NoN vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA februar 1994 cena 120 SIT št. 69 Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept Pekarna liram, Trdnjava I Kočevje Telefon : 855-558 Družina Henigman TRDO DELO SE SLEJ ALI PREJ OBRESTUJE Upravljanje kočevskih športnih objektov KADROVSKA KUHINJA PRED INTERESI ŠPORTA? Brezposelnost V RIBNIŠKI OBČINI SKORAJ 1500 BREZPOSELNIH Gospodarsko interesno združevanje PRVO ZDRUŽENJE RIBNIŠKO KOČEVSKIH PODJETNIKOV? Bankrot NK Avto Bum NADALJEVATI IZ NIČ? PRVI NAGRAJENEC DRUŽINE FUJI Predstavljamo vam VARSTVENO DELOVNI CENTER RUFAC POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Nudimo vam: ' na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWING( vse modele RENAULT kratke dobavne roke za ostale modele omejeno zalogo vozil po stari ceni rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov novo na servisu - programsko diagnostiko preme-optiko Vljudno vabljeni v prodajni slon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 Del. čas: 7.30 -12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-19.00 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA KOVINOTEHNA 0 Reška c. 23, tel. 061/853-621, fax 851-613,Opekarska 41 a., TRGOVINA KOVINAR Ribnica, tel. 861-064, del. čas od 8.00-18.00, sob. 8.00-12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. baterije ARMAL bela tehnika GORENJE splakovalnik CIKLON kotel TVT kotel ITPP cisterne za kurilno olje oljni gorilec JOANNES motorne žage JONSRED cisterne CREINA elektro material cevi - črne in pocinkane sanitarna keramika - 4 delna garnitura oljni gorilec LIBELA radiatorji AKLIMAT K 200, K 350, K 500, K 650, K 900 radiatorji OCEAN radiatorji JUGOTERM TV sprejemniki GORENJE, PHILIPS šivalni stroji SINGER, ELNA mali gospodinjski aparati MOULINEX, GORENJE IZREDNO UGODNO: kmetijska mehanizacija in traktorji ZETOR, glasbeni stolpi od 17.000 do 51.000 SIT! NUDIMO ŠE: servisne usluge za vodovod in centralno, dostavo na dom z možnostjo nakupa na kratoročni ali dolgoročni kredit, postavitev in montažo kotlov za centralno ogrevanje in cistern za kurilno olje za isto ceno! Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 7.000 SIT na 2 čeka, nad 10.000 SIT na 3 čeke brez obresti., za gotovinski popust nad 12.000 SIT 5% popust! UVODNIK Da je letošnje leto Mednarodno leto družine, smo pisali že v prejšnjih Novih novicah. Pisali smo predvsem o stiskah, ki tarejo dandanes pravzaprav že prav sleherni proračun, družinskega pa še toliko bolj. Družinsko življenje prestaja hude preizkušnje ne samo zaradi pomanjkanja sredstev za preživetje, saj denar ni in ne sme biti osnovno gibalo tako pomembne skupnosti. Srce in motor družine je bila in ostala Ljubezen, spoštovanje in neskončna toleranca do vseh članov. Za tako pomembne kvalitete pa je potrebna odrasla, zrela osebnost staršev, ki znajo in zmorejo te svoje kvalitete prenašati na svoje otroke. Najbolj žalostno dejstvo je, da so prav zgoraj naštete kvalitete dandanes najmanj cenjene. Važen je namreč samo denar! Mlade, ki se podajo na skupno življensko pot, nihče poprej ne pripravi na zahtevno družinsko življenje. Prav žalostno je, da je potrebno za vse dosti manj pomembne stvari v življenju obiskovati razne tečaje, šole in fakultete, le življenja samega smo se prisiljeni učiti iz lastnih napak, ki pa so dostikrat lahko prav usodne. Marsikdo namreč prepozno spozna, da je prav družina tista (ne glede na to, kdo vse so njeni člani), ki lahko naredi človeka neskončno srečnega, lahko pa za veke vekov izgubljenega v sebi in v vesolju. Sreča izvira iz notranjosti človeku in zastonj jo iščemo v še tako mikavnih materialnih dobrinah. Najti srečo v sebi pa je najteže... VSEBINA AKTUALNO...................4-5 Ali sc bo s kočevskim športm in objekti upravljalo bolje je odvisno od izida spopada , ki se je vnel med občino in ZTKO. NOVE NOVIČKE...............6-7 Na eni strani brezposelnost in razsulo na stanovnjskem področju na drugi pa poskusi podjetnikov, da si pomagajo v združenju. PREDSTAVLJAMO VAM........10-11 Varstveno delavnem centru je za varovanec lepo poskrbljeno, pa tudi sami si znajo združiti prijetno s koristnim. VAŠ INTERVJU.................8 Ana, oba Jožeta in Lucijo poleg družinskih vezi druži tudi skupno delo in zabava MLADO PERO..................15 Tk T NOVE ^ N o vicE NOVE NOVICE izdaja NOVE NOVICE s.p.., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica : Darja D. Hafnar. Novinar in lektor : Stanc Hafnar. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič Organizacija: Kuxuria d.o.o.. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in sc zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva : Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : NOVE NOVICE 51310-685-1349. UREDNICA AKTUALNO Upravljanje s kočevskimi športnimi objekti KADROVSKA KUHINJA PRED INTERESI ŠPORTA? Da je predvsem dvoranski del kočevskih športnih objektov povsem neutrezen ravni dosežkov kočevskih športnikov, je bilo tudi na straneh tega časopisa prelitega že veliko črnila. V nemoči, da bi se karkoli spremenilo v globalu, so se bili športni delavci prisiljeni ukvarjati vsak le s svojim klubom in se niso pretirano obremenjevali s tem, da pred njihovimi očmi razpada uprava Zveze telesnokulturnih organizacij kot krovna športna organizacija in upravljalec športnih objektov. Kljub temu, da šport v zadnjem času precej več pripomore k promociji Kočevja kot npr. gospodarstvo, se z njim dosti več kot z zagotavljanjem sredstev iz proračuna za amortizacijo objektov in dela sredstev za tekoče delovanje klubov ni ukvarjala. Propad glavnih sponzorjev kočevskega športa žal sovpada z največjimi klubskimi uspehi in s tem povečanimi potrebami klubov po osnovnih prostorskih in finanačnih pogojih. Odhod dosedanjega upravnika objektov in koordinatorja športne dejavnosti v eni osebi, Cveta Arka, iz ZTKO pa je naenkrat sprožil plaz leta zatajevanih ambicij vseh vrst, ki utegne pod sabo pokopati še tisto malo, kar je kočevski šport doslej vsaj za silo držalo skupaj. Svoje vizije imajo tako predsedstvo ZTKO kot izvršni svet v povezavi s KS Kočevje mesto, na zadnjem zasedanju kočevske skupščine pa se je izkazalo, da ne gre toliko za spopad različnih vizij kot predvsem osebnih ambicij oz. kadrovsko kuhinjo. Vodstvo kočevske skupščine je kadrovske in organizacijske zaplete v ZTKO želelo prenesti na vsebinski nivo z organizacijo problemske okrogle mize o kočevskem športu, za kar pa je iz opozicije takoj dobilo očitek, da se po churchilovo izogiba takojšnjemu reševanju čisto konkretnih zapletov Poslanci kočevske skupščine najbrž niso pričakovali, da sc v na videz čisto formalni točki dnevnega reda o prenosu upravljalskih pravic nad tclcsnokulturnimi objekti iz ZTKO na KS Kočevje - mesto skriva tako eksploziven naboj. Tovrsten sklep je z utemeljitvijo, da pomeni racionalizacijo računovodskih stroškov ZTKO, sprejel že kočevski IS, "za vsak slučaj" pa ga je dal še v potrditev kočevski skupščini. Po tem predlogu naj bi s sredstvi, zbranimi od najemnin in iz proračuna za vzdrževanje športnih objektov, upravljala KS, sredstva za strokovno delo ZTKO in dejavnost društev pa bi sc računovodsko vodila kar na občini. Na ta način prihranjen denar za računovodske storitve bi povečal osnovo za vzdrževanje objektov ali samo dejavnost klubov. Takemu predlogu je odločno nasprotoval predsednik zbora KS v kočevski skupščini in član predsedstva ZTKO Stanc Pogorelec, ki je stopil v bran dosedanji organi-zarnosti ZTKO z neločljivo povezanostjo upravljanja objektov s športno strokovnim delom. Priznal je pomanjkljivosti v zadnjem obdobju, ki so bile zgolj posledica osebnostnih lastnosti dosedanjih kadrov, to pa naj bi sc rešilo z novim sekretarjem ZTKO, za katerega je že konce lanskega leta izšel razpis. Vsi objekti, npr. kegljišče in teniška igrišča,po njegovem mnenju tudi niso v občinski lasti, zato skupščina ne more odločati o njih, objekti na splošno pa sc ne vzdržujejo ne boljše ne slabše kot druge šolske stavbe. Poslanec in tajnik KS Kočevje - mesto, Borut Hočevar, je utemeljeval predlog . za prenos upravljanja športnih objektov pod KS še dodatno s tem, da je predsednik ZTKO sam prišel k njemu s predlogom, da bi prevzel Arkovo mesto. Po nekajdnevnem premisleku pa je Hočevar prišel do spoznanja, da bi bil s svojimi izkušnjami sicer pripravljen reševati nastali položaj v ZTKO, vendar le v okviru KS, ki jamči tudi za racionalizacijo. Zavzel sc je za ločitev športnega dela od upravl-jalskcga in zavrnil vse morebitne očitke na njegovo nekdanje delo v ZTKO. Zavzel sc je tudi za to, da bi ZTKO izpeljala razpis za športnostrokovnega delavca do konca, saj bi sc tako poslanci na podlagi konkretnih imen lahko odločali o morebitnem prenosu upravljanja športnih objektov. Poslancem je tako. v polemiki med Pogorelcem in Hočevarjem postalo jasno predvsem to, da sc v predlogu o prenosu upravljanja skriva predvsem problem, kako sc znebiti odvečnih kadrov na ZTKO in kako primerno zagotoviti nove ljudi, ki bi bili pripravljani prevzeti odgovornost za usodo športa in objektov. Nekateri so podprli Hočevarja in v njem videli človeka, ki je sposoben v ZTKO vrniti red in perspektivo, drugi pa so v poseganju IS preko KS v kočevski šport videli začetek konca dosedanjih resda precej po domače, vendar še vedno funkcionalno urejenih odnosov v ZTKO, kjer sc je vedno našel kakšen tolar za to ali drugo dejavnost, da le ni potonila. Kdo bi bil na tak način še pripravljen kot profesionalce delati v kočevskem športu,je morda jasno le najožjemu vodstvu ZTKO, znano pa je, da so sc na razpis za tako precej nehvaležno delovno mesto prijavili le trije kandidati. Če drugega ne, s skupščinsko debato sc je vsaj javno odprla doslej v ozkih krogih varovana kočevska športno-upravljalska scena, ki vsaj formalno nosi odgovornost za 28 registriranih društev s preko 1.()()() aktivnimi športniki. Borut Hočevar, tajnik KS Kočevje - mesto V sedemdesetih letih na ZTKO nisem delal slabo, saj se je tedaj zgradilo večino objektov, v desetih letih po mojem odhodu pa nobenega. Ni res, da bi delavcem ne izplačeval regresa, nasprotno, mednje sem razdelil celo svojega. Bistvo mojega predloga, ki sem ga napravil na pobudo predsednika ZTKO Jožeta Goršeta je, da bi se KS ukvarjata z upravljanjem objektov, strokovnjak pa z delom na športnem področju. Za računovodska dela se sedaj plačuje računovodkinjo in še neko računalniško firmo, vse pa bi se dalo opraviti brez dodatnih stroškov v sedanjem obsegu dela na KS, čeprav smo tudi tu opravili racionalizacijo iz 6 na 2 zaposlena in da ni več nobenih rezerv. Ne trdim, da bi šlo pod KS z objekti na boljše, imam pa voljo in izkušnje. Odločno sem proti privatizaciji objektov, mogoče se je dogovarjati le o najemu. Ker je skupščina dodelila objekte v upravljanje ZTKO,se mi zdi edino prav, da tudi o prenosu upravljanja na KS odloča ta organ in ne le izvršni svet. Kdor me pozna, ve, da sem za red in disciplino, pa tudi po stroki sem v telesni kulturi. Imam vizijo ureditve bazena in telovadnice, vendar je bolj za zasebno rabo, da se ne bi kdo okoristil z njimi na moj račun ali pa da mi ne bi kdo očital, da manipuliram z njimi za pridobitev upravljanja nad objekti... Jože Gorše, predsednik ZTKO Kočevje Večina članov predsedstva ZTKO je menila, da bi ne bilo dobro, če bi z objekti ne upravljala več TKO, ker bi več denarja šlo v objekte. Občina nas je zaradi tega stališča blokirala, saj hoče zmanjšati število zaposlenih. Po našem mnenju bi potrebovali vsaj tri ljudi za funkcijo, ki jo je opravljal Arko: vodjo športnih objektov, vzdrževalca športnih objektov in sekretarja ZTKO oz. človeka, kihi se strokovno ukvarjal s koordinacijo klubskih dejavnosti. ZTKO Stane Pogorelec in Borut Hočevar med polemiko na skupščini čaka še reorganizacija po novi zakonodaji v športno zvezo, grozi ji prenos lastnine objektov pod republiko, v tej dejavnosti pa je še cel kup drugih negotovosti, zaradi katerih se je zelo malo ljudi javilo na razpis. Mislim, da se napr. učitelj telesne vzgoje res le stežka odloči, da bi zamenjal zanesljivo službo s tako negotovim poslom. Na bližnji seji bomo razpravljali o prijavljenih kandidatih.... Slane Hafnar Krajani Remihove ulice Dolga vas, Kočevje JAVNO PISMO ODGOVORNIM PRI SO KOČEVJE Zgodilo se je, česar smo se krajani Dolge vasi že dolgo bali. Zopet prometna nesreča, ponovno smrtna žrtev. Tokrat smo izgubili 17-letnega mladeniča, ki ni nič hudega sluteč hodil v popolni temi in se na žalost staršev, sorodnikov, prijateljev in sosedov smrtno ponesrečil. Tvegano je napovedati drugačen razplet te nesreče ob upoštevanju cele vrste čejev. Nekaj pa lahko zanesljivo trdimo. Ce bi bilo križišče pri pokopališču v' Dolgi vasi, kjer se je nesreča pripetila, razsvetljeno, bi obstajala bistveno večja verjetnost, da bi voznik avtomobila pešca pravočasno zagledal. Med Dolgo vasjo in Kočevjem to ni bila pira žrtev, to dobro vedo, vendar na žalost, tako se zdi, te tragedije obravnavajo le kot številke. Se naprej nas je strah, kajti posebno v zimskem času, ko se noč prej prične in ko je na robu ceste večja količina snega, so naši šolarji, ki se vračajo iz popoldanske izmene pouka, še naprej žive tarče vsak dan gostejšega prometa. Pa to ne velja samo za šolarje. Vedeti moramo, da še vedno precej ljudi pešači ali se vozi z avtobusi, ki ustavljajo na 'postajališčih' brez osnovnih varnostnih pogojev. Skoraj neverjetno je, da so praktično vsa avtobusna postajališča med Ljubljano in Faro lepo in varno urejena, kar pa ne velja za postajališča od Kočevja do Livolda. In to navkljub velikokrat postavljenim zahtevam tako v KS kot organom SO Kočevje. KOLIKO ČASA ŠE TAKO IN Z/l KAKŠNO CENO? -1() podpisov stanovalcev NOVE NOVIČKE Šolstvo OTVORITEV NOVE ŠOLE V FARI V ponedeljek, 17. januarja, so v Fari otvorili prvo fazo gradnje nove šole, druga faza pa bo predvidoma končana do začetka naslednjega šolskega leta. O pomembnosti nove obmejne šole priča že sama prisotnost kar lepega števila slavnostnih gostov iz republike, tako so bili tistega dne v Fari navzoči predstavnika ministerstva za šolstvo in šport, državna sekretarka Tea Valentič in Niko Žibcrt, prisotni pa so bili tudi mnogi kočevski veljaki. Prva faza, ki obsega okrog 600 kvadratnih metrov prostorov, je za Faro, predvsem pa za njene najmlajše prebivalec, velika pridobitev, saj obsegajo od učilnic do prostorov za malo šolo, od zbornice do pisarne in sanitarij. Kljub že zdajšnji veliki pridobitvi pa sc šolarji že veselijo naslednjega šolskega leta, ki jim bo prinesel poleg nove športne dvorane, kuhinje in tehnične delavnice tudi računalniško učilnico. Po besedah ravnateljice šole, ga. Vere Cimpričcvc, je tudi denar za drugo fazo gradnje že zagotovljen. Blokada proračuna OBČINA DOLŽNA AGENCIJI NA RAČUN ITASA Na kočevsko občino so ob prehodu v novo leto začeli iz vseh mogočih koncev istavljati račune za stare grehe in premalo premišljene poslovne poteze. Na regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine so pristojnemu organu precej grobo ponovno podali negativno mnenje o trasi ceste ob Kolpi, tokrat v zvezi z iskanjem soglasij za lokacijsko dovoljenje za odsek ceste na odseku Glad-Loka-Kuželj, ki je bila speljana mimo obstoječega kolovoza. Dela potrebnih sredstev, ki naj bi jih ustno zagotovili v vodstvu državnega zbora za obnovo Šeškovega doma, še vedno ni od nikjer, za nameček pa je Agencija za sanacijo bank blokirala kar četrtino letnega proračuna občine zaradi neodplačanih dolgov. Na zadnjem zasedanju kočevske skupščine je predsednik IS seznanil poslance, da je Agencija za sanacijo bank blokirala 3 miljonc DEM proračunskih sredstev zato, ker naj bi se bivši slad občinskih rezerv zadolžil pri banki ža kredit, ki naj bi ga potem v Itasu porabili za plače delavcem. Itas je šel medtem v stečaj, občina pa je zavrnila plačilo tega kredita, ki naj bi ga poravnali državni organi ah pa naj Agencija nastopi kot upnik v stečajnem postopku Itasa namesto občine. Na tako poslovanje kočevske občine je reagiral poslanec mag. Vinko Fhntar, ki je opozoril na neodgovorno vladno vmešavanje v gospodarstvo kljub trditvam, da tega ne namerava početi in da so sc odgovorni zavedali, da bo prišlo do izvršbe. Svoje trditve je podkrepil tudi z ugotovitvijo, da na tak in podoben način stečajni upravitelji in razni "managerji" uspešno ropajo Kočevsko. št. 69 I Občinska stanovanja NEPREBAVLJIV ZALOGAJ Na kočevskem stanovanjskem področju se v letošnjem letu niti v daljni prihodnosti po ugotovitvah direktorja stanovanjskeslužbe Antuna Gašparca obeta nič dobrega, kljub pomanjkanju standardov na državnem in občinskem nivoju pa so le napravili občinski program za leto 1994. 327 stanovanj je bilo v kočevski občini prodanih po stanovanjskem zakonu, občini pa je ostalo v lasti in stem dobesedno na "grbi" 312, večinoma nefunkcionalnih stanovanj. Zaradi nenormalno nizkih najemnin bi bilo potrebno ob vrednosti stanovanja 1.500 DEM/m2 pobirati najemnino kar 100 let, pa še nobenih vlaganj bi ne smelo biti. Poleg nemogočih razmer v objektih z mešanim lastništvom sc je začel pojavljati tudi problem pri novih lastnikih, ki finančno niso sposobni prispevati k vzdrževanju poslopij in bi jim lahko grozile tudi prisilne izselitve. Krona stanovanjskih problemov pa so Romi,ki so na vrhu vseh natečajev. Večinoma ne plačujejo najemnin in jih ljudje ne marajo v blokih. Na zadnjem zasedanju kočevske skupščine pa so sc končno približali rešitvi zapletov s pravilnikoma o oddaji službenih in profitnih stanovanj. Upravičenci do službenih stanovanj naj bi bili poleg ustanov in zavodov, katerih ustanovitelj je skupščina občine, tudi srednja šola in gimnazija, stanovanja na TZO 18-20 pa so opremili kot profitna in jih bodo ponudili v najem najboljšemu ponudniku za izhodiščno ceno 4 DEM/m2. Brezposelnost V RIBNIŠKI OBČINI SKORAJ 1.500 BREZPOSELNIH V začetku letošnjega leta so na Uradu za zaposlovanje v Ribnici povzelidejansko stanje na področju zaposlovanja na zadnji dan lanskega leta. Vodja urada Andrej Smole je poudaril, da je 30% nezaposlenost nekoliko nižja, kot bi jo spričo stečaja Rika lahko pričakovali. Med skupaj 1479 brczposlenimi osebami je tretjina žensk, 480 oseb je brezposelnih zaradi stečaja, 578 pa je ugotovljenih trajnih presežkov. 335 je mlajših od 25 let, ll8 pa jih išče prvo zaposlitev. Zanimiv je tudi podatek, da je med brezposelnimi kar 613 oseb s IV. stopnjo izobrazbe. In kaj je do konca leta vsaj deloma omililo še večji pitisk na urad za zaposlovanje? 120 oseb sc je prekvalificiralo v lesne delavce (INLES), 70 oseb v tekstilne, 60 oseb pa sc je samozaposlilo s pomočjo urada oz. sredstev za dokapitalizacijo in drugimi programi. Dr. Rudi Koncilja MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA Predavanje v sredo, 2.2 ob 18. uri v Miklovi hiši. Vabljeni št. 69 L NOVE NOVIČKE Gopspodarsko interesno združevanje PRVO ZDRUŽENJE PODJETNIKOV? Tako kot drugje po Sloveniji je tudi na našem koncu dozorela ideja o združevanju malih podjetnikov na podoben način, kot so v Obrtno zbornico povezani obrtniki ali v Gospodarsko zbornico predvsem družbena podjeta. Iniciativni odbor je na ustanovitev Kluba podjetnikov Zahodne Dolenjske povabil preko 300 zasebnih podjetij iz obeh občin, na Jasnici pa se jih je v sredo, 19. januarja, zbrala dobra desetina. Na srečanju so udeleženci izrazili svoja pričakovanja od bodoče oblike njihove organiziranosti in si namesto ' predlaganega kluba izbrali t.i. gospodarsko interesno združenje (GIZ), ki ga omogoča nova zakonodaja in ki omogoča tudi komercialne vidike združevanja članov. Ustanovnega zborašo se udeležili tudi predstavniki področne GZ, ministrstva za gospodarske dejavnosti in predsednica GIZ Podjetnost iz Ljubljane Majda Turk, ki ji je kot moderatorki uspelo podjetnike izzvati tudi v polemična razmišljanja. Matija Cetinski, direktor podjetja KOSS iz Kočevja,je kot uvodničar dopustil udeležencem svobodno izbiro, za kakšno obliko organiziranja naj bi sc odločili. Sam je predstavil kot morebitni vzorec uspešno Društvo podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, gostitelj Anton Kovač pa je svoj objekt na Jasnici ponudil za brezplačni sedež društva. Turkova je orisala drugačne, gospodarstvu bolj prilagojene oblike organiziranosti podjetnikov, ki jih spodbuja pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. GIZ je tako najenostavnejša oblika združevanja, saj ga lahko ustanovita že dva podjetnika, če le imata zanj poslovni interes, GIZ Podjetnost pa je npr. razvil že lepo število dejavnosti: od promocijskega, likvidnostnega in štipendijskega sklada do organizacije seminarjev, pravne pomoči in časopisa Barometer za svoje člane. Ko je na pobudo Turkove sleherni od udeležencev po mikrofonu izrazil svoja pričakovanja od bodoče organiziranosti, je postalo jassno, da so začetne ambicije bodočih članov kljub njihovim vsakdanjim podjetniškim težavam precej manjše. Večina bi jih v združenju trenutno želela najti le odgovore na dilemo obrt ali podjetje, ki jo vnaša nova zakonodaja, nekateri bi si radi navezali le nova poslovna poz-nastva, si izmenjali informacije o poslovni morali poslovnežev na našem koncu ali si odprli možnosti za kompenzacijske posle v domačem okolju, kjer smo med sabo tako ali drugače poslovno povezani. Ob koncu medsebojne predstavitve so udeleženci spontano ugotovili, da so z udeležbo na Jasnici interes po združevanju izpričali predvsem tisti zasebniki, ki od občinskih ali državnih razvojnih programov niso prejemeli nobenih sredstev. Odsotni, pa tudi nekateri prisotni, naj bi dobili ponude za članstvo v nckaterihdrugih podjetniških združenjih, saj naj bi bilo v Kočevju hkrati še nekaj poskusov interesnega povezovanja zasebnikov. Kljub temu, da se zbor na Jasnici sicer ni zaključil s formalno ustanovitvijo društva, ampak le z načelnim soglasjem o potrebi po ustanovitvi samostojnega gospodarskega interesnega združenja (GIZ Jasnica?), ostaja to najresnejši poskus organiziranja malih podjetnikov na našem koncu. Zastavili so si tudi zdrave temelje v dobesednem pomenu besede, saj je zbrano družbo brezplačno pogostil z zdravim bio prigrizkom znani zeliščar Maršič iz Škofljice. S. H. OBRTNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! S.l.l. 1994 je stopil v veljavo nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig. Glede na to, da se je število predpisanih poslovnih knjig (sistem enostavnega knjigovodstva) močno povečalo, vam nudimo v našem servisu vodenje knjigovodstva za vašo dejavnost po konkurenčnih cenah. Pričakujemo vaš klic na tel. 851-826 in 852-461. Vodenje poslovnih knjig tudi za podjetja! NOVE NOVIČKE št. 69 Fotografija PO DRUGEM PREDAVANJU IZŽREBALI PRVEGA NAGRAJENCA DRUŽINE FUJI Ribniški foto atelje Foto TONI je v petek, 14.februarja v Miklovi hiši izpeljal že drugo v vrsti mesečnih srečanj ljubiteljev fotografije. Koristna predavanja uveljavljenih mojstrov fotografije se uspešno združujejo s promocijo "Družiune Fuji" kot oblike klubskega združevanja pod pokroviteljstvom svetovno fotografske znamke in uveljavljenega ribniškega fotografa. Tokrat je bil s fotoaparatom nagrajen tudi prvi njen član, naslednje srečanje pa je napovedano za 11. februar ob 18.30 uri. Galerijo Miklove hiše so zopet dodobra napolnili ukaželjni amterski fotografi iz bližnje in daljne okolice, ki sta jim predsednik društva fotografov Ferucio Hrvatin in mojster fotografije Niko Mušič razkrila še nekaj skrivnosti, ki jih je skorajda nujno treba poznati za dober posnetek. Poleg uravnavanja globinske ostrine mora fotograf paziti tudi na občutljivost in druge lastnosti filma, ki jih danšnji prizvajalci fotografskega materiala označujejo z različnimi kraticami. Na prikazanih diasih so sc prisotni učili tudi kompozicije, kar bo osrednja tema tudi februarskega klubskega srečanja, le da bosta tarat mojstra kometirala vrline in hibe di-asov in fotografij, ki naj bi jih udeleženci prinesli s seboj. Ob koncu so izžrebali še srečnega člana "Družine Fuji" LEONA LAVRIČA iz Ribnice, ki je dobil fotoaprat Fuji v vrednosti 200 DEM. Enako nagrado bodo izžrebanemu članu podelili tudi 11. februarja, poleg tega pa bosta le članom podeljeni še dve Fuji nagradi, zato vas Foto Toni vabi, da sc pravočasno včlanite po tel. 860-569 v fotoateljeju na Gorenjski c. 6 v Ribnici ali na samem predavanju. Srečni nagrajenec Leon Lavričbo z novim fotoaparatom lahko naredil še vcliiko uspelih posnetkov. Nagrado mu je slavnostno izročil lastnik ateljeja Foto Toni Tone Prus. UGODNOSTI DRUŽINE FUJI: • . .j , , •; ; V-. - - firf# jičkV* i» r' ♦ 10% popust pri vseh uslugah ♦ enkrat letno razvijanje in izdelava slik brezplačno ♦ vsak 100. član "Družine Fuji" dobi za nagrado FOTOAPARAT znamke Fuji v vrednosti 200 DEM ♦ vsak mesec bomo med člani izžrebali dobitnike fotoaparata znamke Fuji v vrednosti 200 DEM ♦ v zimskem času organiziramo brezplačne strokovne seminarje z mojstri fotografije iz Slovenije SAJ NI RES? PA JE! ♦ barvni film vam razvijemo in izdelamo slike v 1 uri (cena slike 29 SIT!) ♦ pri nas kupljen barvni film vam razvijemo zastonj (plačate le slike!) ♦ v 5 minutah dobite povečavo 15X21 cm ♦ za dva ali več prinešenih filmov v razvijanje in izdelavo slik vam podarimo barvni fini ZAPLETLA SE JE V VITEU 10. 1. sc jc v Tekstilni tovarni Jurjeviča zgodila delovna nezgoda s hujšimi posledicami za delavko C.D..Pri nadzorovanju stroja jo je za delovno obleko zagrabil vitclj in jo vrgel čez stroj, ki ga jc prisebni sodelavec hitro izključil. Kljub temu je utrpela hude poškodbe, med drugim tudi na hrbtenici. STREL Z MESARSKO PIŠTOLO 11. januarja sc je z mesarsko pištolo hudo poškodoval B.F. iz Strug. V čelo si jc nameril mesarsko pištolo in sprožil, dejanje iz obupa pa jc storil pod vplivom alkohola. ZASLEDOVANJE Z NOŽEM 12. januarja se je na policijsko postajo zatekel B.M. iz Kočevja in potožil, da mu z nožem sledi T.S., državljan ZRJ, s katerim jc bil že večkrat v sporu. Ovadenega so policisti prijeli, vendar brez noža in pod vplivom alkohola. Sodnik 'za prekrške ga jc kaznoval s 15 dnevi zapora, po prestani kazni pa sc bo moral zagovarjati še pred sodiščem. ODKRILI VLOMILCA Mladoletnega vlomilca, ki je 11. januarja iz lokala Slanica v Kočevju pobral denar in ključe za igralne avtomate, so policisti odkrili zaradi njegove neizkušenosti. Za sabo je namreč pustil dovolj očitne sledove. ROMI KOT STORILCI KAZNIVIH DEJANJ Zaradi nasilja dveh Romov se jc 13.1. zatekel na policijo Rom B. S.. Napadalca naj bi sc spravila nanj v njihovem naselju pri Nemški vasi, ga zbila na tla in obrcala. Poškodovala sta mu glavo, še hujše nasilje pa so preprečili tamkajšnji prebivalci. Za grob obračun ni bilo pravega vzroka, zoper nasilneža pa so napisali kazensko ovadbo. Za čistilno napravo v Hrovači so odkrili zapuščeno Z 750, za katero so policisti ugotovili, da je bila ukradena na Rašci, storilec pa naj bi bil mladoletni Rom B.R. iz Kočevja. Našli so ga v ribniškem romskem naselju in ga izročili PP Rudnik. 18. 1. je občanka sporočila na policijo, da ji jc iz parkiranega avtomobila v Gornjih Lepovčah zmanjkala dcnarnicia s 60 DEM in 700 SIT. Tatvine sta osumljena dva novomeška in en "domač" Rom, vsi pa so mladoletni. Istega dne so prijavili v Gornjih Lepovčah tatvino 6 zabojev sokov Jumbo tudi iz tamkajšnjega podjetja KVM, storilci pa so isti kot v prejšnjem primeru. RAZBIJALI STEKLENINO 16. januarja je neznani storilec razbil izložbeno steklo 120X50 cm prodajalne Mistery Shop v Kočevju in iz notranjosti odnesel ročni kalkulator v manjši vrednosti, kot je napravil škode. Neznani storilec pa se jc še istega večera znesel tudi nad prednjimi žarometi vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču pred klubom Pagat na TZO. Ribničanu K.I. je povzročil za 50.000 SIT škode. ROBO HITRO PREPRODAL 18.1. je v Žimaricah K.F. prijavil vlom in tatvino črne jakne, fena in likalnika. Policisti so odkrili storilca P.G. in pri njem odkrili jakno, ostalo robo pa so zasegli pri kupcu. P.G. so kazensko ovadili. SREDI RIBNICE POD AVTO 18.1. jc očitno vinjena hodila po Ribnici Š.M. iz Kočevja in nenadoma prečkala cesto izven prehoda za pešce v trenutku, ko jc po četi pripeljal P.V. Kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Pešakinja je zadobila lažje telesne poškodbe. TRČENJE NA GRIČU 21. januarja zjutraj je P.T vozila osebni avto proti Ljubljani, v nepreglednem ovinku na Griču pa jo je začelo zanašati zaradi neprilagojene vožnje razmeram na cesti. Zapeljala je na nasprotni pas in trčila v nasproti vozečega BMW, ki ga jc vozil Š.F..Vozilo je odbilo 10 m s ceste, nastala pa je tudi velika materialna škoda. VLOM V SILI 18.1. se stanovalka v Kočevju ves dan ni odzvala pozivom sorodnikov, naj jim odpre. V strahu, da se jc zgodilo najhujše, so se zatekli na pomoč na kočevsko policijo, ki jc v stanovanje vstopila na silo. Lastnico so našli poškodovano zaradi padca (ni bilo znakov nasilja) in jo odpeljali v ZD KOčevje. IZGON ZARADI ŠTEVILNIH PREKRŠKOV 21.1. je bil zaradi številnih prekrškov tujemu državljanu (Hrvatu iz BIH) izražen ukrep prepovedi vrnitve v Slovenijo za eno leto. Kaplja čez rob je bilo posojanje vozila vozniku brez vozniškega dovoljenja, kaznovan pa jc bil med drugim tudi zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola. POPRAVKI V 68. številki Novih novic je prišlo do neljubih napak v tekstu V NOVOLETNI NOČI POVOŽEN DO SMRTI. Ponesrečenčevo ime je MLADEN MARKOVČIČ, nesreča se je zgodila približno pol ure po polnoči,zadcl pa ga jc voznik Z 750. V 67. številki pa jc prišlo do napake pri predstavitvi Trgovine Mojca v Prigorici, ko smo lastnico lokala MOJCO SEVER pomotoma preimenovali v Marijo. PREDSTAVLJAMO VAM št. POGOVOR Z DEFEKTOLOGINJO IN TERAPEVTKO Za pogovor z defektologinjo NANČO MOHAR in delavno terapevtko BRIGITO KLJUN sem se odločila zato, da bi pobliže predstavila delo VDC-ja in prizadevanje prizadetih ljudi do dela. Mnogi imajo te ljudi za pošasti, mislim pa, da lahko sami pomislite in ugotovite, ali se motijo. *Kaj je pravzaprav bilo tisto, kar vaju je gnalo -vleklo v ta poklic? Odgovor: V bistvu sva si obe želeli pomagati duševno prizadetim, posebno otrokom. *Kaj so delavnice pod posebnimi pogoji (DPR), v bodoče pa varstveno delovni center (VDC)? Odgovor: VDC je ustanova, kjer prizadeti človek ohranja svoje sposobnosti in pridobiva nove. Naši varovanci opravljajo lažja dela, ki so prilagojena njim. Izdelujejo izredno lepa ročna dela - tapiserije, gobeline, vezenine in podobno. Te izdelke med drugim tudi prodajo. *Ali je veliko odraslih prizadetih v Ribniški dolini? Odgovor:Po statistiki Centra za socialno delo je teh ljudi v občini 50 do 60. Devet jih je vključenih v VDC, nekaj jih je v zavodih po Sloveniji, na žalost pa jih je veliko tudi še doma. Za le-tc si prizadevamo, da bi jih vključili v VDC ali jim kako drugače pomagali. *Kaj je značilno za duševno preizadetega človeka? OdgovonDuševno prizadeti, tako otroci kot odrasli, so manj sposobni oziroma nesposobni za sampstojno življenje, zato je bistvo našega dela v tem, da jih naučimo določenih opravil, ki jim olajšajo vaskdanje življenje. S tem, ko znajo več, sc čutijo bolj samozavestni. ♦Zakaj se mnogo otrok in tudi nekaj odraslih boji duševno prizadetih ljudi? OdgovonTi ljudje so večino svojega časa oziroma življenja živeli doma, skoraj izolirani in t.i. zdravi ljudje z njimi niso imeli stika. Če pa česa ne poznaš, sc tega bojiš. ♦Ali so v resnici nevarni? Odgovor: Ravno nasprotno. Zelo radi sc pogovarjajo, zelo so radovedni in potrebujejo veliko razumevanja. Tina Opeka, novinarski krožek OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica OBRTNA ZBORNICA RIBNICA objavlja BORZO POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI RIBNICA Oddamo ali prodamo: /. Prostor v velikosti 18x15x5 m, centralno ogrevanje, primerno za skladišče ali delavnico, lokacija v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem 2. PODSTREŠJE v centru Ribnice oddamo v najem za ureditev poslovnih prostorov (pisarne, predstavništva...) 3. POSLOVNI PROSTOR vel. 12 m " poleg uprave Inlesa, oddamo v najem 4. POSLOVNI PROSTOR vel. 50 m~ centralo ogrevanje, voda, telefon, obrtniški el. priključek primeren za proizvodnjo, obrt ali storitve,v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem Najamemo: LV najem vzamemo POSLOVNE PROSTORE v velikosti cca. 150 m~ za proizvodnjo manjših galanterijskih izdelkov iz lesa, po možnosti v prostorih bivše kasarne 2. Na dovolj prometni lokaciji v Ribnici vzamemo v najem LOKALČEK cc.a 20 m' za trgovinico. 3. V najem vzamemo PISARNO od 25 do 40 nf v pritličju, zaželen telefon in primeren dovoz 4. LOKAL-TRGOVINICO za prodajo frizerskih preparatov vzamemo v najem 5. Manjši GOSTINSKI LOKAL vzamem r najem V prihodnje nameravamo objavljati borzo storitev oz. ponudbo in povpraševanje po delu in prostih kapacitetah na osnovnih sredstvih, zato vas naprošamo, da sporočate svoje želje in potrebe. Vse informacije dobite v pisarni Obrtne zbornice Ribnica vsak delavnik od 8. do 14. ure ali po telefonu 861-556, fax 860-449. Sekretar: Pavle Hočevar Zadnja novica v t) POGIN RAKOV V SAJEVCU Ribiška družina Ribnica je 23. januarja opazila pogin rakov v potoku Sajevec, ki je zelo bogato poseljen s tem zaradi onesnaženosti naših voda vedno redkejšim vodnim življem. Razmere v potoku so si ogledali strokovnjaki Zavoda za ribištvo in po nekaterih ocenah naj bi poginilo več tisoč rakov ter drugih živali, ki se zadržujejo na rečnem dnu. Vzroke pogina raziskujejo inšpektorji, ribiči pa so že prepričani, da je potok onesnažila Tekstilna tovarna Jurjeviča, ki tehnološke odpadke odvaja neposredno v Sajevec. Več o škodi in krivcih v naslednji številki. MALI OGLAS Prodam novo hišo v centru Ribnice. Hiša je konfortna. ima urejeno centralno kurjavo, kabelsko TV, telefon...Takoj vseljiva. 33 ali o64 21 59 40. Tel. 061 06 Ribnica - Kočevje VARSTVENO - DELOVNI CENTER Pred kratkim so se delavnice pod posebnimi pogoji, ki pokrivajo ribniško in kočevsko občino, preimenovale v Varstveno - delovni center Ribnica in Kočevje. Sedež centra je ostal isti, t.j. na Vlahovičev! ulici 4 v Ribnici. Prostor, ki je vse premajhen za vse, ki so vanj že vključeni, predvsem pa za tiste, ki bi se vanj radi vključili, pa se prav zaradi prostorske stiske ne morejo, si je center preuredil iz navadnega pritličnega stanovanja v ribniškem najbolj urbanem stanovanjskem naselju. Center, v katerem je trenutno zaposlenih 14 za delo sposobnih prizadetih ali delno prizadetih varovancev, starejših od KS let, obstaja v Ribnici v tej obliki od leta 1989, -čeprav segajo njegove korenine v leto 1986. Takrat so začeli na pobudo Društva za pomoč duševno prizadetih Ribnica in Socialnega skrbstva Ribnica izvajati najprej le klubsko dejavnost. Ta je obsegala najprej delo s starejšim duševno prizadetimi iz Ribnice le enkrat mesečno, kmalu pa so sc s starši umsko prizadetih dogovorili, da bodo izvajali svojo klubsko dejavnost dvakrat mesečno. Klubsko dejavnost je že takrat vodila NANČA MOHAR, z njo pa tudi MAJDA IRT, sicer defektologinja za DPO na osnovni šoli s prilagojenim programom v Ribnici. Prostore za izvajanje dejavnosti je dala v uporabo OŠ Jože Petek (bivša šola s prilagojenim programom). V letu 1987 je klubska dejavnost potekala enkrat na teden, vodila, pa jo je OLGA ČERNE, spec. pedagoginja zgoraj omenjene šole. Tudi v letu 1988 je klubska dejavnost potekala enkrat tedensko, vodila pa jo je specialna pedagoginja CVETKA STARC. Koncem leta 1989, točneje 4. decembra, je v Ribnici začela delovati Delavnica za delo pod posebnimi pogoji. OŠ Jože Petek zaposli v ta namen dve strokovni delavki: BARBARO MATE in ANICO MOHAR, vodja DPP pa je ravnateljica OŠ Jože Petek. Sprva je v delavnico vključenih sedem varovancev s področja občine Ribnica, januarja 1990 pa sc jim pridruži še varovanec iz ljubljanske občine Vič, v juniju istega leta pa še pet varovancev iz kočevske občine. V tem času prihajajo Varovanki pri usivarjnjit v ribniškem varstveno delavnem cebnru varovanci v DPP med sedmo in osmo uro zjutraj, odhajajo pa med trinajsto in štirinajsto uro. Vsi, razen varovanca iz ljubljanske občine, imajo organiziran poseben brezplačen prevoz. V delavnici je v letu 1991 enajst varovancev, sedem iz ribniške, štirje pa iz kočevske občine. Njihov glavni kooperant je v tistem času Bojan Zgonc, ki jih kar pogosto zalaga z delom. Čas, ki jim ga ni zapolnilo kooperantsko delo, so zapolnili z lastnim programom: izdelavo tapiserij, gobelinov, prtičev in raznih drobnih tehnik (cofi, verižice...). V tem letu sc varovanci tudi prvič odpravijo na skupno letovanje v Strunjan za teden dni. Imeli so sc lepo in upajo, da letovanje ni tudi zadnje. V septembru 1992 je v delavnici 12 varovancev, kmalu sc jim pridruži še varovanka iz Kočevja. V delavnice prideta dve novi strokovni delavki, NANČA MOHAR in CVETKA STARC. V vodstvu pride do sprememb, saj od januarja 1993 DPP spada pod Center za socialno delo in vodstvo delavnice prevzame ga. MAJDA VRH. V tem času prevzamejo tudi izdelavo suhe robe (ribniški šopki), center dobi tudi novo strokovno moč, BRIGITO KLJUN. Septembra 1993 sc udeležijo športnih iger DPP v Sevnici. Za novo leto so izdelali lepe čestitke in jih tudi kar uspešno prodali. Marca so dobili več novih kooperantskih del: sestavljanje značk za zapore na Igu, lepljenje škatlic za zobotrebce, zlaganje časopisa...V marcu 1993 so organizirali razstavo ročnih del v ribniški Miklovi hiši. Razstava je bila prodajna, vsebovala pa je ročna dela varovancev: tapiserije, pletene okraske, gobeline, lutke in drobne uporabne predmete iz blaga... V juniju so začeli s kosili na OŠ France Prešeren, ki so za varovanec brezplačna. Julija so odšli na enotedensko letovanje v Strunjan s sedmimi varovanci. V tem času sc je pokazala potreba po podaljšanju bivanja varovancev v DPP, zato gredo odtlej domov šele ob 14, 30. Želja staršev pa je, da bi delavnica prerasla v celodnevno varstvo. Zato so cilji strokovnih delavcev DPP in staršev, da bi nekoč prišli tudi do bivalne skupnosti. Darja D. Hafnar VAŠ INTERVJU št. 69 j Družina Henigman TRDO DELO SE PREJ ALI SLEJ OBRESTUJE Malo je ljudi na našem koncu, ki ne bi poznali Ane in Jožeta Henigman, lastnice in lastnika trgovine Hani v Ribnici. Že zato ker sta se med prvimi v Ribnici polotila odpreti privatno trgovino z mešano robo. Pisalo se je leto 1989 in v samem centru Ribnice je bila noviteta vredna še toliko več pozornosti, saj je zrastla na temeljih stare podrtije, ki že leta nazaj ni bila nobena dika strogega centra Ribnice. Kljub vsem težavam in zapletom, ki sta jih podjetna lastnika imela z raznimi dovoljenji in gradnjo sta Ana in Jože pogumno zaplavala v trgovske podjetniške vode. Prej sta namreč videla že toliko sveta in se prizkusila v toliko različnih delih,da sta spoznala, da le trdo delo na trdnih temljih lahko zagotovlja varno življenje, v katerem si mirne vesti lahko privoščiš tudi ksakšen teden eksotičinih počtnic... *Oba izhajata z dolenjevaškega konca. Ana:Doma sem iz Blat in sem najmlajša od treh sester. Po končani osnovni šoli sem sc vpisala na trgovsko šolo, saj me je od vedno veselilo delo z ljudmi. Tako sem sc izučila pri Mercatorju, v nekdanji 'Zelenjavi'. JožcJaz pa izhajam iz Prigorice. Pri hiši nas jc bilo pet otrok, trije bratje in dve sestri. Prav zanimivo jc, da smo šli vsi trije bratje še kot mladi fantje s trebuhom za kruhom po svetu. Starejši jc bil dolga leta v Ontariu, srednji brat pa jc, tako kot jaz, delal v Nemčiji. *Kdaj sta začutila svoji podjetniški žilici? Jože: Pravzaprav sc jc začela moja podjetnost z željo po lastnem avtomobilu. V vojski in potem na pripravništvu na Rikotu sem sanjal le o tem, kako bi lahko čimprej prišel do svojega avta. V Nemčiji sc je dalo v tistih časih sorazmerno hitro priti do dobrega vozila in kar nekaj fantov z našega konca nas jc šlo prav s to željo na delo v tujino. Seveda sc jc potem nekaj let, kolikor smo mislili ostati na začetku, zavleklo v precej daljše obdobje. Tam sem tudi sam prvič začutil, kaj sc pravi delati, pa tudi kaj sc pravi dobro zaslužiti. Ana:Šc kot pravo frkljo, imela sem jih komaj kaj več kot osemnajst, me jc Jože očaral, ko jc bil na dopustu. Takrat jc namreč že delal v Nemčiji. Ljubezen sc jc vnela na hitro in nahitro sem sc tudi odločila. Odšla sem z njim v Nemčijo prav v času, ko sem zaključila pripravništvo. V Ncmčji sem potem delala vse, od zobne asistentke do točajke in trgovke. Dela sc pač nisem branila, pa tudi mlada in polna energije sem bila. Tudi po rojstvu hčerke Lucije nisem nehala delati, le delo sva si z Jožetom razporedila tako, da je bil vsak nekaj časa z otrokom. *Kdaj ste se vrnili iz Nemčije? Ana:Z Jožetom sva sc odločila, da greva domov v Slovenijo takrat, ko jc Lucija dopolnila šest let in sc jc zanjo začela bližati osnovna šola. Mislim, da smo sc kar prav odločili, saj jc imel otrok že tako na začetku šolanja s slovenskim jezikom nemalo težav. No, kmalu sc jc Lucija privadila našemu jeziku in jc potem nekaj časa nemški jezik celo odklanjala. Jožc:Lcta 1972, leto dni po poroki, sva z ženo kupila hišo v Ribnici. Tako sva imela že od samega začetka najine skupne poti v tujini skupni dom tudi v Sloveniji. Nikoli si nisem želel ostati v tujini za zmeraj. V Essnu sem preživel deset let, Ana pa osem let, ko sva sc leta 1978 odločila za dokončno preselitev v Slovenijo. *Je bilo v domovini težko začeti vse znova? Ana:Nckaj časa smo seveda potrebovali, da smo sc vključili v za nas novo okolje. Sama sem sc prav kmalu zaposlila pri Mercatorju, bila prodajalka na galanteriji po otvoritvi blagovnice, potem sem bila v skladišču pijače pri Radoniču...No, od tam pa sem šla na svoje. Jožc:Takoj po vrnitvi iz Nemčije sem uvozil bager, saj jc bilo tisto št. 69 leto zadnje, ko smo imeli zdomci še olajšave pri uvozu strojev. Lotil sem sc privatnega posla, garal in garal in prej ali slej sc ti lastno delo tudi obrestuje. Počasi sva z Ano prišla do kapitala, ki je bil potreben, da sva sc lahko lotila adaptacije prostorov na Seškovi ulici in potem odprla trgovino 'Pri Hani’. Ana:Naj povem še to, da sva v glavnem vsa gradbena dela opravljala v lastni režiji, predvsem Jože je garal. To velja tako za trgovino kot kasneje za bistro 'Lucija'. *Tudi vajina potomca, v Sloveniji se vama je po vrnitvi rodil še sin, gresta po vajinih stopinjah... Ana:Hčerka Lucija je praktično takoj po šolanju odprla bistro, ki je za trgovino. Sama vodi svoje posle in zaenkrat ji gre zelo dobro. Sin Jože, ki sc nama je rodil v Sloveniji leta 1981, pa obiskuje šesti razred osnovne šole in je pravi talent za jezike. Jožc:Lucija res kar nadaljuje najino delo, kako pa bo z Jožetom, se še ne ve. Je pa priden in marljiv fant. Moram pa res kar oba otroka pohvaliti, saj sta, vsaj zaenkrat, oba zelo delavna. *Kako si delite delov družinskem podjetju? Ana:Jožc ima veliko dela z nabavo in vzdrževanjem, sama sem v trgovini, hči ima čez glavo dela v bistroju, veliko je dela z administracijo in je že tako, da če popusti eden, mora bolj trdo poprijeti drugi. V pomoč so tudi delavke v NOVE ^ N o vicE trgovini in bistroju, hkrati pa je treba zaslužiti tudi za njihov dohodek. Ko pa pridemo domov, sc o poslu ne menimo, pa tudi pri zabavi ga pustimo ob strani. Jožc:Ana je bolj za papirje in za delo z ljudmi, jaz pa sc raje lotim dela, pri katerem sc takoj vidi, kaj je storjenega. Trgovino in bistro smo spravili pod streho, treba bi bilo urediti še vrt, tudi zgornja nadstropja so urejena bolj na grobo...V načrtu imam še veliko stvari, venadr kot pravi pregovor 'halčc sc po riti merijo’ in ni ga čez miren spanec z zavestjo, da te ne tiščijo ’pufi’. *Lansko leto se je po Ribnici šušljalo, da ste bili na dopustu v Tunisu... Ana:Rcs smo bili. Pravzaprav smo bili le mi trije, Lucija je jasno že prevelika, da bi še hodila z nami na dopust. Bilo je res enkratno in VAŠ INTERVJU I za tisti teden, kolikor je trajalo potovanje, lahko rečem v imenu vseh treh, da je bil enkraten. Od hotelov do francoske hrane in pijače, od izletov po obalah in puščavah do prevozov z jccpi in kamelam (...Enkratno! Jože:Za vse nas je bilo to tudi zelo poučno potovanje. Za tri dni smo šli recimo v okviru agencije, ki je organizirala celotne počitnice, na izlet v notranjost puščave. Pot je bila dolga okrog 1250 kilometrov, potovali pa smo prvo po kamniti, potem pa po peščeni puščavi. Prevažali smo sc z jccpi, zajahali kamele, meni je vodič vrgel celo kače okrog vratu... No, marsikaj zanimivega smo doživeli. Ana:Zamc je bilo šokantno, kako tam živijo ženske kot drugorazredna bitja, jasno pokrita in brez vseh pravic. Tam ljudje gradijo hišo le do prve plošče, spijo na kamnitih posteljah ali kar na tleh...Če sc Evropejce odpravlja na izlet v Tunis. mora nujno prespati v najboljših hotelih, sicer utegne biti grdo presenečen. *Ko si vzamete dopust, ga torej znate izkoristiti. Kaj pa počnete najraje, kadar imate proste trenutke? Ana:Vsi radi smučamo in gremo tudi radi na morje ali v toplice, sin Jože pa od vseh lepih reči na svetu najraje lovi ribe. Moram reči, da je kar dober ribič in da mu njegovo ribiško srečo marsikdaj lahko zavida celo odrasel dolgoletni ribič. Darju in Slane Hafnar Iz družinskega albuma: ANA in oba Jožeta v beduinski opravi na vročem puščavsem soncu. Novo v Dolenji vasi MARKETU "T' SE JE PR1DUŽIL ŠE BISTRO 'T' Že pred letom dni smo ob otvoritvi samopostrežne trgovine Market T napovedovali tudi skorajšnjo otvoritev bistroja v sosednjih prostorih velike stanovanjske hiše z značilnima nadstreškoma na Lončrski ulici 62 v centru Dolenje vasi. Podjetna zakonca Trdan sta držala besedo in v času pred božičem res odprla sodobno opremljen lokal, ki bo pravo veljavo dobil v letnem času. Bistro T sc odpira namreč v smeri proti bližnjemu gasilnemu domu in športnemu igrišču, kjer je v Dolenji vasi vedno živahno. Vmes je le ozek zapuščen travnati pas, ki bi si ga Trdanova želela s soglasjem krajevne skupnosti opremiti z rekviziti za otroško igrišče, da sc bodo najmlajši lahko prijetno zamotili ob obisku staršev v trgovini ali bistroju. Stari del Dolenje vasi s takšnimi podjetnimi težnjami vse bolj oživlja in postaja s številnimi obnovljenimi poslopji v okolici tudi prijetno zaokrožena celota. Pa še to: če vam zmanjka plina, se z njim lahko po novem oskrbite pri Trdanovih v Dolenji vasi. eSBEMÖZ; ^GREGORČIČ, aool 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 00' PRI BEMOZU DOBITE: gotov beton za vgradnjo gramoz vseh granulacij kritine armature veziva opeke stavbano pohištvo betonsko galanterijo keramike dimnike ter zunanje in notranje kamine INFORMACIJE TER POSLOVNO - RAZSTAVNI PROSTORI V KOČEVJU, FRANKOPANSKA UL. 7 TEL./FAX 851-198, BETONARNA MOZELJ TEL. 804-150 Delovni čas 8.00-I8.OO, sobota 8.00-12.00. POZOR! ZA NAKUP MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV /ŠKORNJEV/ POKLANJAMO KUPON. PRI NAKUPU 5 PAROV PRI ŠESTEM NUDIMO 50% POPUSTA. IZKORTISTITE PRILOŽNOST! RAZPRODAJA zimske otroške, ženske in moške obutve NOVO ženske in otroške bombažne nogavice (pisane in enobarvne) zelo kvalitetne zaščitne kreme za usnje št. 69 N OVI c E MLADO PERO I j Alojz Žele NAJSTAREJŠI UČENEC OŠ STARA CERKEV V Stari Cerkvi smo praznovali 150. obletnico šolstva. Dan šole smo proslavili z javno prireditvijo v šolski telovadnici, o kateri smo že pisali tudi na straneh vašega in našega časopisa. V Koblarjih, v vasici blizu Stare Cerkve, pa živi g. Žele, ki je obiskoval šolo v Stari Cerkvi že davnega 1921. leta.(J. Žele se je rodil I. 1915 v Prestranku pri Postojni. S starši so se preselili v Ložine pri Kočevju. Od tam je kot šestleten deček hodil v šolo peš v Staro Cerkev. Nekaj časa je družina živela tudi v Slovenski vasi, nato pa so se preselili v Koblarje, kjer živijo še sedaj. 42 let je delal na železniški postaji v Kočevju, kjer mu seveda tudi ni bilo prijetno, saj je moral delati v vseh vremenskih razmerah. Pa vendar pravi, kako prijetni so spomini na tiste čase. Na obisk h g. Želeju sva se odpravili dve sedmošolki, Barbara in Tina. Zanimalo naju je predvsem njegovo šolanje v Stari Cerkvi. *G. Žele, šolo v SC ste obiskovali od leta 1921 pa do leta 1929. Koliko razredna šola je bila? G. Žele: Takrat smo imeli šcstrazrcdnico, sedmi in osmi razred pa sta imela pouk samo enkrat na teden in to ob četrtkih. ♦Koliko časa je trajala ena šolska ura? G. Žele: Ena šolska ura je trajala kar celo uro, t.j. 60 minut. *Ali ste morali nositi šolsko uniformo? G. Žele: V šolo smo hodili v svojih oblekah, ki smo jih nosili tudi doma. *V čem ste prenašali šolske potrebščine? G. Žele: Prenašali smo jih v majhnih, doma sešitih nahrbtnikih. *S čim in kam ste pisali? G.Žele: Pisali smo s posebno vrsto kamenja, podobnega kredi, pisali pa smo na kamnite tablice. *Ali se še spominjate, kateri učitelji so vas učili in kako ste jih morali imenovati? G. Žele: Imenovati smo jih morali gospod in gospa. Ja. spominjam se, kdo so bili moji učitelji. V prvem in drugem razredu me je učila Amalija Erker, v tretjem Franjo Erker, četrtem Helena Krcincr, petem in šestem Helena Rcm, sedmem Antonija Čok in osmem Franc I ločevar. ♦Ali je pouk potekal v slovenskem jeziku? G. Žele: Ja, vsega smo sc že učili v slovenskem jeziku. ♦Ali se še spominjate, kakšne kazni ste dobivali za določene prekrške? G. Žele: Ja, tega sc še najbolje spominjam. Ali so nas s palico tepli po dlaneh ali pa smo morali ostati zaprti po pouku. Včasih pa kar oboje. ♦Katere šolske predmete ste imeli? G. Žele: Takole je bilo: od prvega do osmega razreda smo imeli verouk, čitanje, pisanje, računstvo, marstvo in obliko, petje. Ocenjevali so tudi vedenje in pridnost, od drugega do osmega razreda smo imeli še risanje in telovadbo, od drugega do četrtega razreda nazorni pouk in domoznanstvo in od petega do osmega razreda še srbohrvaščino. ♦Ali so morali v šolo hoditi vsi ali le tisti, ki so hoteli oz. imeli dosti denarja za šolnino? G. Žele: Takrat smo morali v šolo hoditi vsi otroci. ♦Bi lahko primerjali šolo danes in včasih? G. Žele: ja, včasih nismo imeli v šoli niti malice niti kosila, kar sedaj imate. Takrat smo bili za vsak prekršek kaznovani s tepežem, kar sedaj niste. Danes imate govorilne ure in roditeljske sestanke, mi jih nismo imeli. Drugače smo pisali in nismo imeli toliko učenja, kot ga imate danes. ♦V katero šolo bi raje bodili: v vašo ali v današnjo? G. Žele: Raje bi hodil v današnjo šolo, čeprav bi sc moral več učiti. G. Žele nima iz svojih šolskih let nobene fotografije, nama pa je z veseljem pokazal svoj izkaz o šolskem uspehu. Katere predmete so imeli, je že sam povedal, ocenjevali pa so takole: vedenje -popolnoma pravilno, pravilno, manj pravilno in nepravilno; pridnost - prav dobra, dobra, zadostna in nezadostna;napredek -prav dobro, dobro, zadostno in nezadostno zunanja oblika pismenih izdelkov - prav lična, lična, manj lična in površna. Sicer pa je bila v prvih letih njegovega šolanja najboljša ocena še 1, kasneje seveda ne več. DOBRO JE VEDETI ■•T NOVE NovicE INLES Ribnica, d.d. Objavlja inles (INLES) Trgovina d.d. JAVNO DRAŽBO za prodajo zemljišč, ki se nahajajo v Ribnici na industrijskem območju INLES-a in Meles-a med Partzansko cesto ter industrijsko cesto ležeče na parcelnih številkah 134, 136, 145/1, 126/1, 126/2, 126/3, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 137, 145/2, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 155/1, 156/1, 155/2 in 156/2. Posamezne parcele se bodo prodajale tudi delno. Skupna površina zemljišč, ki je namenjena prodaji, znaša približno 33. 000 m2. Zemljišče je delno komunalno opremljeno, saj je dostop iz obstoječih javnih cest,v bližini je tudi javno vodovodno in električno omrežje. Izklicna cena zemljišča je 17 DEM/m2 plačljivo v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Ljubljanske banke, d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov plačljivo na žiro račun prodajalca št. 51310-601-13219 SDK Kočevje, Ekspozitura Ribnica, v roku 5 dni po sklenitvi pogodbe. Vse stroške evcntuclne parcelacije ter plačilo prometnega davka prevzame kupec. Kupec uredi tudi prenos zemljišča v zemljiški knjigi. Zemljišča bomo prodajali po principu " videno - kupljeno". Javna draža bo v četrtek 10.02. 1994 ob 9. uri v sobi za goste v INLES Ribnica, d.d., na Kolodvorski 22 v Ribnici. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo predložiti izpisek iz registra in pooblastilo, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% od izklicne vrednosti zemljišča, za katerega bo licitiral. Varščino sc vplača na žiro račun prodajalca ali pa sc sredstva deponira pri blagajni Inles Ribnica, d.d., Kolodvorska 22, Ribnica, ter sc pred začetkom javne dražbe predloži potrdilo o vplačani varščini. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili takoj po končani dražbi. Uspešni kupec mora skleniti pogodbo na dan javne dražbe. Če kupnina ne bo plačana v roku, ima prodajalec pravico razdreti pogodbo, vplačano varščino pa zadržati. Če prodajalce pogodbe ne razdre, ima pravico zaračunati zakonite zamudne obresti. Kupec bo nastopil posest takoj po vplačani kupnini. Ogled zemljišč je možen po predhodnem dogovoru po telefonu 861- 411, int. 206 ali 242 ob delavnikih od 7,30 do 16. ure. Direktor INLES Ribnica, d.d. Janez Lesar, dipl. ing. OPTIK > Vam v svojih prostorih nudi kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev VSE VRSTE STEKEL: ♦ foto občtljiva, ♦ bifokalna, ♦ foto plastična, plastična, ♦ stanjšana (TITANIO), ♦ progresivna.. JANEZ POZNIČ Vrvarska 3, 61310 Ribnica,tel.:860-367 LUPE, VRVICE, VERIŽICE, ETUIJI, SPREJI PROTI OROSITVI MINERALNIH IN ORGANSKIH LEČ DELOVNI ČAS: ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 ure torek, četrtek in petek od 9.00 do 16.00 ure št. 69 DOBRO JE VEDETI I GRADBENIŠTVO Pripravlja in svetuje Andrej Rus, inž. gradb. PRIPRAVE NA GRADNJO Pod pripravo na gradnjo v tem zapisu ni mišljen tisti fizični začetek gradnje kakršnegakoli objekta ampak priprave, ki jih je možno izvesti na papirju in s pogovori s strokovnjakom pred samo pridobitvijo ustreznih dovoljenj. Namen takšne priprave je, da se investitor s pomočjo strokovnjaka lažje odloči tako glede ustreznih postopkov pred pristojnimi organi kakor tudi glede velikosti posega v prostor. Ko sc investitor odloči, da bo prihranjeni denar investiral v gradnjo objekta, je to odločitev sprejel na osnovi ali svojih stanovanjskih (bivalnih) potreb ali na osnovi poslovne odločitve. V vsakem primeru mora investitor najprej razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava pričeti z gradnjo. Naslednji korak je vpogled v prostorske načrte območja, kjer leži zemljišče. Vsak investitor sc mora zavedati, da je v vsaki lokalni skupnosti sprejet prostorski načrt, ki med drugim določa tudi meje zazidljivosti posameznega mesta, vasi ali zaselka. V kolikor investitorjevo zemljišče leži v okviru zazidalnega območja, ima investitor začetni pogoj za gradnjo objekta izpolnjen. Opozoriti pa moram tudi na naslednje: v mnogih primerih je zazidalno območje razdeljeno na posamezne dele, v okviru katerih je možna le določena vrsta zazidave (npr. stanovanjsko naselje, industrijska cona ali podobno). Tako investitor ne more računati na to, da bo v okviru območja, ki je namenjeno stanovanjski zazidavi, lahko gradil recimo industrijski objekt. Vsak investitor pa bo v sklop priprav na gradnjo preveril tudi komunalno opremljenost oziroma možnosti priključka bodočega objekta na posamezne komunalne vode (cesta, vodovod, elektrika in drugo). Naslednji korak, ki ga bo naredil vsak pravi investitor, pa je izdelava idejne zasnove objekta. To lahko razdelimo na programsko zasnovo in na idejni projekt. V kolikor investitor namerava graditi stanovanjski objekt, sc s programsko zasnovo analizira investitorjeve bivalne zahteve, način življenja in tudi že vsklajcnost objekta s pogoji iz prostorskega načrta. Z idejnim projektom pa sc na osnovi zahtev in želja investitorja, ki so razvidne iz programske zasnove, določi notranja zasnova objekta in velikost gabarit objekta. Sc bolj pomembni pa so navedeni koraki, če sc investitor odloča za gradnjo poslovnega objekta. V tem primeru pa bo strokovnjak (projektant) izdelal bolj obširno programsko zasnovo, iz katere bodo razvidni vsi potrebni podatki, ki so pomembni pri načrtovanju takšnega objekta. Največji povdarck je ponavadi na tehnološkem procesu, ki se bo odvijal v načrtovanem objektu. Tehnološki proces je osnova za določitev zasnove in velikosti poslovnega prostora, kol tudi pomožnih prostorov, ki so potrebni za nemoteno delovanje objekta ob upoštevanju posameznih predpisov, pravilnikov in standardov. V tej fazi načrtovanja sc predvidijo tudi osnovni parametri za potrebe po komunalnih priključkih kot tudi kapacitete teh priključkov. Posebna pozornost pa naj velja reševanju problema odpadnih snovi, ki sc pojavljajo pri odvijanju tehnološkega procesa in stopnja ogroženosti okolja. Ponavadi sc v tej fazi že predvidijo posamezne vrste odpadkov, stopnja nevarnosti odpadkov, možnosti odvoza, deponiranja ali uničenja odpadkov. Z upoštevanjem navedenih postopkov sc ponavadi investitor in načrtovalec približata najugodnejšemu ekonomskemu rezultatu in tudi končni rešitvi problema. Vsakemu investitorju pa vsekakor priporočamo, da sc odločijo za opisan način reševanja priprave na gradnjo pred pridobivanjem potrebnih soglasij, vsekakor pa pred izdelavo lokacijske dokumentacije. Hvunoni ROZALKOMERC d.o.o Kolodvorska 14, Kočevje tel., fax: 061/851-113 žiro račun: 51300-601-50176 KUPCI POZOR! -LADA - STARE CENE! Posredujemo prodajo vozil vseh ostalih proizvajalcev. Dobava TAKOJ! Krediti - brez pologa, leasing! ŠKODA LADA Novo: PEUGEOT STARO ZA NOVO! POOBLAŠČENI SERVIS HYUNDAI -LADA (podjetje L&d, Ljubljanska c. 65, tel. 853-971) KINO KOČEVJE V. času od 1 .do 13. 2.. 94 vam ponujamo naslednje filme in vas vabimo na ogled: ♦ LJUBICA; OTROK JE NARASTEL (ameriška družinska komedija) ♦ SAM DOMA ll.del (ameriška komedija) ♦ ALADIN ( celovečerni risani film Walta Disneya, dobitnik 3 Oskarjev za glasbo) ♦ ORLANDO (brirtanska melodrama) TRGOVINA Pod kozovčkom L» Vesel ® (061) 866-208 Zavrti 6, 61317 Sodražica poe» fcozowcion c Šeškova 31 Ribnica tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 15.30 do 19.00 sob. od 8.30 do 12.30 • jeans hlače, jakne, srajce, termo hlače • zimske jakne, puhovke, bunde . špichoze, pajkice, puloverji, jope, nogavice, rokavice, kape • otroški programi UKAHILHICA —^POSOJl LISICA Kmetijsko (io/d.uskc II 1’okrajine KOČEVSKE • varčevanje in kreditiranje malih pravnih oseb in obrtnikov • hranilne vloge • tekoči računi • izplačevanje plač in pokojnin • menjalnica LAST in POSESTy —/ZASTAVLJALNICA // Kr o met i h« picrim Minami ' ji Bor/no Posredovanje J • promet z nepremičninami • zastavljalnica • finančni nasveti Roška 8, Kočevje,tel.: 853-777,853-830 Gorenjska c. 7 (pri zavodu za zaposlovanje) Ribnica BOUTIQUE lotos NOVO NOVO NOVO NOVO vse za vas spodnje perilo,srajce, -jij--fa puloverji, obleke... ^ SVETOVNO ZNANE ZNAMKE^^ ART FASHION STORITVENO PODJETJE Wpro fesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4, Kočevje, delavnice Reška 25(novil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezen/ni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. lasba je stara, kot je staro človeštvo. S človeškim razvojem se je razvijala tudi glasba. Spreminjali so se okusi, vsi narodi so si izoblikovali svojo nacionalno zvrst, ki pa se vse do današnjih dni ni kaj bistveno spremenilo. Seveda naši predniki niso poznali elektronskih instrumentov, ojačevalcev in mikserjev zvoka, poznali pa so petje, ki se je na srečo ohranilo in se tudi v bodoče ne bo spremenilo. Petje so spremljali z glasbili, ki so jih naredili doma. In prav to originalno glasbo razvija glasbena skupina, ki jo vam predstavljamo danes in ki jo boste slišali in videli na našem velikem pomladnem žuru Ostanimo prijatelji. J PRIFARSKI MUZIKANTI so tamburaška skupina iz Fare ob Kolpi na Kostelskem. S pesmijo in vižami že od leta 1987 oživljajo in ohranjajo kostelsko ljudsko izročilo. Z blagoglasjcm nadaljuje jrevsko Tradicijo očetov in dedov, z godčevskimi vižami pa povezuje južnejše kraje s predalpskimi predeli. Skupina spada v zvrst etno glasbe. Beseda cino izvira iz grščine in navaja kulturne, duhovne posebnosti določenega kraja. Skupina Prifarski muzikanti je po instrumentalni sestavi in vsebini muziciranja nekaj posebnega v prostoru slovenske etične glasbe. Vse bolj se uveljavlja kot reprezentančna skupina s tega področja. Temu primerno je obogatila tudi svoj repertoar. Ta poleg kostelske glasbene dediščine obsega še vrsto pesmi in viž iz preostalih slovenskih pokrajin in celo sosednjih dežel. In kako je skupina nastala? Zibelka skupina je kulturno društvo Kostel, kjer so spremljali folklorno skupino, kajkmalu pa so se usposobili tudi za samostojno igranje. Zasedba se je od pomladi 1987 spreminjala vse do leta 1990, ko se je oblikovala današnja sestava. V skupini je sedem članov, ki jih druži veselje do glasbe in dela. Vodja skupine je Martin Marinč iz Fare, igra navadno harmoniko in poje prvi bas. Valentin Južnič, prav tako iz Fare, igra bisernico, poje pa prvi bas, Marjan Lisac iz Fare igra berdo, poje pa drugi bas. Emil Bauer iz Kočevja igra brač, v pevskem delu je drugi tenorist. Miro Košir igra bugarijo, poje drugi bas, doma pa je iz Kočevja. Dušan Čebin, doma iz Kočevja, igra pri ansamblu orglice in je prvi tenorist, prava posebnost skupine pa je sedma članica Zvonka Homan iz Škofje Loke, igra tamburaški čelo in poje alt. Zvonka je s Prifarskimi fanti že od samega začetka. Z njo so se našli preko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, kjer so iskali poznavalca cino glasbe tamburaških skupin.Je tudi članica folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, naj omenim, da poleg udejstvovanja pri folklorni skupini France Marolt, vožnje na vaje v Kočevje, nastopanja z obema skupinama obiskuje še visoko šolo ekonomske smeri. Poseben zven pa dajejo skupini večglasno petje in tamburaški instrumenti. Tem je kot posebnost kostelskega ljudskega izročila dodana navadna harmonika. Tudi poreklo Kostclccv, v večini potomcev Uskokov, ter bližina mediteranskega podnebja, prispevata svojstven pečat. Temperamentu skupine zato pristoji tudi lepa mediteranska pesem, pa tudi dalmatinsko petje klap, kar sc največkrat pokaže v prostem programu. Doslej so Prifarski muzikanti nastopali na raznih kulturnih prireditvah, praznikih, otvoritvah razstav v Kočevju in Ljubljani. Nastopili so tudi v Cankarjevem domu. Skupaj s folklorno skupino Tine rožanc so igrali v Ljubljanskem mestnem gledališču. Sodelovali so tudi na promociji Slovenije, ki je bila od 21.-24. H). 1993 na Bavarskem. Ob koncu leta so imeli tudi dva samostojna koncerta v Škofji Loki. Junija 1993 so v samozaložbi izdali svojo prvo audio kaseto, na kateri je polovica skladb instrumentalnih, polovica pa vokalnih. Na njej so zbrane najboljše skladbe iz kostelskega ljudskega izročila. Sicer pa jim pri oblikovanju njihovega repertoarja pomaga Inštitut za glasbo in narodopisje iz Ljubljane. Lc-ta preuredi terenske zapise v tonske. Glasbo pa dobijo tudi od še živečega ustnega izročila, tako glasba Kostelskega , ki jo skupina igra, sega v začetek 20. stol. Pri širšem programu se opirajo na priredbe plesnih viž, ki so delo gospoda Julijana Strajnarja in gospe Tončke Maroltove. Prifarski fantje nastopajo v oblačilih, ki so bila za Kostel značilna va začetku tega stoletja, včasih pa oblečejo tudi narodno nošo.V februarju načrtujejo dva samostojna koncerta. Prvi bo v Ljubljani, drugi pa v Miklovi hiši v Ribnici. Marko Modrej Pošljite na uredništvo kupon z vašo najljubšo skladbo z letvivice Studia LE-MO in Novih novic, objavljene v prejšnji številki in podprite s svojim glasovanjem tudi vašo najljubšo skupino. Studio LE-MO bo 3 izžrebae pošiljatelje nagradil s kaseto. S>r_______________________________^ I GLASUJEM ZA SKLADBO: fftqOViNA, TtksTI obu-fg^ BOBEK Tel.: 061/852^29 Šalka vas 65, Kočevje NOVO V ŠALKI VASI: jeans hlače CASUCCI, UNICI trenirke za odrasle in otroke ženski čevlji, ženski semiš škornji otroški zimski čevlji PETAJAN usnjeni športni copati MADIGAN igrače za otroke Pri večjem nakupu možnost plačila na obroke. PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU 10 % POPUST! <\ ^Obiščite nas in se prepričajte 0^3-12, od 15-19, sobota od 9-12 Čc želite, da bo vaša pričeska modna in vedno lepo urejena, sc oglasite v frizerskem salonu A Byuty. Nudimo vam Irajno KI! K N K za poškodovano in porozno laso /a tanke in holjono laso IMATE za laso, ki so tožko kodrajo TEŽAVE S PRI 11 JAJEM? S prhljaju vas bomo rešili te nadloge. ODPRTO: ponedeljek 8.00-12.00, 16.00 -19.00 torek, sreda, četrtek, petek 13.00-19.00, sobota 7.00 -13.00 nOYO! nOYO! flOYO! Bistro & PRENOČIŠČA IZLATY Prigorica 115,61 331 Dolenja vas, tel.:864-515 ALBERT MRAK, Konca vas 8, Stara Cerkev Tel./fax 061/855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV: => montaža obnovljenih oljnih gorilcev => WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAN TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO RAZPRODAJA bunde za otroke in odrasle že za 4.900 SIT odrasle in otroške trenerke bund nogavic 390 SIT, maser COLIBRI 890 SIT body master 1.490 SIT RIBNICA, KOLODVORSKA 3 , TEL. 061/860-464 KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9 A, TEL061/851-983 TRGOVINA MOJCA Kočevje, Ljubljanska 73, (pri Petrolu) tel. 851-633 Vam nudi: * AVTOPREVLEKE za vse tipe vozil že za 3.960,00 SIT * POHIŠTVENO BLAGO za obnovo sedežnih garnitur, stolov, jedilnih kotov... Dodatna ponudba: * FAX ROLE, 30 m, 400,00 SIT odprto 10-12,, od 16-18, sobota od 9-12 št- 69 N o VvicE ŠPORTI x Bankrot NK Avto Bum NADALJEVATI IZ NIČ? Še konec lanskega leta po zaključku jesenskega dela prvenstva smo dobivali optimistične izjave vodstva ob visoki uvrstititvi NK Avto Bum, v prehodu v letošnje leto pa se je zgodba o uspehu sesula kot hišica iz kart. V javnost so prišla pričevanja o večmesečnih dolgovih Avto Burna do svojih nogometašev, lastnika podjetja in predsednika kluba Predraga Simeunoviča pa v zadnjem času zaradi velikih finančnih težav Avto Burna ni mogoče dohiti tostran Karvank. Na navo izvoljena uprav kluba mu je postavila rok do 20. januarja in ker se tudi dotlej ni prikazal ne z poplačilom ne z izjavo o svojih prihodnjih načrtih, so se bili nogometaši prisiljeni prešteti med sabo, kdo je sploh še pripravljen nadaljevati iz nič. In ostala je večina... Uprava kluba na sestanku ni z ničemer mogla jamčiti igralcem izplačila več kot tromesečnih obveznosti, saj je blagajna popolnoma prazna, večina pa tudi nima pravno veljavnih pogodb s klubom, da bi lahko izterjala večinoma ustno dogovorjene zneseke. Da gre za velike denarje, gre sklepati po Simcunovičcvi izjavi na TV, da je proračun kluba 300.()()() DEM, vendar sc je večina nogometašev že spoprijaznila s tem, da bo ob četrtletni zaslužek. Kljub temu, da jim uprava vsaj javno ni postregla z možnimi novimi sponzorji, so jim nogometaši vindividualnih pogovorih povedali svoje pogoje in jim dali še nekaj časa za ureditev razmer. Dogovorili so sc, da 23. januarja začnejo s treningi, ime kluba pa do daljnega ostane nespremenjeno, saj naj bi bilo tudi edino jamstvo, da jim bo Simeunovič ob vrnitvi morda vendarle poplačal terjatve. V klubu vztrajajo predvsem domači igralci, z izpisnico so odšli Novak, Bošnjak in Cosič, iz Ljubljane pa sc v Kočevje tudi ne vračata več Šalja in Pejkovič. Pred začetkom nadaljevanja prvenstva klub še vedno .lahko razpade, kar bi bila edina rešitev za tiste igralec, ki bi si želeli nadaljevati svojo kariero. V tem primeru bi bili igralci prosti in bi šli lahko v druge klube, ves vloženi trud in denar, vložena v nenazadnje kočevski nogomet, pa bi sc razblinil v nič. V tem času bi bilo kljub temu, da so sc reševanja kluba lotili neodpustljivo pozno, bolje najti nekaj domačih sponzorjev za preživetje čim višje v ligi, kar bi bila tudi za nove sponzorje majhna invcticija glede na ugled, ki ga je NK Avto Bum vsaj do nedavna užival v športni javnosti... S.M. • srajce, bluze, puloverje , maje • hlače, pajkice, špichoze,jakne jopiče parke • perilo • modne dodatke, izdelke iz usnja • šolski in pisarniški program VELIKA IZBIRA POSLOVNIH IN OSEBNIH DARIL. UGODNI PLAČILNI POGOJI Delovni čas:od 9.00 -17.00, sobota od 9.00-12.00 Kočevska Reka, tel. 860-102 podjetje za RTV produkcijo, Bračičeva 20, Kočevje vabi k sodelovanju pri pripravi radijskega programa “KOČEVSKI VAL novinarje, dopisnike, napovedovalce, voditelje, tehnike, športne in kulturne delavce, lektorje, glasbenike, pisatelje, pesnike, humoriste...skratke vse, ki jih zanima dinamično in ustvarjalno delo na radiu vaše prijave pričakujemo na telefon 854-321 in 855-321 i i < r T T ^^ restavracija tJILOI I kočevje tzo 20 M Jedi po naročilu, % jš pripravljene jedi (malice, kosila), ^ M® pizze (mesna, mešana, vegetarijanska, sadna), lignji na žaru (ocvrti, nadevani), # t postrvi na žaru, žabji kraki Vabiimo vas na PUSTNI PLES s «.-v j* s konzumacijo na pustno soboto in ples na pustni torek Rezervacije po tel. 854-792 ® WWWWWWfWW ************* j Rje mm { T Vabimo vas na T * PUSTNI PLES * » na pustno soboto s pustno večerjo 4 a (konzumacija 1.200 SIT) T in ples na pustni torek. * ^ Plesi ob sobotah, nedeljska kosila! ^ ^ NOVO: pedikura in depilacija ^ ************* AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica avtoprodaja Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax. 860-653, odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12.ure Na zalogi še nekaj oplovih in seatovih vozil po zelo ugodnih cenah: _______________ Gruppo Volkswagen IBIZA MODEL 93 TOLEDO OPEL-©- ASTRA l,4i GL 25.400 DEM VECTRA l,6i GL 4 vrata 28.900 DEM ASTRA 2.0i GSI 115PS 34.900 DEM CALIBRA 2.0i, 115PS 44.900 DEM SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSA OSTALA OPLOVA IN SEATOVA VOZILA, ROK DOBAVE JE 14 DNI Oveščamo ^ vas, da je TRGOVINA S .....POHIŠTVOM še vedno Vaša in naša trgovina. Pričakujemo Vas, pokličite nas! PREPRIČALI SE BOSTE O NAŠI KVALITETI! Kolodvorska 14 Kočevje Tel.: 851-113 Spoštovani kupci! • kruh iz Hrama • ob sredah sveže meso iz KRKE Novo Mesto • krvavice, pečenice • bogata izbira čistil • trenerke, srajce Del. čas od pon. do sob. od 8-12, od 15-19, ob nedeljah od 8-12. * • PRODAJALNA Livold 19, Kočevje, tel.851-355 • ženske in moške pižame že za 1.950,00 • trenerke • plišaste igrače • kava MINAS 539,00 SIT/KG Vabljeni tudi v okrepčevalnico Lili, kjer vam bomo ob petkih, sobotah in nedeljah postregli s svežimi domačimi torticami. LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE,Trg Zbora odposlancev 30 USPOSABLJANJE za brezposelne in zaposlene 1. za priučeno šiviljo 2. za turističnega animatorja 3. za turističnega vodiča 4. za vodenje poslovnih knjig 5. za skladiščnike 6. za viličariste 7. začetni, nadaljevlani tečaj strojepisja 8. higienski minimum 9. varstvo pri delu 10. gradbinec 11. specializacija - računovodja (po V.sl.) VRSTE PROGRAMOV TEČAJI 1. za vodenje poslovnih knjig 2. za komercialiste 3. knjigovodski 4. računalništva JEZIKOVNI TEČAJI angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina 1. splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3., in 4. stopnja, konverzacija) 2. specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl. komunikacija) 3. slovenščina za ncslovence PROGRAMI ZA PROSTI ČAS 1. šivanje krojenje 2. ročno, strojno pletenje 3. kozmetika 4. zeliščarstvo 5. gobarstvo 6. kuhanje in peka 7. aerobika 8. ples 9. joga SOLE 1. srednja ekonomsko komercialna V., st. (od 1. do 4. letnika) 2. trgovski poslovodja V. st. (lastniki trgovin - POZOR!) 3. poklicna trgovska IV. st. (zaposleni v trgovini -POZOR!) 4. možnost prekvalifikacije 5. NOVO - zdravstvena šola-bolničar 111. st. 6. NOVO - šola za poklicnega voznika (pogoj osnovna šola) 7. BREZPLAČNO - osnovna šola za odrasle (6. 7. in 8. razred) NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR Ponujamo vam Vse informacije možnost plačila na obroke! na tel. 851-262. O pff/ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM GORENJSKA C: 20 a, RIBNICA M&M d.o.o., Videm 20 a, Cerknica or '9o SLAKOR 50 kg SLADKOR 10 kg WEISSER RIESE ARIEL PLENICE PAMPERS 77,40/kg 86,00/kg 827,00/3kg 1.415,00/3kg 1.870,00 0^0 PŠENIČNA KRMILNA 35 kg 900,00 ^ VABLJENI! o»«'0 KVM - Software in hardware vam nudi izdelavo in instalacije vseh vrst poslovnih aplikacij na kvalitetni računalniški opremi, tel: 860 - 840 KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-530 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi. - malice (ugodno -250 SIT!) - kosila - pizze - hot dog, hamburger, sladoled v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač, , v samopostrežni trgovini v Idealu pa dobite sveže meso UGODNO: zamik čekov nad 2 000 SIT je 15 dni, nad 3 000 SIT pa 30 dni. Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d.d. VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. VELIKA AKCIJSKA PRODAJA MESEC UGODNIH NAKUPOV SUPER UGODNE CENE jedilno olje,11 156 sladkor, 1 kg 89 rjav fižol VICTORIA, 400g 69 med, 900 g 350 margarina PETRA, 500g 129 kozarci SCILA, grt. 6 kom 299 sit sit sit sit sit sit sit mešalnik GORENJE 40 23.399 PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG KDOR IŠČE, TA NAJDE ... V NAMI .Mercator JELKA .Šeškova 52 d.d. OE vabi potrošnike v vse naše trgovine AKCIJA - trajno nizke cene Stalo na zalogi več kot 30 artiklov (salame, konzerv, zelenjava, makaroni olje,kis vino, sadni sokovi, pralni praški...) ZNIŽANJE CEN DO 40%! • zimska konfekcija in obutev • zimskošportna konfekcija in oprema AKCIJSKA PRODAJA ARTIKLOV OSNOVNE PRESKRBE od 13. 1. 94 dalje Pohitite! Količine so omejene! VSE ZA PUSTOVANJE ! na oddelku galanterije v Blagovnici tolika izbira pustnih oblačil, mask, okraskov in " dodatkov.. {L .-j so „.j DOBRE STVARI SO LAHKO TUDI / POCENI!MERCATOR - VAŠ NAJBOLJŠI SOSED /J 5 t-l