J. Marn je vpokojen. Le škoda, da pokoja ne more uživati tako, kakor bi si ga želel. Vsled operacije še hudo trpi in ne more iz postelje. Začasno vodstvo šole je izročeno g. Gregorinu. Nadučiteljsko mesto je razpisano.
Naloga ljudske šole bo, tukajšnjim malim preskrbeti na verski podlagi prave izobrazbe in omike. Ko bodo pa odrasli in šolo zapustili, jih bo sprejel v svoje okrilje novi »Društveni dom«, kjer se bo skrbelo za nadaljno potrebno izobrazijo in pripuščeno, dovoljeno zabavo in razvedrilo. Tudi »Dom« je bil neobhodno potreben v naši občini, v kateri je v pretežni večini zastopano delavstvo. Delavec je zlasti potreben, da se v prostem času giblje in razvedri v večjem, zračnem prostoru. Saj ima doma malo stanovanje, v tovarni pa mora delati v zaduhlih prostorih. Delavec. hrepeni danes tudi po izobrazbi, želi razvedrila, zabave itd. Vse to mu bo na razpolago v katoliškem domu. Do sedaj je bi1 o v tem oziru kaj slabo, zlasti glede lokala. Potikali smo se z gledališkim odrom po raznih tesnih gostilniških prostorih, po vrtovih, da tlruštveno življenje ni zaspalo. Tok časa nas je takorekoč prisilil, da smo se lotili težkega dela, da smo začeli z zgradbo novega »Društvenega doma«. Z delom je šlo kaj hitro naprej. V avgustu letos se je začelo in ta teden se bo reklo: Dom že stoji, dom je že gotov. V štirinajstih dnevih upamo že uprizoriti na novem odru prvo igro, našemu ljudstvu priljubljeno in vdoma-čeno: »Mlinar in njegova hči«. »Dom« bo slovesno blagoslovljen in otvorjen prihodnje poletje. — Odkrito moramo pa priznati, da smo od strani somišljenikov za »Dom« več prispevkov pričakovali, kakor smo jih prejeli. Saj je tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo po svojih močeh v enakih zadevah kaj rado priskočilo svojim somišljenikom na pomoč. Najbolj so nam šli na roko vrli sosedje Brezovčani, ki so za »Dom« darovali lepo število smrek. Mej domačini pa zasluži prvo pohvalo delavstvo tobačne tovarne, ki še vedno kaj prispeva za kak kamenček. Članice »Bogomile« bodo preskrbele in plačale lepo dragoceno zaveso za oder. Posebno krasen dar bosta poklonila gledališkemu novemu odru p. Ferdinand in p. Blaž. Naslikala bosta kulise za več iz-premen. Te dni je hodnik v župnišču podoben slikarskemu atelije-ju, kjer imenovana patra z vso marljivostjo izdelujeta razne kulise. Znani umetnik slikar g. Kastner, ki se je te dni mudil v župnišču. se je laskavo in pohvalno izrazil o njunem delu. Da nam pri predstavah med pavzami ne bo dolgčas, bo skrbel godbeni odsek, ki je v glasbi v kratkem času svojega obstoja že vrlo napredoval. Kakor vse kaže, je blizu čas, ko bo zamoglo društvo svoje delovanje še živahnejše razviti in skrbeti za pošteno razvedrilo in pravo ljudsko izobrazbo.
Iz rdečega tabora.
Nekdaj in seda]. Berolinski list »Vorwärts« od 15. oktobra 1910. prinaša sledečo vest, ki dobro karakterizuje nekdanjega rdečega apostola generalnega štrajka in sedanjega francoskega ministrskega predsednika Brianda. V predsobi uredništva pariškega social-nodemokraškega glasila »Humanite« visi umetno izdelan letak: Konjenica ntakira ljudstvo, jezdi po otrocih, starcih in ženah, kri pa teče v potokih. Ta ataka se je jezdila na povelje Brianda.
Na čelu letaka pa se bere sledeče: »Delavci, zagrabite za kose, sekire in bodala! Naprej proti našim sovražnikom, izkoriščevalcem ljudstva! Potem bom jaz v vaši sredi. Tako je govoril Briand 10. aprila 1899.« — Kolika karijera. v desetih letih je postal iz socialno-demokraškega pridigarja generalne stavke in iz tajnika socialno-demokra-ške stranke ministrski predsednik, ki ukazuje vojaške pohode proti onim ljudem, ki so sledili njegovemu nauku iz leta 1899.
Socialno-demokraški terorizem. V Monakovem je bil 10. septembra t. 1. v neki pivovarni socialno - demokraški shod. Predno se je shod otvoril, so zahtevali prireditelji od gostilničarja, da naj strežejo samo socialno-demokraško organizirane natakarice zborovalcem. Gostilničarju, ki je izjavil, da mu je cela zahteva prišla nenadoma, so odgovorili rdeči bratci, naj ne skrbi, kje bo dobil natakarice, te so pripeljali že sami s seboj. In zgodilo se je nekaj popolnoma neverjetnega. Vsled terorizma socialnih demokratov so morale neorganizirane natakarice, ki so bile že več let v službi, takoj opustiti delo, na njihovo mesto pa so stopile rdeče organizirane natakarice. Ta dogodek dobro označuje, kako bi se godilo ljudem, ki niso socialni demokrati, ako bi ti prišli na krmilo. Pripomniti je treba, da se je to zgodilo v pivovarni »Schwabinger« ter da obstoji socialno-demokraška organizacija natakarjev šele tri leta.
Kurzi efektov in menjic.
dne 18. oktobra 1910.
Skupna 4°/0 konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar
—julij...........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... . Avstrijska kronska renta 4o/0 , . Avstrijska investic. renta 3V2°/o • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3i/i°/o Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
H ubij i...........
9315
9310
9675
9675 11540 9310 8285 11145 9175 8095 1867 66650 240671/2 116721/2 2351 1910 9475 2543/4
AGENTI
koji žele zastopati veliko banko in se bavati s prodajo garantovanih srečk dobe pri nas velik in stalen zaslužek. Marljivim zastopnikom dajemo s časoma tudi stalno plačo.	3074 Ponudbe naj se pošiljajo na: Administracijo „Neue Fortuna", Budapest V. Borse, Postfadi 78.
zene 2,561,91
dekSeta
je lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 40 let obstoječi gvantni trgovini. R. miklauc, LJubljana Stritarjeva ulica št. 5. Vzorce na zahtevo poštnine prosto.
Prodajalka
se sprejme za trgovino z mešanim blagom na deželi. Plača po dogovoru. - Pismene ponudbe na npravništvo „Slovenca" pod šifro „Prodajalka" do konec t. m.
Vsak lahko dobi
tako iz mesta, kakor z dežele
zlatnino
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
na obroke
pri zlatarju
J. Vecctiict
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
HI iglfijp Ljubljana, Ppd Skotijo 19
S MM1X1w priporoča po znano nizkih cenah
ohleke za jesen in zimo
i
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
—iJ
ŠIIISI35
Sili
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Prihranite vsak ^


4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljnbljani z dnevnim izdatkom !8 vinarjev, meslo kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dau, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Proda se še ena
3043 3
Kupci naj blagovolijo isto takoj na Jesenicah ogledati, ker se na pismena vprašanja ne ozira. Rudolf Zorč, Jesenice Gorenjsko.
Kinematografski in skiop-tični aparat model .Pathe
malo rabljen, se po ugodni ceni proda. SI. društvom, posebno Izobraževalnim, se nudi lepa prilika, si tak aparat ceno nabav*tl, Pojasnila daje 3060 3-1
M.Laireniiž, Dunajska cesta 31.
se odda za november-termin, obstoječe ¡2 5 sob z vsemi pritiklmami in porabo vrta v II. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam.	2940
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942	ulica Št. 6.	l
Temeljito se poučuje igranje
na citre.
3018
Naslov v upravništvu.
Št. 32166.
Ponudbeni razpis.
Podpisani mestni magistrat razpisuje za izdelovanje uniform obleke za mestno policijsko stražo in za uradne sluge za leto 1911 ponudbeno razpravo.
Uniforma mestnih stražnikov obstoji iz:
suknenega zimskega plašča, suknenega dežnega plašča, suknene paradne suknje, suknene bluze, suknenih hlač, platnenih letnih hlač.
Uniforma mestnih slug obstoji iz:
suknene paradne suknje, suknene zimske suknje, suknenega telovnika, suknenih hlač, letne bluze, platnenih letnih hlač.
Ponudbe za ta dela morajo biti opremljene s cenovniki in jih je vlagati do
31. oktobra 1910
pri podpisanem magistratu, ki si pridržuje pravico, brez ozira na ponii .cnc eni .¡sinem prevdarku izbrati si ponudnika.
Mestni magistrat ljubljanski,
v Ljubljani, dne 13. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
30b9
2714
Izdajatelj: Dr. Ignacll Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Svilnato blago
baržuni, p/iši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. jV(agdič v Ljubljani,
nasproti glavne pošte.	3012
Odgovorili urednik: Ivan Štele.