Posamezna stev. 60 vin. Štev. 54. Poštnina -v fT - pavšallrana. v Ljubljeni, v soboto, dne 6. marca 1920. Leto ML »SLOVENEC« velja p* pošti ne vsa strani Jugoslavija in v Ljubljani: n oelo leto napral. t lOO*— n pol leta „ .. M 55*— ca četrt leta „ .. „ 30-— sa en mesec „ ., „ 10-— Cataosemstro celoletno K140- « Sobotna izdaja: s Saoelo leto.....K 20 - sa lnosmnstvo •■.. . 25-— Inserati: -JU Hnoatolpaa petttvnU (H aui Mraka te 3 mm visoka aH a* prostor) sa enkrat v , . pi S • uradni razglasi, paalaaa itd. .... po K m W vodjem uaiočDa popaoc ■TnjmanjSi oglas 59/»mm KM 'shaja vsak daa lmemftlj* uedeljek In dan po pranflm, •rit 5. tri »te trn j. WT Uredništvo je v Kopitarjevi ullel štev. 3/IBL Koioplsi sa ne vračajo; netrmi trans pisma sa ne sprejemajo. Uredn. la'et št v. 51, upravo, »v. 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Radna poštne bran. ljubljanske št 650 sa naročnino In št. 349 aa oglase, avstr. In deška 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero. 7563. Ilooa za Slouenijo imeisoiiana. (Tzvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 5. marca. Vlada je danes imenovala novih šest poverjenikov za Slovenijo, in sicer: za notranje zadeve: prof. Bogumll Remec; za uk in bogočastje: dr. Karel Verstovšek: za pravosodje: poslanec Josip Fon; za socialno skrb: dr. Andrej Gosar; za kmetijstvo: poseslnlk Jakob Jan; za javna dela: Inž. Dušan Sernec. Podpis ukaza sc bo nekoliko zakasnil, ker je regent odsoten. Vladna izjaoa. (Telefonsko poročilo «Slovencu«.) Na včerajšnji seji narodnega predstavništva jc podal ministrski predsednik g, Protič v imenu vlade sledečo izjavo: Gospodje poslanci! Pred 4 in pol meseci smo sc razdvojili in razšli nekako tiho in neopaženo po dovršeni krizi, ki jc pričela z ostavko Davidovičevega kabineta in po obrazovanju nove vlade, kateri je načeloval zopet Davidovič z vsemi svojimi starimi tovariši. Seje začasnega narodnega predstavništva sc niso vršile tudi ne po 18. oktobru preteklega leta, ko je nastopila nova vlada. To nemoralno stanje je trajalo do 15. dccembra preteklega leta. Istega dne jc bilo narodno predstavništvo odgodrno do 15. februarja tega leta na podlagi člena 52. ustave za kraljevino Srbijo. Boj za parlament. Vzrok za takšno ravnanje Davidovi-<£eve vlade ni bil znan niti zaupno do 14. februarja tega leta. Tega dne jc Davidovi-čev kabinet predložil kroni, naj se začasno narodno predstavništvo razpusti in izvršijo volitve za ustavotvorno skupščino (konstituanto) po vladini naredbi, katero je izdelala vlada v to svrho. V svoji ostavki pravi Davidovičev kabinet, da predlaga ta predlog zato, ker je Davidovič izjavil kroni že pri sestavljanju kabineta, da delo z začasnim narodnim predstavništvom ni le samo nemogoče, temveč tudi škodljivo. Še le sedaj smo zvedeli zaupno in službeno razlog za zavlačevanje dela narodnega predstavništva, ki sc jc vršilo n-ircdbenim in breznaredbenim potom. Kabinet, kateremu imam čast predsedovati, in ki se sedaj predstavlja narodnem predstavništvu, je mnenja, da jc nemogoče in škodljivo, razpustiti začasno narodno predstavništvo tako dolgo, dokler se ne pripravi in nc izvrši zajedno z vlado vse, kar je treba, da se more iti na volitve za ustavodajno skupščino. Temu sc proti-vi tudi narodu dana beseda s proklamacijo Njegovega Visočanstva prestolonaslednika od 24. decembra 1918. 1., katero smo kot odgovorni svctovalci krone, mi vsi, tako na Icvici kakor na desnici istega dne pro-tipodpisali in zanjo odgovornost prevzeli. V tem proglasu sc čitajo tc-lc vrste: »Moja vlada bo delovala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom in mu bo odgovorna. Zato bo njena dolžnost, da čimprej skliče v Belgrad narodno predstavništvo, sestavljeno od poslancev srbske skupščine in Stare Srbije ter Macedonije, od sorazmernega števila članov Narodnega veča in od predstavnikov Vojvodine in Črne gore. Narodno predstavništvo bo predstavljalo začasni ali poln izraz zakonodajnega činitelja v našem kraljestvu .. < Vlada bo predložila narodnemu predstavništvu volilni red, s katerim se bodo na podlagi splošne glasovalne pravice zasi-gurale svobodne volitve za ustavodajno skupščino, kateri bo predložila v rešitev predlog demokratske državne ustave v duhu državnega edinstva, s širokimi upravnimi samoupravami in z zasiguranjem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic.« Vsem načelom moderne demokratske ustavne države bi nasprotovalo, ako bi vlada za ta čas delovala brez parlamentarnega nadzorstva, ako bi volitve za po-stavodajno skupščino izvršila po oktro-iranem volilnem redu ter bi opominjala i Hrvate i vse nas druge na oktroirani volilni red pri ustvarjanju nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko v 1. 1868.; ako bi šla na volitve za ustavodajno skupščino brez pripravljenega in izdelanega ustavnega načrta za našo kraljevino ter izzvala in ojačila ostrino volilne borbe in postavila ustavodajno skupščino pred težjo in 5e bolj zamotano nalogo. Kakor dobro poj-movani interesi, državni in narodni, zahtevajo, da čimprej pridemo do ustavodajne skupščine, tako zahtevajo tudi, da dobimo ustavo čimprej ko mogoče in čim mirneje in tiše. To pa se po našem globokem prepričanju more doseči samo tako, ako se s skupnim sodelovanjem pred volitvami za ustavodajno skupščino resno poskuša in ustvari na vzajemnem sporazumu zasnovan ustavni načrt, katerega bi sc vsi složno prizadevali izvesti v ustavodajni skupščini. Delovni program. Ko se sporazumejo politične skupine, ki so že tu in ki bodo tvorile v ustavo-tvorni skupščini njene sestavne elemente, žc vnaprej v vseh glavnih ustavnih vprašanjih, potem bo tudi volilno delo tiše in mirnejše in sc tako tudi delo ustavotvornc skupščine olajša in skrajša. Vlada misli, da je potrebno iz vseh teb razlogov, da narodno predstavništvo reši in odobri potrebne kredite za obstoj in upravo države od zdaj do ustavodajne skupščine, kakor tudi da naknadno razpravlja in reši o kreditih, katere jc kabinet g. Davidoviča sam sebi odobril. Potrebno je po našem mišljenju, da privremeno narodno predstavništvo reši tudi mirovne pogodbe, katere so te dni zaključene. Po ustavi, ki velja za kraljevino Srbijo, so te pogodbe brez vrednosti, dokler jih predhodno ne odobri narodna skupščina. In če Se te pogodbe brez predhodnega odobre-nja narodne skupščine neveljavne za kraljevino Srbijo, potem so brez tega, po našem mnenju, neveljavne tudi za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovenccv, ker nima druge ustavne odredbe za ratificiranje takih pogodb. Važni in resni razlogi govore tudi za to, da se predloži privremenemu narodnemu predstavništvu v naknadno odobren je tudi zakon o narodni banki našega kraljestva, ki ga je uvel potom odredbe v življenje kabinet g. Davidoviča in mu dal moč zakona. Isto velja tudi za predlog zakona o vojnih dobičkih. To bi bila, po mišljenju vlade, njena in privremenega narodnega predstavništva glavna naloga. Ko bi sc to izvršilo, potem bi se takoj prešlo na volitve za ustavodajno skupščino, ki bi nam dala nov osnovni državni zakon in še one zakone, ki so z ustavo v tesni zvezi. Vlada kakor narodno predstavništvo bi moralo skrbeti, da se vse to izvrši kar najhitreje, če bi bilo lc mogoče vsaj v dveh mesecih. Jadransko vprašanje. Verjetno je, da bodo do tega časa rešena vsa mejna vprašanja naše države in bo mogel potem celokupcn narod sodelovati pri volitvah, kar je bilo dozdaj nemogoče. Od nerešenih zunanjih vprašanj je brez dvoma najtežje in najobčutljivejše jadransko vprašanje. Nam in našim zaveznikom je povzročalo in povzroča mnogo muk in težav. Zaupamo v Boga in pravičnost naših zaveznikov, da bo to skoraj rešeno za nas kakor zanje. V tem vprašanju se jc storilo mnogo napak — ne siccr od naše strani, kar z veseljem konš ta tiram — napak, ki so vendar položaj silno otežkočile, zapletle in ga pač privedle do tja, kjer smo sedaj. Razentcga se jc pripetil šc cn dogodek, ki jc postavil Italijo v slabo luč, našo državo pa spravil v neenak položaj pri rešitvi tc£a vprašanja. Ta dogodek po našem globokem prepričanju tudi sedaj najbolj ovira, da sc nc najde noben izhod iz tega težkega vprašanja. Na Reki sc jc namreč ustvarilo vsled vojaškega napada nekega rezervnega častnika, D Annunzia, in njegovih čet nezakonito in nemoralno stanje, ki sc ni niti do danes odstranilo. Mi in Italija smo torej pri rešitvi vprašanja o usodi Reke v zelo neenakem položaju, kot ono nezakonito in nenormalno stanje še vedno obstoja. Sporni stranki morata biti v enakem položaju, in sicer sc nahaja ona stranka, ki ima zaenkrat gmotno korist, v skušnjavi, da teži tudi brez vseh razlogov za tem, da nezakonito dejanjsko stanje pretvori v pravo stanje ... In v tem slučaju je sporazum zelo otežkočen. S tem vprašanjem je v zvezi tudi albansko vprašanje. To vprašnnjc bi sc po mojem mnenju najbolje rešilo, čc bi se prepustilo Albancem samim, da ur^de svoje razmerje do sosedov, s katerimi od vekov žive skupaj, sami pod kontrolo lige narodov. Znano je, da pred prihodom Turkov ni bilo med njimi in nnmi nikakih bojev in sporov. Mirovni dogovor z Bolgarijo je prav-tako tik pred rešitvijo in verjetno je, da bo vsak čas gotov. Mislim, da lahko rečemo, da je v glavnem že vse dogovorjeno. Z veseljem omenim na tem mestu tudi, da je od 6. novembra minulega leta naša država tudi priznana od svete stolice v Rimu. Če bi bilo to mogoče izvršiti v roku, ki ga diktira glavna naloga vlade, bi vlada tudi rada sprejela v okvir svojega dela v začasnem narodnem predstavništvu tudi vprašanje moratorija in izplačila škode, ker so vsa ta vprašanja velikega praktičnega pomena. LI Sfcritsarieva 84 (letnica. Slovenski rojak dr. Šter, ki živi v Dunajskem Novem mestu, je te dni obiskal našega pesnika Josipa Stritarja na njegovem domu v Aspangu. O svojih vtisih poroča prijatelju v Ljubljani nasilednje: Vedel sem, da našemu pesniku ne gre dobro, vendar nisem pričakoval pri njem tolike revščine. V mali hišici v zgornjem delu trga ima zelo skromno stanovanje. Mala kuhinja in dva prav mala kabineta z več kot skromno otpravo. Ko sem prišel k njemu, jc sedel v nezakurjeni sobi z zimsko suknjo na sebi in je nekaj čital. Velik revež je in sama kost in koža ga je. Tožil je, da mu pešajo oči, in da ne sliši skoro nič več. Lc s težavo me jc nekoliko razumel. Pravil mi jc. dfa je vsled stradanja tako opešal. Apro-vtzacija v Aspangu jc zelo slaba, v okolici pa ni cfobiti prav ničesar, ker pokupijo vse in za vsako ceno židje, ki prinesejo kmetom petrolej i, dr. Prinesel sem mu nekaj sladkorja, moke in drugih malenkosti, in videl sem, kako mu je dobrodošlo. Rekel mi je pri tej priliki, kako hvaležen jc odseku za prehrano v Ljubljani in njegovemu direktorju, da mu je žc parkrat poslal živila; pesnik in njegova žena sta mi zatrjevala, da bi bila morala brez te pomoči im davno umreti od lakote. Tožila sta le, da je bila zadnja pošiljatcv skoro do polovice izropana. Dalje sc jc pritoževal, da mu jc Tiskovna zadruga za drugi natis njegovih spisov plačala lc 3000 K, do-čim se knjige danes splošno tako drago plačujejo. Boji se, da bo narod mislil, da gre to izkupilo v njegov žep. Tako piše doktor Šter svojemu prijatelju. Pesnik Stritar obhaja danes — 6, marca — v skrajni bedi in žalosti, daleč od svoje tako ljubljene domovine, svoj 84 rojstni dan. Pesnik Stritar živi cb svoji pokojnini, ki znaša 280 kron na mesec. Da s to pokojnino pri vsej svoji skromnosti nc more živeti, jc več kot jasno. Pomisliti jc treba le, kako ogromne cenc imajo živila v avstrijski republiki. Omenjeno bodi lc, da stane v Aspangu eno jajce 8 nemških kron. Dr. Šteru je pesnik tudi tožil, da si že dolgo časa ni mogel privoščiti ktipicc vina, ki bi ga ravno sedaj v svoji visoki starosti in botežnosti tako nujno potreboval. S ponosom smo vedno imenovali Stritarja svojega velikega pesnika in pisatelja; izkažimo sc mu šc sedaj, ko je tuje pomoči tako silno potreben, hvaležnega in priskočimo mu na pomoč. Kakor smo se informirali, jc odsek za prehrano, želeč pesnika počastiti za njegov rojstni dan, pred par dnevi po oosebnem kurirju poslal pesniku večjo zbirko živil (moke, masti, sladkorja i. dr.). Treba pa bo za pesnika izdatnejše pomoči, da mu olajšamo zadnje dni njego-ve£Ea življenja, ki jc bilo vse posvečeno slo- venski domovini. Izpolnili bomo lc častno dolžnost, ako mu pomagamo, in ga podpremo sedaj, ko tako nujno potrebuje naše pomoči. Inicijativo za tozadevno akcijo naj bi po našem mnenju prevzela ljubljanska mestna občina, ki je svojčas pesnika Stritarja imenovala za svojega častnega meščana. Ne dvomimo, da bodo tudi naši premožnejši sloji 7. veseljem kaj prispevali. G. dr. Šter je poslal tudi nam daljše poročilo, iz katerega posnamemo najvažnejše: »Po dolgem brezuspešnem iskanju hiše, mi je nek prijazen gospod — penzijo-nist — pokazal ulico in stanovanje Stritarjevo. Od tega gospoda sem zvedel tudi, kako čil je še — Stritar, da gre kljub svoji vi-roki starosti na dolge izprehode, da obleta vse bližnje gore itd. Žalibog sem sc moral prav kmalu prepričati, da mi jc ta neznanec opisoval Stritarja, kol ga je videl pred leti ali pa morebiti šc — pred meseci. Sprejela mc je njegova soproga, zelo simpatična, ljubezniva in kakor mi je pisal, debra ženica, »ki po materinsko za mene skrbi in brez katere bi kar živeti nc mogel.« __ Sedel jc za mizo v mali, več kot skromno opravljeni sobici, z zelenim ščitom nad očmi in je pisal. Težko se jc dvignil s sedeža in mi je podal svojo desnico, J • ročil setn mu naipreje pozdrave nicgovih prija- teljev iz domovine in mu opisal, s kako hvaležnostjo mislijo poslednji na njega in kako radi bi mu olajšali njegovo v takih razmerah gotovo težko življenje. Njegov odgovor me jc prepričal, da sem govoril vse to zastonj. Slišal ni nobene besede. Njegova žena mi je potem pripovedovala, kako zelo ga zapušča sluh, s solzami v očeh mi jc rekla, da so mu zadnje čase popolnoma opešale moči in da jc temu vzrok pomanjkanje najpotrebnejših živil. S hvaležnim srcem se jc spominjala slovenskega ljudstva;, katerega darovi so ju rešili najhujšega. Mestna aprovizacija je popolnoma odrekla, ker pride vsak dan brez števila Židov iz glavnega mesta, ki pokupijo vse in za vsako ceno. Ker dobe kmetje od njih petrolej, sladkor itd., prodajajo raje Židom nego aprovizaciji in meščanom. »In z našo malo pokojnino ne moremo plačevati ccn, kot jih plačujejo židje«, jc končata uboga ženi-r ca. Ko sva bila s Stritarjem sama, se t« pritoževal, da mu oči pešajo, Lc s težavo piše in kar je napisal, nc more skoro več brati. In vendar mu zadnje čase »verzi kar silijo v pero«. Veliko lažje kot kedaj sc mu v glavi ustvarja verz za verzom. »In vs« pesmi, slovenske, nemške in iaške, ki sera jih kdaj znal, mi vrše po glavi.« ?Vsc to,« jc dostavil, »je slabo znamc. nje.« Dovolite, gospodje poslanci, da ob sklepu izpregovorim še besedo o sestavi vlade. Sestava vlade. Želja Njegovega Veličanstva je bila, da ae sestavi sporazumna vlada na širši bazi, nego dosedanja. Četudi se je po 18. oktobru 1. 1, politično-strankarski položaj za tako rešitev poslabšal, smo se vendar odzvali želji Njegovega Veličanstva vsled ozirov na naloge, ki stoje pred nami, seveda do one mere, do katere nam je bilo to mogoče z ozirom na naše prepričanje glede splošnega političnega položaja in z ozirom na naloge, ki jih je treba sedaj rešiti. Žalibog do sporazuma ni moglo priti; zakaj ne, to je, gospodje poslanci, v glavnem razvidno iz objavljenega zapisnika o tej stvari in iz ostavke prejšnjega kabineta. Če se v tem oziru položaj izboljša, se bomo mi — izjavim resno in resnično — veselih. Prosim narodno predstavništvo, da izvoli vzeti vladino izjavo v vednost. Toda brez ozira na to, Itako stališče bo zavzelo narodno predstavništvo v vprašanju vla-dine izjave, mi je čast, da prosim gospode poslance, da imajo stalno pred očmi položaj, ki se v njem nahaja država. Mi smo v teku tega leta zelo mnogo zamudili in nismo storili tega. kar bi bili mogli storiti, da se pripravi teren za demokratsko državno ustavo v »duhu državnega edinstva z obširno upravno samoupravo in z zasi-guranjem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic«, kakor so obljubili zastopniki vseh strank v prestolonaslednikov! proklamaciji z dne 24. decembra leta 1918. Kakor v marsičem drugem, tako smo tudi glede vprašanja naše ustave danes skoro na isti točki, kjer smo bili — tudi že pred letom dni. (MtoSne HVDsoihiimb Agencija Štefani objavlja besedilo Wil-sonovega odgovora na skupno noto angleške in francoske vlade z dne 25. februarja. Radi njegove preobšimosti podajamo le nekatere značilnejše točke. Prezident uvažuje spomenico, ne more pa več izbirati in se mora držati glede jadranskega vprašanja svojih prej obrazloženih načel. Glavno na.čelo, za koje smo se bojevali, obstoji v tem, da nobena vlada nima pravice, razpolagati z ozemljem in pripadnostjo kateregakoli svobodnega naroda in nobena zavezniška država nima več pravice nego jo je imela bivša Avstrija, določati usodo svobodnih narodov brez njihove volje. Brez pravičnosti in samoodločbe ni sigurnosti za nemilitaristične narode in Amerika vztraja pri načelih, za katere smo vstopili v vojno. Združene države radovoljno sprejmejo katerikoli dogovor glede pripadnosti Reke med jugoslovansko in italijansko vlado s pogojem, da takšen dogovor ne sloni na kompenzacijah v škodo drugih narodov. Neposredna pogajanja naj dovedejo do sa-moodločevanja, če ne, bi se morali pokoriti obe strani razsodbi britanske, francoske in ameriške vlade. Poslednja je mnenja, da je teritorijalna zveza Reke z Italijo absolutno neizvršljiva, ker vsebuje neznanske carinske komplikacije, neznosne obmejno stražne razmere in druge neugodnosti. — Takšna rešitev greši zoper vse zemljepisne in gospodarske razloge. Teritorijalna zveza Reke z Italijo vključuje namen poznejše aneksije, kar bi Pa izpodkopalo zaupanje v Zvezo narodov. Kar se tiče Albanije nasprotuje Amerika vsaki rešitvi, ki bi šla na škodo albanskega narocla bodisi v jugoslovanski bodisi v italijanski prospeh ,kajti nasprotje med krščanskimi in mohamedanskimi narodi bi naraslo, pride K del Albanije pod vpliv raziličnih narodov in različnih gospodarskih potone, vrhu tega pa Jugoslovani niso zastopani v Zvezi narodov, kar hi do-vedJo v bodočnosti do nepremagljivih tež-koč. V londonskem dogovoru prevzete obveznosti naj presojata angleška in francoska vlada sami, ameriški predsednik si dovoljuje le opozoriti, da razsulo Avstrije, tajni značaj dogovora in njegovo nasprotje z občnimi mirovnimi načeli pričajo proti njegovi izvedbi. Razven tega pa opozarja, da so zavezniške vlade že prekoračile na severa v londonskem paktu dogovorjene meje in so sc postavile žc same preko njegovih določb ter s tem pripoznale spremembe, ki so se dogodile med podpisom tajnega dogovora in sedanjimi razmerami. Osem mesecev sc vrše žc dogovori, ki sc gibljejo zdaj izven zdaj zopet znotraj v paktu določenih meja. Torej! Izvršitev londonskega dogovora kot obvezna alternativa na predlog z dne 14. januarja jc osupnila ameriško vlado, katera poslednja se jc v dogovoru 9. decembra pogodila z angleško jn francosko vlado glede rešitve tega vprašanja in ki topot sploh ni bila obveščena o nameravanem koraki?. Italijansko poukazovanje na 3 milijone Ncmcev v Čehoslovaški in 3 milijone Malorusov na Poljskem ne drži. Ameri-kanska vlada je mnenja, da je določala mirovna konferenca v mnogih slučajih narodnostne meje kljub zemljepisnim in gospodarskim težkočam in da bi, vpoštevajo Ii Italijani taista načela, sploh ne bilo istrskega in dalmatinskega vprašanja. Mislimo, da. so besede Wilsonove jasne dovolj. P. P. »Slovenec« z dne 3. marca t. 1. je prinesel članek pod naslovom: Še enkrat »žlahta*. V članku se ugotavlja, da ima brat dr. Žerjavovega tasto., lesni trgovec Alojzij Lavrenčič, reci in piši pet sekvestrov, dr. Josip Lavrenčič pa štiri sekvestre. Članek o se večkrat zelo žurili, da bi rama posestva nacionalizirali. Proti temu dejstvu samemu nimamo ničesar, vprašanje je le, kako se nacionalizira. Predvsem se morajo čuvati ob takih prilikah interesi sosedov samih in predvsem revnih sosedov, kajžarjev in bajtarjev. T u jc važna agrarna reforma in tu naj se uveljavi. Dolžnost naše sedanje vlade je, kakor smo že zgoraj povdarili, da te razne prodaje preišče, razne kravje kupčije razveljavi in da pri vsaki prodaji sekvestriranega posestva ne gleda samo na to. da se kaj hitro nacionalizira, pač pa da se z nacionalizacijo samo rešuje tudi vprašanje agrarne reforme in da se ščitijo predvsem interesi malih ljudi. LDU. Pariz, -i. marca. (DKU.) V poraz-govora z dopisnikom lista >Manchester Guardianc je izvajal ministrski predsednik Nitti, da bosta Italija in Jugoslavija v ja- sitijo, in zraven njih pa strada množica re-vežev«. In dostavil jc še. da pri tem ne misli na sebe, četudi si je svoja stara leta predstavljal malo drugače, ampak na tisoče onih, ki umirajo od lakote. Ker sem videl, da ga govorjenje zelo ttfcrudi, sem sc poslovil. Predno sem odšel, mi je stisnil v roko mal zvezek z dvema pismima iz leta 1894, na katerega je napisal par prijaznih besed. Izročil mi je tudi več pesmi iz zadnjih dni, zame najlepši dar in mi je rekel, naj jih preberem in mu jih vrnem, ker jih ne more več prepisati. Še enkrat sem mu pogledal v mladeni-5ko žive oči, v katerih ni videti ni znaka oslabelosti in na njegovo povabilo sem mu obljubil, da ga kmalu zopet obiščem. Stisnil mi je roko in odšel sem. — Dr. Štcr. spornima starsga dekBsta. Frci" ' ' spisal Renč Bazin. Prevel F. P. Hrast. (Dalje.) »In otroci? Kaj je z njimi?« »Starejša dva je vzela sirotišnica, najmlajšega pa — nisem ga jim. mogla, pustiti, kaj ne? — sem vzela k sebi. Toda moči mi manjka, gospodična, moči, da preživim to-40 ljudi,. •« Večerno solnce je začelo rdečiti strehe. Dim se je valil bolj na gosto iz dimnikov. Vrane so letale z vetrom nad mestom med črnim dimom in meglo. Šc kake pol ure sva se pomenkovali z Oktarvijo Merle, ki se jc bila naslonila na stroj in začela spet delati. Odpravila sem se proti domu in duša mi je bila polna, kakor se mi pripeti večkrat, žalosti in občudovanja. Vpraševala sem se, odkod jemljejo take revice, ki nimajo več moči vere, to herojično voljo, to nežnost, to nadčloveško potrpljenje. In odgovarjala sem si, da žive moralno pač še od zaloge čednosti in zaslug sta rili vernih, izginulih mater, 4. Oce Mulot. To je dober človek; vsi pravijo tako in četudi mi ta nejasni izraz ni všeč, ker se skriva lahko v njem toliko kaznjivega in nezavednega, ga vendar rabim govoreč o očetu Mulotu. Drugače se ni mogoče izraziti; kajti treba ga je soditi v celoti in v primeri z drugimi. Pravim mu dober človek zato, ker bi moral bili slab, pa ni preveč. To je čudež, lče sc hoče kdo pečati ž njo, mora imeti denar. Skozi do prejšnjega leta nismo kupovali časopisa, iz varčnosti. Sedaj pa, ko je Jožef doraslo! in postal mož, noče več ostajati ob nedeljah doma, ako nima kaj citati. To ga zanima, to ga drži nazaj, to ga pa tudi iz-preminja...« i Kakšen časopis pn kupujete? 1 (Dalie.) (iranskem vprašanju gotovo našli rešilo in ostali lojalni prijateljici. Italija ne za liteva ničesar več, nego kos ozemlja, čigai prebivalstvo S tej o mauj duš, kakor znašajc izgube Italije v vojni. Brzmm sns«. Regent Aleksander. LDU Belgrad, 4. marca. Nj. Vis. pre stolonaslednik regent Aleksander je v sre do popoldne sprejel v avdijenci dr. Milana Pcdmca, generalnega konzula v Belgiji Okoli osemnajstih je sprejel hrvatskega bana dr. Laginjo, LDU Belgrad, 4. marca. Nj. Vis. pr» stolonaslednik Aleksander bo v sredo ofc dvaindvajsetih odpotoval iz Topčidera i dvomim vlakom do Kruševca ter bo od tam nadaljeval pot v Vranješko Banjo, kjei bo ostal 15—20 dni, da se odpočije. Sedemdesetletnica Mssaryka. LDU Praga, 4. marca. (ČTU) Za 70-letnico predsednika Masaryka je mimstet za narodno obrambo Klofač izdal armadno povelje, v katerem pravi: Masarykovo življenje jc bilo boj za resnico, za etično obnovo in politično ter socialno svobodo naroda. Za te ideale sc je boril predsednik z izredno eneržijo, s prislovično marljivostjo in trdnim prepričanjem. Ves narod praznuje ta dan 7. marca. Mi vojaki čeho-slovaške republike imamo še posebno dolžnost, d? sc zavedamo, kakšne naloge nam je naložil predsednik Masaryk svoj čas v tujini in dandanes v domovini. Nihče ne sme govoriti o očetu Masaryku, kdor ni pripravljen slediti Masarykovemu zgledu ter žrtvovati vse, svoje osebne koristi, svojo udobnost in če treba tudi svoje življenje za dobrobit domovine, kakor jc ta storil in še danes dela predsednik Masarvk. Z obljubo zveste udnnosti republiki in predsedniku stopamo danes pred predsednika naše države: Predsednik naj živi dolgo in se veseli svojega dela. Amsri ka. Senat sprejel Lodgejev pridržek. LDU. Berlin, 5. marca. (DunKU) »Ber-Iiner Tageblatt« javlja iz Londona: Listi poročajo iz Washingtona, da jc senat sprejel peti pridržek Lodgea, nanašajoč se na Mon-roejevo doktrino, in sicer z 58 glasovi proti 22 glasovom. Po predsedniku Wilsonu sprejeti pridržek z besedilom Hitchcocka so odklonih. Sprejetje petega pridržka Lodgea k pogodbi zveze narodov pomeni opustitev versaillske mirovne pogodbe za Ze-dinjene države, ker je predsednik Wi!son jasno izjavil, da bo pogodbo umaknil, ako ta pridržek prodre. Potemtakem so sc izjalovila vsa pogajanja za sporazum. Taft očita W£lsonu. LDU. Pariz, i. marca. (DKU.) Poročevalec lista »Echo de Parisc javlja iz Wa-shingtona, da bivši predsednik Taft očita predsedniku \Vilsonu, da deluje na zavrnitev mirovno pogodbe versailleske, da mu ne bi bilo treba dati nobene odločitve gledo pridržkov Lodgea. Loclge je izjavil, dr. se, ako je to res, predsednik Wilson in demokratski senatorji nc morejo odtegniti odgovornosti za neuspeli. On da vpraša, ali hoče zaslepljeni Wilson iz osebnih čustev: uničiti svojo lastno delo. SfaSšJa. Nemiri v gornji ItaliiL LDU. Berlin, 5. marca. (DunKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Luga-na, da se nemiri v gorenji Italiji nadaljujejo. Tudi iz drugih pokrajin poročajo o izgredih. »Secolo« poroča iz Ferrare, da se je med stavko kmetijskih delavcev, obse-gajočo približno 70 % delavcev, pripetilo mnogo primerov sabotaže in da so popalili več kolodvorov. LDU. Berlin, 5. marca. (DunKU) >Lo-kalanzeiger« javlja iz Lugana, da šo v pro-vinciji Novari, Vercelliju in Paviji jeli stavkati kmetijski delavci in mali najemniki. Mažarska. Huszar o razmerja do Avstrije. LDU. DanaJ, 4. marca. (ČTU.) OKU. javlja: Ministrski predsednik Huszar se je izjavil napram poročevalcu korespondei.ee >Wiener Curierc Prihodnjega ministrskega predsednika bodo izbirali iz duhovniške narodne aH pa iz agrarno stranke. Kar se tiče razmerja z Avstrijo, se držimo Iten-nerjevega programa, po katerem se noben narod ne sme odstopiti drugi drŽavi, ne da bi ga za to vprašali. Velikega interesa jo za nos, da Avstrija in Madžarska ne delata npsprolujočo si politiko. Ako zahtevajo od Madžarov, da preskrbujemo Avstrijo z živili in sirovinami, jc nerazumljivo, kako more Avstrija sklepati vojaško konvencije s Čehi in Jugoslovani proti Madžarom. To je strankarska politika, ki popolnoma zanemarja avstrijske interese. V avstrijskem In madžarskem Interesu je; da se o tem vprašanju javno m pod kontrolo vso Avstrije in Madžarske pogovorimo. Renner-jeva današnja politika je iz avstrijskih interesov nevzdržna. Ako bo Avstrija nadaljevala dosedanjo politiko, bi so iz nje porodila samo ogorčenost in to bi bila nesreča za Avstrijo in za Madžarsko. Vladna kriza. LDU. Amsterdam, 4. marca. (DKU.) Reuterjev urad javlja iz Carigrada, da je kabinet odstopil. Sultan je poveril Izzct paši sestavo novega kabineta. Vprašanje Carigrada. LDU. London, 5. marca. (DKTJ. Brezžično.) Lloyd George je izjavil v poslanski zbornici, da Zedinjene države nikakor niso končnoveljavno odklonile mandata na Carigrad, marveč da so se samo začasno Odtegnile razpravam o turškem vprašanju. Turški voditelji bodo obsojeni. LDU. London, 5. marca. (DKU. Brez-Rčno.) Sir Hamar Greenhut je v poslanski zbornici objavil, da nameravajo obsoditi turške voditelje, ki se nahaj.ajo v ujetništvu na Malti. Mircmii p©sw@t. Mirovni posvet LDU. Pariz, 5. marca. (DunKU) Prihodnja konferenca aliiranih ministrskih predsednikov bo začetkom aprila v San Remu. Obenem bo v Rimu mednaroden sestanek, kj ga priredi zveza narodov. LDU. Berlin. 5. marca. (DunKU) >Deu-flSche Allgemeinc Zeitung« poroča iz Rima, Ida je Nitti za svojega bivanja v Londonu zaveznike preveril o potrebi revizije ver-saillske pogodbe v političnem in gospodarskem oziru. Zavezniki so izjavili, da se načeloma strinjajo z Nittijem, Italija, ki je bila vedno proti izročitvi, je priporočala sedaj tudi okrajšanje okupacijske dobe in zahteva, da sc smer proti Nemčiji predru-gajči, ker je politično in gospodarsko sodelovanje Nemčije za rešitev Evrope prav-tako potrebno, kakor sodelovanje Rusije, Enako zmernost in enak čut za pravičnost je Italija pokazala tudi v turškem in albanskem vprašanju. Glede Jugoslavije bo Italija popttstila toliko, kolikor ji to dovoljuje njena čast. Ako bi se dosegel v teh vprašanjih sporazum, bi koristilo to vsej Evropi, talko da bi se eventualni razpor z Ameriko dal laglje prenesti, Nftti zahteva revizijo mažarske mirovne pogodbe. LDU Pariz, 4. marca, (DtmKU) »Echo i3e Paria« javlja iz Londona, da je Nitti včeraj izrecno zahteval revizijo mirovnih pogojev, ki so se predložili Mažarom. Na-glašal je, da po načrtu pogodbe pridejo trije milijoni Mažarov pod gospodstvo Ru-muuov, Srbov in Čehoslovakov. Zavzel se je za to, da ta dežela obdrži ozemlje, kjer prebivajo MažarL Lloyd George se je tem predlogom Nittija kazal prccej naklonjenega. »Echo de Pariš« pripominja, da naj se seidaj mešana ozemlja, na katerih prebivajo Rumuni, Jugoslovani in Čehoslovaki, kakor tudi Mažari, odkažejo ali prvim, ali Mažarom. Pariška mirovna konfcrenca se je odločila za prvo možnost, ki je zastopala stališče zaveznikov. Sedaj da sc namerava uničiti delo, zgrajeno z vso skrb-Ijivostjo, Politične novice. >fl Grožnje proti vladi. »Demokratski« listi se v obupu poslužujejo raznih sredstev, da bi preplašili krono in vlado, češ: domovina jc v nevarnosti, Hannibal ante portas! »Beogradski dnevnik«, ki je že enkrat klical ententine poslanike na pomoč proti vladi, piše: »Med mnogimi mladimi, treznimi elementi v armadi sc opaža nezadovoljnost s sedanjo vlado, ki je dovolila, da so sc prvi dan njenega vladanja izvršili dogoditi, ki grozijo uničiti naše ujedinjenje — plod tolike krvi in borbe.« Ah! Hannibal ante portas — demokratski poslanci sedijo pred vrati parlamenta in prisluškujejo... A vse njih grožnje so znak smešne onemoglosti. -f Glas o voditeljih slovenskih komunistov. Današnji »Naprej« označuje voditelje slovenskih komunistov tako-le: »Prvi je prišel neki Nino F u r 1 a n , ki jc dobil nedavno v Celju 8 mesecev ječe. On je najprvo zapeljal trboveljske rudarje v nepremišljen štrajk, Izdajal sc je za komunista, obenem pa je stal v vladni službi, iz katere so ga spodili, kjer njegovi računi z denarjem niso bili v redu. Ta človek je že poprej v Trstu rovaril in so ga tržaške organizacije posadile na cesto. Na svoji duši ima polno grehov, ki jih je zagrešil v škodo soc. dein, delavstva. Njegov duševni bratec je znani ing. G u s t i n č i č. Pred vojno ni bil socialist in je bil podjetnik v Trstu. Začetkom vojne je bil navdušen rusofil v carističnem smislu. Navduševal se je za kozake, ki imajo dolge sulce, Ker je bil v slabih gmotnih razmerah, je iz Trsta ušel kot navdušen nacionalist. Šel jc v Srbijo, kjer ga je Pašič v Nišu, kjer je bila tedaj srbska vlada, vsprejel v ministrstvo. Ko so se Srbi umaknili, se je preselil v Švico, kjer je dobival od Pašiča 200 frankov na mesec. Pozneje se jc s Pašičem spri in prestopil v službo črnogorskega kralja Ni-kitr, od katerega jc. sprejemal 200 frankov na mesec. Jzdaial je nek list »Yougo-slavie«, v katerem jc zastopal separatistične težnje v smislu Nikite, ki jc hotel priti zopet na prestol. Po preobratu sc je vrnil in poslal — komunist. Hotel je namreč postati profesor na ljubljanski tehniki, kar seve ni mogel, ker jc bil »predobro« zapisan. Tretji možak je dr. Milan L e -m e ž , sin bogatega odvetnika. On jc stopil v stranko že po preobratu. Za rabo ni nobeno. Vstopil je v vladno službo, kjer je še danes nadkomisar. Mož jc vsako minuto drugih misli. On pravi, da ne potrebuje nc kulture, ne znanosti, ne dostojnosti. Kot uradnik vodi posle tako-zvanega »delavskega oddelka«, kjer ni napravil za delavce prav nič; vleče zgolj mastno plačo, Ta vladni »komunist« je nekoč izpovedal, da namenoma, noče nič napraviti za delavce, zato, da se jim bo še slabše godilo. Priče so na razpolago. Ta človek še danes ne vrši svojih dolžnosti, četudi je plačan zato in med uradnimi urami hodi okoli s svojim psevdo-komu-nizmom. On je bil, ki je potom svojih političnih »šol«, v katerih zgolj hujska, zavedel trboveljske rudarje enkrat v stavko, drugič pa v pasivno resistenco; v obeh slučajih niso dosegli ničesar, ker jih je potem pustil na cedilu. Ali so to delavski prijatelji, ali so njegovi škodljivci? Delavstvo odločno zahteva, da se tega amo-ralnega človeka odstavi od vodstva delavskega odbora.« Radovedni smo samo, zakaj Kristanovi somišljeniki niso tega povedali dr. Lemežu takrat, ko je še sedel v izvršilnem odboru JSDS in ko je »Naprej« še slavil njegovo »šolo«. — Dalje smo radovedni, kakšno sliko bodo podali komunisti o Kristanovih junakih. 4- Učiteljska organizacija ali pojmi se jasnijo. Mariborsko učiteljsko društvo je pred kratkim protestiralo, ker mladi urednik »Učit. Tov.« opremlja članke s svojimi neokusnimi strankarsikimi opazkami. Ta list sc sicer še ni nikoli odlikoval po posebni globokoumnosti, vendar smo mislili, da se pod novim uredništvom kaj preokreng. Toda zmotili smo se.Duh Dimnika senior, ki je vedno prevladoval v »Učit. Tov.«, se pridno nadaljuje po Dimniku junior. V zadnji številki je napisala neka ljubljanska učiteljica I. W. članek »Slabo mnenje*, ki vsebuje nekaj treznih misli o učiteljski organizaciji. Urednik »Učit. Tov.« ga jc pokvaril in zabelil s sledečo opombo: »Ljubljanskemu učiteljskemu društvu se ni treba ločiti na liberalce, socialiste in klerikalce iz enostavnega vzroka, ker slednjih v društvu ni. Učiteljstvu, ki je zunaj naše organizacije, jc dano na svobodo, da ukrene, kar mu drago. Ne silimo ga nikamor. Do UJU pridemo tudi — brez njega. »Nov pla-šček« vrača zavedno slov. učiteljstvo na drug naslov.« — Iz vsega je razvidno, da je učiteljstvo pričelo ločiti stanovsko in kulturno organizacijo. Stanovske organizacije pri »Zavezi« nc marajo, ker mislijo na ta način spraviti vse učiteljstvo pod liberalno-svobodomiselni klobuk, svobodomiselne kulturne učiteljske organizacije z jasnim programom si pa ne upajo ustanoviti. To je vzrok Iaviranja in toliko nepotrebnega prerekanja. Krščanska učiteljska organizacija je zahtevala spremembo pravil za Unijo — pri »Zavezi« pa lepo molčijo, ker mislijo, da se s slepomišenjem šc največ doseže in najuspešnejše v kalnem ribari. Pravite, da si ustanovite Unijo brez krščanskega učiteljstva. Dobro! Toda ta organizacija ravno ne bo stanovska, ampak liberalno-svobodomiselna. Socialiste ste sicer spravili deloma pod svojo odejo, nas pa nc boste! Krščansko učiteljstvo bo pač primorano, da si ob strani slovenskega krščanskega ljudstva ustvarja svoje šolstvo, kjer nc bo prostora za liberalnega frazerja! Krščanski starši in krščansko učiteljstvo imajo naravno pravico do samoodločbe v šolskih vprašanjih !Svobo-da šoli mora postati kardinalna točka krščanskega ljudstva! ,-f Državni strankin zbor avstrijskih krčanskili socialccv se je vršil v dneh od 29. februarja do 2. marca. Po službi božji v votivni cerkvi so šli delegatje v veslibul parlamenta pred Luegcrjev kip, kjer jc govoril dr. Weiskirchncr umrlemu voditelju in ustanovitelju stranke v spomin. Na zborovanju jc državni podkanclcr Fink poročal o političnem položaju po prevratu in povedni razloge, zakaj j" vstopila stranka v koalicijo s socialno c'.~mokracijo. Poudaril jc, da je edina svetla točka v- mirovni pogodbi, da bodo zapadnoogrske žnpanijc priklopljcne avstrijski republiki. Potem so poročali posamezni zastopniki O TciZVOjtl in položaju krščansko? socialne stranke v posameznih deželah. Za Dunaj je govoril { dr. Wciskirehner in poročal o bednem položaju Dunaja, ki ga povzroča separatistično gibanic avstrijskih dežel pod geslom: »Proč od Dunaja!« V tem slučaju ne grozi Dunaju samo gospodarska in politična, ampak tudi narodna nevarnost. V vodstvo stranke so bili izvoljeni: Posl. Kunschak predsednik, I.ackner in dr. Burian podpredsednika. Zdi se, da pojde stranka v smeri nove, boli izrazito socialne orientacije. Bnmmm »Primite tatu!« kriče na ves glas vsi Uberalni, verižniški in revolverski listi, ki še danes ne morejo preboleti, da so sc s toliko energijo odrivali razni špekulanti, liberalne velebanke in verižniki od demobilizacijskega blaga. Na ta način bi radi zabrisali sledove iz onih prvih časov, ko jc imel »vsak, ki je imel roke za grabljenje in žep brez dna, mislil, da lahko vzame kar in kolikor hoče in da državnega blaga ni nič škoda.« Prizadeta bankirska gospoda meni, da bo zabrisala sledove, kdo je vozil demo-bilizacijsko blago, s kakšnim spremstvom se je to blago vozilo, v čegava skladišča je šlo nad 1200 vagonov demobilizacijskega blaga. Ta gospoda meni, da bo z blatenjem inž. Remca in inž. Rueha, ki edina imata največ spominov ter pismenih dokazov — čeprav brez registrature — o vsem čednem postopanju gotovih ljudij z demobilizacij-skim blagom ob prevratu, izvila omenjenima dvema iz rok ves obtežilni materijal, ki je tolik, da bo vsa javnost strmela. Gospodje, ali želite, da začnemo navajati imena dotičnih vaših »veleuglednih« mož? Gospodje, ali nam morete napovedati, ali so bili to samo lačni in izstradani, ki so se nasitili tistih živil, ki jih je prejela ob prevratu mestna občina ljubljanska, ki še do danes ni položila o teh nobenega obračuna! Gospodje, ali je morda temu vzrok to, da nimate še do danes napravljenih inventarjev, knjigovodstva, žurnalov in registrature o prevzetem materijalu, čeprav gre tu za visoke vsote! Gospodje, ali ste že morda pozabili na pravdo med ing, Uhlir-jem in dr. Rostoharjem? Ali ste že pozabili, kako je slednji spremljal demobiliza-cijski materijal v razna skladišča, kjer ga ni pokradla »klerikalna« korupcija! Ali nam morete povedati, kdo se je oblekel v tisto volno in oblačila, ki ste jih prejeli iz demobilizacijskega materijala? Ali vam naj mi povemo, kaj šepetajo ljubljanske gospodinje, ki niso bile deležne tedaj takega blagoslova? Ali sc vam zdi danes, ko bi bil čas na vseh koncih delovati za konsolidacijo naše države, primeren, da ste počeli mešati to blato in ga skušati namešati tistim, ki so ga že največ pospravili? Za danes naj vam bo zadosti! Kar pa je zagrešila Žerjavova klaverna preiskovalna komisija, bo pa padlo nanjo nazaj in odgovarjali bodo njeni člani! Sklepamo s tem, da jc po zanesljivih informacijah trditev »Naroda« in drugih njegovih pomočnikov, grda laž, da Gospodarska komisija ni imela inventarjev. Nasprotno bi se bil gospod profesor zgodovine dr. Pestotnik vsaj v dobi dvainpolme-sečnega podpisovanja nakaznic brez sejnih sklepov prepričal, da so bili na razpolago v pisarni inventarji iz vseh skladišč, v katerih je gospodarska komisija gospodarila. Sicer jc ustavil za ccl teden za stranke poslovanje pisarne, češ, da bo inventa-riziral, a kljub natolcevanju o prejšnjem delovanju Gospodarske komisije inventarjev ni izpopolnil niti izboljšal knjigovodstva. Ali je bil morda tudi v tem zloben namen, posebno v skladišču električnega materijala na obrtni šoli? Ali jc bil morda zloben namen v saperskem skladišču prve dni dr, Pestotnikovega predsedovanja, ko se je zgodilo, da je skladiščnik zabranil bratu predsednika dr. Pcstotnika vstop v dobro založeno skladišče? Ali ni bila to »energična in pravična roka«? Ali naj povemo, kako so ljudje, ki danes mečejo blato, ob prevratu prevažali avstrijske lire? Radovedni smo, jc li bistroumnost g. dr. Pcstotnika tako velika, da nc more umeti, da ima isti materijal lahko tudi različno vrednost? Je li hoče morda g. profesor zgodovine cenitev motorjev, lo-komobilov in drugih strojev bolj umeti, kakor pa dva strokovno izvedena inženirja, ki sc še nista nikdar ponašala, da bi bila klerikalca? Polna usta so to gospodo same tatvine, kraje in korupcije, kakor bi je bili sami vajeni, a ne povedo niti enega slučaja, da bi dobili tako priliko, to tudi dokazati! O tatvini govore, ki se jc godila ob prevratu, ko tega nihče zabraniti ni mogel, ko so njihovi ljudje bogateli s tatvino tega blaga, sedaj pa mečejo blato na ljudi, ki so tatovom in podobnim lumpom preprečili to čedno liberalno obrt! Lumpje kriče: Primite tatu! dlillB — Himen. Poročil se je dne 3. t. m. v Kresnicah gospod Stane Likar, uradnik pri južni železnici z gdč. Ernestino Go-spodarič, učiteljico iz Ljubljane. — Rogaška Slatina. Ravnatelj našega kopališča ima oditi, kakor slišimo. Osebno jo dober, idealen mož, in po Slatini mu ni treba žalovati. Dobil bo gotovo službo, v kateri bo imel več miru. 'Težko se bo našel naslednik, ki bo dobro gospodaril. Kajti na Slatini hoče vsak vse najboljše vedeti. Neoclkritosrčnosti, lahkomiselnosti in denuncijacij je več kot dovolj. Vlada posluša na vse strani, nazadnje pa zgrabi z železno roko, naj je prav ali ne. Lanski računi kažejo lepe stotiso-čake primanjkljaja. Čc bo vsako leto nov ravnatelj, bo »uspeh« čedalje lepši. In vendar je Slatina baje prvo jugoslovansko kopališče. Tako naravno bogastvo, pa tako slabo izrabljeno! — Kdo "je neki predlagal dva sekvestra: Br. in K.? Prvi je nemškutar in imajo z niim težaVe. Drugi, jugosl o v. demokrat, bi pa moral celo od sodnijc dobiti nek spominček, pa se je v svoji skromnosti umaknil neznano kam. — Snuje se neka Gospodarska zadruga za rogaški okraj; imela bi biti nestrankarska, pa nič prav ne kaže. O njej drugič več, če bo treba. — Tudi žrtev poklica. Učitelj na ljudski šoli na Dvoru pri Žužemberku je naročil^ otrokom, naj v nedeljo natrgajo zvončkov in jih prineso v ponedeljek v 'šolo. Sedemletni Stanko Špelko si je vzel to naročilo tako k srcu, da je dvakrat prinesel po velik šopek zvončkov domov, pa obakrat, mu jih je mati vrgla proč, češ, da je nezdravo imeti tc cvetke v sobi, ker od njih rada glava boli. Toda Stanko ni odnehal. Še tretjič je šel za zvončki« da izvrši učiteljevo naročilo, sedaj pa kar v strmi breg pod vasjo, ker je bilo že pozno popoldne. Res jih natrga že polno peščico, še enega, posebno lepega mora doseči. V tem mu pa spodrsne in ubogi otrok strmoglavi v deroče valove Krke, ki se za dvorskimi slapovi silno zoži in napravlja globok tolmun. Ljudje, ki so zaslišali krik, so takoj hiteli na pomoč, iskali so utopljenca v nedeljo do polnoči, toda vse zastonj. Šele v ponedeljek dopoldne so ga potegnili iz vode. V mrtvi roki je krčevito tiščal šopek natrganih zvončkov. Položili so ga z njimi na mrtvaški oder. Porosilo se je pri pogledu nanj marsikatero oko. Še v krsto so ga položili s šopkom zapeljivih zvončkov v ročici. Vzel jih je kot dokaz svoje vestnosti seboj v grob, do katerega ga je spremila vsa šolska mladina. — Umor Ljubljančanke in njenega soproga uradnika jugoslovanskega konzuL-fa na Dunaju. Višji uradnik v jugoslovanskem konzulatu na Dunaju g. Stevo Engel-hardt iz Varaždina se je v preteklem Božiču poročil z Ljubljančanko gdč. Stano Mušič. Kakor se nam poroča, je prišlo na njen dom brzojavno obvestilo, da sta bila te dni na Dunaju oba ubita. Podrobnejših poročil še ni. — Nečuvena predrznost. Pred dobrim mesecem je napravila večja družba Nemcev in nemčurjev iz Poljčan izlet v vinograd veleposestnika Poseka v Loče, med njimi znani surovež in pretepač Baumann iz Poljčan, oni Baumann, kateri je ob priliki vpada Nemcev na Koroškem dirjal kakor neumen s svojim avtomobilom okoli svojih pristašev po celi okolici od veselja, da bo vendar enkrat od Jugoslovanov »zatirana« Štajerska rešena" slovanske nadvlade in s tem begal mirne ljudi, oni Baumann, v katerega gostilni se zbira »elita« nemške klike, katera je vedno trdila, da ne ostane pod Jugoslavijo, ampak se izseli v Nemško Avstrijo, kar sc pa žalibog ni zgodilo. Omenjena družba je na povratku kričala »Heil« in »Nie-der mit den vvindisehen Hunden«. Po cesti ji pride nasproti neki slovenski kmet s svojo ženo, katerega jc prvi parček, (omeniti moramo, da je bil i nežni spol zastopan) nahrulil prav po nemški navadi. Ker je kmet reagiral, češ, zakaj ne pustite mirnih pasanlov pri miru, mu je prisolil pretepač Baumann par tako krepkih zaušnic, da se jc kmet onesvestil in se mu jc vlila kri iz ust in ušes. Še drugi dan se je videla mlaka krvi. Omenjeni kmet jc ležal vsled tc poškodbe približno mesec dni v bolnici v Konjicah. Zadevo ima v rokah sodišče v Celju. Upamo, da zločincc nc bo ušel zakoniti kazni, Omenjeni dogodek; poročamo javnosti iz razloga, da ne bo vlada nudila tako »lojalnim« Ncmcem gostoljubnosti in jim dajala. različnih koncesij, ampak nastopila z vso energijo proti njim. Baumann ima namreč gostilno, katera mu izborno služi ;'.a agitacijo in brezdelnost. Bi li nc bilo umestno, takemu izzivaču vzeti koncesijo za gostilniško obrt? — :>Ncžigosanl bankovci za eno in dve kroni se na bodo sprejemali v zamono,^ tako pravi razglas v uradnem listu 1920, številka 24. K temu navedeni kot pojasnilo to-le dejstvo: Prvi teden po žigosanju so so žiat na nekateirh baukovcih žo tako malo poznali, da sem jih v skrbi za njih veljavnost odbra) 37 in poslal na okrajno glavarstvo v Kamniku z vprašanjem, kaj je storiti ž njimi? Odgovorilo jo, naj jih dani Se enkrat žigosati. In koliko je še takih bankovcev, katerih žig jo pobledel, da ga vsled obra')e ni več spoznati. Ali bndo vsi ti neveljavni? Je-li ljudstvo tega krivo? — Dolga jc pot od Domžal na Gorenjskem do Mirne na Dolenjskem. Po cesti je 80 km. To pot bi prehodil dober pcšec v 16 urah. Pismo, oddano na pošto v Domžalah 24. januarja t. I., pa je došlo na Mirno 18. februarja. Romalo je ravno tri tedne in tri dni. Morda je šlo v Ljubljani na ples, ki jo bil tam letošnji predpust epidemičen, t. j. nalezljiva bolezen. Ne vem, kod je hodil. Morda je pa poštna počasnost sedaj tudi nalezljiva. —■ Nenavadna qnrka.a je nastopila zadnje dni. V torek, 2. L m., je kazal toplomer na solncu ob treh popoldne 35 stopinj Borkote. Kmetje že sploh sojejo ječmen, jaro rž in oves ter sade krompir. Ali ne bo prezgodaj? >Stara pratka se ne laže, i— brezen ima rep zavit!« — Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla cirogist tvrdke Wolf Peter Sušek in gosp. Mici Korman, — Usmiljenim srcem! Te dni je umrl y Ljubljani mož, ki je zapustil vdovo s peterimi otroci v največji revščini. Uboga ,vdova je brez vsakih sredstev in nima niti toliko, da bi mogla otroke nasititi. Obračamo se tem potom do usmiljenih ljudi s prošnjo, da priskočijo tej revici na pomoč. ysak, tudi najmanjši dar bo hvaležno •prejet. Darove sprejema upravništvo »Slovenca«. — Razpis službe. Pri Dopisnem uradu Heželne vlade za Slovenijo se odda mesto provizornega uradnika-stenografa. Pogoji: Splošna izobrazba, znanje slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, potem slovenske in nemške stenografije (vsaj 60 besed na minuto). Prednost gre onim, ki imajo splošno politično in praktično žurnalistično izobrazbo ter poznajo še druge jezike, posebno francoščino ali italijanščino. Provizorni ured-nik-stenogral se nastavi začasno pogodbeno s prejemki 11., eventuelno 10, činovne-Iga razreda državnih uradnikov. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjem službovanju, oziroma poklicu, naj se pošljejo do dne 10. marca 1920 vodstvu Dopisnega urada — Po porotnem zasedanju v Ljubljani* Z ozirom na zadnje porotno zasedanje, v katerem je porota glede na presojo lastninskih deliktov popolnoma odpovedala, bo, kakor izvemo, državno pravdništvo predlagalo, da naj se za slučaje ropov, kateri so se zadnje čase močno pomnožili, razglasi nagla sodba, slučaje tatvin nad 4000 K, naj pa presojajo mesto porote izjemna sodišča. Po našem mnenju je predlog državnega pravdništva v Ljubljani umesten in bi bilo priporočljivo glede na lastninske delikte okrajšano sodno postopanje, kakršno so v nekaterih državah že vpeljali. Ljudje morajo priti zopet do zavesti, da še vedno velja 7, božja zapoved, katera kategorično zapoveduje: »Ne kra-di!« Ali bi ne kazalo postave o poroti v toliko spremeniti, da bi prisostvoval posvetu porotnikov s posvetovalnim glasom tudi senat? — Velik vlom v Kamniku. V našem Kamniku, kjer je bilo včasih tako varno, da si se brez skrbi peljal v Ljubljano in nazaj, ne da bi zaprl stanovanje, zdai nI yeč tako Iletno in luštno: tatvine in vlomi so na dnevnem redu. V noči od 2. na 3. t. m. se je zgodil v Kamniku zopet velik vlom. Nepridipravi so vlomili v trgovino Skala in ugrabili ogromne množine manu-fakturnega blaga, katero je po natančni inventuri vredno 70.933 kron. Orožniki in detektivi I. oddelka policijskega ravnateljstva v Ljubljani delajo s polnim parom, da izslede vlomilce in ukradeno blago, katerega vrednost, kakor se norčujejo, bodo ljubljanski porotniki cenili s 400 kronami, >če jim bodo obrazi vlomilcev všeč«. — Kadar te cigani sovražijo. Dne 15. februarja t 1. je nastal v gostilni Ivana Lenarčiča v Logu med cigani pretep; s sekirami in z litri so se udarili; več jih je bilo ranjenih; tudi bajoneta so se posluževali. Pretep jo bil zelo hud: v obtožbi proti Valentinu, Andreju, Francu in Janezu Hu-doroviču razpravlja kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča. Prišel je samo France Hudorovič, ki je v preiskovalnem zaporu, ostalih treh ni. Prvomestnik nadsvetnik Zebre Francu Hudoroviču: »Imate kaj premoženja?« — »Pet konj in 5000 kron denarja.« — Votant dv. svetnik Regally: »Kje imate denar?« — »pri FVoji stari.« — »Koliko otrok imate?« — »Osem.« >Kaj ste storili?« — »Valentina sem z bičem udaril; 38 litrov vina smo spili, 25 nas je bilo; z bergljo sem jo dobil tudi jaz po glavi.« — »AU jo imel vaš sin sekiro?« — »Kakor se Bog prosi, tega ne morem reči.« Janeza Hudoroviča so cigani zvezali ln v hlev djali. Pretep je povzročilo staro sovraštvo med Hudorovičevim in Novakovi-fcevim ciganskim plemenom. Dvorni svet- nik Regally: »Kje so drugi trije cigani?« — »No vem, grem samo do Kamnika Jn do Vrhnike; en mesec jih žo nisem videl. Janez je šel na Italijansko,« — Franc Hudorovič je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe; ostali obtoženi cigani se niso mogM soditi. ker se jim vabila niso dostavila. — Hudorovič po obsodbi: >ŽIahtni gospod! Šest mesecev! Jaz nisem naredil. Kako dobim tako kazen, ker so ga drugi tepli.« — Dvorni svetnik Hogally: >AI1 heče zdaj še olajševalno priznanje s sveta spraviti?« — >Oh, jej, jej, jej; nastopim kazen,« pravi Hudorovič. li Ocilirino društvo za stolno župnijo v LJubljani priredi v sredo dne 10. marca 1920 ob pol 8, uri zvečer v stolnici cerkven koncert. Sodelujejo: Ka-pelnik dr. Josip čerin in stolni kanonik dr. Franc Kimovec kot dirigenta, vodja stolnega kora Stanko Premrl forglje), pomnoženi stolni pevski zbor in orkester civilnih in vojaških godbenikov. Spored: 1. Gade: Predigra v A-molu za orgije. 2. Dr. Kimovec: Staroslovenska maša, za mešani zbor, orkester in orgije. 3. Bosst: Noel, orgeljska skladba. 4. a) Sattncr: »Blažena noč«, b) Dr. Kimovec: »Zdrava, o nebes Kraljica«, mešana zbora z orgijami. 5. Rheinherger: Koncert za orgije v G-molu s spremljanjem orkestra. 6. Premrl: Razglašenje Gospodovo, za mešani zbor, orkester in orgije. Rheinbergerjcv orgeljski koncert vodi dr. Čerin, skladbe, v katerih nastopa zbor, dr. Kimovec. — Sedeži po 15, 10, 6 in 4 K, vstopnice po 2, za dijake po 1 krono, se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, na večer koncerta pa pri obeh glavnih vhodih stolne cerkve, — Odbor. lj Petlndvafsetletnico svojega obstoja praznuje znana domača tvrdka Fr. Stupi-ca, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Ob tej priliki sta se gospod Fran in gospa Irma Stupica hvalevredno spomnila z znatnimi Kvotami raznih dobrodelnih naprav. lj Medjimurski večer seljačkog pje-vačkog zbora iz Macinca pod vodstvom gosp. župnika Vatroslava Lipnjaka je lepo uspel. Unionova dvorana je bila nabito polna. Kritiko o tem koncertu priobčimo prihodnjič. lj Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima sejo prihodnji četrtek (11. marca) ob tričetrt na 17. uro (tričetrt na 6.) v sobi III. reda sv. Frančiška pri oo. frančiškanih. Vabljene so vse novo izvoljene članice osrednjega sveta in odbornice, predvsem predsednice in podpredsednice konferenc, (k) lj Dijaki — begunci! Poživljamo dijake — begunce vseh zavodov, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga sklicuje Udruženje jugoslovanskih akademikov-beguncev za 6. t. m. od 16. do 18. ure v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, III, nadstropje, lj čarobna večera. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer priredi priznani telepat Ben Aroliy Bey v Narodnem domu dve predstavi. Na sporedu bodo prvovrstne stvari, kakršnih Ljubljana še ni videla. Ben Aroliy Bey je napravil snoči v navzočnosti zastopnikov vseh ljubljanskih dnevnikov razne poskuse, ki so se izvršili v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Vsi navzoči so bili soglasno polni pohvale nad posrečenimi težkimi poskusi. Vsak se jo prepričal, da na teh poskusih ni nič običajne sleparije, ampak da je Ben Arolij Boy res mojster svoje stroke. Zanimanje za oba večera v nedeljo in ponedeljek je izredno veliko. Kdor si ne preskrbi vstopnice v predprodaji (trafika Dolenec), bo pozneje težko mogel dobiti že kako vstopnico. lj Agitatorji i i lesa. Prejeli smo: Kadar se bližajo občinske volitve, takrat navadno pokaže magistrat veselje do dela v korist prebivalstva. Po volitvah se pa seveda tisto delo navadno ne nadaljuje. To je samo pesek v oči. Letos je pokazal magistrat dobro voljo, da bo zgradil most čez Ljubljanico, ki bo vezal Opekarsko cesto s Prulami. V ta namen je dal navoziti na to cesto kole od bivšega tramvajskega mostu pri šentpeterskem mostu. Seveda so ti koli že vsi trohneni in veliko prekratki. Ljudje, brez razlike stranke se smejejo in kažejo drug drugemu te kole: »Volitve se bližajo, poglej, agitatos^i so že tu.« Ti koli bodo seveda zelo dragi Iz struge Ljubljanice so jih izdirali od meseca oktobra 1919 do konca februarja 1920. Kar jih niso mogli izruvati, so jih odžagali. Za te stroške bi se dobili vkljub sedanji draginji novi koli. ne pa trhljeni in prekratki. Za most na Opekarski cesti jc bil nabran kapital 80.000 K že več let pred vojsko, pa magistrat je toliko časa gradil ta most, da sedaj ni ne mostu, ne denarja. lj Mostna uprava 'naj bi sedaj, ko prihajajo lepi dnev i, nekoliko poskrbela za naša šetališča. Med vojno sc je vse zanemarilo in bi bil skrajni čas, da se začne delati, Po celem tivo! !;cm gozdu, pri razgledu« nad mestnim rezvrvariera, nu nekdanjem otroškem igrišču in tja do spodnjega Rožnika, povsod so pota in mostički razdrti. Namesto klopi štrle večinoma sami kolci iz zemlje, če pa je še kod kaka klop, ji manjka naslonjalo. Posebno naj nam ob gori navedenih polih v prvi vrsti popravi klopi, oziroma naredi nove, saj izgovori h vojnih časov ne drže več. lj Tatvina na Dolenjskem kolodvoru. Na Dolenjskem kolodvoru se je nahajalo 25. in 26. m. m, več železniških z vojaškim blagom naloženih voz, ki so bili vojaško zastraženi. Višji policijski stražnik Franc Kvas pa je dopoldne 26. m. m. poizvedel, da so vojaški stražarji ukradli do 800 praznih vojaških vreč in jih prodali Antonu Mlakarju. Medveda so orožniki aretirali in ga izročili ljubljanski policiji, kjer jc povedal, da on ni kupil ukradenih vreč, pač pa je neki njemu neznani mož, katvemu jc pri Belem volku povedal o vrečah. Za vsako vrečo so zahtevali vojaki 10 kron, Jj Kaj se vse v Ljubljani zgodi V Ljubljani je bivaj tc dni neki jud iz Bačke. In lovil je dekleta. Seznanil se jc z Maričko z Ilovice, ki je 20 let stara. S kočijo je pošiljal vsaki dan po Maričko, pri »Slonu« v restavraciji je kosil z njo. Škandal je končala pplicija. lj Če se zamudi vlak. K... France iz Borovnice je v Ljubljani kupoval tobak. Zakaj? No, saj veste: od Borovnice do de-markacijske črte ni daleč in v zasedenem ozemlju sc za tobak trgajo. Našemu Francetu se je mudilo domov, toda smola: zamudil jc osebni vlak. In odhitel je tam po Bleivveisovi cesti, ko se je vozil proti Borovnici tovorni vlak. France ni dosti premišljeval: hitro liki blisk je skočil tam pri prelazu na Celovški cesti na vlak, toda če imaš smolo, se te drži: zapazil ga je strojevodja, kateri je ustavil v lok. In na lice mesta je prihitel nadstražnik Meden, kateri je Franceta vzel v svojo zaščito; železničarji so pa medtem našli Francetov s tobakom napolnjeni nahrbtnik in ga tudi izročili gospodu Medenu. Če je pa France svojo srečo poskušal na Celovški cesti zato, da se izogne vsevidečim očem detektivov gospoda Ljubica na glavnem kolodvoru, še ni dognano. lj Srebrna doza s šifro C. F. je bila vzeta v gostilni pri >Fajmoštruc lj »Kje je kaj za preiepstl« je kričal te dni na Dunajski cesti raztrgan capin, M se je prigugal sladkoginjen po Dunp.:ski osstl od znanega hotela >Berače sem. Klical je z »aufk na korajžo in priklical državnega varnostnega stražnika, s katerim sc je poskušal cukati, toda podlegel je gost iz hotela »Berač« in se ohladil na trdi klopi policijske celico namenjene za pogoščenje takih slavnih ljudi. lj Boj za otroka. Gospod in gospa J. v Ljubljani sta se sodnijsko ločila. Gospa je najela veliko zasebnih detektivov, kateri so zasledovali vsak korak mladega moža, ker je prevečkrat pozabil, da ni več fant, Sodnija je govorila končno zadnjo besedo in razdelila otroke: brhkega 9 letnega fantka je prisodila gospej, katerega je pa gospod takorekoč ukradel, ker ga je imel prisrčno rad. In gospa je sklenila, da s silo odvzame fantka očetu. Boj se je prenesel na ulico. Gospa jc čakala gospoda, kateri se je izprehajal s fantkom in z njegovo guvernanto po Erjavečvi cesti, zaveznika gospe, gospoda S—g in B—š sta navalila na gospoda J—a, katerega sta vrgla na tla; medtem je pa gospa iztrgala otroka in zbežala z njim. Zbrala sc je velika množica, katera je z velikim zanimanjem in s primerno škodoželjnostjo zasledovala škandal: boj med bogatim očetom in bogato materjo za 9 letnega fantka. Pamet, kje si? ELAVERNA DEMOKRATSKA OBSTRUKCIJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 5. marca. Ob pol enajstih je Draža Pavlovič otvoril sejo narodnega predstavništva. Demokrati so poslali vse svoje glavno kričače, ki so svojo nalogo po fizičnih močeh dobro, duševno pa zelo slabo izvršili. Celi dve uri so se demokratski govorniki trudili dokazati, da so bili pri zadnji soji navzoči, in da vendar niso bili navzoči jn da zato zbornica ni bila sklepčna. Dr. Ribar, podpredsednik zbornice, je Jugoslovanski klub psoval s papisti. Ministrski predsednik Protič je konstatiral, da ue-mokrati sabotirajo parlament, kar ni niti v njihovem interesu. Dejal je: Co nimate zaupanja v vlado, pokažite, da vas je tukaj več nego jc nas. Jaša Pro-danovič jc Protiča osebno zali j. Sploh so se demokratski govorniki kosali v surovosti in napadih in s tem tudi na galerijo napravili najslabši vtis. VTIS VLADNE IZJAVE, (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) Belgrad, iJ. marca. Vladna izjav napravila v zbornici najboljši vtis. \ In-cla hoče čimprej izvesti svobodne \ ol.it-ve, Demokrati a aabotažo parlamentu volilni zakon samo zavlačujejo Prihodnja seja narodnega predstavnihvu bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. PARLAMENT SKLEPČEN 3REZ DEMOKRATOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad. 5. marca. Ker je bilo na današnji seji še več poslancev nego na zadnji seji, demokrati niso zahtevali konstatacije, če je zbornica sklepčna. Up demokratov, da sedanja vlada ne bo imela kvoruma, je splaval po vodi. Parlament je sklepčen brez iemokra-tov in vlada ima tudi večino. Demokratsko vlada pa ni imela niti enega niti drugega. NOV NEODVISEN KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 5. marca. V narodnem predstavništvu je osnoval dr. Smodlaka neodvisni klub, ki Šteje 16 članov. V ta klub so vstopili tudi Črnogorci in do-sedaj neopredeljeni psolanci. SOVJETSKA REPUBLIKA NA PORTUGALSKEM. LDU Pariz, 5. marca. (DKU) Iz Madrida poročajo: Po vesteh potnikov, ki so prišli z avtomobili preko portugalske meje, je vsled stavke železniških in brzojavnih nameščencev ves promet ni cd Španijo in Portugalsko onemogočen. V Lizboni in Oportu je zmagalo boljševiško gibanje in je bila tam proglašena sovjetska republika. LDU Madrid, 5. marca. (DKU) Agence Havas javlja: Portugalsko poslaništvo službeno izjavlja, da so vse govorice o revoluciji na Portugalskem izmišljene. Z druge strani poročajo potniki, ki so prišli iz Portugalske, da se v Lizboni in nekaterih drugih mestih strelja in da je bil vojaški vlak napaden s streli in bombami. PROGLAS MABŽAESKEGA UPRAVNIKA HORTHTJA. LDU. BndtmpeSta, 5. marca. (DKU.) Ogrski dopisni urad javlja: Državni upravnik Horthy jc izdal na narod proglas, v katn ■em veli: Na temelju madžarskih kreposti hom zgradil bodočnost naroda. Mesto maščevanja in sovraštva si bom napisal na svoj prapor odpuščanje in slogo v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Celokupno madžarstvo naj po svojih silah deluje na to, da bodo mogli narodi vse Evrope uživati dobrote miru in reda. IZROČITEV VILJEMA. LDU. Berlin, 5. marca. (DKU.) »Berli-ner Tageblatt« javlja iz Haaga: Nota, a katero jo nizozemska vlada odgovorila zaveznikom glede izročitve bivšega nemškega cesarja, je bila danes po nizozemskem poslaniku v Londonu izročena angleškemti ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu, kot predsedniku mirovna konference. Nota izjavlja, da nizozemska vlada ne more priti do dragega zaključka, kakor do onega, ki je žc izražen v noti od 21. januarja in v katerem nizozemska vlada odklanja predlog zaveznikov. M Me, Opera. ti. marca, sobota: »Netopir-c, izven ah. 7. marca, nedelja: »Faustr, izven ab. Gostovanje g. Nikole Zeea, prvega basista državne opere na Dunaju. 8. marca, ponedeljek: »Faust, izv. ab. Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega basista državno opere na Dunaju. 9. marca, torek: Zaprto. Drama. 6. marca, sobota: >KrietaIni grad«, delavska predstava; izven abon. 7. marca, nedelja pop.: >Na dnu«, izven abon.; zvečer »BeneSki trgovec, izven abonementa. 8. marca, ponedeljek: »Beneški trgovec«, abon. C. 0. marca, torek: Zaprto. Iz gledališke pisarne. Gos. NikoJa Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju. V nedeljo, 7. marca in ponedeljek 8. marca nastopi v operi »bau-st« obče-znani basist g. Zec, Gosp. Zec je absolvi-rail konzervatorij na Dunaju z odličnim uspehom. Vsled njegovih izvanrednih pevskih zmožnosti mu ie bil ponu e angagement na ljudski operi (Volksopern-theater) na Dunaju. Nastopal je v vseh zna-menitejših basovskih vlogah z velikim uspehom. Glasbenim veščakom se je posrečilo pridobiti g. Zeca v Prago, od koder so ga leta 1914 poklicali na bivšo dvor. n r na Dunaj kot prvega basista. Različna gostovanja v Ber!;nu» Draždanih in Monako-vem so gosp. Nikolo Zeca povdignili tako, da je g. ZPec danes najboljši basist Evrope. Gosp. Zec jc sin upokojenega poštnega ravnatelia iz Vzavedne hrvaške rodbine, vnet Jugoslovan ter je doma, kakor tudi v tujini vedno visoko nosil prapor svoie domovine. Veseli nas, da bodemo imeli priliko ga pozdravili in slišati v eni njegovih najboljših vlog prvič na našem domačem odru lex upamo, tla ga bo občinstvo ob nje- govem nastopu najprisrčneje sprejelo. Iz prsarne dramskega gledališča. Vsled bolezni članov v nedeljo popoldne vprizoritev Protekcija ni mogoča. Mesto nje bo vprizorjena Gorkijeva drama »Na dnu«. Vlogo Luke bo igral po bolezni zopet g. Šest. — V sredo zvečer »Beneški atrgo-vec« izven abomoma. Shyloka igra to pot gosp. Danilo. Prosveta. pr Ben-Hur, zgodovinsko igro iz Kristusovih časov v devetih slikah bodo predstavljali v nedeljo ob pol 8. uri zvečer na Ludskem odru. Kdo že ni bral ta svetov-noznani roman ali ni vsai slišal o njem? Njegova vsebina Je podana na kratko v devetih pestrih slikah, čudoviti ljudje kot iz pravljice, žive pred nami. Opozarjamo na to preds>tavo že danes. pr Bratec in sestrica, zimska pravljica v petih slikah, spisal Tiede. Ta lepa otroška igrica s petjem, plesom in godbo bo zopet vprizorjena v nedeljo ob 3. uri popoldne na Ljudskem odru. Vabimo, da pošljete mladino k ti predstavi v obilem številu. Igrica sc najbržc ne bo več ponavljala. Vstopnice se dobe v predprodaji kot po tiavadi. _ pr Shakespeare: Beneški trgovec. Poslovenil Oton Župančič. Druga izpreme-njena izdaja. (Po vprizoritvi 1. marca t. 1.) Napovedan je bil dogodek za Ljubljano, vsaj reklama ga je napovedala: Beneški trgovec, karnevalska scena z baletom, to se pravi balet z Beneškim trgovcem za Ljubljano in završalo je, da je moralo vodstvo dramskega gledališča po vseh dnevnikih zatrditi, da bodo vse predstave enako opremljene, da ne bo nihče, ki se je bal za užitek, oškodovan za balet. Pa balet ni bil balet in karnevalska scena je bila tudi odveč — tako da je bil marsikdo razočaran, tistim pa, ki so prišli gledat Shakespeareja, je prišlo na misel, da bi bila režija te ljudi lahko vtaknila tja, kjer smo pogrešali komparzarije in tako pozitivno pripomogla k uspehu. Če dalje pomislimo na letošnji repertoar — jaz bi ga imenoval dramo subtilnosti življenja — kjer igra navadno ne zahteva več kot recimo tri stebre, ki jih iz sedanjega ansambla za različne kategorije tudi vedno dobimo, tako da vsaka stvar povprečno uspe, res vidimo, da gospod dramaturg in gg, režiserji umetno krijejo to, kar nam je vsem neprijetno povedati., namreč dejstvo, da za večje stvari nimamo gledališča. Zato si niti zdaleka nismo mogli laskati, da bi v doglednem času mogla klasična igra večjega obsega — kaj še največji dramatični suveren Shakespeare na naš oder. Pa g. Osipovič-Šuvalov si je to upal: Ali radi Shyloka, ali radi dejstva, da se študijam pisateljev in igralcev postavi nasproti SMikespeare, ki ne išče po imenih, ampak ustvarja ljudi in se roga plitkosti naših misli — to je vseeno, vsekakor pa hvalevredno dejanje. Beneški trgovec je eno tistih Shakespearejevih del, ki jim čas in kritika nista mogla do živega; stoji kot stkupina iz granita in kjer je na repertoarju, je njegova uprizoritev natančno kodificirana, izmerjen mu čas in prostor — celo kretnje predpisujejo — pa vendar je Shylokov malo, kakor Othellov in Ri-hardov. Beneški trgovec pride na repertoar tam, kjer je Shylok — akter, odide in umre z njim. Če ga ni, se delo navadno umakne z odra, ker nadomestila ni. Vsak Shylok ima svoje posebnosti, ki postanejo zanj popularne, pa ga vendar še ne usposobijo; Shyloka je treba živeti in zato dosežejo Židi v njem izredne uspehe. Igrokaz — nekateri ga Imenujejo tudi veseloigro — je poln samih konfliktov, pravnih in nravnih, ki jih nosi nevsakdanje dejanje pripovedke. Človek, predan sUi naključja, žrtvuje prijateljstvu svojo usodo, je podlaga drami Antonio — Shylok. Nebrzdane divje sile si skočijo takoj nasproti, se razvežejo v orkane, boj za življenje in smrt se začne. Kot začaran grad pa stoji v ozadju Belmont. Ljubezenska zgodba Porcije in njenih snubcev, usoda, ki leži v treh zagonetnih skrinjicah, tiho a težko deluje na srca cele družbe. Bas-sanio je vez tega dejanja z Antonijevim, dokler se obe ne strneti. Tretje dejanje, ki se vpleta med oboji prejšnji, je Shake-spearejev karakteristikum: ljubezenska zgodba malih ljudi, družabnikov in slug: Graziano-Nerissa, Lorenzo-Jessica in ti-pički clown Launcelot. Središče je Shylok. Strasti žive v njem v prvinah, nič ni oviranega, nič omiljenega v njem. Sam stoji proti premoči množice in javnega mnenja, teptan, plju-van od lahkotnega beneškega meščanstva. Svet zase je in skriti ogenj maščevalnega srda buta ob stene njegove osovraženo-sti in le povoda je treba — potuhnjena zver se ojunači. Shylok gospoda Osipovi-ča-&uvalova ni bil sicer tisti večjih mojstrov, ne moremo mu pa odreči, da ne bi bil vzel svoje zadeve resno. Boril se jc krepko z njim, srečen organ pa ga je najbolj rešil. Figura ni bila brez lastnih potez, predvsem huda furi-oznost ic bila njegova last. dasi po Jes- sicivem begu ni bil dovolj močan — visoko pa se jc dvignil in se popolnoma osamosvojil v četrtem dejanju. V Antonijevi drami je bil brez dvoma tudi igralsko središče, Če pomislimo, da g. Osipovič-Šuvalov našega jezika ne zna, mu ne moremo zameriti, da si je doslej skoro povsod poizkušal pomagati z grotesko, zato pa rac-ramo tu tembolj pohvaliti njegov trud, ki ga je imel v boju za težavni tekst. Brez grotesknih potez tudi njegov Shylok ni bil, a vemo, da bi tudi te počasi odpadle. G. Pregarc v Antoniju ni imel sreče. Preneznaten je bil, kajti bolj kot duha je potreba Antoniju zastavnosti in lagodnosti; hvaležnejša vloga zajij bi bila druga — čeprav le med Antonijevimi prijatelji. Izkušal sc je preko svoje osebnosti pre-boriti in to se mu je v četrtem dejanju tudi posrečilo — tam igral je res človeka, ki je že v naročju smrti. Vsporedno dejanje Portia Bassanio jc bilo bolj umerjeno in sigurnejše kot prejšnje. G. Pečeh je bil med moškimi edini, ki se ni boril z verzom. Podal je Bassanija z eleganco, duhovitostjo in prisrčnostjo — pa ga. Šaričeva (Portia) je bila le še nad njim. Dama renesančne kulture jc bila; njena krepost in učenost pa je navezana na slepo usodo treh skrinjic, a pri tem tiho in iskreno ljubi Bassanija. Vsaka beseda njenega govora je postala stvar v karakterizaciji snubcev, a v ljubezni do Bassanija je poudarila vso tesnobo pred morebitno nemilo usodo. Tu je bila teža in višek njene igre. V sodni sceni je bila manj šekspirska, tu namreč sili že komedija na dan, z glasom jo je premalo igrala, zato pa je temlažje rešila svojo pravdo — in tem lepše. Gdč. V. Danilova kot Nerissa je bila primerna, mestoma dobra. Snubca g. Gaberščik (Maroko) in g. Rogoz (Aragonski kraljevič) bi bila mogla dati iz teh epizod več, posebno g. Rogoz se nam je zdel le mimogrede. Launcelot g. Pluta se nam je zdel pogre-šen. Shakespearejeva lahka osebica skrbi za nivelacijo čustev tam, kjer so utisi prehudi. Humora večina glcdalcev ni niti razumela, okoren jc bil in zato tudi Danilov Gobbo ni mogel toliko do veljave, dasi je bil dober. V petem dejanju pa je g. Plut postal ves Launcelot, iz česar vidimo, da bi bilo tudi v drugem dejanju mogoče. Izmed ostalih je treba posebej omeniti g. Ločnika kot beneškega doža. Tudi med močnejšimi igralci ,bi se bil častno obdržal, bil je med najboljšimi. Gdč. M. Danilova se je za svojo vlogo potrudila, tupatam se ji je posrečilo zadeti židin:o — kolikor časa je bila Židinja — ljubezenski razgovor v zadnjem dejanju pa se nji in Lorenzu ni ubral z mesečino. Če hočemo izreči odkrito sodbo o celoti, igra vendar ni uspela. To tudi Shakespeare v naših razmerah ni bil. Prezgodnje dete je. Nekaj igralcev se je poizkušalo z večjim in manjšim pridom, a drugi so hodili spodaj sami seboj. Če upoštevamo to, potem vidimo, da taki igri ni mogoče dati stila. Kdor se bori z verzi in s samim seboj, ta ne more niti podajati. Obenem komparzerije za te igre sploh nimamo, saj manjka celo osobja za manjše vloge, tako da sta častivredna Porcijina sluga, ki bi jima človek prisodil v Shake-speareju dostojno starost — sit venia ver-bo — spominjala na evnuhe. Sodim, da je za take vloge boljši zadnji statist ko ženska. Nimamo dalje dovolj garderobe, utis sem imel, da smo videli isti kostum pri dveh osebah. Kar končno prireditev teksta in inscenacijo zadeva, je bila našim razmeram primerna in za nas boljša kot ona običajna za večje odre, tudi je enotnejša — le eno hibo ima: velik del dejanja je potisnjen v prazno ulico Shylokove hiše, ki jo oživi samo karneval — in zato je dolgočasna. Oprema četrtega dejanja je bila najboljša. Upoštevajoč naše razmere bi si upal trditi, da bi bil Othellu mogoč boljši uspeh kot Beneškemu trgovcu. Končno mi je omeniti novi Župančičev prevod, kolikor mi ie bilo mogoče površno primerjati stari tekst z novim, ki ga bo izdala Nova založba sem videl, da je mestoma res popolnoma nov. Veliko narav-nejši je, zadeva z besedo tain, kjer poprej opisuje. Jezikovno je težji — za oder pa je plastičnepši, France Koblar. pr Krivoprisežnik, ki ga je spisal An-zengruber, ni ena najlažjih narodnih iger, pač pa bi trdil ravno nasprotno: ena najtežjih je in zahteva tako od igralca kot od režišerja krepke poglobitve v posamezne točke vnanjega in notranjega dejanja. Posebno važno je notranje dejanje. In če bi tehtali vprizoritev šentjakobskega prosvetnega društva po tem merilu, nc bi mogli reči, da so bile vse osebe, ki so nastopale v igri, res podobne onim ljudem, ki jih predpisujejo vloge, in niso imeli vsi prizori na sebi znak pristnega življenja. Kljub temu moramo šteti to prireditev za dobro uspelo in znači napredek tega dru- I Ni je hujše nevarnosti za državo kot ta, če kdo jaše na principih. Ti ne zasledujejo cilja, da bi delali dobro, ampak da izpeljejo svoje Ideje; nobena bolest jih ne gane. Ena sama morala je zanje, ena sama politika: izpeljati Ideje.« — Drama ni namenjena toliko za igranje, kot za čitanje. Vendar ima toliko duševne globine, da vpliva vseeno in s svojo duhovitostjo skoraj nadomesti dramatično pomanjkljivost. Prvo dejanje je po svoji miselni globini najboljše. Tretje dejanje pa dramatično najbolj vpliva, ko se vsuje v veliko areno množica revolucionarjev. Igralci so raztreseni tudi med poslušalci, ki delajo pri sodni obravnavi medklice. Poizkus, igrati v cirkusu dramo, ki Sloni na samem dijalogu, se je posrečil bolje, kot so pričakovali. pr »Slovenski učitelj« je zopet izšel > svoji drugi številki in prinaša obilico zanimivega gradiva. I, Štrukelj je spisal članek: »Na krov za samoodločbo in svobodo Šole!« Janko Polak piše »O pazljivosti«, Er-nest Šušteršič prinaša članek,- »Vzgojna načela islama«. Zanimiv je tudi članek R. Pečjaka, ki se dotika za naše vzgojitelje tako kočljivega predmeta: »Nauki«. Izvajanje popolnoma pravilno in bi ga podpisal „ obema rokama. Še danes ne znamo ločiti nauka od nauka, življenja, ki vpliva nepo sredno, od besede, ki je narejena iz ila ; postavljena mladini v muko. Naše čitanka in naše slovstvo je še polno tega. Ko sen pregledoval zadnje dni naše mladinske l? ste, sem strahoma opazil, da sploh nimamt mladinskega slovstva in sram me je bilo, d so s tako nevžitno hrano pitali naše otro ke. Kar imamo, so samo drobtine in stvari ki so le deloma dobre in jih je silno težk? zbrati iz sentimentalne petošolske navlak in iz slabih moralizujočih sestavkov, Siln potreba bi bilo, da zberemo in zapiŠeau to, kar je dobrega, drugo pa pustimo po zabnosti. Društvo, ki bi se lotilo tega dela^ bi si napravilo časten spomin. -—ft>— pr Br Fr. Kos »Gradivo«, IV. zvezek. Leonova družba naznanja, da je izšel IV, zvezek Kosovega »Gradiva«. Knjiga tvori po svojem velikem obsegu in po Svoji znanstveni vsebini pravi dogodek na sedanjem polju slovenske književnosti. Knjigotržna cena ji je 52 K; člani družbe jo dobijo za 42 K, a si jo morajo radi kontrole naroČiti pismenim potom. — Naroča in dobiva se knjiga pri Leonovi družbi v Ljubljani, Alojzij evišče. pr Štiri nagrade bi najraje ostale neiz plačljive. V izpodbudo glasbenega vstvar janja je svoječasno razpisal L, Schwentne« za štiri najboljše kompozicije znesek dva tisoč kron (I: 700 K, II: 500 K, III: 400 K IV: 400 K), Uredništvo »Novih akordov« od 1. januarja 1919 do sedaj ni prišlo n jasno, katera dela bi nagradilo. Zares sre čen oni, ki bo deležen teh nagrad. Vsi Štii je skupaj si bodo lahko naročili skupno zimsko suknjo. Komponista pa si lahk« omislita kak »halbcilinder«, ne bo jim treba mnogo dodati. pr Nova komedija. Na Dunaju je doi vela prvo vprizoritev nova Rittnerjeva k» medija »Eumenejeva tragedija« in sicer bivšem dvornem gledališču. Orlovski vestnik. Orel v Radovljici priredi v nedeljo dne 7. marca 1920 ob pol 8, uri zvečer > Ljudsikem domu v Radovljici predstavo »Mlini pod zemljo«, igra v petih dejanjih (k) Dijaški vestnik. d Slovenska dijaška zveza (S. O. Ljubljana) priredi na praznik 25. marca zvečer v veliki dvorani hotela »Union« slavnostno prireditev s petjem, govo ri, godbo, telovadbo itd.; obrača se tem potom na vsa naša društva z željo, da bi opustila vse mogoče nameravane prireditve na ta dan — in s prošnjo, da omogočijo vsem svojim članom udeležbo in ch pospešijo in pomorejo z agitacijo k najbol' šemu izidu prireditve, ki bo pokazala m' dostno silo naše misli v mladinskih org,. nizacijah. — Odbor ljubljanske S. O. (K) iospoefarstuo. g Ukrajinsko konsumno gibanje. Kon- sumna društva v Ukrajini obstojajo že nad 50 let. Do vojne se niso mogla razviti in se tesneje skleniti, ker je ruska uprava delala težave njih delovanju. Že v prvih vojnih letih, predvsem pa po revoluciji leta 1917 so se začela naglo širiti in krepiti, bohotno naraščajočemu konsumnemu gibanju so dale osrednje zveze enotno smer in tako omejile možnost lahkomiselnega gospodarstva v konsumih. Konsumi nisc narastli samo po številu članov, še važnej-ša jc notranja okrepitev, ker so si prido bili neomejeno zaupanje ljudstva in svojin. članom vcepili vzajemnosti. — Cela kon-sumna organizacija ic deljena na tri orga* 3&M Si Vsem, ki so v težki bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga z menoj čutili ter so na kateri-koli način počastili spomin blagopokojnika, usojam si sporočati tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 3. marca 1920. Jelka vdova dr. Bretlova. Hnim Stran 6. SLOVENEC, 'dn« 6. fflafta 192U. Stev. 54. oizatorične oblike: posamezen konsum, okrajna zveza, centralna zveza. Število 1. 1919 obstoječih konsumov znaša 13.000 do 15.000, v katerih je včlanjeno približno tri milijone zadružnikov, Skoro v vseh okrajih so združeni v okrajne zveze, ki jih je nad 130. V osrednji zvezi v Kijevu, »Dni-prosojus« (Dnjeprska zveza) je včlanjenih 80 okrajnih konsumnih zvez z nad 8000 konsumi. Dniprosojus je ustanovljen šele v maju 1917 kot nabavna centrala ukrajinskih konsumov. Kljub žalostnim političnim in prometnim razmeram je ta osrednja zadružna zveza naglo rastla in si priborila priznanje in upoštevanje od strani države In je danes močan faktor v ukrajinskem gospodarskem življenju. V enem letu si je pridobila štiri velike tovarne, kjer je zaposlenih nad 2000 delavcev in odkoder dobavlja svojim članicam milo, čevlje, pločevinaste izdelke in trikot-izdelke. Izdaja svoje glasilo »Kooperativna Sorja« za zadružno gospodarstvo, njen trgovski odde- lek izdaja polmcsečnik »Trgovsko poročilo »Dniprosoja«, kjer razpravlja o različnih blagovnih in tržnih vprašanjih. Osrednja zveza ima do danes tri velike trgovske podružnice. V Odesi je bila aprila 1918 ustanovljena prva podružnica, ki ima nalogo, nakupovati na tamkajšnjem trgu blago in dobavljati tudi iz inozemstva ono blago, ki pride preko Črnega morja. Na razpolago so ji velikanska skladišča. Druga podružnica posluje v Stanislavu (Galicija), Sklepa kupčije z nafto in je sprejemno mesto za blago, ki prihaja iz centralne Evrope. Cilj zastopstva »Dniprosoja« na Dunaju je navezati stike in voditi promet z Italijo, Nemčijo, Švico in državami, ki so nastale ob propadu Avstrije. g Borzna poročila. LDU. Belgrad, 5. marca. Tečaji na današnji borzi: Angleški funti 0—125, francoski franki 280—280, italijanske lire 0—215, ameriški dolarji 35.60 —35.60, švicarski denar 600—600, drahme 450—0, levi 56-^56, maa-ke 49.25—49.50, leji 0—47.50, češkoslovaške krone 40.50— 41, avstrijske krone 16.50—16.50. — LDU. Zagreb, 5. marca. Tečaji na današnji borzi: Devize: Berlin 100 mark 160—164, Rim 100 lir 850—860, Pariz 100 frankov 1100— 1115, Praga 159—161, Švica 100 frankov 2300—2500, Dunaj 100 kron 59—61. Valute: Ameriški dolarji (100) 14.450— 14.700, avstrijske krone 56—60, bolgarski levi 0—175, carski rublji 198 - 206, češkoslovaške krone 170—0, francoski franki 1080—1100, angleški funt (1 komad) 510, napoleondor (1 komad) 510—514, nemške marke (100) 190—195, romunski leji 225 — 230, italijanske lire 790—805. a »Samopomoč« v Ljubljani. Od torka dne 2. marca dalje so članom »Samopomoči« na razpolago v prosti prodaji sledeča živila in gospodarske potrebšči- ne: mast (do 6 kg), suho svinsko meso, ječmen, ješprenj, kaša, kava, cikorija, metle, vžigalice, čevlji, krema, sidol, jajca, rogaška slatina, rozine, cvebe in kis. Ker je blaga navedenih vrst dovolj v zalogi, se razprodaja blago na postkušnjo brez vrstnega reda. Zadružniki se opozarjajo, naj prihajajo tudi dopoldne ter naj prinašajo tudi drobiža s seboj, da se blagajniški posel ne zadržuje. — Moka, olje, usnje, soda, lug, češplje in orehi pridejo na vrsto po 15. dnevu marca. Kdo ve, kje se nahaja Franc De Le-nardo, doma iz Žiri, kateri je v Ameriki že od leta 1904. Parkrat je pisal iz Wa-shingtona, potem se ni oglasil več. Če bi vedel kdo izmed rojakov v Ameriki kaj o njem, naj naznani njegovemu očetu Francu Leonardo v Žireh. Darujte za »Slov. Dijaško Zvezo"! Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašlK.te? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi £lza-fluid) 6 dvojnatih ali 2 veliki gpecijalni steklenici 27 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Slaba hrana Vam ie pokvarila ielodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v redi 6 škat-ljic 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller. Stubica donja, Elza trg št 134, Hrvatska^__B 2 dijaka rnhn po možnosti v mestu iSčeta OuliU vsaj z eno posteljo.— Tozadevne ponudbe na upravništvo Slovenca" pod »Dijaka«. Kina-železnato vino lekarja PICCOLt-ja ▼ Ljnblianl, Dunajska cesta, krepča maiokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. NemeDlovono sobo ^ai tudi obrnjena proti dvorišču, soliden gospod. Naslove sprejema uprava „Slovenca" pod vsoba« Vsakovrstne KoHlolo restavracije SJpSffi1 kot druga ali tretja kuharica. Pisma pod „898" na upravo lista. deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10. LES. Kupim hrastove smrekove in bukovo b ode za žago. Ponudbe a ceno na naslov: IVAiM i>iš A, tovarna parketov in Dartia /a«n, Ljubi lana, Metelkova ulica S t.. 4a. v ^eniina ponudba. J)ržavni uradnik srednje starosti, dobrega mira, značaja išče radi pomanjkanja znanja sebi enako gospodično ali vdovo, tn ali na deželi s premoženjem. J^a anonimna pisme se ne ozira, tajnost častna stvar, prijazne ponudbe pod „Srečna bodočnost 904" na upravništvo „Sloyenca". KrolaSKega pomočnika i Novak, krojaški mojster, Domžale. — Hrana in stanovanje v biši. različne iorblce. predpaso>ke, slamnate iolne in druge ptetarske izdelke priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FR\NJO C4RAR. tovarn« slamuikov, Stoba pošta Oomžale pil Ljubljani. Iščeta se 1 ali 3 nkompanjona- s 800 - 500.000 K kapitala, za kompletno opekarno. Pitmene ponudbe po šifro »Opekarna« na Anončni zavod Diago Beseljak Liubljana, Cankarjevo n. 5. Sprejmem takoj pomočnika za boljša, velika, stalna dela. Ivan Stopica krojaški mojster Dob pri Domžalah, V zalogi Zadružne centrale v Ljubljani se nahaja še približno vagon paketi ranega pralnega prsška Carrara in večja množina pralnega praška wasc&erinaaei v kartonih s 50 zavitki po 25 kg, večje število raznovrstnih transportnih ln skladiščnih sodov, 100 komadov konjskih Jasli iz litega železa, 7 kompletnih spalnih sob z dvema posteljama, 400 pocinjenin ročkov po 33 litrov transport masti in medu i. si., ena nova ledenica in točajnica za pivo, 6 popolnoma rabnih peresnic in razna kuhijska posoda, porcelao ter druga drobnarija. Poizvedbe od 9 do 10 ure i Zadružni centrali, tu, MMo&ičcva cesta št 8 l nadstropje. Cigaretni pacir sledeCe vrste: Golnb, Clnb, Abadle, in Sainnm priporoča na debelo »URANUS« PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 □anacinananaDon a o o D 0 D D D D n n ii znamka „Vaidar" v zavitkih po 200 in 500 g, v Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CLRAB, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri LJubljani. — V Ljubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevlč > Tersaav Prešernovi ul d st 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago. Kuharico katera je zmožna samostojno voditi dobro hotelsko kuhinjo, dobi trajno službo. Ponudbe na hotel Triglav Sevnica ob Uavl. TrataifO (s,ne)i stroje vsake vrste ln llulUllb staro železo kupim. Ponudbe pod >Altava na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, HflCia iafra za »alenle oddaja Ančka UUjjU JujlU Smolnikar Kapljava« 14 Komenda. Išče se PIMW, vešča slovenščine, nemščine ter stroje-pisia. Ponudbe pod št. 878 na upravo .Slovenca«. m in cer je razpisana v Hinjah. Nastop o sv. Juriju. Prejemki obstojajo v žitni in denarni biri, štoli in v precejšnjem zemljišču. — Prošnje je nasloviti na žopm urad. Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strnne »d. - ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Cementne cevi strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi F. BANDA & drug, Ljubljana, Karlov« ska cesta 8. C3aC3C3C3C3CaC3acaC3C3 I. Jugoslovanska tovarna sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gra-diška, Slavonija dobavlja v vsaki množini (pajtijl) št 4 do 14, kakor tudi veliki od št. 60 do 70, se dobe pri tvrdki FRANJO HRABAL Osijek I Trg Kralja Petra 3. H originalnih zabojih po 60 kg ne-ri tt.o, po najnižji ceni. franko vsaki ka železniška postaja. G Skladišče za Slovenijo: [] J9D3 @§iS9S9f£ q Maribor II, GL trg 20. nnaaDCoaaanna; z večletno p:akso v večjih pisarnah državnih uradov, odvetniških ali notarskih pisarn sprejme takoj v službo družba Impcx v LJubljani. bukovo in gabrovo se kupi. Ponudb« iz navedbo cene in množine na Anon- Zahvala. cm zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. V • V Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predraga soproga, mati, hči, sestra, svakinja in teta omsic stotnikova soproga dne 2. sušca po dolgi mučni bolezni preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši dne 6. sušca 1920 popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti v Solnogradu, Neutorgasse 19. V Solnogradu, dne 3. sušca 1920, Žalujoče rodbine: Bobnar-jeva, Tomšič-eva, dr. Tomsič-eva in Smoletova (Za ilvakramo ob«a»o v todna se računa 8 kron.) BORZNI MEŠETAR Vučkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brz.: Vučkov, Tel. 7—17. BRIVNICE Zaje Fran, Dunajska cesta 12. ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A-, Sodna uUca 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg Naročajte »Slovenca"! Priporočalo s^ sl^dele domače fvrdke: MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Fod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8. | LEKARNE I »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. Kuuovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PODOBARJI Pengov Ivan, Kolodvorska uL 20. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud,, Wolfova ulica 3, (Za dvakratno ooiavo ■ eanu a« računa 8 Etron. TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Stari trg 4. TRGOVINE S PAPIRJEM Prodajalna K. T. D., Kopitar, ul. 2. »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. ZAJUTRKOVALNICE Grošel T., Poljanska cesta 7. ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnice. Pozor! ZabeleHHe si naslov! Kdor želi kupiti prima, suh a __ dr¥& i no ciai-i ceni, naj jih naroči pri Cen-MAUAfSACiAfirairA ^s-Sn. At.acljeva cesta 10, (tram- ajskR pOMtBJH! Sv. fetra cerkev). lJo-; strežb* točna m kulantna. == KOLESA =jPoi°" rabljena kupule 3 GOREČ, LJUBbJA v A, Gosposvetska j cos'8 SI. tA. se dobi v vsaki množini po nizki ^ani pri svečarju J. aOPAČU v M»bl an GOS f O S VET SE A CfcSTA številka 90 najstarejša slovenska tvornica pletenin V Ljubljani, Pri vos štev. 10 IšCe 'ovefane s do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na .natno izvršuje umet- n,lSMW8" Oavorin Roušek prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, &o»oiivorska ulica št 31 a z 10 letno prakso išče >311 l]U službe Ponudbe pod „28 iei stara" na upravo „Slovencau. Na prodaj je 2-4 vagonov bakrene paste „Bosna" ze škroplenje trt Na 100 litrov vode 2 kg paste. Odda se nujmanj po eu vagon. Vpraša na) se v truovini Jos. frablani, Ljubljana, Prešernova ul 54. Sprejmeta se v takojSnjo delo Kupim dobro ohranjeno Plača zeio 1 od 30 H i* uaorej. novejšega sistema. Ponudbe pod Lakomobila 835 na upravništvo Slovenca. Zadružna zveza v Ljubljani razpisuje službi: i.) Zadružnega revizorja. Prednost imajo oni prosilci, ki so izvežbani v nadziranju kmetijskih druStev in nabavnih zadrug. Praktikant ali pristav se takoj sprejme na večjem posestvu, ki so v tekočem letu modorno preuredi. Absolventi kmetijskih Sol, ki hočejo dobiti primerne prakse, naj pošljejo ponudbe s prepisi izpričeval in sliko pod „ekonom ja" 901 na upravo Slovenca veščo slov, ln nem. jezika v govoru in pisavi, ter ob enem tudi stenografije, iščo tukajšnja veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače pod „zan<>slilva moč" 894 na upravo toga Usta. proti dobri plači. Prebrana ln stano-vanie po dogovoru, fonudbe sprejme Ftanc -irstančlc, čevljarski mojster, B salta 37 pri Tržiču. 847 (3) Odda se v zaitup parcela nasproti Uni-ona ob hiši št. 8 na MiKlošičovt cesti, pripravna za skladišče ali vrt. Ponudbe a pogoji in naredbo zakupnine sprejema Ulov. krščanska socijalaa zveza Jugoslovanska tiskarna. Me za ieoii iMije StA HibJer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Nasproti Kržanske cerkvo. .i c a a n s. o □ a a s c cs a t ittasttail Tvrdka v i^amstiku kupuje vse poljske pridelke: fižol, de« teljno seme, suhe gobe 1. t. d., kakot tudi vse vrsto vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine, zlasti tršljikovo skorjo, po najviajih cenah. Kct-iiMaeae. lassiiscBBGsassaN ananan m sa ,C3C3C3C3Cr3C3C3a »C3C3C3CaC3C^ia£ © ® gs i» ISS9 SSHf .aa m 2.) Knjigovodskega uradnika. Lastnoročno pisane prošnje z dokazili usposobljenosti, spričevali o dosedanjem službovamu ter zahtevki o plači je predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta 38) do 15. marca t. L ZEMHLJSKR VLHDR za B. I H. Rudarski odsjek. Sarajevo, dne 26. februara 1920. od 60 m dolge vojaške barake kakor: špirovce, deske, vra>a, okna, opažo itd Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana. na Štajerskem ob želez, postajah: krasen, 4 orale velik vinograd in 8 oralov n Iv, travnikov in gozda, prvovrsten tiavnik 10 oralov. Vprašati pismeno upravništvu Slovenca pod Ugodoa pri-ika Broj: 34.764/SII-2. Oglas. Uprava države željezare v Varešu imade za prodati oko 14.000 komada i w » »•a on a ali knjigovodja vešč sloveaskega in nemškega jezika išče tukajšna veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače pod šifro ^zanesljiv" 846 na upravo tega lista. (gegossene Muifenrolure) promejra od 40 mm do 400 mm, pojedini komadi od 2—4 m dugnčki. Cijevi Če se prodati ili svi od jedanput ili u partijama najboljem nudicu fraako vagon Vareš (Bosna). — Ponude treba upravljati na radarski odsjek zemaljske vfade v Sarajevo, Jukičeva nI ca br. I7a do 31 marta 1920. Posebuim uvjetima t raz-jašnjenjema služi interesentoma rudarski od-jek zemnljske vlade. Predstojnik rudarskog odsjeka zemaljske vlade za B. 1 H. 3ugoslovansko inženirsko podjetje c liubliani, n lastnem sšasira ffSllisSaližeoa ssa^a §feo. 6 obrestuje hranilne vloge po čiatih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela fconcam nmca 1919 nad 4U milijonov kron vlog in uad 1 miiijon ensioiisot; sroa reaarraih zakladov. Posojila se dovoljujejo :ia osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. •□CJn -- nr-ir-nr K-inc-nnnt ar ar-arar n o n D o o C C C A 3/20 14 raiii .I Na predlog dedičev po umrli Ani Drnovšek, posastn cl na Raki št. 14, se prodado na javni dražbi spodaj popisane nepremičnine, kakor tudi razne hišna in kuhinjska oprema in nekaj drugih premičnin v ponedeljek dne 8. sušca 1920 dopoldne ob 9. uri v hiši aapustnice. Natančnejše pogoje je vpogledati pri tem sodišču v sobi št. 1. Nepremičnine, ki jih je prodati, leže v katastralui občim Raka m sestoje iz. sledečih parcel-, 1. sUvb. pare. št. 57. s solidno zidano in opeKo krito pritlično hiio in z lesenim gospodarskim poslopjem z izklicno ceno nadalje zemliiško pare. število: 2. 751 vinograd z izki eno ceno.......... 3. 817 opuščeu vuiosrad v ,,Grič'!......... 4. 2413'l kolosek v Blatniku........... 5. 3438 in 34>7 deloma niiva doloma vrt v Cirju , 6. 762 košenina in njiva v Snnovci........ 7. 10C0/10 kolosek v Živi gorici.......... 25.000 K; 1.400 K; 50 K: tU) K; 070 K; (500 K; 100 1. ; dmiba z«. z. jnfenirska pisarna in stavbno podjetje družba s o. £/ubljana Sodna ulica štev. 2 Jvtaribor ViktringhofoYa ul. 34 Oddelek !. ProjeW, praračuri. Jlasvetovanjo in -asiop. presoja in slavbno nadiors?w. Oddelek lU Vodi\e gradbe; izraba rodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek 111. Belon, železobelon, železne konstrukcije. Oddelek IV, železnice, cesle, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska m gospodarska poslopja. Oddelek VU Komercijalna razpecavanje gradiva, orodja indnshi/skih tvarin. Brzojavni naslovi: 33? — ljubijana--3Jp _ Maribor. OMralsass S?r. Sili i ^rglsee, odd. I, dne 2. sušca lt»20. II! ipillll DI31ICflm llSli Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: H snel Pension lftHPERiAl." Opatija. Sanatorij in ven.\o morsko Kopališče Crlkvan ca. Hotei- snsicn in morsko konališ' e Sušak-Re«a Telefon intorur. 2-14 Hotal-Pensiun n morsko kopališče „IADRAN" BaKar. vsi uoteli in tauaUiriji so nn:noJei-neic b z vseiu Uomiortom ureiern. Oskrba isvrstna. Otvoricn. bi.oii celo cto, Viu iutročS.3 prejema in vU;u pojaanuj n Crikvcojcu uprava doteUi „>UKAM.\RE" v Crikvenieit za Novi! up.ava liotela ,SAN-MAKJNO' v i\ovora: ca Suiai. SREDIŠNJI UKED DRUŠTVA, SUSAK.-REKA. Naslov »a brsoiav« ladrancentrah Sušak-Reka. lutorurbau leiofoo žtev, 9-8-9. Palače Holel Cri vsr.ica Teialon interurb, 11. Hotel Pension Hov Vinudolski Talsfon intarur. 5. rtotel-E"onsion ,n veliko morsko kopališče Novi VinodolsKl. A sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uublia^av Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večiimi kraii v tu- ----- — — - - t ' in inozemstvu. SLOVENEC, dne 6. marca 1930, iiocote obdržati svojo (ci)oio 1 iiooete »meti Fetler euft- dobi takoj službo pri gozdni ind. d. d. .Croatla' Gosposvetska cesta 2/II. Kakor tiariun mehko kožo ? Nočete somčiih pen mozo '!ov jn onrcev? po najvišjih dnevnik cenah Uporabliajto Fellerjevo pravo Elza obrazuo, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidanj! 1 lonček 6 K, No. III močnojše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomločno milo 15 K. ncoa u met. lapo, zdrave laso? Fellerjeva prava Elza Tannocbina po-rnada za rast las doseže bujno lase I Zapreči prhal, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K. No. III U K. K temu močno turovo milo za umivaujeglaveSK. šam-pon 1 K. Mazilo za brke 1-tO K in 2-50 K. /ElSa Mučijo Vas kurja očesa?. Fellerjev >&'.»/ pravi turistovski jgmtk. obItž učinkuje .^S^^gafgMSSSm brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih ^^aMKeS^^im? i-urjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene mf*^ * trde kože! Mala škatljica 3*50 K, velika ška-j^m-S^ŠS^^M tlja 5-50 K. — Zcftte še kaj? Fellcrjeve Wj .fiM/ Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 5 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, l škatlja 5 K. — Fellerjev inentolni urtnik zopci glavo- in zobobol 1 škatljica 3-50K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špccijalni 27 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 I£ naprej. Najfinejši Hoga-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 6 I< in 16 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLEB, lekarnar, SSubica Bonja, Elza trg 134. _____________Hrvatska. Ijornofn •p1 Lissavrvica, mohairščetka lamalustre, krstne ijuj^bju JU garniture, vezala za črevljola, sukanec, kvač-kanec, bombaž za nogavice in za vezanje, stenj, brisače, žepni robci, robci za glavo ovratnice, kop.osrtrakovi, kro-nen-svila, čipke in vezenja vseh vrst, moške in ženske nogavice, dreta in sploh vse vrste druge drobnine in galanterije. i m g vsi KrnnjsKl umi laEor: ^'Jat:" Liči Ud. 861 •mBssmsmmgmsasEm KOLONUflLNO f" ---- r Najcenejša dobava na debelo vsakovrstno blaga d. d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje obleke. Ljubljana. Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburgoua ul. 3, ovratnike, zapest niče in srajce. — „mara" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užlgalice, žveplo, koruzo, oves, moko ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo sanio na debelo po zmernih cenah (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška al. 12, Telefon 106. Brzojavk Finctos. PODRUŽNICE Novo mesto Glavni trg Maribor Gosposka ul, 38 Kočevje štev. 39. SPECERIJ5K0 p® g m. s II v i Anton Cerne \ a, GRAVEUR v logo vsakovrstnega v Liu&Siasss, Dunajska eesSa 17, kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet ln mehkih ovratnikov. je ustanovila oddelek za kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. v zabojih po 15 kilogr. Kavo Caj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja 'po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Sprejema; V življenskcm oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku, zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po ekspl oziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. V. Marsano Centrala Podružnica: CELJE, Breg 33 pr? iinnnf stafolS proti srbegic > ga*iam, H0yy y & MCI JU j i lišaiu' kožn- Opuščajem .u;... ULJI v« zali le vaj te v vasi najbližji iuia.ru priznano m zdravniško priporočeno Br. FLS8CH-3V0 izvirno SKAB0F0RI - MAZILO. Ne maže ne barva, biez deha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okoUco: Ribari Snšnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trg. m širite „$3ovenca"g Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Liubliani« (7 da ta konzorcij »Slovenca«. Jugoslovanska tiskarna v LiublianL *"! """ "! *!! !! "UP "!!U""P7 !UP77U"P !!!" U!"!!" 7!!UU! "P7P!