Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC telefoni uredništva la oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan zjntraj Čekovni račun Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6. Severne države v sedanjem spora Protestni noti, ki ju je poslala nedavno sovjetska vlada Švedski in Norveški, je obrnila pozornost sveta na ti dve severni državi in njuno stališče v sedanji evropski vojni na poseben način, ker je do napada Sovjetov na Finsko bilo splošno prepričanje, da se tako-zvane tri nordiške države, ki so v Oslu sklenile pakt, kako bi v slučaju potrebe druga drugo podpirale v prizadevanju, da ohranijo v primeru evropske vojne strogo nevtrulnost, ne bodo nikakor zapletle v orjaški spor na evropski celini. Neprijazni korak sovjetske unije ni vznemiril samo nordiških držuv, ampak ves svet, ki si ne želi razširjenja sedanje vojne še na druge države, najmanj pa na take, ki same ne želijo in tudi dejansko ne dujejo povoda, da bi bile potegnjene v vojno. Upravičeno se je smatralo, da so ravno tri skandinavska kraljestva proti taki možnosti najbolj zavarovana in sicer tako i/, stvarnih razlogov, kakor po njihovi lastni volji in odločnem zadržanju, ki pomeni absolutno nevtralnost (razun seveda, če bi kdo te države neposredno napadel). Zato je na prvi pogled temlx>lj čudno, da je prišlo do diplomatskih korakov, ki pomenijo, da bi mogla odkrita in lojalna nevtralnost nordiških držav biti kakorkoli že ogrožena. V mednarodni politiki imajo vedno vlogo neodgovorni činitelji, ki skušajo kaliti vodo in zlasti med vojnimi dogodki skrbijo za to, da se širi vojno razpoloženje in se poglablja vznemirjenje tudi . tam, kjer bi ga ne bilo trebu, naj gre potem za plačane agente teh ali onih sil, ali pa enostavno za ljudi, ki si od vojne obetajo kakšen dobiček aii pa hočejo mogoče igrati samo vlogo tistih, ki vedno vedo več, kakor drugi. V slučaju švedske in Norveške pa so nastale v zadnjem času neke stvarne težave, ki jih obe te deželi pa ves sever sploh nista želeli, ampak sta se jih ogibali z vsemi svojimi silami. Ako to dejstvo ugotovimo, še nismo rekli, da bi imela oba vojna tabora ali eden izmed njiju namen, da bi se pozorišče vojne razširilo tudi na skandinavski prostor. To je mogoče, toda ni nujno in lahko, da izvestna propaganda enemu ali drugemu taboru to željo samo podtika. Vzrok, da se je sedaj vznemiril tudi evropski sever, je pač v tem, da se je Evropa kljub svojim velikim notranjim nasprotjem, posebno pa zaradi gospodarske blokade, ki jo izvajata tako Anglija kakor Nemčija, tako zelo zožila in v nekem oziru poenotila, da ravno tiste evropske države, ki resno mislijo in skrbijo za svojo nevtralnost, čutijo čedalje bolj, kako težko se Je izogniti nekaterim dejstvom, ki kakor vrtinec vlečejo v spor tudi druge. Vendar pa kaže zgled mnogih drugih držav, da se spretni diplomaciji more tudi to posrečiti. Neposredni povod, da je postal položaj težaven tudi za Švedsko in Norveško, je spor, ki so ga izzvali Sovjeti s Finsko, ki spada prirodno k skandinavskemu prostoru in je zgodovinsko in kulturno močno zvezana s bvedsko, z Norveško pa geografično oziroma geopolitično, kakor bomo še videli na posebnem zgledu. Zato je tudi čisto prirodno, da Švedi in Norvežani nudijo napadenemu finskemu narodu pomoč, kakor to delajo tudi druge države, tembolj, ker jih je v to obvezala Zveza narodov, ki ji skandinavske države pripadajo, čeprav so se delegati severnih držav v Ženevi vzdržali glasovanja o pomoči. Pomoč teh držav se omejuje nn to, da ne stavljajo nobenih ovir osebni inici jati vi in prevozu vojnega materijala na pomoč Finski, dočim država sama ohranja v sporu svoje sosede s Sovjeti strogo nevtralnost. Tudi formalno - pravno je to zadržanje severnih držav popolnoma pravilno, ker je sovjetska unija sama izjavila, da ni v vojnem stanju s Finsko, češ, da je s finsko vlado tovariša Kuussinena. ki jo smatra za edino zakonito, v prijateljskih odnošajih in da se bojuje samo s »sovražniki finskega naroda« ... Kljub temu Sovjeti dnl/e sedaj tako Švedsko kakor Norveško, da kršita svojo nevtralnost, dočim se v Berlinu varujejo, da bi izrekli kakršnokoli mnenje o tej stvari. Pač pa beremo v nemškem časopisju, da so dale severne države s tem, da izvršujejo sklepe Društva narodov povod k domnevi, da se ravnajo v duhu tiste politike, ki jo izvajajo sovražniki Nemčije in Sotjetske Rusije. To spravljajo v Nemčiji v zvezo z namero, ki da jo baje ima Anglija, da bi se vojna fronta razširila tudi na sever. Ne da bi se spuščali v presojo enega ali drugega stališča, je treba priznati, da sta Švedska in Norveška prišli v sedanji kočljivi položaj po neki notranji in nujni logiki razvoja, ki je pripeljal do sedanje evropske vojne. Ta logika je v tem, da je postal severni sektor Evrope spričo borbe za oblast v Evropi jako važen, in sicer prav tako za Sovjetsko Rusijo in Nemčijo na eni, kakor za Anglijo na drugi strani. Kakor skušajo Sovjeti potem, ko so ostale Dardanele kljub zavezništvu, ki so ga bili sklenili carji z zapadniina velesilama leta 1914, za Rusijo zaprte (po čigavi krivdi, nam povedo knjiga ge. Meriel Buchanan, hčerke bivšega angleškega poslanika na carskem dvoru, in spomini grofice Paley, žene strica Nikolaja 11., velikega kneza Pavla Aleksan-droviča), dobiti novo oporišče na Severnem ledenem morju, tako je Anglija zelo interesirana na veliki avtomobilski cesti, ki vodi iz Osla ob vsej norveški obali mimo severnega rtu čez Kirkenes na Finsko in odtod v hrbet Rusiji. To je tista stvarnost, ki preko vseh krink vodi borbo za velike politične in gospogarske interesa in medsebojna trenja evropskih velesil. Kljub temu sodijo, da bodo severne države prav zaradi tega svojega važnega položaju uspele, da ohranijo svojo nevtralnost in tako doprinesejo k zopetnemu uravnovešen ju evropskih sil ter k pomirjenju evropske celiue. Jugoslavija posreduje med Madžarsko in Romunijo Po vsej Evropi podčrtavajo vodilno vlogo Jugoslavije pri utrditvi miru na jugovzhodu Evrope Zunch, 23. jan. t. »Neue Ziircher Zei- tung« objavlja zanimiv dopis svojega belgrajske-ga sotrudnika, v katerem razlaga jugoslovansko-romunske razgovore. Clankar pravi, da je treba na vsa ta delovanja gledati z vidika bližajoče se balkanske konference. »Najvažnejše poglavje v južnovzliodni Evropi so odnošaji med Romunijo in Madžarsko«, tako pravi švicarski opazovalec, »in Jugoslavija je v tem oziru sprejela zelo pomembno vlogo. Romunija, ki je pred meseci še na to mislila, da bi se spričo madžarske nevarnosti rajše pobotala s Sovjetsko Rusijo in ji morda celo vrnila Besarabijo, je sedaj, odkar so Sovjeti sprejeli poraz za porazom na Finskem, popolnoma drugih misli. Vendar pa bi Romunija, na katero pritiskajo kar od treh strani, namreč od madžarske, sovjetske in bolgarske, rada spoznala, kakšno stališče zavzemajo druge balkanske države glede njenih težav. Bol- farsko nevarnost je odstranila Turčija, o je bil uspeh obiska turškega državnika Menemendzogla v Sofiji. Proti sovjetski nevarnosti so edine vse balkanske države in tukaj ugibanja niso več potrebna. Glede madžarske nevarnosti pa je napravila učinkovit poskus nedavno Italija v Benetkah, toga glavna vloga posredovanja med Madžarsko in Romunijo bo pripadla Ie Jugoslaviji. In Jugoslavija, ki je z Italijo v dobrih, z Madžarsko v dobro se razvijajočih prijateljskih odnošajih, je svoje posredovalno delo že začela. Jugoslavija bi rada čim prej prišla do uspešnega zaključka. Ni izključeno, da se jugoslovansko posredovanje ne giblje na črti nekega »turškega načrta« (o katerem je poročal včerajšnji »Slovenec«. Op. ured.), to se pravi v tem smislu, da naj bi Romunija že sedaj priznala širokogrudno avtonomijo tistemu delu Erdelja, koder so naseljeni Madžari, kakor po Bolgarih naseljeni Dobrudži. Vsa na-daljna vprašanja pa naj bi se preložila do zaključka vojne. Švicarski člankar pristavlja, da je dobil na merodajnih mestih vtis, da bo jugoslovansko posredovanje rodilo uspeh še pred balkansko konferenco. Temps »Jasno je, da se na jugovzhodu ne more zgoditi nič brez Jugoslavije« Pariz, 23. jan. t. Havas: Tukajšnji »Temps« objavlja uvodnik pod naslovom »Južnovzhodna vprašanja v Evropi«, kjer izčrpno razlaga vse diplomatične dogodke, ki se na tem prostoru razvijajo. Za njega je »povsem jasno, da se na tem prostoru ne more nič zgoditi brez tvornega sodelovanja Jugoslavije, kateri pripada prav prvenstvena in vodilna vloga pri urejevanju Balkana. Stališče Jugoslavije je v sedanji vojni nevtralno. Ker je svoje odnošaje s sosednimi državami uredila, je povsem normalno, da je začela posredovati med Madžarsko in Romunijo. Madžarska dobro razume, da bi bil njen obstoj v nevarnosti, ako bi se sovjetski in nemški imperializem združila in poskusila najjredovati proti jugovzhodu. Zato je za jugoslovansko posredovanje, ki ima za cilj, da ohrani na Balkanu mir, pristopna.« List zaključuje svoj članek z upanjem, da se bo vsem tem posredovanjem posrečilo, da se na Balkanu ustvari stvarna skupnost, ki bo v bodoče preprečila, da bi se kdaj narodni socializem in sovjetizem moela razširjevati po tem prostoru. K[useivanov o 3 letih prijateljstva z Jugoslavijo Sofija, 23. jan. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Kjuseivanov je dal za jugoslovansko javnost preko agencie Avale posebno izjavo o priliki jutrišnje triletnice, odkar je bil podpisan pakt o večnem prijateljstvu med obema sosednjima in bratskima državama. V njej je med drugim poudaril: Potekla so tri leta od dneva, ko je bil v Belgradu podpisan pakt o večnem prijateljstvu in neskaljenem miru med Jugoslavijo in Bolgarsko. Tako je bila izražena želja in volja dveh sosednjih bratskih narodov, da bi živeia v miru in v sporazumu in da hi se počutila med seboj okrepljena v dneh splošne napetosti. Gano vabi Gafenca v Rim Budimpešta, 23. jan. b. Italijanska prizadevanja, da se s posredovanjem Jugoslavije pride do zbližanja in sporazuma med Romunijo in Madžarsko, so obtičala. Zaradi tega pričakujejo, da bo Italija sedaj storila korake, ki naj bi pomirili obe državi. Iz tukajšnjih italijanskih krogov se sHši, da je grof Ciano povabil romunskega zunanjega ministra Gafenca, naj pride v Rim na razgovore. V Budimpešti gledajo s precejšnim nezaupanjem na prizadevanja Italije za ohranitev miru na Balkanu, ker ne verjamejo, da bi romunska vlada bila pripravljena tudi samo simbolično odstopiti nekaj svojega ozemlja.. Napetost, ki je zavladala v balkanskih državah zaradi prihoda nemških čet na Poljsko, se je polegla. Kakor poročajo, je madžarska vlada dobila "od Nemčije zagotovilo, da bosta Sovjetska Rusija in Nemčija spoštovali sedanjo madžarsko mejo. Rim, 23. jan. b. »United Press«: Italijanski listi poročajo: Vprašanja, od katerih je odvisna ureditev romunsko - madžarskih, bolgar- sko-romunskih in grško-bolgarskih od- nošajev, se obravnavajo stalno med diplomatskimi krogi balkanskih prestolnic. Namen tega je ureditev razmer v Podonavju in na Balkanu. Italijanski tisk poudarja, da se že kažejo ugodni znaki za rešitev teh vprašanj. Smatrajo, da bo konferenca držav balkanskega sporazuma znatno doprinesla k razbistritvi ozračja, kar bo imelo za posledico prisrčnejše sodelovanje med posameznimi državami. V tem oziru se sicer italijanski tisk oddaljuje od mnenja francoskega publicista Sauerveina, ki je mnenja, da za vprašanja, ki jih bodo morale medsebojno urediti Romunija in Grčija z Madžarsko in Bolgarijo, ne bo mogoče doseči s neposrednimi pogajanji končnega sporazuma. Italijanski tisk odklanja to domnevo francoskega časnikarja. Njegov članek samo ponatiskujejo brez daljših razlag. (Sauervein namreč trdi v »Pariš Soiru«, da za ureditev razmer v Podonavju in na Balkanu obstoja samo ena možnost, da Italija odločno nadaljuje svoje miroljubno delovanje in podpre zahodne velesile, da se tako omogoči ustvaritev gospodarske fronte, ki naj zajame države jugovzhodne Evrope, kar bo zagotovilo skupno obrambo za mir. Italija, Francija in Anglija pa naj bi kot interesirane velesile na razvoju dogodkov na Sredozemskem morju že sedaj dale skupno izjavo, katere namen naj bi bil okrepiti na|5ore, da se omenjena splošna vprašanja sporazumno rešijo na pravičnih temeljih. Rešitev teh vprašanj pa naj bi se izvedla v ugodnem trenutku, ko bo sedanji evropski spor končan.) Na perzijsko-sovjetski meji se n® zbirajo nobene čete Perzija izgnaia nekaj podjetnih nemških državljanov it ii Teheran, 23. januarja, t. Havas. Vodilna politična osebnost perzijske vlade je izjavila dopisniku, da so poročila o zbiranju sovjetskih čet na perzijski meji neresnična. Prav tako neresnična so tudi poročila o zbiranju kakšnih perzijskih čet na sovjetski meji. Perzija je prepričana, da Sovjeti po svojih porazih na Finskem nikakor niso v stanju izzvati na jugu spor, v katerem bi se hkrati zapletli v vojno s Turčijo, Perzijo in Afganistanom. Havasov poročevalec je nadalje izvedel, da 6e nemška diplomacija v Teheranu zelo trudi, da bi v perzijski preStolici organizirala nekakšno središče svoje propagande za vso Prednjo Aza-jo, toda perzijska vlada, ki želi imeti na svojem ozemlju mir, je večji del teh proi>aisandi6tov izgnala iz države. Jebris ^^C^^O^Tr ma Sm, ✓O Teheran jSi / ^^■k.e Sond/bula k -p ^o, v« 1 - SjOrmanschah fogd* Ganljiva seja poljskega parlamenta v Parizu Predsednik Paderevski govori o »Poljski, ki ne bo umrla« Pariz, 23. jan. t. Reuter: Danes se je v Parizu zbral poljski parlament in sicer v slavnostni dvorani poljskega poslaništva, ki je vsa v zlatu, kot so vse zgradbe v slogu Ludvika petnajstega. Parlamentu je najprej kot starostni predsednik predsedoval čez 80 let stari Padercwski, slavni poljski komponist in umetnik na klavirju, a tudi prvi predsednik poljske republike po vstajenju 1. 1919. Čeprav star in bolehen je Paderevvski ohranil še vse svoje duševne sile in je njegov govor obdržal tisto toplino, s katero je svoje dni znal zgrabiti tisočglave množice, a tudi zborovanja suhoparnih izobražencev. Ko je govoril, so poslan- Finski general pregleduje oddelek Švedskih prostovoljcev, kl jc prišel na Finsko, da so bojuje Droti sovjetskim napadalccm. ceni stale soljze v očeh. V dvorani pa je vladala grobna tišina. Med drugim je dejal sledeče besede: Poljska jc nesmrtna! Osvobodili jo bomo iz njenega suženjstva in jo bomo spet dvignili iz njenih sedanjih razvalin. Naša armada se ho potem, ko bo skupno s francosko in angleško oboroženo silno odnesla odločilno zmago nad nasprotnikom, vrnila nazaj v svojo domovino. Njene zastave bodo zmagoslavno vihrale in v pozdrav ji bodo vihrale zastave, ki jih bo razobesil narod v pričakovanju jutranje zarje. Naša vojska bo na koncu svojih bajonetov prinesla svobodo svojim bratom, ki so sedaj brez nje.« V nadaljevanju svojega govora je Paderewski dejal, »da je bila zadnja poljska vlada m n o g o kriva nesreče, ki je Poljsko za dela. Naj hi ta nesreča bila nauk, strašen nauk. iz katerega naj se uče tisti, ki bodo v bodočnosti vodili usodo poljskega naroda.« Svoj govor je Paderewski zaključil z beseda: mi: »Poljska ne bo umrla! Poljska ne bo izginila! Poljska I hi večno živela, močna in slavna, živela bo za vas, za nas. za vse človeštvo!« Po njegovem govoru so si poslanci brisali solze iz oči, edina ženska, ki je članica parlamenta, pa je na glas jokala. Jokali so tudi po galeriji številni prijatelji poljskega naroda. Zatini je parlament na kratko potrdil Pade-revvskeg kol predsednika parlamenta, na kar so se i>oslanci tiho razšli s spominom nn veliki dan v zgodovi ni poljskega naroda. Zagrebška vremenska napoved: Sneg. Zeniiiii>ka vremenska napoved: Po večini oblačno in nekoliko hladneje ter nekaj novega snega v severni polovici države. Slovenska Krajina izumira Mariborski »Večernik« prinaša članek, kjer s številkami dokazuje, da Slovenska Krajina izumira. V okraju Murska Sobota je še 1. 1921 na 1000 prebivalcev bilo 27.3 živorojenih, 1. 1032 še 24.2 in 1. 1938 le še 16.4. V okraju Dolenja Lendava je 1. 1924 na 1000 prebivalcev bilo 31.5 rojstev, 1. 1938 pa samo še 19.7. V Sloveniji je samo | še celjska okolica zdaj manj rodna kakor pa slovensko Prekmurje. Pisec naglaša, da so tamkaj slovenski evangeljčani že od nekdaj omejevali število svojih otrok, vendar to ni zadosten vzrok tega splošnega in naglega padca. Pravi, da bo pred vsetji vzrok socialna beda, ker je ljudstvo sicer verno in katoliško. Toda istočasno naglaša list, da je število rojstev najbolj začelo padati tista leta, ko se je začelo veliko sezonsko izseljevanje v tuje države. List pravilno pravi: »To je morajo 7. razbitjem družin — en soprog doma, drugi v tujini — omejevati tudi rodnost tistih družin, ki bi se sicer ravnale po konfesionalnih navodilih zoper belo kugo. Pristradan zaslužek ob j težkem in slabo zaščitenem garanju pa je imel še eno posledico — bolezen in večjo umrljivost, ki pa se bo v bodoče pokazala v še večji meri.< V tej zvezi list navaja Kerecove podatke o razmerah, V katerih delajo nnši Prekmurci, ki Je med njimi zdaj jetika najbolj razširjena. — Zadeva vse slovenske odgovorne javnosti je, da se vprašanje našega slovenskega prekmurskega ljudstva čim prej temeljito reši, ker je to velika rana na slovenskem narodnem telesu. Izjava g. Ace Stanojeviča Sef radikalne stranke g. Aca StanojeviS je že ,falj časa v Nišu, in sicer v sanatoriju dr. Drago-tina Cvetkoviča, ki je star radikalni pristaš. Dne 22. t- m. je g. Aco Stanojeviča obiskala deputacija radikalov iz vseh krajev ter ga zaprosila, naj izda oklic vsem radikalom po vsej državi, naj se zbero v svoji matici ter začno politično delovati. Med pogovorom je g. Aca Stanojevič spregovoril o zgodovini radikalne stranke ter naglasil, da je bilo v njeni preteklosti že več secesij, ki pa jih je stranka mirno prebolela. Ko je deputacija odšla, je g. Aca Stanojevič sprejel dopisnika begrajske -. Politike« ter mu dal izjavo za javnost. Ta izjava se glasi: »Zdaj je na vrsti organizacija radikalne utranke. S tem 'bo dana vsem prijateljem in Članom stranke možnost, da se bodo seili pri skupnem delu.* Hrvati z nemškimi imeni Virovitiški »Hrvatski tjednik* prinaša članek, Kjer piše o pohrvatenju nemških kolonistov v Sla-« voniji ter med drugim takole veli: »Naši predniki so se naselili v te kraje, ki so bili opustošeni od Turkov in vojska, niso pa obdržali svoje narodne samobitnosti v omembe vredni meri enostavno zato ne, ker so bili izpostavljeni njočni asimilaciji 7. avtohtonim življem, ki je bil številčno mnogo močnejši kakor pa doseljenci. Torej so bili slavonski Nemci že od prvega dne izpostavljeni naravnemu procesu asimilacije, ki je ves čas iz njih ustvarjal dobre in poštene Hrvate ter bi se zgodovinsko hudo pregrešili, ko bi hoteli to zanikati. Vzemimo nekoliko takih asimiliranih Nemcevl Na primer biskup Strossmayer. Rodil se je v Osijeku od staršev, ki so bili pravi nemški kolonisti. To pa nikogar v kulturnem svetu ni oviralo, da ga ne bi priznal za največjega hrvatskega škofa in slo-vanofila. In škof dr. Ante Bauer, ali je mar njega mogoče imenovati problematičnega Hrvata?« — Tako omenjeni list, k čemur glede škofa Stross-majrerja omenja zagrebški »Obzor«, da je Stross-mayerjeva mati bila v resnici Hrvatica, ki se je kot dekle pisala Ana Erdeljac. »Obzor« o demokratski izjavi Zagrebški »Obzor« piše o izjavi demokratske stranke ter med drugim naglaša: »Neresno je tedaj, če demokrati pravijo, češ da odlaganje srbske banovine ogroža srbske interese. Sicer pa Hrvati niso bili zoper ustanovitev srbske enote celo pred volitvami. Toda prihodnja srbska enota ne sme biti taka, da bi v resnici bila Velika Srbija ter da bi niti Hrvati niti muslimani niti Črnogorci niti vojvodinski Srbi itd- ne bili povprašani, kaj oni hočejo.« . Zadeve slov. zasebnih in trgovskih nameščencev Odposlanci slovenskih zasebnih In trgovskih nameščencev posredovali v Belgradu za svoje zahteve Muslimani in volitve »Muslimanska svijest« piše o volitvah v zvezi novim volivnim zakonom: »Da bi bosansko-her-egovski muslimani kot stranka mogli postaviti amostojno državno listo za parlamentarne voli- | ve, morajo postaviti kandidature v 15 volivnih jkrožjih, kjerkoli že. V 8 volivnih okrožjih Bosne n Hercegovine ter v 2 v Sandžaku bodo to lahko | torili. Treba pa bi bilo postaviti liste še v 5 jkrožjih. Ker so mesta Belgrad, Zagreb in Ljub- I jana vsak zase volivno okrožje ter v njih živi dovolj naših ljudi, ki bi mogli podpisati liste kot j »redlagalci, se s tem število mogočih okrožij zviša ia 13. Še v dveh volivnih okrožjih v Macedoniji Mitrovica, Vranje, Skoplje, Tetovo, Bitolj, Štip td.) bi bilo mogoče postaviti listo. Tako s po-tavne strani bi bilo docela mogoče postaviti saino-tojno državno listo muslimanskega bloka, ne da >i se bilo treba vezati v volivni blok ali koalicijo ; kako drugo stranko. Seveda bi v primeru voli- | ev muslimanske množice pozdravile to rešitev ter r velikem številu glasovale za samostojno musli-lansko državno listo. Hrvatski senator računa na Nemce in Madžare »Delo«, glasilo ministra dr. Markoviča, poroča: Gjido Josip Vukovič, predsednik okrajne organi-.icije HSS v Subotici, je izdal v srbsko-hrvatskem n madžarskem jeziku oklic našim sodržavljanom .Iadžarom, katere hujska zopet Belgrad ter jih abi, naj bi oni pripomogli, da bi Vojvodina ali saj en njen del, priključila banovini Hrvatski. •Car nam narekuje, da smo o tem oklicu sprego-/orili, je okoliščina, da se g. Vukovič venomer klicuje na dr. Mačka ter pripoveduje tako, kakor da bi govoril v imenu dr. Mačka in vse HSS. To vsekakor ne bo res, ker si ne moremo niti misliti, da bi vodstvo Hrvatov moglo odobravati take nie-'ode in take napade zoper Belgrad in zoper na-•odni značaj naše države. Obžalovati moramo le, la je človeku s tako miselnostjo HSS darovala sektorski položaj, ker senat po svojem smislu, vlogi n zvezi ni ugoden teren za ljudi, kateri v notranjih srbsko-hrvatskih zadevah računajo na pod-ioro Nemcev in Madžarov « Belgrad, 23. jan. AA. Dopoldne je minister za lesno vzgojo ljudstva g. Jevrem Tomič sprejel vša poslanca Milana Badžaka in dr. Radenko-ča. Razen tega je minister sprej«; tudi predsed-ištvo Turing-kluba iz Belgrada, nato pa nred-ednika drsalne zveze iz Zagreba. Belgrad, 23. Jan. m. V Belgradu so bili danes dopoldne zastopniki nameščenskih organizacij iz Slovenije sprejeti pri ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljeviču. Združenje zasebnih trgovskih nameščencev zastopata bivši poslanec Rudolf Smersu in Slavko Češnovar, nameščenski odsek delavske zbornice Lojze Sitar,' zvezo pomočniških zborov Ciril Lampič, Društvo priv. nameščencev Ivan Mihelčič. Minister je obljubil deputaciji, ki mu je razložila zahteve nameščenskih organizacij, vso podporo. Izjavil je, da je vprašanje razširitve pokojninskega zavarovanja trgovskih sotrudnikov v na- čelu že rešeno in da ga bo te dni dobiti v podpis. Ob tej priliki sta gg. Smersu in Cešnovar naprosila g. ministra, naj odobri sklep osrednjega urada za zavarovanje delavcev, s katerim se priznavajo nameščencem osrednjega ;irada in okrožnih uradov draginjske doklade. Ministra sta opozorila na težak polož < v katerem so niši nameščenci. Minister Je obema obljubil, da bo tozadevni sklep podpisal prihodnje dni. Za tem je nameščensko zastopstvo obiskalo referenta socialnega ministrstva Vizjaka ter je z njim podrobno obravnavalo vprašanje razširitve pokojninskega zavarovanja na trgovske sotrudnike. Razdelitev tekstilnih surovin Beograd, 23. januarja. AA. Včeraj je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo prva seja odbora za tekstilno industrijo. Predsedoval ji je pomočnik trgovinskega ministra Sava Obradovič. Na njej so razpravljali o vprašanjih, ki 6e načelno nanašajo na tekstilno industrijo, predvsem pa na nabave in razdelitev surovin. Poročilo o tem je podal svetnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Dragoslav Mihajlovič, nakar so navzočni določili smer, v kateri naj v bodoče gre delo tega odbora. Nato je bila razprava o raznih vprašanjih, ter je bilo sklenjeno, da se odbor zaradi olajšanja dela razdeli v tri odseke in sicer v odsek za bombaž in svilo, za Komunistični študentje v Belgradu Belgrad, 23. januarja, m. V nedeljo je bilo na belgrajskem vseučilišču zborovanje belgrajske ko-I munistične akademske mladine. Časopisje je po-I ročalo, da je bilo okrog 2000 udeležencev. Dejan-1 sko je bilo navzočih okrog 1200—1500 akademikov in akademičark. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki pa je bila sestavljena v zelo ekstrem-nem duhu ter jo je zaradi tega oblast tudi zaplenila. Snežni viharji na Hrvatskem Zagreb, 23. jan. b. Hudi snežni viharji še dalje ovirajo promet. Zaradi močnih žametov je danes obstal ves promet v Zagrebu. Vse mestne ulice so zamedene s snegom in na stotine delavcev ni moglo očistiti do večera ulic tako, da bi se promet normalno razvijal. Avtobusne proge so zaprte, zlasti za osebni promet. Sljeme je popolnoma odsekano od Zagreba. Čez noč je temperatura padla na minus 12 stopinj Celzija. Tramvaj davi sploh ni mogel obratovati, čeprav so že v teku noči pričeli čistiti sneg s tračnic. Potrebno bo precej časa, da se sneg očisti, ker od časa do časa zapade zopet nov. Geofizični zavod v Zagrebu je sporočil, da bo v kratkem zavladal jug. Hrvaško Zagorje je vse zasuto s snegom ter ljudstvo zaradi prometnih ovir ne moje dobiti dovolj hrane in kuriva. Pri Osijeku je na Dravi en meter debel led, pri Vukovarju pa je Donava popolnoma zamrznila. Snežni vihar je zamedel pri Djakovu na odprti progi potniški vlak. V dalmatinskih vaseh čutijo veliko pomanjkanje^ hrane. Vlaki v Split prihajajo z zakasnitvami pet do šest ur. V okolici Siska so se pojavile črede srn od 10 do 15 skupaj, ki iščejo hrane. Zaradi prometa z bencinom Belgrad, 23. jan. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel trgovsko industrijsko delegacijo iz Ljubljane, ki jo je vodil tajnik dr. Jure Koce. To zastopstvo je razložilo ministru razmere, ki so nastale po izdani uredbi o omejitvi prometa in prodaje tekočega goriva. Minister je pozorno poslušal izvajanja zastopnikov ter obljubil vso svojo podporo v mejah možnosti. Minister dr. Andres je sprejel dalje zastopnike Zveze tiskarn iz Zagreba. Zastopstvo je vodil Krešimir Gras. Ministra je delegacija prosila, naj čimprej skliče konferenco tiskarnarjev iz vse države. Končno je minister dr. Andres sprejel zastopstvo osrednje uprave Združenja mesarjev iz Belgrada. Ti zastopniki so ministra prosili, naj pridobljene pravice za izdelavo mila ostanejo v veljavi tudi v bodoče. številke o brezposelnosti Belgrad, 23. januarja. AA. Osrednja uprava za posredovanje dela v Belgradu poroča, da je v mesecu decembru 1939 prosilo za zaposlitev pri vseh javnih borzah dela v državi 45.810 moških in 8010 žensk, skupno 53.820. Z ostalimi brezposelnimi iz preteklega meseca se to število dviga na 62.785 moških in 13.353 žensk, skupno 76.138. Konec meseca je ostalo 17.581 moških in 6241 žensk brez posla, skupno 23.822 ljudi. Razpoložljivih in nezasedenih mest je ostalo iz prejšnjega meseca za 225 moških in 198 žensk, skupno za 423 oseb. Podpore je prejelo skupno 14.585 brezposelnih in ie bilo izplačanih 2,968.071 din. Pri vseh javnih borzah dela je bilo 1. januarja 1940 prijavljenih 17.947 moških in 6307 brezposelnih žensk, skupno 24.254 oseb. Dr. Stojadinovič snuje svojo stranko Belgrajski list »Političko ekonomski vesnik« poroča: »Res je v vrstah pristašev te skupine bilo nekaj nezadovoljnosti zoper vodstvo, vendar zgolj zato, ker je politično delovanje bilo premajhno. Del pristašev je mislil, da je treba čim prej otresti se pasivnosti ter začeti delati. Vodstvo skupine, kakor tudi njen šef. so do zadnjega naglašali, da časi za politični boj niso prav nič ugodni ter da je zato z ozirom na pomembne okoliščine treba še volno, konopljo in odsek za juto. Sestanki teh odsekov 60 bili napovedani za danes. Na prvi seji odseka za bombaž so razpravljali o vprašanju nabave surovin, tako surovega bombaža kakor tudi prediva ter o razdelitvi teh surovin naši industriji. O podrobnostih bodo razpravljali na prihodnji seji tega odseka, ki bo 2. februarja. Na 6oji odseka za volno in konopljo so razpravljali tudi o vprašanju nabave in razdelitve za ostalih in novih kontingentov za prihodnje leto. Odsek za juto je imel sestanek danes popoldne v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. potrpeti in počakati. Toda pred kratkim so opustili pasivnost ter so začeli velike priprave. Odprli so strankarsko pisarno. Skupina dr. Stojadinoviča namerava kmalu naznaniti ustanovitev svoje stranke. V ta namen bo kmalu sklicana v Belgrad širša konferenca, ki bodo nanjo povabljeni vsi ugled-nejši možje iz države. Konferenca naj odloči o imenu stranke ter o glavnih načelih njenega programa.« Kaj so »obnavljalci« storili za nemški narod Zadnja številka nemškega katoliškega lista »Die Donau« odgovarja glasilu dr. Awender.ja in tako imenovanih »obnavljalcev« »Die Heimat«, ki izhaja v Bački Palanki. List »Die Heimat« je namreč vpraševal urednika lista »Die Donau«, kaj neki so katoličani storili za nemški narod. List >Die Donau« zdaj pravi v odgovor na gornje vprašanje: »Ali so mar takile »obnavljalci« že kaj storili za nemški narod? Pač, mnogo so psovali in zmerjali, marširali in izzivali, našo vero pa zasmehovali. Ali je mogoče treba še kaj drugega storiti za nemški narod? O da, šel Še naprej bodo hujskali in psovali ter zasmehovali vero in duhovnike I To je tisto njihovo »nemško delovanje«. To se pravi politično nemško mladino tako vzgajati, da ne moremo od nje pričakovati nič drugega kakor kričače brez nemške veljave in narave ter surove in pretirane sovražnike vseh drugih narodov.« Češkoslovaška armada v Franciji Pariz, 23. januarja. Od našega posebnega dopisnika.) Že nekaj časa so po Parizu nalepljeni na prostoru, ki navadno služi uradnim objavam, letaki, označeni s češkimi narodnimi barvami, ki pozivajo vse moške češkoslovaške narodnosti od 18. do 50. leta, da se prijavijo v češkoslovaško armado, ki se formira nekje v francoskem podeželju. Kakor znano, je francoska vlada, ki ni nikdar priznala češkoslovaškega protektorata, dne 16. novembra 1939 priznala češkoslovaški narodni odbor, ki je bil ustanovljen v Franciji. Dan na to, 17. novembra, pa je po vojaških zakonih češkoslovaške republike že bila proglašena mobilizacija kakor omenjeno. Do tedaj so mnogi Čehi, ki so zbežali iz svoie domovine, stopali kot prostovoljci v francosko tujsko legijo. Begunci so večinoma prihajali čez poljsko pristanišče Gdinjo in od tam v Francijo, oziroma v Alžir. Poslej pa se bo to spremenilo, ker bodo vsi Čehi in Slovaki organizirani v lastnih četah in se bodo borili sicer pod vrhovnim francoskim poveljstvom, vendar pa pod poveljstvom svojih čeških in slovaških častnikov. Na čelu te vojaške misije stoji francoski general Faucher, ki je bil svoj čas vodja francoske vojaške misije v Pragi in ki tudi popolnoma obvlada češki jezik. Taktični poveljnik čeških čet pa je general I n g r, ki je bil pre j v generalnem štabu češkoslovaške armade. General Ingr je bil svoj čas avstrijski častnik, pozneje pa je stopil v srbsko armado in je med svetovno vojno organiziral češke legije v Rusiji. Leta 1917 pa je prevzel poveljstvo čeških legij v Franciji in leta 1918 je bil poveljnik čeških legij v Italiji. Poleg njega delu je Slovak general V i e s t, ki ga je slovaška viada sicer imenovala za generalnega inšpektorja slovaški armade, pa tega mesta ni hotel prevzeti, ampalj je zbezal z mnogimi drugimi v Francijo in zdaj pod svojim poveljstvom zbira Slovake, ki dotekajo zlasti iz Amerike. Češkoslovaške čete se vadijo v francoskem podeželju in imajo v ta namen posebno taborišče, kjer jih je že več tisoč Opremljeni in oskrbljeni so najboljše. Izdajajo tudi svoj češki dnevnik. Zastopane so že vse vrste orožja, razen letalstva, ki pa se je tudi pričelo v zadnjem času formirati. » Nova Kitajska nastaja Medtem pa bo trgovina med Japonsko In Ameriko skoraj prenehala Sanghaj, 23. jan. AA. NDB: V Cingtau so že prispele vodeče kitajske osebnosti, med njimi: Van-čing-vej, predsednik pekinške vlade San-hemin, predsednik vlade Lijang-hung-hin in dr. Prispel je tudi vrhovni jioveljnik mongolske armade general LI s h o u s i n ter predsednik državnega sveta mongolske zvezne avtonomne vlade kakor tudi predstavnik mongolskih knezov. General Lishuosin ima od svoje vlade nalogo urediti s pravovernimi predstavniki koumintatiga odnos svoje vlade do centralnopolitičnega odbora. Konference bodo trajale delj časa. Tokio, 23. jan. t. Havaa: Ker poteče dne 26. januarja ameriško - japonska trgovinska pogodba in do sedaj med tema dvema državami ni bilo storjeno nič, da se nadomesti z drugo, vsaj začasno trgovinsko pogodbo, so izšli cesarski dekreti, ki uvajajo bojne carine na vse ameriške pridelke in Izdelke. Isto je naredila ameriška vlada za japonsko blago. Po Japonskem vlada velika zaskrbljenost glede bodočnosti, saj je znano da je japonska tekstilna industrija več kot polovico svojega bombaža dobivala iz Amerike. Isto velja za mnoge druge surovine. Nova vlada bo tako upajo, hitro vzpostavila prijateljske odnošaie 1 Ameriko. Politični položaj v Belgradu: Ureditev države na prvem mestu Belgrad, 23. januarja, m. Z jutranjim vlakom so se vrnili v Belgrad podpredsednik vlade dr. VI. Maček, gradbeni minister dr. Krek, finančni minister dr. Sutej in socialni minister dr. Budisav-ljevič. Dr. Maček je imel najprej konferenco s finančnim ministrom in z ministrom dr. Konstanti-novičem. Pri dr. Konstantinoviču se je dr. Maček predvsem zanimal za politično zakonodajo, ki jo minister Konstantinovič pripravlja. Za tem je imel dr. Maček daljšo konferenco s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Politična javnost še vedno razpravlja o trenutno najvažnejših političnih vprašanjih, o nadaljnji preureditvi države ter o morebitnih poslanskih volitvah. S tem vprašanjem se stalno peča dnevno m tedensko časopisje in se zavzema, da je treba najprej izvesti državno preureditev, nato pa šele misliti na poslanske volitve. V tem smislu piše tudi današnja številka »Napreda«, v kateri profesor llič objavlja uvodnik pod naslovom »Srbi in sporazum«. Zavzema se za takojšnjo ustanovitev slovenske in srbske samoupravne enote po zgledu banovine Hrvatske. Belgrad. 23. jan. m. Danes je izšla prva številka političnega tednika »Radikalska zastava«, katerega lastnik in izdajatelj je odvetnik Aleksander Nikolič. Skupina radikalov, ki izdaja ta politični tednik, se zavzema za združitev vseh radikalov. Izdajatelji tega lista so pristaši glavnega odbora in ne dr. Markoviča, ki izdaja, kakor znano, svoj tednik »Delo«. Ukinjeni vlaki v Sloveniji . Belgrad, 23. jan. m. Od 28. jan. se bodo v smislu sklepa prometnega ministra ukinili na področju ljubljanskega Žel. ravnateljstva naslednji rJČTmo ■ Pr°gi ^''bor-Postojna vlak številka O01-602, ki gre iz Maribora ob 2.48, in obratno vlak štev. 601-502, ki odpelje iz Postojne ob 22.46; na progi Maribor—Mura—Keresztur vlak št 110G ?b i«Jlak„,štev- 1101> ki odpelje " Keresz-tura ob 0.48 v Maribor; na progi Jesenice—Pod-brdo vlak Štev. 902, ki odpelje z Jesenic ob 9.05, in obratni vlak št. 903, ki odpelje iz Podbrda ob • 'J™ka 12 Ro«atca 'n Rogaške Slatine št. 2112 1?' o],?d[r'jet? °,b 650 in 21'51- in Vratno vlak št. 2111, ki odpelje iz Rog. Slatine ob 4.02. Na progi Ormož-Murska Sobota vlak št. 8718, t! % ^!"m?ža ob 22.51, in nazaj vlak št. 871 \ ki odpelje iz Murske Sobote ob 0.38; na progi Ormoz-Ljutomer-Gor. Radgona št. 8818, ki ShE JSi£ S)utorrer,® ob 2158> in nazaj vlak šte-■ v8,167' kl °dPe'Je iz Gor. Radgone ob 22.54-vsak Novo mesto-Straža-Toplice št. 9540, ki odne-'!,e - N°,yega, mesta, ob 19.20, in nasprotni v ak št. 9541, ki odpelje iz Straže ob 19.48: Sumljiva vnema »Jutro« se zadnje čase zelo vnema za volitve. Olavno vprašanje, kako naj bi se uredila država, da bo trdna, trajna in vsem državljanom brez ozira na njihov materni jezik prijeten dom — to vprašanje ga nič ne zanima in mu kar ne diši. Da so le volitve, država bo že kako počakala -tako si misli »Jutro« in to svoio miselnost skuša vcepiti svojim bralcem. Da pa za to njegovo vnemo nekaj ni prav in da ima pri vsem tem »Jutro« nekaj za bregom, kaže najbolj njegov nenadni članek v zadnji nedeljski številki, v katerem se je na vsem lepem lotilo — volivnih imenikov. »Uredite volivne imenike!« kliče — bogve komu. Kakor vsakemu, ki se stvari ne loti s pravim namenom, se je tudi »Jutru« ta poželjivi naskok na volivne imenike skazil. Poziva — bogve koga —, naj sedaj v januarju opozore občinske uprave, koga bi bilo treba vpisati v volivni imenik in koga izbrisati, naj Jih prepišejo, stavijo predloge »vsak sam zase ali pa za drugega«. In slednjič še po-grozi z izkopaninami: »Ako na občini ne bi Vaši (sicl) zahtevi ugoditi, javite to takoj pristojni sreski organizaciji JNS!« kakor bi hotelo reči: Sreska organizacija JNS bo že izpopolnila volilne imenike sedaj v januarju, ona to znal Ako bi bil naslovnik še živ, to samo na sebi še ne bi bilo tako zgrešeno. Če so nJega dni mrtvi mogli biti v volivnih imenikih, kjer so izpodrivali žive volivce zakaj ne bi sedaj »sreska organizacija JNS« pregledovala, prepisovala in stavil predloge! Očividno pa se je »Jutro«, preden se je te zadeve lotilo, zanimalo za vse druge okolnosti, samo za glavno ne — za zakon o volivnih imenikih! »Jutru« zakonitost sploh ne diši, glavnih stvari — ureditve države, tako daljnosežnih vprašanj, ki so s tem v zvezi — se sploh izogiblje. Zato se je pa iz te njegove narejene vneme tudi izcimil kup navodil in nasvetov, ki ne odgovarjajo — zakonu. I o zakonu o volivnih imenikih, ki je že star, saj je v veljavi že osem let, so namreč volivni imeniki v mesecu Januarju v nekem oziru uradni občinski akti, ki jih morajo občinske uprave same v tem mesecu spraviti v sklad z dejanskim stanjem, t. j. izbrisati tiste, ki so med letom Izgubili volivno pravico in vpisati take, ki so jo nanovo pridobili (§ 5 zakona o vol. imenikih). To ie uradno poslovanje občin, kakor morajo ob novem letu urediti toliko drugih zapisnikov in knjig in »pristojna okr. organizacija JNS« tu ni prav nič pristojna! Občinske uprave morajo tako uradno popravljene in izpopolnjene volivne imenike do 5. febr. predložiti sodišču, da jih potrdi, nato pa se volivni imeniki razgrnejo in ostanejo razgrnjeni do 1. januarja naslednjega leta, ko jih mora spet občinska uprava uradno vzeti v roke. ln sicer je i-« vsakega volivnega imenika razgrnjen na sodišču, 1 pa v uradu občinske uprave. Tedaj je cas, da se začne reklamaeijsko postopanje, t. J. poprav janje in dopolnjevanje volivnih imenikov na zahtevo volivcev, ki imajo vse leto pravico pregledati, prepisati, razmnožiti volivne imenike in zahtevati, da se popravijo napake, ako so jih po uradnem popravljanju po občinskih upravah v ia-nuarju mesecu še kaj zaslediti (§ 8 zakona o volivnih imenikih). Seveda pa se ne more vsak za-ivc V vollvni imenik po svoie ali po »pristojni ampak v Posebnem postopku, ki je urejen v S 11 omenjenega zakona. V januarju pa sme občinska uprava vsako zahtevo, da se popravi volivni imenik, mirno vreči v koš, ker volivni imenik pač še ni razgrnjen in ga občinska uprava uradoma popravlja, ker Ji zakon že osem let tako ukazuje. V januarju zahtevati popravljanje volivnih imenikov bi se reklo nesti pismo na pošto k okencu, tam s pestjo udariti ob polico in neizprosno zahtevati od uradnika, da znamko za gotovo žigosa! Tako »Jutro« sedaj vpiie, da je dvakrat dve štiri, ko še nihče ni rekel, da bi bilo pet. Neka plašljiva bojazen, da se ne bi prej država uredila, ga Je zapeljala, da je spet zapelo pesem, ki je nihče ne oosluša. » Jožef Motta - umrl Smrt velikega katoliškega državnika in politika Dvakrat predsednik Švice Snoči so se razširile vznemirljive vesti o zdravstvenem stanju švicarskega državnika Motta, danes pa je že prispela vest, da je ta najodličnejši predstavnik Švice umrl. Med švicarskimi državniki m v zadnjih dveh desetletjih nikdo tako stopal v ospredje kakor ravno Motta. Večkrat je bil na čelu države kot njen predsednik, še večkrat pa je vodil državno tajništvo, to je švicarsko zunanje ministrstvo. Kadar je bilo važnejše zasedanje Zveze narodov v Ženevi je bil Motta tisti, ki je zastopal svoijo državo in bil navadno tudi izvoljen za predsednika skupščine ali pa sveta Zveze narodov V najtežjih mednarodnih zadevah se je tako skoraj ves svet zatekal k njemu po razsodbo in veliki Švicar in veliki katolik je stalno vedel svetovati in ukreniti tisto, kar je bilo prav. Giusseppe Motta je bil advokat p0 poklicu, izredno zanimivo pa je, da je v švicarsko politično življenje vstopil kot zastopnik tistega dela švicarskega ljudstva, ki ga je po številu najmanj. Po narodnosti je pripadal namreč k italijanskemu delu Švice, s svojim ogromnim znanjem in velikimi političnimi talenti pa je znal največ koristiti svoji lepi domovini, ki obsega kar tri silno različne narodnosti in sicer nemško, francosko in italijansko. Pač «*etal in lep zgled enakopravnosti, pa tudi zaupanja in požrtvovalnosti v politiki, kateri se mora švicarski narod zahvaliti za največ svojih uspehov. Giusseppe Motta se je rodil dne 29 decembra 1871 v Airolu v italijanskem delu Švice. Srednjo šolo je obiskoval v Freiburgu v Švici, nato pa je odšel na vseučilišče v tujino in sicer na nemški vseučilišči v Miinchen in v Heidelberg v Nemčiji. Po opravljenih pravnih študijah se je posvetil advokaturi in je odprl odvetniško pisarno v svojem rojstnem kraju. Vstopil je tudi takoj v politično življenje in je že leta 1895 kandidiral na listi švicarske katoliške konservativne stranke Za poslanih V J^Carski,2Veaii Parlament je bil izvoljen v letu 1899 za člana švicarske vlade pa je bil prvič izvoljen leta 1911, ko je v vladi postal finančni minister. Prva svetovna vojna v letih 1914—1918 je švicarski narod privedla v težke preizkušnje. Tudi v tistih letih so možje odšli na mejo branit švicarsko nevtralnost in ostali so na mejah v presledkih do konca v0)ne. Švicarsko gospodarstvo je zaradi vojnega stanja zelo trpelo in kmalu je začelo pri-manjkova i raznih življenjskih potrebščin. V teh najtežjih letih moderne švicarske zgodovine je bil za predsednika republike izvoljen Motta leta 1915 in je ostal na tem mestu do leta 1920. Ob koncu njegovega predsednikovanja v letu 1920 ga je Zveza seadnik°aV iZVolila 2a 6V°)ef!a prvega častnega pred- Po letu 1920 je bil Motta še večkrat član švicarske vlade, dvakrat je bil tudi še izvoljen za predsednika švicarske republike. V vladi je bil zunanji minister in kot tak se je stalno udeleževal zasedanje sveta in skupščine Zveze narodov. Bil je večkrat predsednik sveta ZN ali pa predsednik skupščine Zveze narodov. V Švici je bil Motta med državniki, ki so bili najbolj popularni in priljubljeni. V javnem življenju |e stalno zagovarjal z vso odločnostjo krščanska načela in v svoji številni družini je ustvaril svetal vzgled pravega krščanskega družinskega življenja. V letu 1934 so nekatere države privedle Sovjetsko Kusijo v Zvezo narodov. Motta je kot zastopnik Švice z odločnim govorom nastopil proti temu, da bi bila Sovjetska Rusija sprejeta v Zvezo narodov in za njegovo stališče je tedaj glasovalo več držav. V Ženevi je med člani Zveze narodov stalno Igral vidno vlogo tako na zasedanjih sveta, kakor tudi pn izrednih skupščinah ali pa konferencah. V letu 1932 je tudi z uvodnim govorom začel delo razorožitvene konference in skupno z Benešem, pokojnim Marinkovičem in tedanjim turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruždi Arasom tvoril važen kvartet držav, ki so v raznih okoliščinah znale uveljavljati svoje nazore. ... Iz švicarskega političnega življenja izginja ve-| f*^™1?®1' ki )'e vodila konservativno stranko v Švici. Bil je močan branik švicarskih idealov, ki Jih zagovarja katoliški del te skupne države in s svojimi darovi in sposobnostmi odločilno sodeloval pn oblikovanju švicarske Dolitike v prvih' deeet-letjih našega etoletja. 6.667 bomb so Sovjeti pretekli teden zmetali na Finsko Srditi, za Fince zmagoviti boji pri Ladoškem jezeru Finska poročila Edinstvo kristjanov Znano je, kako so se vsi poglavarji katoliške Cerkve prizadevali za zopetno zedinje-nje vseh kristjanov v vesoljski rimski cerkvi. Pokojni papež Pij XI. je temu vprašanju posvetil posebno okrožnico »Mortalium animos« od 6, januarja 1928. Danes se kaže posebno velika potreba, da bi se krščanske sile združile v borbi za nov in boljši svet. Paul Lesourd objavlja zanimivo statistiko o raznih krščanskih ločinah na svetu. Kristjanov, ki niso združeni z Rimom, je danes 329 milijonov nasproti 373 milijonom katolikov. Število ločenih torej ni dosti manjše od števila vernikov rimske vesoljske cerkve. Največja skupina onih, ki so od prvih stoletij krščanstva do 16. stoletja od Cerkve odpadli, je na vzhodu oziroma v Rusiji. Tudi če število ruskih pravoslavcev, ki so podlegli boljševiški brezbožni propagandi, odštejemo, bo vseh pravoslavnih na bližnjem vzhodu najmanj 150 milijonov (glej Herderjev katoliški leksikon). Za Airiko je izračunal abbe d'Espierres, da šteje spričo 6,400.000 katolikov 6,872.000 protestantov in 8,825.000 drugih kristjanov. V Aziji je katoličanov 19,197.000, protestantov 5,047.000, drugih krščanskih ločin pa 23,209.000. Amerika šteje 136,357.000 katoličanov, 39,610.000 protestantov in 414.000 drugih krščanskih sekt. V Avstraliji z otoki je 2,086.000 katoličanov, 6,712.000 protestantov in 364.000 drugih krščanskih ločin. V južni Afriki in v Avstraliji se je začelo I širiti katoličanstvo šele v zadnjih stoletjih in 1 je tam protestantovstvo ukoreninjeno že od časov angleške kolonizacije. Začenši z 19. stoletjem se je začel protestantizem širiti tudi v drugih deželah, ki so bile prvotno plodovito torišče katoliškega misijonstva, kar velja posebno za Azijo, ter je začel z njim tekmovati, bogato podprt od ameriškega in angleškega kapitala. V drugi polovici 19. stoletja, zlasti pa v 20. stoletju, je začel ugled protestantov-stva na izvenevropskih celinah zelo padati, ker se je čedalje bolj drobil v posamezne ločine in sploh notranje hira ter ne zadovoljuje duhovnih teženj in potreb človeka. Zlasti na Kitajskem in Japonskem, pa tudi v Indiji ima katoličanstvo moralno prvenstvo in brezpri-merno večjo privlačno silo. V zadnjem času pa se kaže težnja po zopetni združitvi z vesoljsko cerkvijo tudi med krščanskimi ločinami samimi, čeprav bodo uspehi tega gibanja vidni mogoče šele čez pol stoletja. Zaenkrat je zanimiv zgled malabarskih Jakobitov v Indiji, ki so vstopili, oziroma sc še vračajo v katoliško cerkev s svojimi škofi in duhovniki vred. Treba pa je zabeležiti tudi dejstvo, da je pozitivno verni protestantizem opustil vsako borbo proti katoliški cerkvi in miselnosti. V sedanji vojni gre, kakor vemo, za krščansko civilizacijo, za krščanska nravstvena načela in duhovne sile, da se premaga anarhija, renravnost in materializem, ki je več ali manj okužil vse človeštvo. Zato ni bilo ugodnejšega časa, da se vsi kristjani zopet združijo v eno cerkev, kakor je dane? Helsinki, 23. jan. AA, Reuteh Sporočilo finskega poveljstva pravi, da so sovjetski bombniki celi1 ? tok,u minulega tedna na finsko ozemlje . b 0 »" b , od teh mnogo težkih. Večina bonib je padla na mesta, ki so zelo oddaljena od bojišča. Skupno število mrtvih znaša 18, ranjenih pa 109 oseb. Vsak ubiti finski državljan za bojiščem v toku minulega tedna, je veljal Šovjete 2 bombnika in 6 letalcev. HELSINKI, 23. jan. t. Reuter. Današnje vojno poročilo finskega generalnega štaba se glasi: beverno od Ladoškega jezera se naše čete borijo \i u,s.P?!lom- Vse sovražnikove napade smo odbili. V bitki pri K a 1 a a n j o k i smo ubili nad 1000 sovjetskih vojakov. Sovražni bombniki so leteli nad Karelijsko ožino in metali bombe. Naša letala so jih preganjala in so posnela važne fotografične posnetke sovjetskih položajev. Helsinki, 23. jan. t. Reuter. Na 90 km dolgi črti severno od jezera Ladoga so Sovjeti v ofenzivi. Neprestano se ponavljajo njihovi napadi, ki jih izvajajo z velikimi množicami pehoto, z ogromnim številom tankov in z neprestanim streljanjem topov na finske utrdbe. Finci se pred tolikšnim navalom najprej počasi umikajo, toda sledeč svoji dosedaj tako uspešni taktiki, vpadajo Sovjetom v bok, jih napadajo od zadaj, rušijo v ozadju prometne zveze in potem, ko so nasprotnika že živčno oslabiti, ga napadejo s strahovito silo3 ki ga popolnoma uniči, . Tuji častniki, ki se nahajajo na finskih bojiščih, pravijo, da sledijo Finci taktiki Hani-bala ki je prišel čez Alpe in pri Cannae premagal Rimljan.e. Finci so do sedaj odbili vse sovjetske napade s hrabrostjo in modrostjo, ki jima ni mogoče najti pohvalnega imena, tako izreden pojav sta v tej vojni, ki je od prvega začetka naprej vsa polna presenečenj. ^nski 5'avni štab 23. jan. b. Finske letalske sile izvedle več velikih napadov na sovjetske položaje in so prvič po vojni prinesle nazaj tudi izvrstne posnetke o ruskih utrjevalnih delih v okraju pri Sa li. Ugotovljeno je, da Sovjeti gradijo velik polkrog betonskih utrd. General Va-lenius je dosleden svoji taktiki in vse vojne operacije izvaja z obhodom ruskih položajev ter potem napada v bok ali iz ozadja. Na fronti £ri Ladoskem jezeru so Sovjeti zopet izvedli več napadov pri-Tajpali toda nobeden ni prinesel uspe- ,! P,neraI? štab J'e tudi zelo zadovol en z uspehi letalcev, ki so jih dosegli nad sovjetsko luko Kronstadt. 500 sovjetskih bombnikov Ko napada finska mesta, vasi in položaje, kar je namen Sovjetov, da oslabijo finsko vo sko ter da tudi moralno vplivajo na ljudstvo. iavli!^ ™hV23- ia,n" A> Havas' Finski »sti objavljajo podatke o dosedanjih izgubah sovjetskega brodovja. Po teh podatkih so Sovjeti zg i bili do PnSiLorp?d7k?. ?r manjših vojnih lad ,? Poškodovan, sta bili 2 križarki. Znano je, da sta tudi dve sovjetski podmornici zadeli na mine. Sovjetska poročila Moskva, 23. jan. AA. DNB: Generalni štab ljenigradskega vojnega okrožja je o borbah na r inskem dne 22. januarja objavil tole sporočilo: Na vseh odsekih spopadi izvidniških oddelkov. Na nekaterih odsekih topniški ogenj. Sovjetsko letalstvo je izvedlo izvidniške polete. Zanimivi sovjetski letaki: »V dveh mesecih bo v Rusiji revolucija in tiran bo odstranjen« Berlin, 23. jan. dl. Agencia >0 s t Expresc javlja iz Helsinkov, da so v zadnjem času sovjetska letala, kakor navadno, metala razne letake, s ka-erimi pozivajo prebivalstvo, da naj se pridruži komunistični stvari. Sovjetska letala pa so metala tudi letake s sledečo vsebino: »Vzdržite za vsako ceno! V dveh mesecih bo v Rusiji revolucija in tiran bo odstranjen z vsemi sVojimi pomagači.t Nek letalec, ki so ga Finci ujeli v petek, je izjavil, da se vedno bolj širi gibanje proti Stalinu in njegovemu režimu. Ncwyork. 23 jan. AA. Bivši ameriški predsednik Hoover je izjavil, da je bilo doslej zbranih l .milij. dolarjev (00 milij. din) v sklad za pomoč Fhuki. Nevtralci glasno odklanjajo prrslon k taborom v vo;ni Haag, 23. jan. t. Reuter. Nizozemsko časopisje obžaluje, da je angleški mornariški minister tako brez ovii>kov podčrtal svoje mnenje, da se bodo morale male nevtralne države priključiti Angliji in Franciji v borbi proti Nemčiji, kajti s to borbo so. bile v prvi vrsti rešene nevtralne države same nevarnosti, da bi jih ne bila zasodla Nemčija Nizozemski tisk pravi, da Churchillov glas ni edini, ki so ga v zadnjem času slišali govoriti v tej smeri. Tudi v nemških in francoskih listih se slišijo namigovanja v tem smislu. Toda Nizozemska se ne ho vdajala nobenim vabam, lako pišejo listi. I udi takrat bo ostala strogo nevtralna, kadar bi poslalo ze kristalno jusno, da t?re Nemčija v po Rubo. Kim, 23. jan. AA. Diplomatični urednik agencije h 1 e f a n i razlaga uradne govore in pisanje tiska zahodnih velesil, da bi se nevtralne države vmešale v vojno. Toda obvestila, ki jih objavlja isti tisk, potrjujejo, da nevtralno države ne kažejo nobenega znaka o taki smeri. Zahodne nevtralne države (Nizozemska in Belgija) še naprej pazijo na nedotakljivost svojega ozemlja in tudi skandinavske države (Švedska. Norveška in Danska) ne kažejo nobenega znaka, da bi se hotele mešati v spopad. Isto zadržanje kažejo tudi i>odo-navske in balkanske države (Madžarska. Romunija, Bolgarija, Turčija in Jugoslavija), kjer obstoji stremljenje, da sc prouče pogoji, s pomočjo katerih bi se mogla poravnati nasprotja in prebresti težave, ki še obstojajo. Značilna jo v tem oziru vest ki jo je londonski tisk dobil iz Belgrada. da bo Balkanski sporazum potrdil voljo držav, ki so včlanjeno v tem sporazumu, da do konca vodijo nevtralno politiko. Na zahodu samo vojna na morju v zadnjem tednu so Angleži izgubili 23.800 ton, nevtralne države pa 35.200 ton London, 23. jan. t. Reuter. Admiraliteta javlja, da je angleška trgovinska mornarica izgubila po nemških podmornicah ali morskih minah ali nemških letalih v preteklem tednu (od 14. do 21 jan ) 4 ladje z nosilnostjo 23.843 ton. Nevtralci so izgubili 11 ladij s skupno 35.245 tonami. Do 17. "januarja je bilo angleških in francoskih ter nevtralnih trgovskih ladij v spremstvu vojnih ladij na morju 6872, od katerih jih je bilo potopljenih samo 14. V preteklem tednu do 21. januarja pa je Nemčija izgubila 3 trgovske ladje, to so »Albert Janus« (1500 ton), *August T h y s s e n« (2000 ton) in »Phaedra« (600 ton). Prva se je potopila sama, druga je zadela na mino, tretja je bila zajeta. Ko so zaslišali kapitane tistih angleških trgovskih ladij, ki so bile potopljene po nemški bojni ladji »Graf Speec (ki so jo po neuspeli borbi sami potopili pred Montevideom) so nekateri pripovedovali, da so nemški mornarji in častniki na »Graf Kaj je resnice na nemških »mirovnih ponudbah" Angleški list vztraja pri trditvi o nemških poskusih V nedeljski številki smo objavili nekaj brzojavnih poročil o takoimenovanih mirovnih poskusih Nemčije. Objavil jih je kot prvi angleški »S u n d a y Times«, Danes smo dobili podatke angleškega lista izčrpno v roke in jih — ne da bi pripisovali večje vrednosti kakor jo stvarno imajo — objavljamo v informacijo naših bravcev. Diplomatični dopisnik angleškega tednika »Sun-aay X misc«, poroča, da je angleško zunanje ministrstvo obveščeno o štirih mirovnih odposlanstvih, ki da delujejo v Italiji, v Švici, na Nizozemskem in v Belgiji. Ta odposlanstva, ki niso službena, se obnašajo tako, kakor da so bila od neke sjrani v to pooblaščena, da se naj pogajajo za premirje. P0 dobljenih poročilih imajo menda nemški odposlanci ali pooblaščenci pravico, da ponujajo tudi gotove pogoje. Ta£° ,n.ai ,bi imeli pravico, da ponudijo izpraznitev Poljske, Češko-Slovaške in Av. stri | e pod izrecnim pogojem, da te tri države še nadalje ostanejo z Nemčijo v okviru carinske skupnosti. Angleški tisk pristavlja, da je skoraj verjetno, p tj .. Ne?ičifla nagnjena k temu, da se odpove 3, ln Ceško-Moravski sedaj, ko je odpeljala in porabila VSe gospodarske zaklade, ki so bili po teh državah nakopičeni Tudi obnova Avstrije menda n v načrtu vseh štirih navedenih odposlanstev Tu- pUfii nekf^predfoge V ^^ « Spričo ponovljenih izjav angleikih državnikov, da se nočejo pogajati s sedanjo nemško vlado in z narodnosociahstičnim režimom, ponujajo, da se bi Hitler v tem primeru umaknil in bi na čelu Nemčije stopil maršal Goring. Toda ta mirovna od- ZW »hLE Pn^,Vai0 Diki!r «r°ženj za primer, ako bi njihovi predlogi ne zadeli povsodi na utfod-no razumevanje. Temu poročilu angleškega lista dodaja švicarska »Neue Zurcher Zeitung« še svoje lastne pripombe, češ, da sicer ni mogoče dokazati, da bi vsaka podrobnost tega poročila bila resnična, toda prav tako ne more nikdo ničesar navesti, kar bi verjetnost navedene .Timesove« senzacije zmanišalo Res je brez dvoma, da je narodno socialistična diplomacija pridno na delu in da izkorišča pn tem poraz sovjetske armade na Finskem Po švicarskem mnenju gre tudi tukaj za novo poglavje »vojne z živci«, ki naj ima nalogo, posebno nevtralne države moralno sjreti, a tudi pri vojskujočih se državah ustvariti razkrojevalne toke v javnem mnenju. Londonski listi pa izrecno poudanjajo, da gornji »mirovni poskusi« niso z ničemer v zvezi z »mirovnim načrtom«, ki ga je neki danski bogataš ji na I35'"0 odgovornost izdelal in ga predložil tako nemškemu zunanjemu ministru Kibbentropu kakor tudi angleškemu lordu Hali-faxu. To je bilo povsem samostojno deianje ki jja m treba drugače oceniti kakor izraz dobrohotnega I SkCa' •! j Polagati, da bi se mir čimprej spet I obnovil, dj, nronol,.:- K-«,-- ----i . . ' . i vojne ' — i-------»<« fusLuscnja sedanje . Speec mislili, da je njihova ladje nepremagljiva ter da je nemška mornarica že potopila naslednje ang. bojne ladje: »Hood<, »Itepulse«, »Renown<, »Ark Royak, »Courageous< in mnogo rušilcev. Drugače pa so na nemški bojni ladji z njimi lepo postopali. 1 Angleška pomožna vojna ladja potopljena London, 23. jan. AA. Reuter. Komunike angle- laLfin"1-r8hr'6 Tavi: An*,eška admiraliteta z žalostjo izjavlja, da je ladja Nj. kr. Veličanstva se iJ t0/", JZ,?,Ubijella in ,la se 'ahko smatra, da se e potopila. Člani posadke »Valdore< so bili dr- sa£tondaerih drŽaV" »Va,d0re' biI —-Potopljene ladje London, 23. jan. AA. Danes sta v bližini se- 2l[ fl,ant!ldke °bale Za,,eli ,la mino in se potopili l ladji in sicer ena norveška (1598 ton) in ena britanska (1523 ton). Norveški parnik »Ph,-lltnli A1 22 fl?,S°Y,P°*adke. britanski parnik Rešeni * Pa 'aU0V P°sadke- Vsi ™ bi"i Lizbona, 23. jan. AA. Reuter. Neka nemška podmornica je torpedi.ala 150 milj proč od portu galske obale grški parnik *E k a t on ar h os Dr a ku U s« (5300 ton). Zaradi eksplozije je izgubilo Sl"JlSeSl mornarjev. Italijanski parnik »Nino Padre« e prevzel na krov kapitana in 12 mornar »tesai:.Gibra,tar-španske Preskrba z gorivom pri Angležih zadovoljiva ča da°nie0n;JLian- »■ RefeT. Admiraliteta poroča da je angleško vojno brodovje s petrolejem dovoljno preskrbljeno. Do sedaj ni biipotonJen ad°mirante"eer ^T™ ^ ™ ^^ aumiralitete. Tudi .zaube zasebnih tankerjev so neznatne. Nadalje ima admiraliteta nov način ore «lka in proti sami meritorni vsebini novih gospodarsko-politienih ukrepov, spomenic, spre-minjevalnih predlov, revizijskih zahtev itd. Zahteva po pregledni socialno gospodarski organizaciji in po jasno premišljeni organični gospodarsko-politični uredbodaji je v današnjih razmerah naravnost imperitavna. Ne bi bilo dobro, če bi kdo živel v utvari, da bo Že vse najboljše opravil birokratični aparat. Smotrena organizacija korporativnega sodelovanj« socialno gospodarskih kategorij (pa ne samo podjetniških) je v teh posebnih razmerah vojno-gospodarskega preobražen ja še posebno nepogrešljiva pri nas, kjer do poslednjega država ni bogve kako globoko posegala v gospodarsko življenje in gre zato bržkonfe za strukturne spremembe velikega sloga, ki bodo odločilnega pomena za naš nadaljnji na: rodno-gospodarski razvoj. Lanski pridelek v Sloveniji Pridelki žitaric so bili v splošnem v letu 1939 srednji. Pridelki pšenice, rži in ovsa so bili povprečno približno enaki, deloma nekoliko večji kot v letu 1938, pri ostalih žitaricah, pri ječmenu, so-ržici, koruzi, prosu in ajdi pa znatno slabši kot v letu 1938. Zaradi zgodnjega jesenskega hladnega vremena ter zaradi slane je bil pridelek ajde v nekaterih krajih popolnoma uničen. Naslednje številke nam nazorno kažejo pridelke žitaric v letu 1939 (v oklepajih podatki za 1938): Ozimna pšenica 62.206 (62.010) ha. skupni pridelek 732.248 met. stotov (724.193), odn. na 1 ha 11.8 (11.7) met. stota, jara pšenica 1.528 (1<513) ha, pridelek 13.079 (13.847) met. stotov, na 1 ha 8.6 (9.2) met. stota, ozimni ječmen 15.332 (15.748) ha, pridelek 170.325 (185.117), na 1 ha 11.1 (11.8) met. stota, jari ječmen 2.807 (2.865) ha, pridelek 23.806 (25.636) na 1 ha 8.5 (8.9), ozimna rž 31.077 (31.362) ha, pridelek 338.737 (334.072) ha, na 1 ha 10.9 (10.7) met. stota, jara rž 2.616 (2.568) ha pridelek 22.819 (22.623), na 1 ha 8.7 (8.8) met. stota, soržica 4.279 (4.216) ha, pridelek 46 614 (47.485), na 1 ha 10.9 (11.3), pira 270 (200) ha, pridelek 2.676 (1.734), na 1 ha 9.9 (8.6) met. stotov, oves 21.791 (21.775) ha, pridelek 236.522 (234.507), na 1 ha 10.9 (10.8), koruza 44.278 (45.078) ha, pridelek 559.662 (643.429), na 1 ha 12.6 (14.3) met. stota, proso 9.986 (9.845) ha, pridelek 83.507 (86.324), na 1 ha 8.4 (8.8) met. stotov, ajda 30.829 (31.339) ha, pridelek 182.395 (246.932), na 1 ha 5.9 (79) met. stota, vse žitarice zgodnje: 141.906 (142.257) ha, pridelek 1.586.826 (1.589.214), na 1 ha 11.2 (11.2) met. stota, pozne 85.090 (86.262) ha, pridelek 825.564 (976.685) met. stotov na 1 ha 9.7 (11.3) met. stota, skupno vse žitarice 226.996 (228.519) ha, pridelek 2.412.390 (2.565.899) met. stotov, pridelek na 1 ha 10.6 (11.3) met. stota. Dražba krzna v Ljubljani Kakovost krzna, ki je bilo vposlano v Ljubljano skoraj iz vseh predelov naše države, je bila v splošnem srednja. Najboljše so bile kune zlatice, dihurji in nekaj gorskih lisic. Zanimivo je, da je bila 1 gorska lisica posebne kakovosti prodana za izredno ceno od 460 din. Kune zlatice so bile večinoma temne, enakomerne barve, kar jim daje posebno ceno. Naprodaj je bilo največ lisic, ki bi dosegle večjo ceno, če bi bil omogočen izvoz v Nemčijo in Italijo. Lisice za eksport sploh ne pridejo v poštev, marveč so jih kupovali samo domači krznarji za uporabo v državi. Prejšnja leta je bila Nemčija vedno najmočnejši kupec naših lisic. V ostalem pa gospodarske nevšečnosti kot posledica vojne v Evropi niso vplivale na kupčijo. Najboljši kupci so bili Američani, Francozi in Angleži, ki so se zlasti zanimali za kune zlatice, kune belice in dihurje. Letošnje kune zlatice in kune belice slovenske provenience so vse prodane. Na žalost so bili letos kupci iz Nemčije in Italije slabo zastopani. Pač pa je bilo mnogo kupcev iz naše države. Na dražbi smo prodali skoraj vse razpoložljivo krzno. | Dopoldne je bila na velesejmu običajna prosta ' prodaja kožuhovine, popoldne pa dražba. Dopoldanske cene, dosežene v prosti prodaji, so bile : nižje od popoldanskih na dražbi. Tako n. pr. li-I sice v prosti prodaji 100—120 din, na dražbi 120—180 din; kune zlatice 1300—1500, na dražbi 1400—17000, kune belice 400—500, na dražbi 750—900. • Dosežene cene za prvovrstno krzno so sledeče: (V oklepaju so navedene cene dosežene na dražbi 23. januarja 1939), Lisice poljske 110—124 (100); lisice gorske 120—180 (140); lisice gorske, 1 poseben komad 460; kune zlatice 1300—1700 (1000—1320), kune zlatice, posebni komadi do 2000 (1500); kune belice 750—900 (550—600); dihurji 110—140 (80—110); vidre 500— 600 (320—400); vidre, posebni komadi 750; zajci, zimski 10 (7); srne, letne 25 (9—16); jeleni 41 (40); damjaki (šarenjaki) 29 (13); jazbeci 75 (70—76); divje svinje 30 (10), divje mačke 44 (50); pižmovke 40 (25); veverice, zimske 14; podlasica, rjava 3; podlasica, bela 35; mačke, domače 10; zajci, domači 3; polhi brez zanimanja. Prihodnja dražba krzna »Divje kože« na Ljubljanskem velesejmu bo 4. marca 1940. Romunski petrolej Lansko leto se je v primeri z letom 1938 zmanjšala produkcija surove nafte v Romuniji od 6.610.000 na 6.250.000 ton. To zmanjšanje se bo še nadaljevalo, ker so nova raziskovalna dela bila lani znatno manjši kot prejšnja leta. Od 48 rafinerij je lani delalo le okoli 30. Te so iz 5.75 milij. ton surovin predelale 1.550.000 ton bencina (1.529.000 ton leta 1938), 1.000.000 (1.082.793) ton petroleja, 750.000 (858.3%) ton motornega olja ter 2.000.000 (2.128.370) ton mazuta. Romunska poraba nafte je narasla od 1.674.056 na 1.750.000 ton. Zato je pa izvoz padel od 4.159.325 na 3.800.000 ton : 1.600.000 ton bencina, 800.000 ton petroleja, 600.000 motornega olja in 800.000 ton mazuta. Izvoz je šel v naslednje države: Nemčija (z Avstrijo in protektoratom 1.200.000 ton, 1938 704.000 in 295.000 ton za Češkoslovaško, (Italija 650.000) 550.000 ton, Francija 250.000 (289.000) ton, Madžarska 180.0000 (192.000) ton, Anglija 500.000 (549.000) ton, Belgija 270.000 (120.000) in Jugoslavija 150.000 (144.000) ton. Vrednost izvoza je znašala 11 milijard lejev pri skupnem romunskem izvozu 24 milijard lejev. Cene so se potrojile. 1 vagon surovega petroleja lahkega Bustenari je zrastel v ceni od januarja do decembra 1939 od 10.000 na 30.000 lejev. * Uvoz naltinih proizvodov iz Italije. Iz Belgrada poročajo, da bo mogoče iz Italije uvoziti 20.000 ton nafte in njenih proizvodov Plačali bomo nafto na pol v kliringu, na pol pa v devizah. Italijanske tvrdke so zvišale cene za to nafto, odnosno njene proizvode. Uvoz naite iz Amerike. Iz Belgrada poročajo, da so pogajanja za nabavo nafte v Ameriki končana z uspehom. Prva partija nafte je bila že kupljena in je natovorjena na ladje. V drugi polovici februarja se more že pričakovati, da bo prišla ta nafta v naše pristanišče. Gre za okoli 8000 ton nafte. Konferenca metalurške industrije. V ponedeljek je bila v Belgradu konferenca metalurške industrije. Na tej konferenci je bilo sklenjeno zaprositi vlado, naj omogoči uvoz surovega železa iz onih držav, ki tega izvoza še niso prepovedale. Ukine naj se tudi uvozna carina na staro in surovo železo in naši industriji naj se dajo na razpolago potrebne devize. Vareš je popolnoma okupiran s proizvodnjo za potrebe Zenice, Zenica pa je že angažirana z dobavami za 6 mesecev naprej in bo morala delati noč in dan. Nadalje je bilo na konferenci sklenjeno, da se osnuje pri Zvezi kovinske industrije osrednji odbor za staro železo, ki bi dobavljala i železarnam i livarnam staro železo. Ta odbor naj bi delal na trgovski podlagi, toda brez zaslužka in prodajal staro železo po nabavni ceni z doplačilom za režijske stroške. Konferenca se je bavila tudi še z drugimi vprašanji metalurške industrije. Delo Glavne kontrole v letu 1939. Iz poročila o delu Glavne kontrole v lanskem letu posnemamo, da je od leta 1938 na 1939 padlo število rešenih predmetov od 176.783 na 176.384, naraslo pa je število nerešenih zadev in sicer od 1527 na koncu leta 1938 na 2263 na koncu lanskega leta. Nadalje je naraslo število tožb na državni svet in sicer od 1102 na 1268. Največ posla je imela glavna kontrola z ukazi in ministrskimi dekreti o postavitvah in napredovanjih uradnikov, nadalje z raznimi administrativnimi akti ter z odloki pristojnih ministrstev o odstopanju adel in nabavah pogodbah ter o raznih odlokih glede materialnih izdatkov. Hrvatska finančna avtonomija. Ob sestavljanju novega preračuna banovine Hrvatske piše zagrebški Jugoslovanski Lloyd, da bo znašal skupni preračun okoli 1.615.3 milij. din, kar ugotavlja na osnovi dejstev, da je znašal banovinski preračun savske banovine 238.5, primorske 66.8, delež iz državnega preračuna pa 1.310 milij. din. Do vsote 1.310 milij. dinarjev pride pisec članka na ta način, da vzame 33% vsega državnega preračuna onih resorjev, kafc terih kompetenca se razdeli med državo in banovino Hrvatsko. »Glasnik združenja aktuarjev kraljevine Jugoslavije«. Izšla je kombinirana številka 3—4, 1939, katera prinaša vse naše zakonske predpise o zasebnem zavarovanju, in sicer: 1. Uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, 2. Pravilnik o podatkih, ki jih mora zavarovalno podjetje priložiti prošnji za koncesijo, 3. Pravilnik o registru matematičnih rezerv, 4. Pravilnik o prenosnih premijah, 5. Pravilnik o pooblaščenih aktuarjih, 6. Pravilnik o spremembi zavarovanj v tujih valutah v domače valute, 7. Pravilnik o humanih ustanovah, 8. Pravilnik o bilanciranju vrednostnih papirjev, 9. Uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv, 10. Pravilnik o izvršitvi uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv. Uredbe in pravilniki so prevedeni tudi v francoščino, da je tako naša zakonodaja o zasebnem zavarovanju pristopna tudi inozemskim aktu-arjem in drugim interesentom. (Uprava in uredništvo »Glasnika« se nahaja: OUZD, Ljubljana.) Slovaška narodna banka izkazuje 15. januarja 1299.44 milij. kron obtoka bankovcev, vloge na tekočih računih pri banki pa znašajo 261.2 milij. kron (glavnica 100 milij. kron). Med aktivi je ocenjena vrednost zlata, deviz in zlatih vrednostnih papirjev na 50.9 milij. kron. Menice znašajo 326.9, drž. dolg za tfankovce pa 469.45 milij. kron. Francoski vojaki maskirajo strelski jarek Borze Voditelji kanadske armade. Od leve: brigadnl general Harold Crerar, Se! kanadske vojaške misije V Angliji; polkovnik P. Vannier, kanadski poslanik v Parizu; general Menaugliton in njegov ee-neralštabni šel polkovnik Turncz. — Vsi ti so obiskali brilskega vrhovnega poveljnika lorda Oorta Dne 23. januarja 1M0. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,484.320 din na belgrajski 7 milij, din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 670.000 din. Ljubljana — uradni tečaj! London 1 funt..............175.20— 178.40 Pariz 100 frankov............99.06— 101.35 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4425,— Ženeva 100 frankov..........995.00—1005,— Amsterdam ICO goldinarjev . . 2351.00—2389,— Bruselj 100 belg............744.00— 756.— Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt.......216.42 —219.62 Pariz 100 frankov......122.41 _124 41 Newyork 100 dolarjev .... 54SO.OO—5520,— Ženeva 100 frankov..... 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2903.G3—2941.63 Bruselj 100 belg...... 918.88— 930.88 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka ........ 14.70—14.80 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 32.50—33.10 Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 32.15—32.85 Curich. Belgrad 10.—, Pariz 10.025, London 17.69, Newyork 446, Bruselj 75.05, Milan 22.50, Amsterdam 237.075, Berlin 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30. Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50,' Bukarešta 3.30, Buenos Aires 101.75. ' Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 422 —425 v Zagrebu 426 blago v Belgradu 426.50—427.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97—98, agrarji 50—52, voj. šk. pr. 422—425, begi. obveznice 75—76, da lin. agr.. 70—71, 8% Bler. posojilo 95—98, %7 Bler. pos. 87—89, 7% pos. Drž. hip. banke 99--100, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljska 235—345. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97.50 den., agrarji 52 blago, voj. šk. pr. 426 blago, begi. obv. 73.50—75.50, dalm. agr. 68.25 blago. 4% sev. agr. 52.50 blago, 6% šum. obv. 66 blago, 8% Bler. pos. 94-97.50, 7% Bler. pos. 86.50-87.50, 7% stab. pos. 97 blago. — Delnice: Priv. agr. banka ISO—195, Trboveljska 245 -250, Sladk. tov. Osijek 135 denar, Osj. livarna 160 blago. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98.25 den., (98.25), voj. šk. pr. 426.50—427.50 (427.50, 427), begi. obv. 75.75—76 (75.75), dalm. agr. 70—70.50, (70), 4% sev. agr. 50.50—51.50, 6% šum. obv. 68 do 69, 8% Bler. pos. 95 denar, 1% Bler. obv. 88 do 88.50 (88), 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 97.97.50. — Delnice: Narodna banka 7.450—7.800, Priv. agr. banka 191—192 (191.50, 190 drobni komadi). Sitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. okolica Novi Sad 19o—197, srem. slav. 194—196, pornja bač. 196 do 198, bač. ladja Tisa 199- 204. — Koruza • bač nova 119—120, bač. nova parit. Indjija 119—W — Otrobi: bač. srem. 122—124, ban. 119—121 — Tendenca stalna. Promet srednji. Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-Izpremenjena. Promet 75 vagonov. Živinski seimi Živinski sejem v Kapelah v okraju Brežice 17. januarja: Voli 5-6.50, kravo 2.50—5, junci 4—5, telice 5—5.25 din za kg žive teže. Prašičev zaradi mraza niso pripeljali na sejem. Cene kmetijskim pridelkom X Vo nIarLboru" (ine 20- januarja: Moka pšenična črna 2.30-3, bela 3.25-4, govedina 8-12, teletina iu—12, svinjina 10—17, svinjska mast 18—20, sveža slanina 13—18, |>rekajena slanina 15—25, fižol 6-7, suh grah 8-0, leča 12-14, krompir 1.50 do 2. sladko seno 1.30—1.40, otava 1-1.10 din za kg. Mleko 2—2.o0 din liter, jajca 10 koniado« 17.50 din. Radna-Boštanj Dne 28. januarja bomo obhajali v Salezijan-skem zavodu na Radni praznik sv. Janeza Boska. Med jutranjo sv. mašo skupno sv. obhajilo mladine iz oratorija. Ob 9 slovesna sv. maša z govorom. Popoldne ob 2 večernice s krščanskim naukom. Nato glavni letni sestanek sotrudstva. Ob pol 4 v gledališču predstava: Železni vitez, nova spevoigra z lepimi pevskimi vložki in pestrimi prizori. dne I _____/ Vse dežele v snežnih zametih Huda zima je prinesla velike križe in težave Ljubljana, 23. januarja. , ■ , ^ 6mo i™ prebudili, smo se znašli v ujetništvu snega. Ves trud z odmetavanjem prejš- tolikn nT, Y Zrt0ni /7 čez noč se 2a je znova toliko naletelo da ni bila prosta nobena steza in nobena cesta. Prvo orodje, ki smo ga morali zjutraj vzeti v roke, je bila lopata. Na deželi že še gre, kjer jih imajo, v mestu so pa ljudje enostavno počakali, da organizacija mesta odpri pot. Za silo so si pomagali z metlami in raznimi krevljami, kar letos ze še gre, ker je sneg lahek in suh. Ko se je zdanilo, pa so se kmalu že pokazali snežni plugi, ki so orali ceste in z vsako uro bolj ee je začenjal pravi delovni dan. Zjutraj je bil pa kar ustavljen. Ubtical ie sredi snega kot marsikateri avtobus, ki se je upal spustiti na pot, pa je obtičal v snegu. Zima na ljubljanskem trgu. Tako je vse jutro obtičalo v snegu Otroci so ostali ali d orna za pečjo, če pa so se odpravili v šolo, so zamudili in sedaij imajo izgovor, ki mu je kar treba verjeti. Uradniki in delavci, ki se vozijo z vlaki, so zamudili po cele ure; n. pr. kamniški osebni vlak, ki bi moral priti v Ljubljano na glavni kolodvor ob pol osmih, je prišel ob tri četrt na deset — to je takoimenovani delavski ali dijaški vlaki Tako je bilo vsepovsod — jutro je obtičalo v snegu it} ni se kam pritožiti. Ljudje se tolažijo, češ, bolje je pa le to kot brozga. Toda brozga še pride in to je bo letos, ko je toliko snegal Kje je padlo naijveč snega, je pravzaprav težko ugotoviti, povsod ga je do kolen in še čez. Toliko ga še zlepa ni bilo, čeprav je bila marsikatera zima že bolj mrzla. Mirno lahko rečemo, da ga je čez noč padlo nad po! metra. Največ ga bo pa tam na Notranjskem, od Rakeka do Loža, kjer je novega snega padlo do 60 cm. Nekatere samotnejše vasi so tako zamedene, da se utegne spet zgoditi, kot pripovedujejo o neki porjanski vasici, kjer je pozimi — to je bilo že zdavnaj — umrla neka ženica, pa je sredi zime niso mogli prenesti na pokopališče k fari v dolinici, ampak so jo pokopali kar v domači vasi; šele na 6pomlad je bil pravi pogreb. Menda se je to zgodilo v kočevskih hribih in letos je spet nekako tako leto, ki nam utegne da.ti take in podobne dogodke, po katerih bo ta zima ostala v spominu še poznim rodovom, da se bo še dolgo govorilo o njej. Položaj po vremenskih poročilih Iz vseh krajev Slovenije prihajajo kratka poročila o današnjem vremenskem stanju. Železniška uprava ima za hude zime strogo kontrolo o vremenu. Vse najvažnejše postaje zjutraj poročajo o stanju vremena in višini snega. Danes dopoldne ie železniška uprava prejela naslednja kratka poročila: Bohinjska Bistrica: temperatura —10, snega en meter; Bled (postaja jezero) —12, snega 95 cm; Jesenice —12, snega 60 cm; Kranjska gora —12, snega 70 cm; Tržič —10, snega 65 cm; Kamnik —6, snega 80 cm. Tako je na C-orenjskem. Hud snežci val je zajel tudi Štajersko. Mariborski glavni kolodvor je dopoldne javil, da 60 tam imeli zjutraj —13, snega 60 cm; Dravograd —15, 45 cm snega; Celje —8, 40 cm snega; Ljutomer —11, 36 cm snega; Brežice —12, snega 50 cm, Tudi Dolenjska je po jutranjih poročilih močno zasnežena. Novo mesto je javilo jutranjo temperaturo —5, snega 65 cm; Kočevje —10, 75 cm snega, Št. Janž na Dolenjskem, kjer sta v letu 1929 divjala najhujša zima in hkratu tudi najhujši mraz, je dopoldne javil, da je bilo tam —9, snega 45 cm, Ljubljana z okolico zaznamuje prav znatne diference glede jutranje temperature. Ljubljanski kolodvor je davi zaznamoval le —8, snega 55 cen Na kolod voru skrbno merijo višino snega. V Brodu pri Tacnu so davi zapisali —7.5 in 60 tam točno izmerili višino snega na 69 cm. Transformatorska postaja na Črnučah je davi zaznamovala —12, snega 60 cm. Na vseh progah električnih napeljav Kranjskih deželnih elektraren je bil dopoldne in popoldne red. Prav tako so po poročilih poštne uprave popolnoma v redu vse telefonske in brzojavne naprave. Iz Podloga v Savinjski dolini je davi transformatorska postaja javila, da je bila tam najnižja jutranja temperatura —14. Torej po vseh poročilih najnižja v Sloveniji. Tam je nanovo v 12 urah zapadlo pol metra snega. Po Savinjski dolini so veliki snežni meteži. Velike težave železniškega prometa Najbolj občutne pa so ovire, ki jih sneg prizadeva železniškemu prometu. Tu se vsaka motnja najbolj pozna in največ ljudi je prizadetih. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bila noč v1 enem samem boju s snegom. Na odcepih 60 večinoma nove kretnice, ki pa se ni6o dobro obnesle: vsak sneg, vsak led ovira njihovo gladko delovanje in ie neprestano treba skakati k njim in jih čistiti in strgati. Davi je bilo pa še snega, snega! Železniška uprava je alarmirala okrog 200 delavcev, ki «o nakladali beli dar noči na vlake. Toda dokler kolodvor ni bil očiščen, prometa ni bilo mogoče vzpostaviti. Šole, ko so odpeljali dva dolga vlaka sne-gfi je bil kolodvor toliko prost, da 6e je promet začel odvijati. To je železniška uprava z velikim trudom in prizadevnostjo vseh dosegla nekako okrog 9 zjutraj, prej je pa kar vse stalo, ker je bil povsod sam sneg. Veliko oviro prizadeva tudi ledena skorja, ki se ponoči hitro nabere na tračnicah. Tako je brzec št. 4 Belgrad—Trst na ljubljanskem kolodvoru skoro primrznil. Ze v Ljubljano je prišel z veliko zamudo, tu ga ob času odhoda ni bilo mogoče spraviti naprej, ne nazaj. Tajali so ga in greh p? vseh patentih in vseh preizkušenih na-činih, pa je lokomotiva samo vrtela kolesa, poteg-ni a pa m Poklicali so vse strokovnjake, da bi re-f'1/ v'ak..lz fe' pa ža ni bilo mogoče spraviti v tek. Proti jutru, ko so delali .eprestano v tem mrc-zu, se ,e šele premaknil in zapustil to presneto Ljub- ^jutrajT dVeH POn°či' ie odPc'ial oh Vsi vlaki, ki prihajajo z juga, so zamujeni in zaradi njih morajo delati zamude tudi vlaki proti severu Ul na Štajersko. Najhuje pa je med Zagrebom in Postojno, k,er vsak čas nastopi kaka motnja, ki premaga vsa prizadevanja železniške uprave. Med Kakckom in Postojno se promet sploh razvija samo po enem tiru, dasi je proga dvotirna, toda drugi tir je pod snegom. Snežni plugi so šli seveda vsi na progo in izvrstno služijo svojemu namenu, dasi ne morejo tako hitro voziti pred vlakom, kot bi mogel in po voznem redu tudi mora! za njim po prosti progi. Sele bolj počasi pa morajo voziti po dvo- drugega""0 ' ^^ speha)'° iz ene«'a lir* na Na progah pod strminami so se že začeli vsi-pavati prvi plazovi. Tako je danes dopoldne plaz zasul progo med Zalogom in Lazami Delo s čiščenjem proge se je takoj začelo, toda preden je bila proga prosta, se je nabralo že nekaj vlakov, ki so čakali na obeh straneh, da bi mogli naprej. Med 10 in 12 uro dopoldne je bil ves promet na tem delu proge ustavljen. Popoldne okoli 15.30, kakor poročajo iz Kranja, se je vsul močan snežni plaz med Zabmco in Kranjem, kjer proga zaradi novega podvoza teče po-globokem izkopanem koritu. Potniški vlak iz Gorenjske, ki prihaja v Ljubljano okoli 16.15, je moral obstati na kranjski postaji in čaka, da bodo delavci očistili progo, ki je zamedena na dober kilometer. Večina vlakov iz severnih držav danes ni prišla čez mejo. Monakovčan sploh ne vozi. Tudi brzovlak iz Budimpešte in Trsta imajo velikanske zamude. Vagoni so drugače skoraj prazni. Iz Budimpešte potujejo v brzovlakih večjidel poljski begunci. Razumljivo je, da v takih razmerah tudi naval potnikov na vlake ni tako velik. Tisti, ki pa morajo potovati, stopicajo po kolodvorih, zdaj pa zdaj sunejo z nogo ob tla, da bi si pognali kriv v premrte prste, prenašajo prtljago iz enega konca do drugega, ker so se v enem koncu že naveličali čakati, hodijo v prometne pisarne in izpra-sujejo, kdaj bo odpeljal ta in ta vlak, ki bi po voznem redu imel odpeljati ob tej in tej uri — vsi za vsak vlak; železniška služba zahteva v teh dneh veliko živcev, potrpljenja in tudi trpljena. ko človek gleda te ljudi, kako se suCejo okrog zasneženih voz, kako skrbe za lokomotive, kjer je na eni strani ogenj in vse razbeljeno, na drugi pa vse v snegu in ledenih svečah, ki.ko grabijo ledenomrzle cevi, priključujejo in spajajo vozove, Kako skrbe v tej zmedi za varno premikanje lokomotiv in pravilno spajanje posameznih garnitur — se mora v resnici čuditi njihovi ljubezni do vlakov in tračnic in sleherne železniške naprave. /ima se na železnici pozna do zadnjega čuvarja v samotni čuvajnici, ki mora pozno v noč čakati in poskrbeti za vlak, ki ti sedaj privrši v času, ki mu ni nikjer uisan. Ti ljudje zaslužijo ne samo pohvalo, priznanje ali kaj podobnega, ampak poleg vsega tega - zimsko doklado. Ce kako delo more biti nad redno službo, je to. Tudi avtobusi nimajo več voznega reda Danes zjutraj in dopoldne so morala razna avtobusna podjetja premagati velike prometne težave. Avtobusna zveza Železniki—Skofja Loka je davi morala premagati in prevoziti velike žamete. V skofjo Loko je prišel jutranji avtobus z zamudo - ur dO minut. Popoldne so se razmere, ker so bile ceste razorane, nekoliko izboljšale. Pečnikar-jev avtobus, ki vzdržuje zvezo Ljubljana—Bloke— t" " dolina—Prezid, je privozil v Ljubljano s »vurno zamudo, namesto redno ob 7 3tt _ šele popoldne Privozil je brez potnikov. Na Blokah so veliki zameti. Tam je ponekod snega do 1 m Drugod je goličava. Še hujši snežni viharji so okoli Prczida in Cabra in sploh v Gorskem kotanj I udi avtobusni promet v bližnjo okolico proti Prnucam, Kamniku, kakor tudi na Gorenjsko je zaradi snega mnogo trpel. Avtobusi so nekaj časa počivali. ' V Mariboru že 10 let ni bilo toliko snega Po ravnini je do I meter snega — Ovire v prometu Maribor, 23. januarja. Mariborčani so se danes zjutraj, ko so prihajali iz hiš na ceste, čudili, čez noč je nainetlo toliko snega na mesto, da so bili hodniki za pešce, še prejšnji večer očiščeni, pokriti do kolena visoko .s prsičem. V dopoldanskih urah je bila hoja po mestu kar težavna, četudi so se na vse zgodaj že pojavile na ulicah cele kolone delavcev z lojiatami ter so začele s pomočjo snežnih plugov svoj posel. Res nismo imeli v Mariboru od hude zime leta 1929 tako visokega snega, kakor je zapadel sedaj. Na meteorološki postaji na Teznem so namerili, da je v tej noči zapadlo 20 cm snega, tako da pokriva sedaj zemljo na ravnem 45 do 50 cm debela snežna odeja. Ponekod, kjer so zameti, pa je sneg visok kar t meter in še več. Seveda je primerno več snega zapadlo na vrhovih Pohorja in Kozjaka, kjer jc snežna plast več metrov debela. \elike ovire je povzročil sneg v prometu. \si jutranji in dopoldanski vlaki so prihajali z velikimi zamudami, povprečno 100 do 150 minut kasneje, kakor po voznem redu. Tako bolj prometnih ulic. Večje število ljudi ni bilo mogoče nastaviti, ker ni bilo na razpolago lopat in pa dovolj voznikov /a odvužanje snega. dasi so prišli mestnim voznikom na pomoč tudi števil ui kmetje iz okolice, da bi s svojimi vpregami nekaj zaslužili. Občutno vrzel bo napravil ta sneg v mestnem proračunu, kjer niso bili pripravljeni na takšno presenečenje, pa s?.Pr.i .postavki za kidanje snega računati z običajnimi zimskimi razmerami, kakor so bile prejšnja leta. Cerkvica v snegu Prometne ovire v celjski okolici in Savinjski dolini Celje, 24., januarja. Po malem je naletaval sneg zadnje dni. toda v pretekli noči in včeraj ga je padlo v celjski okolici na novo |>ol metra, v Savinjski dolini, zlasti v gornji, pa celo do 1 in. Včeraj zjutraj je bil vsak cestni promet po celjskih ulicah nemogoč. Mestni T"™.1 imeJi '"»oso dela, da so vsaj deloma očistili Glavni trg in dohode k javnim poslopjem, i revisok sneg je zadržal doma tudi številne otroke iz celjske okolice, da so izostali od Šolskega pouka. Veliko oviro dela sneg železniškemu prometu. Zadnje dni so prihajali vlaki v Celje s precejšnimi zamudami, nekaj dni je brzovlak iz Muriliora imel dveurno zamudo in še več. Včeraj zjutraj so pripeljali vlaki v Celje s precejšnjimi zamudami savinjcan je imel eno uro zamude. Potniki pravijo, da je vlak iz nekaterih postaj izpeljal z največjo težavo. Še bolj je prizadel sneg avtobusni promet, k! je v Zgornji Savinski dolini skoraj popolnoma ustavljen. Celjski mestni avtobus je ostal v Sol-caoi, drugi voz, ki bi moral včeraj zjutraj v Celje pa je obtičal v snegu v St. Petru v Savinjski rhv lini. Prav tako je nemogoč avtobusni promet z Obsoeljsko dolino. Avtobusa, ki vezeta te kraje s peljem, sta obtičala eden v 1'odsredi. drugi pa v St Petru pod Sv. Gorami. Tudi avtobus mariborskega podjetja, ki pelje vsako jutro ob 6 v Ce-Ije je včeraj obtičal v snegu v Vojniku in se vrnil v Celje. Sele opoldne se je opogumil in odpeljal proti Mariboru. Edina redna avtobusna zveza ie še na progi Celje-Dobrna in Celje—Vitanje V Savinjsko dolino vozi mestni avtobus do Brasiovč Edini, katerim je sneg storil uslugo, so številni brezposelni in drugi delavci, ki so včeraj ves dan imeli dovolj opravka, da sp čistili ulice in napravili dohode' k lokalom ter zaslužili nekaj dinarjev. ..Včeraj jp snežilo do U dojx>ldne, nato pa je posijalo sonce. • . t,.,, ..i,-. Na jugu imajo še večje težave Strehe pod snegom. je prišel zjutraj Ljubljančan 90 minut prepozno, čakovčan 100 minut, nemški vlak 140 minut, koroški vlak pa je rabil kar tri ure več do Maribora, ker mu je progo med Fnlo in Rušami zamašil snežni plaz. Na koroški progi bo promet zaradi teli plazov sedaj sploh zelo oviran. Tudi popoldanski vlaki so imeli zamude, kar je dopoldne še močno snežilo ter so morale čistiti progo posebne lokomotive kar sproti. Tudi v avtobusnem prometu je nastal zastoj. Mestno avtobusno podjetje je lahko vzdržalo reden promet samo nn mestnih progah, na podeželskih pa so nastale velike težkoče. Na progah Sv. Martin in Selnica so za danes promet sploh ustavili. Prvi avtobus ki je odpeljal proti Ljutomeru, je prodrl samo do St. Lenarta. Drugi voz je potem prišel do podnožja pod Sv. Antonom, tam pa je obtičal v snegu ter se še ni vrnil. Celjski avtobus, ki je zjutraj odšel iz Maribora v Celje, je sicer srečno prispel po velikih težavah na cilj, pri povratku pa je pri Konjicah obtičal v zametih. V Belgradu še vedno hud mraz V Belgradu je od nedelje na ponedeljek temperatura spet padla in je toplomer v ponedeljek zjutraj kazal 11 stopinj Celzija pod ničlo. Snežni vihar je prenehal. Vlaki prihajajo v Belgrad z velikimi zamudami. Zaradi visokega snega v Belgradu komaj vzdržujejo tramvajski in avtobusni promet. Sava in Donava sta popolnoma zamrznili. Na zagrebški periferiji so v nevarnosti strehe, da se zrušijo Na nekaterih mestih zagrebške periferije je nastal nevarnost, da se pod težo snega, ki je zapadel, porušijo strehe. Prebivalci mečejo sneg s streh, v kolikor jim je to mogoče. Če pa ne bo prenehalo snežiti — sneg jc padal v ponedeljek ves dan in tudi še naslednjo noč ter v torek — ne bo mogoče preprečiti nesreče. 1 udi v mestu je nnstol zarodi snega zastoj v prometu. Dopoldne so avtomobili in konjske Mircge komaj orale po globokem snegu po ulicah Mestni gradbeni urad je mobiliziral vse razpoložljive sile — svoje redne delavce in pri pomožni akciji zaposleno osebje, popoldne pa je kljub temu še moral nujeti večje število nplnvrpv m l -------- i, i i - . ,. j -- .... m.«j,ijc .,nesa. iJeltiin |e okoii 2ou parov rok, ki pa so danes očistili le nekaj naj- Povodenj grozi Iz Zagreba poročajo, da plavajo po Savi ogromne ledene plošče. Pri Zagrebu Sa^va še ni zamrznjena, šele od Zitnjaka naprej se ie led tako zgostil, da lahko vozijo čez led. V Sloveniji je Sava v dolnjem toku zamrznjena in tam led razstrelju-jejo z ekrazitom. Če bo mraz še trajal, bo gotovo Sava tudi pri Zagrebu popolnoma zamrznila. Velika nevarnost je, da bo ob tajanju smega prišlo do velikih povodnji. Nevarnost povodnji grozi posebno pri rekah, ki ne tečejo tako hitro kakor Sava in Drava in se tam boje elementarnih nezgod. Strokovnjaki sicer trdijo, da Zagreb po sedanjem položaju ne bo ogrožen od povodnji, vendar pa nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Mednarodni vlak Budimpešta—Trst izostal Iz Čakovca poročajo, da ie železniški in vozni promet še vedno zelo oviran. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami. V nedeljo in ponedeljek ni bilo nobenih časopisov iz Belgrada in Zagreba. Mednarodni brzi vlak, ki vozi na progi Budimpešta-Vei. Kamža-Čakovec-Ljubljana-Trst je že od petka izostal in tudi v ponedeljek še ni pripeljal, ker so ob Blatnem jezeru pri Vel. Kaniži snežni zameti visoki štiri do pet metrov in sicer v daljavi več kilometrov. Tudi mednarodni vlaki, ki prihajajo iz Italije, imajo precejšnje zamude. Snežni zameti v Slavoniji V podravski Slavoniji že več dni divja strahovito neurje. Snežni viharji zelo ovirajo promet in prihajajo vsi vlaki z velikimi zamudami. V splošnem je zapadlo snega do 80 cm, po nekaterih mestih pa je veter nanesel snega do dva metra na debelo. Dovoz drv iz gozdov je onemogočen in morajo prezebati ljudje, ki se niso pravočasno preskrbeli s kurivom. V Dalmaciji je 1500 km cest zatrpanih s snegom Vsled velikih snežnih žametov ie v Dalmaciji od 3000 km cest zatrpanih 1500 km. Nad 7000 de-I lavcev čisti ceste. Sinjski vlak, ki bi moral privo- ziti v Split v ponedeljek ob pol osmih zjutraj, je blizu Klisa obtičal v snegu. Iz Splita so poslali pomožni v ak, ki jc prevzel potnike. Ker je pa ob tej priliki skočil s tira službeni voz, so morali poslali iz Splita še en pomožni vlak. V Dalmatinski Zagori je ljudstvo brez hrane V zagorskih predelih Dalmacije je zapadel de-be sneg. Skoro vse ceste, ki peljejo s Primorja v zaledje, so zatrpane in neprehodne .Med Blatom in Šestanovcem je sneg zamede! tri tovorne in tri potniške avtomobile. Ker jc vsak promet onemogočen, je v nekaterih krajih ljudstvo ostalo brez hrane. Od okrajnega načelstva v Splitu sta občini Muc m Lečevica zahtevale hitro pomoč, ker je nevarnost, da bo prebivalstvo stradalo, ker primanjkuje hrane. Zato zahtevajo, da se hitro očistijo ceste in zopet npostavi promet, da bo mogoče dobiti hrano Zaradi neurja na morju v ponedeljek italijanski pamik »Lazzaro Marcelii« ni mogel pripluli v Zader, kamor je bi! namenjen, marveč se je moral po dveurnih poskusih vrniti v Split. Šele zvečer, ko se je vreme zboljšalo, je mogel spet odpluti proli Zadru. Volkovi raztrgali lovca Na planini Romanija so kmetje našli človeško lobanjo, par čevljev in nekaj suknenih cap. Zraven je ležala lovska puška in dva mrtva volkova Sne* je bil precej naokrog napojen s krvjo. Iz sledov je razvidno, da so doslej še neznanega lovca volkovi napadli. Posrečilo se mu je dva volkova ustreliti ko pa je vnovič basal puško, so zveri navalile nanj in ga raztrgale ter požrle. Oblasti so nujno opozorile turiste in smučarje, naj nikar ne hodijo posamezni na planino Romanijo. Oče in sin zmrznila V Gnjilanah sta šla oče in sin v mlin Med potjo JU je zalotil snežni vihar. Oba sta zašla in tavala več ur naokrog, dokler se nista čisto izčrpana Zgrudila na tla. Nekaj dni pozneje so kmetje našli njuna trupla. 24 ur nosili hudo ranjenega skozi snežni vihar V vasi Lečkovcu v sarajevski okolici je kmečki tant ogledoval puško svojega prijatelja Orožje se (e pa nenadoma sprožilo in stre! je zadel lanta v spodnji del života. Ker so bile ceste zaradi visokega snega za vozni promet neprehodne, so bratje m prijatelji hudo ranjenega fanta nesli do vasi bulog, odkoder so ga smučarji na nosilnici prinesli v Sarajevo in oddali v bolnišnico. Divjal je hud snežni vihar. Samarjani so se pri vsakem koraku vdrli globoko v sneg. Zato so potrebovali za razmeroma kratko pot od Lečkovca do Btiloga celih 24ur. V Bulog so prišli tako utruieni in izčrpani, da niso mogli nikamor naprej. Zato so bolnika prevzeli smučarji in ga prenesli v Sarajevo. JEGL1CEV AKADEMSKI DOM BO SPOME NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU Vl.Anilfi VSI ZAVEDNI SLOVENCI DARUJTE OB TRET JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN novice Koledar Sreda, 24. januarja: Timotej, škof; Evgenij, mučenec. Četrtek, 25. januarja: Spreobrnenje Pavla; Ana-mja, mučenec. Sčip ob 0.22. Herschel napoveduje mraz, če ne bo pihal jugozapadnik. Jubilej župana Jožeta Galeta Prežganje, 24. januarja. Naš župan g. Joško Gale obhaja danes 50-letnico 6vojega rojstva. Rojen je bil v prestosti kmečki hiši, pri kateri je, kakor 6e zdi, županstvo kar prirojeno. Saj je bil nijegov oče neprenehoma 23 let župan občina Trebeljevo. In samo za časa svetovne vojne je županski naslov in odgovornost nosil drug mož, delo in poslovanje pa je namesto njega vodil že naš današnji slavljenec. Ob prvih županskih volitvah po svetovni vojni je bil izvoljen za župana Joško Gale in od tistih volitev naprej je pri vsakokratnih občinskih volitvah kandidiral in vedno tudi prodrl. Dvakrat je bil nasilno odstavljen od županovania, pa je kljub najhujšemu pritisku za časa proslulega JNS režima pristojna sodna oblast obe odstavitvi razveljavila in upravičeno rečemo, da je bil zadnjih dvajset iet pravi naš župan edino-le Gale. Župan Gale je re6 mož ljudskega zatipareja. Če prideš k njemu, se ti zdi, ko stopiš v pisarno, da si prišel k zaupnemu prijatelju, ki komaj čaka, da ti bo ustregel s to ali ono uslugo. Njegovo točnost in vestnost so cenili celo njegovi najhujši nasprotniki; 6aj je celo predstavnik JNS-režima javno priznal, da j; najbolj točen in najbolj vesten župan v okraju Joško Gale Koliko noči on žrtvuje za županske posle! Zato ga pa tudi ljudstvo ljubi in spoštuje, visoko ga pa ceniijo tudi oblasti. Bog daj našemu županu doživeti še mnogo zdravih let, da bi še veliko dobrega in koristnega storil za našo občino. I — Kdo je gluhonemi neznanec? Pred nekaj dnevi je ljubljanska policija v brzovlaku Ljubljana-Rakek aretirala neznanca, okrog 18 let starega, ki se je peljal proti Rakeku in je bil namenjen bogve kam. Našli so ga zaprtega v stranišču železniškega voza. Je dobro oblečen in z vsem dobro preskrbljen, kar vse kaže, da je bil dobro oskrbovan J^ pa gluhonem in po vsej priliki tudi nekoliko slaboumen. Odgovarja pismeno na pismena vprašanja in sicer v mešanici srbohrvaščine. Na pismeno vprašanje, kje je nazadnje stanoval, zapiše odgovor, da je bi! v Zidanem mostu v neki gostilni noče pa povedati ali pa ne ve, kje. Prej pa da je bil v Zagrebu pri nekem stricu, kar pa se je izkazalo za netočno. Trdi, da je obiskoval gluhonemo šolo v Zemunu, da so mu starši umrli, drugega pa ne ve. Zaenkrat mora ostati v zaporu da se dožene, kaj je z njim, zato so vsi dobri' ljudje naprošeni, ki bi mogli kaj vedeti o njem da to sporoče policijski upravi v Ljubljani ali najbližjim orožnikom. ' — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice. — Vlom v lovsko kofo. Orožniška postaja v v Lučah je ugotovila, da je bilo pred kratkim vlomljeno v lovsko kočo na Raduhi (občina Luče okraj Gornji Grad), ki je last g. Stiegerja Ver-nerja. Vlomilec je odnesel dva para smučk stensko uro, več posteljnega perila, kuhinjsko posodo jedilno orodje, kozarce, nekaj konzerv, vsega skupaj v vrednosti 1484 din. Tatvine je osumljen D A. iz Kamne gorice, menda po poklicu zidar ki se brez stalnega bivališča potika okrog in je bil že kaznovan zaradi podobnih dejanj. pO cbiža/i V Zagrebu divja hripa V Zagrebu se je pojavila huda hripa, ki je postala že epidemična. Kakor pišejo hrvatski listi, so v glavnem trije vzroki, da se hripa tako hitro širi: 1. V Zagrebu vlada že delj časa prava sibirska zima, ki je v naših krajih neobičajna; 2 Naše zgradbe, posebno v predmestjih, nisa zgrajene tako, da bi mogla s svojimi nezadostnimi izolacijami od- I PREMIERA! Vesela komedija ANNAPOLIS iz življenja gojencev ameriške pomorske akademije ROBERT VOUNG, FLORENCE RICE, LIONEL BARRYMORE Ob 16, 19. in 21. uri Kino Matica, tel. 21-24 — Duhovne vaje za može v Domu sv. Ignacija v Ljubljani, Zrinjskega 9 bodo od 5. do 9. februarja. Nekaj prostorov je še praznih. Možje, priglasite se kmalu, da si zagotovite lastno, foplq sobico, kjer boste lahko v miru in tihoti opravili duhovne vaje. Na prepozne zglasitve se ne bomo mogli ozirati. Prehrana in oskrbnina za ves čas 100 din. — Pridobite še druge može za to, danes tako potrebno obnovo duhovnega življenja. Kat. akcija potrebuje neustrašenih, načelnih, vztrajnih borcev, ki jih vzgaja dobra šola duhovnih vaj. — Vodstvo «Doma-. — Duhovniki iz Unio apostolica z dežele pri-rede v sredo, 24. januarja v Domu duhovnih vaj v Ljubljani mesečno duhovno obnovo. Začetek ob 9 dop. Vabljeni so tudi vsi drugi duhovniki izven mesta Ljubljane. — Na progi Ljubljana-Turjak-Bloke-Prezid je zaradi srežnih žametov začasno ukinjen avtobusni promet. — Občni zbor kr. jugoslovanskega Aero-kluba »Naša krila« v Ljubljani bo 15. februarja, in sicer za krajevni odbor ob 18, za oblastni odbor pa pol ure kasneje v prostorih tukajšnjega avtomobilskega kluba, Kongresni trg 1. Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. — Razpis zdravniške službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Komenda s sedežem v Mengšu v lastnosti banovin-skega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih v zvezi čl. 1 pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 8. februarja 1940. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic^ srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. C I S TEK govanjati tako dolgotrajni zimi; 3. Ljudje se sami dovolj ne varujejo. Ze deset let ni bilo v Zagrebu tako hude zime. a tudi leta 1929 mraz ni trajal tako dolgo kakor letos. Zaradi hudega mraza ni mogoče v zadostni meri segreti stanovanj, posebno ne v predmestjih. Ker v predmestjih žive večinoma ubožni in slabo hranjeni ljudje, je vsak organizem slabše odporen proti takim boleznim, kakor je na primer hripa. * Sv. Jožef — zapovedan praznik v banovini Hrvatski. Hrvatski metropolit in zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je izdal okrožnico, s katero se praznik sv. Jožefa povzdigne na zapovedani praznik za vse škofije kraljevine Jugoslavije. I o je odobrila sv. stolica dne 20. novembra 1939. * Velik požar v Smederevski Polanki. Te dni je požar popolnoma uničil tovarno za vagone Ja-senica v Smederevski Palanki. To je bil eden izmed največjih požarov v državi tako po velikosti kakor tudi po škodi, ki jo cenijo na pet milijonov dinarjev. Uprava tovarne je takoj ukrenila vse potrebno, da se zgradijo novi tovarniški objekti, da bi se lahko nadaljevalo delo in da ne bodo delavci predolgo časa brez dela. Tovarna zaposluje več sto delavcev. » Pogrešan sodnik. Pred nekaj dnevi je izginil iz Maje pri Glini 60-letni sodnik Luka Prodanovič. Sel je po službenih opravkih v Glino, pa se zvečer ni več vrnil domov. Ker je vedno redno prihajal domov, so se domači čudili, ko ga ni bilo, vendar so mislili, da ima važne opravke, in je zato ostal čez noč v Glini. Drugi dan so ga iskali v Glini, pa ga niso našli. Sedaj ga iščejo po vsem okraju. Mnogi sodijo, da je padel kot žrtev maščevanja kakega kmeta, ki je izgubil pravdo pred sodiščem, ali pa so ga napadli in oropali razbojniki, ko je šel v Glino s torbo, v kateri je imel razne spise in tudi precej denarja, Doslej o sodniku ni še nobenega sledu. * Splitski zdravniki so pristopili k hrvatskemu zdravniškemu zboru. Te dni je bila glavna skupščina svobodne organizacije zdravnikov v Splitu. Na skupščini je bilo sklenjeno, da svobodna organizacija v Splitu vstopi v Hrvatski zdravniški zbor v Zagrebu in da svoja pravila prilagodi pravilom hrvatskega zbora. Nadalje so sklenili, da Marica Cizerlj-Strnadova: Kako so se stepli otroci pri Andrejčkovih Bilo ijih je pet zapovrstjo kakor piščali na or-glah. Od njih je šele najstarejši to jesen začel hoditi v šolo. Ime mu je bilo Drejč. Razven tega so imeli pri Andrejčkovih še staro mamo, ki so jo vsi silno obrajtali, domači in tri fare naokrog, kdor jo je poznal, posebno pa njeni vnučki in vnučke. Nekega poznojesenskega večera, ko so starši, hlapec, dekla in dninarji imeli polne roke dela, da so postregli živini na noč, a drugi vozili korenje domov, ker so ga nameravali še tisti večer obrezovati, 60 otroci sedeli v hiši za pečjo. Čakali 60, da jim dobra mamica prinese na mizo sladke mlečne kaše, otročje paše, da bi se želodčki segreli, potem pa molit in spat. Taka je bila stara navada pri Andrejčkovih. Stara mama je pa na svoji polovici molila rožni venec in opravljala še druge večerne molitve za »verne dušice v vicah« in sicer za V6ake posebej, to se pravi »za tiste, ki so v vodi utonile«, j se mi! Dajte kasice!« »Čak vendar, Špelca, ali 6i že hudo lačna? Sedimo za mizo, da bomo lahko takoj prijeli za žlice, ko mama prine6e kašico,« so sklenili otroci in se potegnili za mizo, nad katero je brlela svetilka, viseča s stropa. Lukec, ki pojde drugo leto v šolo, predlaga, naj Drejček kaj nariše, da bodo lažje dočakali kašico. Špelca prosi, naj nalise ljubo, stalo mamo. Drejč meni nič, tebi nič vzame svinčnik, kakor da je samo ob 6ebi umevno, da nariše ljubo, staro mamo, iztrga iz zvezka list in smelo na delo!.,. Vseh pet nosov sope v risbo in deset oči je radovedno zapičenih v nastajajoči »umotvor«, a iz Proti nevarnosti okuženja po ustni duplini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16—. Oglas reg. S, br. 15510, 27. V. 1939. organizacija preneha biti član jugoslovanskega zdravniškega društva v Belgradu. * Gosja jetra je prodajal po 100 dinarjev. Neka zagrebška gospodinja je naznanila prodajalca perutnine Mavra Grosa v Zagrebu, da ji je zaračunal '% kg gosjih jeter 75 dinarjev. Prodajal jih je tedaj po 100 din kilogram. Okrajno sodišče je obsodilo Grosa na sedem dni zapora in 300 dinarjev denarne globe, dalje na 100 dinarjev Davšalnega zneska, plačati pa mora tudi 60 dinarjev za objavo sodbe v »Narodnih Novinah«. » Zanimiva zapuščinska razsodba. V vasi Ba-danje je umrl kmet Vladislav Arsenovič, V oporoki je zapustil vse svoje premoženje neki ženski, oziroma njenemu otroku, svojim trem sinovom pa je zapustil vsakemu po sto dinarjev. V oporoki je navedel, da so se ga sinovi na stara leta ogibali in mu tudi v dolgotrajni bolezni niso pomagali in ga sploh niso obiskovali. Sinovi so skušali oporoko razveljaviti. Prvostopno in drugostopno sodišče jim je ugodilo, toda kasacijsko sodišče je bilo pa drugačnega mnenja. Najvišje sodišče je tolmačilo zakonske predpise tako, da je bil starec vsa leta sam in da se sinovi sploh niso zanj zmenili. Zato je bil oče upravičen izključiti svoje sinove od dediščine in nameniti tistemu, ki se je zanj v času bolezni brigal. » Obsojeni nepokorni mornarji. Strokovna zveza mornarjev v Splitu je izrekla prvo obsodbo nepokornih mornarjev. Razpravljala je o sporu na parniku »Sloga« dne 23. novembra 1939 v Amsterdamu. Zveza je ugotovila, da so štirje člani posadke tega parnika prisilno zahtevali in dosegli, da se jim pripadajoča nagrada izplača pred dogovorjenim časom, drugič, da so zahtevali še deset angleških funtov šterlingov kot izredno nagrado, in tretjič, da so se dali nagovarjati s tretje strani, in so na podlagi tega stavili svoje zahteve, čeprav so dobili od svoje strokovne zveze potrebna navodila. Po daljši razpravi je upravni odbor te strokovne zveze mornarjev sklenil sledeče: Na podlagi tožbe lastnika parnika in na podlagi zainteresiranih mornarjev se ugotavlja, da so toženi štirje mornarji prekršili določila paritetnega odbora in bi morali biti za vedno izključeni iz članstva zveze. Ker je pa ugotovljeno, da v tem sporu dele odgovornost poveljnik ladje in častniki, uprava soglasno sklene, da se omenjeni mornarji izključijo iz članstva za eno leto in da vsak od njih plača globo 200 dinarjev v korist brezposelnih mornarjev. Upravni odbor strokovne zveze mornarjev bo naprosil lastnika parnika, da tudi on v tem smislu postopa proti poveljniku in pa častnikom. * V snegu našel izgubljeni milijon dinarjev. Šofer Dimitrije Stenkač, ki je uslužben pri zakupniku za prevoz pošte od železniške postaje Sveti Djurdje do Kavadarja, je doživel veliko nesrečo, pa tudi srečo. Iz vlaka Skoplje-Djevdjelija je prevzel večjo količino pošte, med katero je bila tudi vreča z denarjem. Ko je privozil v Kavadar in hotel izročiti pošiljke, je zapazil, da mu je zmanjkala vreča z denarjem. Takoj se je vsedel na avtomobil za volan in se je odpeljal nazaj do železniške postaje, kjer je pod debelo plastjo snega našel nedotaknjeno pošiljko, v kateri je bilo milijon dinarjev. * Namesto zdravil pila strup. V Karloveu je po nesrečnem slučaju izgubila svoje življenje 23-letna zasebna uradnica Nevenka Madjarevič, doma iz Sarajeva. Zjutraj je začutila bolečine v glavi in je hotela vzeti piramidon, preden je šla v službo. Pomotoma pa je vzela sublimat v prašku. Kmalu nato ji je postalo slabo, prepeljali so jo v bolnišnico, pa je že med potjo v strašnih mukah izdihnila. * Praznoverje. V Somboru so že dalj časa opazovali, da nekdo skruni grobove na pravoslavnem pokopališču. Neznanci so odpirali krste in grobnice, vendar pa niso ničesar ukradli. Pred nekaj dnevi je umrla starka. Njeni praznoverni sorodniki so položili v krsto malo žensko srajco, da bi jo starka posnela na drugi svet svoji vnukinji, ki je umrla pred nedavnim časom. Že drugi dan po pogrebu so našli starkin grob odprt, iz krste pa je izginila srajca. Policija je ugotovila, da je v afero zapletena 60-letna Bujičeva, ki slovi med prebivalstvom kot čarovnica. Posebno so hodile k njej žene in dekleta. Trdila je, da je v zvezi z duhovi ter da lahko komurkoli pričara ljubezen. Prodajala je razne predmete, ki so bili v zvezi z mrliči. Zato je bilo treba odpirati grobove, da se je lahko preskrbela s tem blagom, i a! so možje in fantje v Somboru razburjeni, ker ne vedo, kaj so vse morali pojesti in popiti med jedjo in pijačo. osmih švigajo pogledi kakor ostro nabrušeni noži Zdaj na konico svinčnika, zdaj v oči Drejčkove, ki riše tudi z jezikom in ga sprehaja hladni pot, kaijti oj, gorje! Ljuba stara mama je podobna bolj strašilu na makovi njivi nego sama sebi. Špelca ja-emna ves glas tulita, da to ni ljuba, stala mama, ampak st!a-a-ah. U-u-uu, dlzi Spclco, Spelca se boji. Spat! Kasice! Drejč se brani, češ, da je stara mama. Vsi drugi v zboru: »Pa ni! Pa ni! Pa nil Pa ni! Prerekanje se stopnjuje, položaj postaja vedno bolj napet. Kakor bi trenil, pograbi vsak svojo žlico in udriha z njo po Drejčkovi nedolžni glavi, sicer je pa tudi on oborožen z žlico in maha z njo po napadalcih, da kar zveni in odmeva. Sliši se jok, krik, prerekanje in Špelca se dere: »Mama, mama, Lukcu tece kli-i-i!« Mama priteče brez sape iz kuhinje s skledo sladke kaše, a namesto otrok za mizo, najde živ klopčič, ki se prekopicava po tleh. Mirit je prišla botra brezovka, ki je imela častitljiv prostor za božjim razpelom... In ko se je na koncu izpričalo, da je bil vse rabuke kriv Drejč, je ves potrt pripomnil v svoje opravičilo: »Staro mamo 6em slikal, pa je nisem dobro zadel! . . DiMMnMilMi^^HHaMM -- Pri težki stolid, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. OgL rej. S. br. 30474/35. Ljubljana, 24. januarja Gledališče Drama: Sreda, 24. jan.: »Tri komedije' Red A. — Četrtek, 25. jan.: »Profesor Klepec«. Red B. — Petek, 26. jan.: »Na prisojni strani«. Premiera. Premierski abonma. — 27. Sobota 27. jan.: »Profesor Klepec«. Izven. Opera: Sreda, 24. jan.: »Nižava«. Red Sreda. — Četrtek, 25. jan. »Figarova svatba«. Red Četrtek. — Petek, 26. jan: Zaprto (generalka). — Sobota, 27. jan.: »Rusalka«. Premierski abonma. Radio Ljubljana Sreda, 24. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — J2 Poljski napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13.02 Veseli spomini (plo šče) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Nastanek in razvoj padala (J. Čolnar); b) Za mlade naravoslovce (M. Zor) — 18.40 Slovenske pravne starine (dr. Jos. Žontar) — 19 Napovedi, Eoročila — 19.20 Nac. ura: Reportaža z otoka rača (Luka Fertilio, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 22 Prenos iz ljubljan. opern. gledališča; v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (ravnat. V. Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Prireditve in zabave Bežigrajsko prosvetno društvo priredi dne 1. februarja t. 1. predpustno zabavo v dvorani pri Mikliču. Spored bo nad vse zanimiv in zabaven. Priditel Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo vprizori v nedeljo, 28. jan. ob 8 zvečer na odru društvenega doma veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«, spisal J. Kranjc. Že danes opozarjamo vse članstvo in prijatelje na to uprizoritev. Predavanja Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi drevi ob 8 predavanje v Salezijanskem mladinskem domu v fantovski sobi, ki bo zakurjena. — Predaval bo ravnatelj g. dr. Tome o temi: Nastanek sveta. Predvajale se bodo tudi skioptične slike. _ Pri ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo drevi ob 7 v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici predavala ga. Andreja Ključenko o »Cveticah trajnicah, posebno o potonkah«. Skioptične slike. Vstop prost. Prosvetno društvo Trnovo: Na osmem prosvetnem večeru drevi ob 20 v društvenem domu Karunova ul. 14, bo imel zdravstveno-vzgojno predavanje g. dr. Brecelj Anton, pod naslovom »Mladi ljudje med seboj«. Vabimo vse članstvo, zlasti pa starše in vzgojitelje, da se predavanja udeleže polnoštevilno. Odbor. Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes 24. t. m. bo ob 20 predaval g. dr. Leo Šavnik o snovi: Rak na maternici. Vstop prost. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 27. t. m. ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi zanimivo pedagoško predavanje. Prof. Venceslav Čopič bo govoril o enem izmed najbolj perečih vprašanj naše vzgoje »Državljanska in narodnostna vzgoja naše mladine«. Vsi, ki se zanimajo za naše najvažnejše pedagoške probleme vljudno vabljeni. Vstop prost. Sestanki Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Moste ima jutri ob 20 v risalnici ljudske šole v Mostah svoj redni letni občni zbor s kratkim predavanjem. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Odbor. Naše dijaštvo Kongregacija akademičark ima drevi ob 7.15 redni sestanek v frančiškanski kapeli, Vljudno vabljene vse akademičarke! Cerkveni vestnik Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni! Lekarne * Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Anekdota Trgovec Ridli iz Portlanda v Oregonu je tožil na sodišču svojega očeta. V tožbi je navedel, da oče zaradi visoke starosti ni več sposoben, da bi upravljal trgovino, ki je vredna nad 100 tisoč dolarjev. Zato je zahteval, da sodišče njemu P°ven upravo nad trgovino. Na prvi pogled se je zdelo, da je tožba čisto umljivo razložena, ker je stari Ridli prav tiste dni izpolnil 107. leto svojega življenja. Pa tudi tožnik ni bil več mlad, ker je pred nekaj tedni dokončal svoje 78. leto. Pri zasliševanju pa se je vse preobrnilo. Pokazalo se je namreč, da je stari Ridli, čeprav stoletnik, še vedno krepak človek, medtem ko je njegov sin ze zelo oslabel. Sam stoletni Ridli je pripovedoval, da je njegov sin pomehkužen in da nikoli ni bil sposoben samostojno opravljati kakšno delo. Na koncu je stan oče izročil sodniku zdravniško izpričevalo, v katerem je zdravnik potrdil, da je stan Kidli čisto zdrav in normalen človek. Sodišče je po dolgem posvetovanju sinovo tožbo zavrnilo, ker da je čisto ncosnovana. >Veš, Karel — ženske pač nimajo nobene« smisla za humor!« ^ I I1UBIJ4N4 Poklicna vlomilec prišel na - kure Ljubljana, 23. januarja. Turi i za kriminalne tipe je letošnja zimo dokaj huda. Vse je pod snegom in ljudje se stiskajo doma, da ničesar vrednega ni mogoče izmakniti, še manj pa odnesti po skrivnih potih v samotna skrivališča, ker se v tem snegu j" mogoče zanašati, da bi za kom izginila »vsaka sled«. Tako se morajo tisti, ki niso vajeni poštenega življenja, zadovoljiti tudi z manjvrednimi stvarmi, postavim s kurami, ki so izmed vsega sedaj še najlažje dosegljive. Več kurjih tatov je to zimo že padlo policiji v roke, nocoj ponoči pa je policija aretirala znanega vlomica,,ki je v svojem svetu znan kot strokovnjak za vlome, pa se je lotil tudi kur. To je cimžar Jakob, doma tam nekje izpod gora, ki je bil ze 16 krat kaznovan zaradi raznih tat v in in vlomov, največ na tri leta in pol robije, Šele IS. decembra lanskega leta je prišel iz mariborske kaznilnice. Nocoj ob pol ene ponoči ga je budno oko postave opazilo, ko je nesel po mestu dokaj nabasano vrečo. Stražnik ga je ustavil in pogledal, kaj prenaša »v pozni uri tej« — bile so kure, štiri, ena mrtva, tri pa še žive. Ko se Jaka ni mogel več otepati vprašanj, je priznal, da jih je ukradel nekemu upokojenemu železničarju v Sketovi ulici. Lastnik je kokoši že dobil nazaj, v stanju, kakor so jih pri tatu našli. Pri njem pa so našli tudi popolno vlomilsko orodje. Na stanovanju pa ni bil prijavljen in sedaj noče povedati, kje je stanoval. Precej upravičeno se sumi, da njegovo stanovanje, kjerkoli ga že ima, skriva še več skrivnosti glede njegovega preživljanja in da bo tam tudi kak n jegov pajdaš, ki je udeležen na teh njegovih žalostnih poslih. Zato je sedaj policija pred važnim vprašanjem: kje je ta stari znanec vseh kazenskih oblasti po izpustitvi iz mariborske kaz nilnice stanoval. Tudi Zupančič Janez, nekje z Dolenjskega doma, je stari znanec policije, saj je l)il že sedemkrat kaznovan zaradi tatvin in vlomov. Najbolj so bila pred njim v nevarnosti kolesa. I am nekako poleti je zbežal v neko sosednjo državo, tla bi se odtegnil orožnim vajam. Pa tudi tam brez dela ni mogel dolgo živeti, zato je spet skrivaj prišel v domovino, kjer se je tega že izučil. V družbi z njegovim tovarišem so ga preteklo noč zasačili, ko je vlamljal v neko zasebno stanovanje na Celovški cesti. Tudi pri njem so našli popolno vlomilsko orodje in tudi ta ne mara povedati, kje je stanoval. Za nadaljno pojasnitev njegovih dejan j pa je seveda to zelo važno in policija sedaj išče njegov kot. * 1 Na XIII. prosvetnem večeru, ki bo v petek 26. t. m., bo zelo zanimivo predavanje prof. Janka Mlakarja pod naslovom: Iz mojega nahrbtnika. — Kdor je čital njegove spise, ki jih je izdalo Slovensko planin, društvo, je doživljal veliko kratko-časje in pri tem pozabil na vsakdanje težave. Brez dvoma bodo obiskovalci tega večera tudi pozabili na vsakdanje skrbi, ko bo predavatelj odprl svoj nahrbtnik in ob spremljevanju skioptičnih slik pokazal njegovo vsebino. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. 1 Namesto venca na krsto svoji sestrični gospe Mariji Dermota je darovala ga. Matilda Aleš, soproga višjega uradnika tobačne tovarne, šent- jakobski Vincencijevi konferenci 100 din. Iskrena hvala! 1 Združenje čevljarjev v Ljubljani poziva vse gg. člane da najkasneje do 31. t. m. vsi brez izjeme v lože davčne prijave. Vse nadaljne informacije dobite v združenju. Uprava. 1 »Pravilnik o zaščiti pred' zračnimi napadi« je še jeseni mestna občina ljubljanska izdala v priročni brošurici in jo razdelila po vseh ljubljanskih hišah. Kljub temu je pa ljubljanska javnost še vedno mnogo premalo poučena o zaščiti pred napadi iz zraka in zato priporočamo, naj vsakdo prečita brošurico, ker bo marsikaj našel v njej, kar bi mu v resnem primeru mnogo pomagalo Nepoučenost o tem vprašanju je pa lahko tudi splošno zelo škodljiva, saj dan na dan moramo poslušati najrazličnejše domišljije, ka bi v nevarnosti lahko imele usodne posledice. Kdor brošunce še ni večkrat natančno prebral, naj gre ponjo k vratarju magistrata, kjer jo dobi za 1 din, revni pa tudi brezplačno. Prav tako razdeljuje odsek za zaščito dece brošurico vsem ženam ki so se prostovoljno javile za zaščitno službo, in pa materam na sestankih staršev. Tudi na predavanjih in tečajih, ki jih prirejajo razni odseki mestne zaščite, naj udeleženci zahtevajo brošurice, da bo prav vsa Ljubljana natanko poznala predpise in navodila za nevarne čase. Čeprav smo prepričani, da nam bo ohranjen mir, vendar zato ne smemo postati lahkomiselni ter se moramo že o pravem času pripraviti in poučiti o vsem, kar bi potrebovali, ce nas vendar le doleti nesreča. Zaupanje v samega sebe je pač najtrdnejša opora v nemirnih časih in najučinkovitejše orožje proti raz- I Samo ia danes In jutri! Sijajna češka burka, ki so jo z največjim zadovoljstvom gledali Ljubljančani — staro in mludo — se od srca nasmejali in odličuo zabavati' ... lt . Predstave dane* ob 16., 19. in 21. uri. KII10 (1111011 tel.21-21 Vražji študentje Po odrikem komadu ,Šola zaklad llvljanja' I št. Vid nad Ljubljano Odlikovanje. V soboto 20. t. m. sta bila odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje tukajšnji župan, mizarski mojster g. Erjavec Karel, in član občinske uprave, krojaški mojster g. Vrhovec Ivan. Z lepim nagovorom je okrajni načelnik g. Maršič pred zbranim občinskim odborom ter zastopniki uradov, društev in drugih javnih funkcionarjev poudarjal številne njune zasluge za občino in državo ter jima pripel odličja. Med nadaljnimi čestitkami se je g. dekan Zabret v pomenljivem govoru dotaknil nedavne zgodovine naše občine in župnije ter navduševal odlikovanca k nadaljevanju uspešnega dela. G. Briški je našteval velike uspehe sedanje občinske uprave pod spretnim vodstvom g. župana Erjavca in njegove desne roke g. Vrhovca. V imenu Zveze slovenskih obrtnikov in Zbornice TOI je g. Šimenc iz Ljubljane ugotavljal zasluge današnjih odlikovancev-obrtnikov ter poudarjal vidne uspehe neumornega g. Vrhovca kot predsednika Društva slovenskih obrtnikov in njegovih tradicionalnih obrtnih razstav v Št. Vidu. Iz izvajanja šol. upravitelja g. Hladnika je bilo razvidno, da odlikovanca povsem uspešno delujeta tudi za napredek mladine. | Fatalna bolničarka nim razburljivim in zlaganim vestem. Za zgled mestnemu prebivalstvu samo še omenjamo, da je več okoliških kmečkih občin nabavilo brošurico na ljubljanskem magistratu in jo razdelilo občanom, kar opravičuje domnevo, da se kmet hoče o pravem ca s u zavarovati pred morebitno nevarnostjo, aočim se menda del meščanstva čuti nekako vzvišenega pred nepreračunljivostjo usode. , l »Mrak«, žaloigra iz kmečkega življenja, ki jo je igralo Prosvetno društvo v Zeleni jami, nam prikazuje, kako hude posledice prinese vojna nesrečnim žrtvam, ki so na ta ali oni način pohabljene. Mladi Vasilij pride slep iz vojne. Doma ga zeljno pričakujeta mati in hčerka, oče pa, ki živi v grehu z Vasilijevo ženo ,se boji srečanja s sinom. V tem pričakovanju pride Rada, Vasilijeva zena, in nato Vasilij. Pride do prepira, katerega konec je, da oče zadavi Rado in nato izgine. qvp/m i se- Vasll,) „s ses(rico' ki spremlja po svetu. Igra ie izpadla dobro, toda ne tako kot prejšnje Dobro sta igrala Jekica in Vasilij, do-cim je bil oče premlad, pa tudi glasovno ni bil dober. Omenimo lahko še Rado in mater, katerima pa bo treba še vaje. Prosvetno društvo je pokazalo dober začetek tudi v dramatiki I MARIBOR j j - ' ^ , * » 4 - > 'v-S -s. "i. V f * > " * ~ l * ■ t/ 1 lt J « * M A t , * ^ , M * fl m Skakalne tekme na Betnavi. Po dolgohtnem razdobju se bodo letos spet lahko vršile velike skakalne tekme v neposredni bližini Maribora — na skakalnici v Betnavi. Skakalna prireditev je določena na nedeljo, dne 4. februarja. Sedaj je zapadlo že toliko snega, da bodo tekme omogočane. Skakalnica v Betnavi pri Mariboru je na Štajerskem največja, pa tudi ena največjih v državi. Ker bodo dne 2. februa/ja v Celju tekme za podzvezno prvenstvo, bo gotovo potem-prišla v Maribor vsa naša slovenska skakalna garda ter se bodo na bet-navski skakalnici kosali naši najboljši prvaki. m Čuden pojav. Gasilska četa v Radvanjah pri Mariboru je imela te dni občni zbor. Pozornost vzbuja novi odbor te čete zaradi nekaterih imen, na podlagi katerih se lahko sklepa, kakšen duh vlada med radvanjskimi gasilci. Mislimo, da bodo oblasti razčistile neprijeten pojav. Čudno je, da se to dogaja v občini, ki za gasilstvo res vzorno skrbi ter je postavila še lansko leto svojim gasilcem takšen dom, kakor ga ni daleč na okrog. V zahvalo pa potem gasilci kritizirajo delo občine ter si izvolijo vodstvo, ki ga v slovenski občini ne bi pričakoval nihče, tn Združenje železniških uradnikov je imelo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 73 članov. O delovanju mariborskega pododbora so poročali predsednik Jagodič, tajnik Čretnik in blagajnik Li-povšek, za centralno upravo svetnik Bertoncelj, za oblastno upravo pa predsednik dr. Čampa. Na občnem zboru je bilo posebno govora o zapostavljenem gmotnem položaju železniških uradnikov, ki vršijo eno najnevarnejših in najtežjih 6lužb, delajo 30 dnevi in ponoči ter ne poznajo nobenih prazni-cov. Ker primanjkuje i/radništva, so celo skoraj brez dopusta. Občni zbor se je zaključil z zahtevo, da se vprašanje železniških uradnikov čimprej uredi Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika ing. Jagodič, za podpredsednika insp. Mere, za tajnika Čretnik, za blagajnika Lipovšek, v odbor pa Amalieti, Novak, Fetih in Mozetič. m Občni zbor mariborske podružnice Touring kl"°a bo v četrtek, 8. februarja ob 20 uri v lovski sobi Orla z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji vabljeni. m Mladinski smučarski tečaj priredi pododbor Združenja rezervnih častnikov. Tečaj ie brezplačen ter se vrši v okolici Maribora. Tečaj je namenjen prvenstveno otrokom rezervnih in aktivnih častnikov ter ga vodi smuški učitelj JZSS. Tečaj se začne danes ob 14, uri pri godbenem paviljonu v mestnem parku. m Ustavljena je avtobusna proga. Ker je železnica uvedla vlak na progi Maribor-St. Ilj z odhodom iz Maribora ob 11.30 in s povratkom iz St. Ilja ob 12.10, se avtobusna proga mestnega avtobusnega prometa na tej progi ukine. m Drevi premiera. Danes zvečer bo v gledališču velik kulturni dogodek — premiera Shakes- Pogled na skupino velikih vojaških avtomobilov newvorški lukl ki so nrinrnvlieni ... „,„„, „ 1'raucijo. Ti avtomobili naj sluiijo. prevo.u čet. V ve.ikih J&, s tafflff^iU1J juvorjeni, so nadomestni deli za vozove. pearove znane drame Othello Premiera je sicer namenjena za abonente reda C, vendar ja še v ložah m v parterju ter na balkonu dovolj prostora za druge obiskovalce gledališča. m Elektrifikacija napreduje. Tudi tovarna mesnih izdelkov Wogerer jreureja sedaj svoj obrat na pogon z elektriko. Do sedaj je tovarna obra-[°v?'a. s pomočjo Dieselovega motorja na nafto, Elektrifikacijo izvršuje mestno električno podjetje, ki bo dobavljalo tudi industrijski tok. m Smrtna kosa. V Židovski ulici je umrl v starosti 72 let poštni poduradnik v p. Franc Krepek. — V bolnišnici je pokosila smrt 30-letnega pisar, slugo Antona Koklja, na Vojašniškem trgu st. 3 p a 82-letno vdovo po strojevodji drž. žel. Ierezijo Verhovnik. Naj počivajo v miru! m Nevaren požar na novi hiši. V Cankarjevi ulici 22 je nastal požar na novi hiši, ki je last trgovki Marije Vrhunc iz Maistrove ulice. Nevarnost ognja je opazil novinar Vekoslav Spindler, ki stanuje v II. nadstropju ter ja videl, da postaja strop njegove kuhinje od vročine kar rjav. Takoj so bili poklicani gasilci, ki so po dveurnem delu odstranili nevarnost. Požar je nastal na ta način, da se je vnelo tramovje v steni poleg štedilnika v podstrešnem stanovanju. Tramovje je tlelo več dni, dokler ni ogenj dobil zraka ter potem 6 plamanil izbruhnil. m Od doma )e ušel 91etni Franc Lorber, sin delavca z Aleksandrove ceste 14 v Krčevini. Fantek je oblečen v sivo obleko, siv plašč, sivo kapo "ter črne visoke čevlje, _ mObsojena mlada rokovnjača. Zaradi ropa sta prišla včeraj dopoldne na zatožno klop dva mlada, komaj polnoletna fanta, kovaški pomočnik Jože Fi-deršek in posestnikov sin Anton Cajnkar iz Sav-cev. Obtožena sta bila, da sta dne 5. novembra v Savcih s silo vdrla v hišo posestnika Jožefa Marina, ga podrla na tla, ko jima je v veži branil vhod v sobo, mu vzela iz roke samokres, iz žepa pa 300 din ter si vse prilastila. Oba obtoženca sta se pri razpravi nekaj časa že veselila, ker niso zaradi zamude vlaka prišle priče. Toda čez dve uri se je razprava po prihodu prič spet nadaljevala. Zagovarjala sta se, da sta izvedela, da Marin nima orožnega lista za svoj samokres, pa sta na svojo roko napravila pri njem preiskavo ter mu orožje vzela, nista pa mu odnesla denarja. Obsodba se je glasila: Fideršek 2 leti in pol robije, Cajnkar 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. m Novi grehi hočkih vlomilcev. Poročali smo že, da so orožniki v Hočah razkrinkali nevarno vlomilsko gnezdo ter so v Creti prijeli in zaprli Stanislava Dajčmana in Rudolfa Kuharja. Oba sta priznala le vlome, katere so jima na podlagi najdenih predmetov dokazali. Ker pa je bilo v tamošnji okolici izvršenih še veliko drugih vlomov in tatvin, je obstojal sum, da sta tudi te izvršila oba aretirana vlomilca. Res se je posrečilo odkriti novo skrivališče ukradenega blaga, ki sta ga imela vlomilca spravljenega pri Ani Fišinger. Pod podom v sobi so našli precej veliko jamo v kateri je ležalo vse polno oblek, plaščev, raznega orodja itd. Na podlagi najdenih stvari je pojasnjen sedaj tudi vlom pri posestnici Ivani Fran-geš na Spod. Polskavi, na dan pa bodo prišli še drugi grehi obeh vlomilcev. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru Sredo, 24. januarja ob 20: »Othello«. Premiera Red C. Četrtek, 25. januarja ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Red A. Film napote nkelio, opimnih pustolovščin, plemenitega P o /. r t v o v n n j « In verno 11 u h07.11 i. s«lly Kilo rs, Paul K0II5. |.«rry lllake KINO SLOGA Tel. 27-30 Celjske novice c »Čudeži« Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice s sodelovanjem Fantovskega odseka 111 Dekliškega krožka ljudsko igro »Čudeži. Vstopnina je zelo nizka. c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih obhaja v nedeljo, 28. januarja svoj družinski praznik — god sv. Janeza Boska, ustanovitelja sale-zijanske družbe in velikega vzgojitelja mladine. — Med tednom je vsak dan ob pol 6 sv. maša s petjem in blagoslovom, popoldne ob 5 pa litanije in blagoslov. V nedeljo, 28. januarja sta ob pol t) in ob 9 peti sv. maši. Popoldne ob 5 po slovesnih večernicah in sestanku sotrudnišlva bo slavnostna prireditev v dvorani. Zavodovi mladinci bodo izvajali globoko sodobno igro »Prostost rdečega raja« (jiater Pro). ,c + Dl:- V- Sribar. V celjski bolnišnici je umrl 54 letni sodnik v p dr. Viljem šribar. Dali časa je služboval v Bosni. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju ima v četrtek ob 8 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva svoje redno letno zborovanje. c Obrtno društvo priredi v petek, dne 26. januarja v hotelu »Beli vol« važno predavanje o novih davčnih predpisih. c Brezposelnost na področju Javne borze dela v Celju je v 10 dneh narasla od 600 na 736. Od teh je 138 žensk. Delo dobi: 30 rudarjev, pečar, 18 kuharic, 10 kmečkih dekel, 2 natakarici in dve sobarici. c Razprava proti generalnemu konzulu v pok. g. dr. Novačanu Antonu je preložena na I. marec , . c Frankolovem pri Celju so pokopali 80-letno Kozalijo Sojčevo. Pokojna je bila velika do-brotnica in podpornica ubogih otrok. Naj v miru počiva! c Podgane in »najbolj inlormiran celjski list«. »Najbolj informiran celjski tednik« je citiral iz bratskega lista dopis o strokovnjaškem mnenju pojavljanja podgan v hladilnici mestne klavnice. Referent za mestno klavnico je na zadnji seji pojasnil »najbolj informiranemu celjskemu listu«, da se je v preteklem letu res utihotapila v klavnico ena podgana, ne pa več, ker v hladilnici podgane zaradi nizke temperature niti ne vzdrže, »ker jih zebe«. Referent je pojasnil, da se podgane nahajajo v kanalih, ki vodijo v Voglajno, tu pa jim pridno nastavljajo strup. Včerajšnje »Jutro« se je po svoji stari navadi obregnilo ob pojasnilo referenta in je v svoji notici po svoje prikrojilo referat klavniškega referenta o potrebni preureditvi mestne klavnice v Celju. Res je, da referent ni povedal na seji, ali bo sam sodeloval pri strokovnih predavanjih in pri pregledu hlevov v celjski okolici, možno pa je, da se komisiji za pregled hlevov in na predavanje povabi tudi »strokovnjak« iz kroga celjskega lista, kar bi bilo vsekakor dobro, M 5' t'i !u ,-e lzP°P°lniI svoje »strokovnjaštvo-. Morda bi tudi tukaj zagledal kakšen podganji rep m iz njega po svoji bujni fantaziji ustvaril armado podganje zverjadi. Pripomniti še moramo da je bila nesodobna klavnica v Celju dograjena v času, ko je predsedoval celjski mestni občini mož za katerega se je celjski list včasih zelo potegoval. Sedanja uprava je prevzela od prejšnje same strokovnjake in sicer veterinarja brez drž. izpita, upokojenega detektiva in žandarmerijskega upokojenca. 1 c Uboj v Stojnem selu pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Celju sta se včeraj dopoldne zagovarjala 44-letni posestnik Gobec Anton in 25-Ietm posestniški sin Cajzek Janez, oba iz Stoi-nega sela pn Rogatcu. Cajzek je 13. decembra v domači hiši v Stojnem selu napadel Artiča Avgusta, ga podrl na tla ter zabodel z nožem v trebuh zaradi cesar je Artič Avgust s posledico gnojnega vnetja trebušne mrene umrl v celjski bolnišnici. Sodišče je obsodilo Cajzeka na 4 leta robije, Gobca pa oprostilo. Dobrovnik v Prekmurju V kroniko tukajšnjega župnijskega urada je pisal pred leti madžarski zgodovinar in kronist. Med drugim piše: »V prvi polovici 19. stoletja, ko se je začel madžarizirati Dobrovnik, so vascani iz Kobilja, ki so do tedaj spadali v Bo-gojino, prosili za priklopitev k dobrovniški župniji.« Tako nam kronika jasno pokaže, da je bi! naš kraj čisto slovenski. Sedaj se je tukaj otvoril otroški vrtec, v katerega se je vpisalo že takoj v začetku nad 50 otrok, kar je občudovanja vredno za madžarsko manjšino. Obisk pa se bo na pomlad močno povečal. Toda našim otrokom primanjkuje igračk, ki so za vzgojo malih neobhodno potrebne, zato lepo prosimo vso slovensko javnost, da nam pomaga in nam pošlje kakršnekoli igrače. Za vse vam bodo naši otroci hvaležni. V otroškem vrtcu se bodo otroci, ki so popolni Madžari, igraje naučili slovenskega jezika že v predšolski dobi. Na ta način se bo sčasoma tudi lahko poučeval verouk v slovenskem jeziku, kar je bilo do sedaj nemogoče. Pa tudi učiteljstvu bo delo olajšano. Otvoritev našega otroškega vrtca pomeni toliko, kakor popolno poslovenitev Dobrovnika. Upamo, da se bo slovenska javnost rada odzvala naši prošnji in nam poslala pomoči. Darove sprejema upraviteljstvo ljudske šole v Dobrovniku, Prekmurie. »SLOVEHEC« Gk "J" rt""l?h ie na|wetjl. najboljši ln 'O najbolj razilr.enl slovenski dnevniki Vransko Katoliško prosvetno društvo je imelo preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, na katerem so odborniki polagali račun o delu v preteklem letu. Iz poročil, ki smo jih slišali, je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu izredno delavno. Glavna njegova skrb je bila, da v celoti dovrši zgradbo novega društvenega doma, ki smo ga začeli graditi 5. julija 1938. Četudi je bila ta zgradba v glavnem končana že proti koncu leta 1938, vendar je bilo lani še veliko dela 7 notrj-njo opremo prostorov. Toda vse nam je šlo hvala bogu po sreči, kljub raznim težavam. Delo je tal o daleč napredovalo, da je društvo svojo 35»letni. o lahko praznovalo obenem z blagoslovitvijo novega Slomškovega doma. Ta pomembna slovesnost, ki smo jo vsi tako nestrpno čakali, je bila 13. avgusta 1939 pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. [Natlačena, ki se je je sam osebno udeležil. Tako ima društvo sedaj svoj dom, četudi še to ali ono manjka. Kako požrtvovalni so bili člani društva pn tem, kaže najlepše to, da so v treh letih zbrali v gotovim 104.844 din. Veliko so ljudje darovali tudi v stavbnem lesu in opravili mnogo tlake, kar predstavlja tudi vrednost okoli 50 000 din. Vendar pa vseh izdatkov društvo zaenkrat ni moglo kriti ter se ,e zadolžilo za okrog 52 030 din. Da bo slika popo na, je treba omeniti tudi to. da je pri gradnji sodelovala le dobra polovica fare, dočim so drugi stali ob strani, četudi je imelo društvo toliko drugih skrbi, vendar ni pozabilo še nadalje izpopolnjevati svoje knjižnice. Nakupilo je veliko novih knjig v vrednosti nad 1000 din. Pri volitvah ie bil v celoti izvoljen stari odbor s predsednikom g. župnikom dr. Mortlnom na čelu. Sv. Križ pri Ljutomeru Sv ?,b-nLzbor I4")""6 organizacije JRZ za Kn.z b« v nedeljo, dne 28. januarja t. 1. takoi po rani sv. maši v Slomškovi dvorani. Vse naše somišljenike vljudno vabimo, da se občnega zbora gotovo udeležijo. Govorita c. minister n r Fr snoj o političnem položaju ter g. župan o delu v KULTURNI OBZORNIK Stare žalostne - v žepni obliki Akademska založba je za božič 1039 izdala v miniaturni izdaji (20 din) naiik Prešernu in Gregorčiču zbirko drugih velikili umetnin slovenskega naroda, namreč *Stare žalostne«, to je stare ta-lustnc narodne pripovedne pesmi, kakor jih je zbral in uredil nadaljevalec Štrekljevega epohal-nega dela Slovenskih narodnih pesmi, univerzitetni knjižničar dr. .loia Glonar. S tem je ta založba potrdila vrednoto slovenske narodne pesmi, jo postavila v isto višino k največjim narodnim vrednotam v umetni pesmi ter jo odlikovala z iepno izdajo kot narodni zaklad, ki naj človeka spremlja v vsakdanjem življenju ne samo doma, temveč tudi na poti v svet. Imamo že lepe šopke slovenske narodne lirike, povezane v sodobne izdaje (Glaser), toda slovenska pripovedna epitna pesem je razen nekaj izjem (Bevk: Zora) še vedno bila zakopana v Štrekljevih narodnih pesmih, natrpana z vsem znanstvenim aparatom, bodisi glede provenience, jezika, inačic itd. Kdor se je znanstveno |iečal s slovensko narodno pesmijo, je našel v Štreklju neizmerne zaklade, toda povprečni estetski bralec ni segal po njem in ni našel zaradi ogromnega gradiva in nepreglednosti tega, kar bi dobil, da mu nekdo nudi izbor najlepših pesmi: pesniške lepote slovenskih narodnih pripovednih pesmi. Namesto v arhive in muzeje, je treba prav te velike pesniške vrednote slovenske pripovedne pesmi zopet spraviti med narod, oživiti pri izobražencu žive sokove davne slovenske pesniške izraznosti in dvigniti to zako-jiano bogastvo z luksuzno izdajo v vrsto našega najbolj življenjskega in najbolj reprezentativnega pesniškega bogastva- Dr. Glonar je z njegovo ureditvijo Starih ia-lostnih jiopolnonia uspel v tem, da nas je prepričal o velikih estetskih vrednotah slovenske stare pripovedne pesmi in njih življenjski sili še tudi sedaj po stoletjih. Snov je razdelil v več skupin, ki jih ločijo na zunaj posamezne vinjete, delo arh. Oražma: v grajske, morske, ljubavne in končno organistovske, kamor se je slovenska epska narodna tvornost končno zatekla po življenje. Na '23(3 straneh je Glonar zbral najlepše naše epske pesmi z najrazličnejšimi motivi in ko jih človek danes prebira s čistini in naivnim srcem, šele čuti, kako so mu odkriva nov svet, na katerega smo vse premalo polagali važnost v literarni vzgoji slovenskega izobraženca. Lepa Vida, Košlin in Verjanko, Brezsrčna ljubica. Pegam in Lambergar, pesmi o kralju Matjažu, Sirota Jerica, Mlada Breda, Z roparjem omožena itd., itd., vse te odpirajo človeku pogled v tragedije in drame, ki kar kriče po sodobni dramatski ali epski obdelavi. Tudi legende in romance, kakršne so one o velesovski nunici, imajo v sebi tragike za cele povesti. Ne moremo naštevati vsebine ali motivov, ki jih obsega ta zbirka deloma tudi v inačicah, toda podčrtati moralno samo, da je s tem Glonarjevim prepotrebnini izborom narodnih pripovednih pesmi odkopan eden izmed najčistejših slovenskih pesniških pogledov na najstarejše nase življenje, socialno in etično, versko in narodno. In o tem se mora seznaniti vsak slovenski izobraženi človek, kajti njih vsebinska filozofija sjiada med temelje duhovne zgradbe slovenske duše. Dr. Glonar je zbirko, ki jo je uredil in kratko komentiral izvor pesmi na osnovi najvidnejših naših zbirateljev ne samo iz Štreklja, temveč tudi po rokopisih Korytkovih, Prešernovih, Vrazovih in drugih, ki se hranijo danes po naših knjižnicah in muzejih, posvetil enemu največjih ljubiteljev in zbirateljev slovenskih narodnih pesmi poljskemu emigrantu Emilu Korytku, ki je natanko pred sto leti (31. I. 1840) našel svoj mir pri ljubljanskem sv. Krištofu. Ni samo naključje, temveč ušoda je, da pada ta stoletnica v podobne razmere, kakor so bile tedaj, ter je tako ta zbirka obenem tildi spomenik slovensko-poljskega kulturnega sodelovanja, ki se je začelo prav s Korytkovim delom za slovensko narodno pesem. Zato nam je še dvakrat mila in pomembna. Akademska založba pa je zopet zadela »žebelj na glavo«, ko je zamislila to izdajo narodnih pesmi v času, ko zopet žejamo po domači hrani, in še tako dobri in pristni, ki je ohranila svojo svežo krepilno življenjsko moč dolga stoletja. td Slovenska filozofija v inozemski literaturi Pred kralkim je izšla v 3- zvezku toniističnega filozofskega zbornika »Divus Tliomasletnik 1939, razprava dr. An/ona Trslenjaka pod naslovom »i," in nener \Veg :ur Seinsphilosopliie«. V njej prikazuje avtor Vebrovo filozofijo z vida tomiznia in ta razprava je vzbudila v inozemskih in domačih strokovnih krogih jirecej pozornosti. Je to znova dokaz razgibanega in globokega filozofskega delovanja na naši mladi univerzi, ki dobiva tudi v inozemstvu vedno več ugleda in upoštevanja. Značilno za silo in bogastvo Vebrovega dela pa je jiosebno to, da daje svoje pobude v najraznovrstnejših filozofskih disciplinah od teoretične psihologije do spoznavne teorije, tomistične ontologijo'in metafizike. , Nek vnanji ugled daje Trstenjakovi razpravi že zbornik, v katerem je izšla. Izdajajo ga jirofe-sorji mednarodne katoliške univerzo .v Freiburgu v Švici pod vodstvom P. Ilafeleja. Njegov ustanovitelj je Frnst Connner, eden najslavnejših tomi-stov, in zbornik »Divus Thomas« lahko smatramo za enega izmed najreprezentativnejših žarišč tomistične misli. Zanimivo je za sedanje razburkane čase, kako filozofija še vedno druži duhove. Čeh, Madžar, Nemec in Slovenec v enem in istem zvezku filozofskega zbornika prikazujejo svoja prizadevanja k skupnemu cilju — k resnici. Razpravi dr. Antona Trstenjaka pa gre še z dvojnega vidika neko posebno mesto. Iiazen Jan-/ekovičevih razprav pri nas je to prvi popolnejši prikaz Vebrovo filozofije, posebno ontologije, s toniističnega vidika. Avtor v njem z veliko filozofsko orudicijo pokaže notranje vezi med razvojno potjo moderne filozofije, »predmetne teorije« in raznih fenomenoloških struj, in med klasičnimi mislimi Tomaža Akvinčana Pričujoča razprava pa je obenem prvo obsežnejše sintetično delo o Vebrovi filozofiji, kakor ga tudi v slovenščini še nimamo-V njej je na kratko in v bistvenih potezah očrtan ves veliki razvoj Vebrovega filozofiranja od njegovih prvih del, ki so še zasidrana v »predmetni teoriji njegovega učitelja Meinonga do njegove Knjige o Bogu«, kjer že prjhaja do lastnega, na dolgoletnem znanstvenem delu zasnovanega pojmovanja o svetu in o človeku. Ob čitanju Trstenjakove študije dobivamo naj-vernejši vpogled v smer Vebrove filozofije in gotovo bo zelo podpirala pravilno razumevanje Vebrovega najnovejšega velikega psihološkega in spo-navnoteoretskega dela, ki je pod naslovom »Vprašanje stvarnosti. Dejstva in analize« izšlo kot prvo izvirno delo v založbi slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trstenjak predvsem |>odrobno obravnava razvoj Vebrovega pojmovanja predmeta in reči, jiosebno pa se bavi z Vebrovim naukom o človeku in s spoznavnoteoretskimi osnovami njegove metafizike in poti do Boga. Po raznih delili aztresene misli srečno sna.ia v reloto in v zaokroženo sliko, večkrat pa jih tudi samostojno razširi in dopolnjuje. Razpis književne nagrade Slomškova druiba v Ljubljani podaljšuje rok ".izpisa književne nagrade za najboljšo mladinsko ovest do 15. februarja 1940. Ostali jiogoji ostanejo li kot so bili že objavljeni: Posebna nagrada i500 din, obsega okrog pet tiskovnih pol, predložitev v dveh tipkanih izvodih, pravo ime v jiosebni kuverti, oddano na kaki sosedni post i na naslov: Slomškova družba« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10. * Smrt največjega sedanjega hrvatskega zgodovinarja Ferda Sišida. — Dne 21. t. m. je umrl v Zagrebu prvak sedanje hrvatske historiografije — univ. |>rof. v pokoju dr. Ferdo Sišif, predsednik zgodovinsko filološkega razreda Jugoslavenske akademije in član mnogih domačih in tujih akademij in znanstvenih društev. Ob njegovi smrti je v zagrebški »Obzor« napisni topel nekrolog znani kul-urni glosator dr L Esih, od koder jemljemo podatke o šišičevi veliki osebnosti, njegovem življenju in delu. Rodil se je v Vinkovcih 1. 1869, toda vojo mladost in šole je dovršil v Zagrebu, kjer ie bil 1. 1900 promoviran za doktorja filozofije, ilužbovnl je kot srednješolski profesor po raznih krajih Hrvatske in v Zagrebu, na kar se je habili-iiral za hrvatsko zgodovino ter 1- 1909 postal že redni profesor. Bil je tudi voljen v hrvatsko ogrski parlament kot zastopnik hrvatske srbske koalicije. šišieevo znanstveno delo je ogromno ter se je v 48 letih znanstvenega dela pokazal vrednega naslednika svojih hrvatskih prednikov, Račkega ali Smičiklasa, katerega stolieo je nasledil. Kakšen svetovni sloves je imel pokojni šišič, priča najbolj zbornik zgodovinskih razprav k 60 letnici, kjer so sodelovali poleg skoraj vseh hrvatskih zgodovinarjev tudi svetovni zgodovinarji vseh evropskih narodov, ne samo slovanskih. Za širše kroge je na-jiisal tri zvezke hrvatske zgodovine v izdaji Matice Hrvatske. Največjo zaslugo pa je dal Hrvatom z zgodovino Hrvatov v času narodnih kraljev. Napisal je sintetično zgodovino Hrvatov tudi v nemškem jeziku med svetovno vojno ter še več manjših jiriročnikov po njej od začetka do zedinjenja. Zadnje njegove razprave se nanašajo na zgodovino zagn>bške nadškofije ter na politiko Habsburžanov pri Hrvatih. Njegovo znanstveno delo je poleg omenjenih sintetičnih del obsegalo razprave iz vseh razdobij hrvatske zgodovine, česar ni mogoče podrobneje naštevati. Bibliografijo njegovih razprav je sestavil za njegov zbornik univ. prof. G. Novak, iz katere se vidi ogromno delo tega učer njaka svetovnega slovesa. Kakor sodi dr. Esih, je v zapuščini gotovo več končanih rokopisov, kajti pripravljal je zgodovino Hrvatske za jubilejno izdajo Jugoslavenske akademije ter tudi nadaljevanje drugega in tretjega zvezka svoje »Zgodovine Hrvatov«. Narodna veseloigra »Micki je treba moia« na Rokodelskem odru. Za nekaterimi resnimi dramami so v letošnji igralni seziji na odru Rokodelskega doma na vrsti veseloigre. V nedeljo so igrali omenjeno veseloigro, ki jo je napisal Vinko Korže. Igra je uspela sijajno. Ker jo bodo ponovili prihodnjo nedeljo, naj zaradi umevanja podani kratko vsebino. Bogat kmet Matevž Goričan ima hčerko Konec »beraškega kraljestva« Največja organizacija beračev odpravljena Iz Bukarešte poročajo 20. januarja. Kralja beračev na Romunskem so zaprli in sledili mu bodo drugi zastopniki beračev. To je za romunsko prebivalstvo večja senzacija kakor pa bi bila vest, da so umorili kralja beračev. »Beraško kraljestvo« namreč ni nobena iznajdba kriminalnih pisateljev ali filmskih aytorjev, ampak zares biva in je bivalo v mnogih deželah kakor nekakšna oblastveno dovoljena institucija. Tanaze Burdujanu, ki so ga zdaj v Bukarešti zaprli, ni bil prvi kralj beračev v tej državi, ki si je s svojo teroristično vlado nad beraškimi organizacijami pridobil veliko premoženje. Burdujanu je imel veliko plačanih agentov, ki so z vsemi terorističnimi sredstvi skrbeli za to, da ni noben resničen pohabljenec izkoriščal usmiljenja ljudstva brez posebne licence, katero je vsak berač dobil le proti precejšnjemu znesku, ki ga je moral točno plačati kralju beračev. Zato pa je vsak najemnik beraške postojanke na kaki cesti ali trgu dobil zagotovilo, da mu noben konkurent ne bo hodil v zelnik. Mimo tega je bil tudi prepričan, da mu policija ne bo delala nobenih težkoč. Saj ta sistem ne bi mogel obstojati, če ne bi policija gledala skozi prste. V opravičilu je marsikak uradnik dejal, da je to za javni red boljše, če policija vsakega berača pozna, in ji kralj beračev lahko navede vse nevarne tičke te vrste. Resnično pa je, da so nekateri policijski uslužbenci dobivali precejšnje zneske od kralja beračev, da so pravočasno zatisnili oko pravice. Kralj Karol je vzel osebno v roke to zadevo zoper teror in korupcijo beraške organizacije, in bukareški policijski predsednik Modeanu jo je izvedel. Zaprtih je bilo veliko članov beraške organizacije, med njimi tudi kralj beračev, Burdujanu. Zasežene knjige organizacije izkazujejo, koliko oblasti je imela in kako obsežna je bila organizacija . Zaprli so tudi dva policijska nadzornika in pet policijskih komisarjev, češ da so bili tihi soudeleženci in pomočniki »kralja beračev«. Ne kupujte maika v vreli! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pljetel Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevat« Radensko listo z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih staklonlcah I ŠPORT III. zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču Od 26. do 28. t. m. bo v Tržiču tretja revija vseh gorenjskih smučarjev o priliki tretjega izleta gorenjskih smučarjev, ki obeta prekašati oba dosedanja izleta. Po pripravah v Tržiču in pri gorenjski zinioskošportni podzvezi sodeč bo doživel Tržič prihodnje dni velik praznik zimskih športnikov. Prav gotovo ne bo nikogar med nami, ki ne bi pohitel te dni v Tržič med naše smučarske mojstre, ki nam bodo pokazali svoje znanje na dilcah. V naslednjih vrsticah prinašamo še spored te velike prireditve: Sobota, 27. januarja 1910: Ob 10: SmuSki tek na progi 18 km z nastopom in ciljem pred Sokolskim domom v Tržiču. Ob 14: Smuk za seniorja z mednarodno irleležbo na Kokovnici. Nedelja, 28. jaguarja 1940: Ob 9.30: Smuški tek na progi 5 in 3 km za ju-niorje in naraščaj z nastopom in ciljem pred Sokolskim domom v Tržiču. Ob 9.30: Veleslalom za dame in juniorje na Travna r j evi senožeti v Tržiču. Ob 11: Slalom za seniorje z mednarodno udeležbo na Travnarjevi senožeti. Ob 14.30: Skoki za seniorje in juniorje v kombinaciji in posamezno na skakalnici Fantovskega odseka v Tržiču. Ob 18.30: Razglasitev rezultatov in razdelitev daril v mestnem domu. Jugoslov. reprezentanca v crosscountryju za Carigrad Preteklo nedeljo so zborovali v Zagrebu zastopniki jugoslovanske lahke atletike, in sicer oni iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Slednjo so zastopali Černe, D. Sancin in Fine. Na tej konferenci so predelavah pravila nove vrhovne zveze v jugoslovanskem lahkoatletskem športu. V principu so bili posamezni zastopniki edini, štiri točke so pa ostale nerešene in pridejo na dnevni red na sestanku, ki bo 4. februarja v Belgradu. Ob tej priliki so obravnavali tudi nekatera tehnična vprašanja. Srbska zveza bo organizirala Miciko, ki bi rada za moža soseda Janeza, ki pa | (,y?boj z drugo madžarsko garnituro v drugi polo (.. i---—: i______, m- i... _______ i. viri inniin l7hrnli en tnHi ncom lo\ratla\r !.-; Krt.4. očetu ni všeč. ker ni bogat. Micka je zaradi tega vsa potrta in hlini bolezen, a to očeta ne gane. Končno se domeni z Janezom, da jo obišče maski-ran kot zdravnik in ukrene tako vse potrebno-To se zgodi. Navidezni zdravnik obišče bolnico, pridobi očelovo zaupanje. Oče obljubi, da sprejme za ženina Micki onega, ki mu ga priporoči »zdravnik«. Celo pogodbo podpiše v"tem smislu. Nastopi zaplet. Repla, kmečka krošnjarica, pošlje snubce, in to bogato kmetico in njenega omejenega sina, a Micka in oče ju odpravita. Ko pa pride Janez snubit, in to kot ženin, ki ga priporoča zdravnik, se stvar za Micko in Janeza, ugodno razvije: sklenejo, da praznujejo v kratkem svatbo. Konec veseloigre, celo četrto dejanje, zavzema svatovanje. Igra je gledalcem zelo ugajala. Preprosti kmeč-čki ljudje, njih dom, snubljenje in prelepa svatba z zanimivimi svatbenimi običaji so tako zanimali gledalce, da so spremljali igro bolj kot katero koli veseloigro. In pa ta kontrast lepega kmetskega življenja z našim bolj pustim mestnim! Igralci so se obnesli prav dobro. Kmeta Matevža je igral spretno g. Debevec, prav tako tudi Micko gdč. Vodnikova. Ženina je podal g. Pavlov-čič s precej umerjeno, mestoma premirno igro. Izredno kreacijo smo videli v dekli Urši (Plav-čeva) in Nacku (Podvin), ki nam je odjirl vse registre svoje komike. Tudi ostale vloge so bile dobre. Jezik v igri je bila zvečine ljudska podeželska govorica več slovenskih narečij. Morda je to koga motilo. Gledalci so razigrani navdušeno nagradili igralce s ploskanjem. Dr. Gr. vici junija. Izbrali so tudi osem tekačev, ki bodo nastopili 24. marca t. 1. v Carigradu na balkanskem cross-countryju. Ti tekači so: Kotnik, Krajcar in Srakar iz Zagreba, Bručan, Kvas, Kien in Benedičič iz Ljubljane, ter Roehm iz Belgrada-Posamezne narodne zveze morajo skrbeti, da bodo določeni tekmovalci trenirali in da nastopijo dne 10. marca v Ljubljani v teku na 6000 m. Najboljša četvorica pojde potem v Carigrad. Poleg določenih tekačev lahko pošljejo narodne zveze na svoje stroške na tek v Ljubljano tudi one, o katerih mislijo, da pridejo v poštev za državno reprezentanco. Šest hokej reprezentanc v Ga-Pa O priliki letošnjega ziniskošportnega tedna v Ga-Pa se bo odigrat tudi turnir državnih reprezentanc v hokeju na ledu. Sodelovali bodo naslednji narodi: Češka, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija in Slovaška. Turnir se bo odigral v času od 1. do 4. februarja. Kakor kaže, bo igrala vsaka reprezentanca z vsako. Ban dr. M. Natlačen med našimi prvaki v umetnem drsanju V soboto ob 8 zvečer je naš športni klub Ilirija priredil jirvo ekshibicijo v umetnem drsanju kot prvi del tekem za državno prvenstvo. Nastopile so vse naše seniorske in juniorske prvakinje in prvaki skupno z Zagrebčani in Celjani. V navzoč- Anglcška podmornica »Starfish«, ki odrine 610 ton. Ima 2 topova in 6 torpednih cevi in ki baje Nemci uničili so jo nosti g. bana dr. Natlačena in njegove gospe soproge, ki se zelo zanimata za vsako področje umetnosti in športa, so naši umetniki pokazali svoje spretnosti. G. bana in njegovo soprogo je e svojim plesom presenetila zlasti naša mlada umetnica državna prvakinja Silva Palmetova, učenka svetovnega prvaka Schaferja na Dunaju. Njeno Kolo in Kresnica je zadivila vse občinstvo. Veliko napredka je pokazala tudi Dorica Schellova. Med junior-kaini je gledalca presenetila Vlasta Sernečeva iz Celja. Med seniorji je kot doslej vzbudil mnogo občudovanja prvak Emanuel Thuma in Milan Be-tetto ter Jože Biber. V nedeljo ob 11 dopoldne se je visoko razsodišče zopet zbralo z ljubitelji drsanja na drsališču Ilirije, kjer so umetniki izvajali del svojih tekem, katerih se je udeležil- SK Ilirija, SK Celje, ZAŠ, HAK. To je bilo eno najlepših tekmovanj, ki je prineslo največji uspeh. Med seniorkami je Silva Palmetova z ogromno večino 159 od 180 dosegljivih točk ohranila državno prvenstvo. G. ban dr. Marko Natlačen ji je poklonil krasno, v srebru izdelano in z antičnimi reliefi okrašeno šatuljo. Dorico Schellovo je SK Ilirija nagradil z lepim srebrnim pokalom. Med seniorji je Emanuel Thuma ohranil državno prvenstvo in kot častno nagrado dobil od Vrhovnega drsalnega saveza kraljevine Jugoslavije srebrni pribor za kajenje. Sledita mu Milan Betetto in Jože Biber. Kakor se Ljubljana lahko ponaša s svojima seniorskima prvakoma Silvo Palmetovo in Ema-nuelom Thumo, ki sta oba Ljubljančana, tako se bo odslej tudi Celje veselilo obeh juniorskih prvakov Vlasti Sernečeve in Presingerja. Vlasta Sernečeva je dosegla 57, Fresinger 35 točk. Občinstvo je presenetila mala Marica Bogataj, ki je prekosila lansko prvakinjo in si priborila drugo inesto med juniorkami, dočim je Marica Gomboš ZAŠK Zagreb prišla iz prvega na tretje mesto. Tej sledijo Fine Draguša, Ilirija, Mira Bataj, Zagreb, in naša najmlajša članica Ilirije Hlenka Žibert, ki si je s svojim prvim nstopom priborila že 41 točk. Lepe uspehe so za Presingerjem dosegli trije drugi juniorji. Vsem udeležencem čestitamo k lepim uspehom, želeč jim mnogo napredka do prihodnjega leta, ko se bodo zopet borili. Tekma postaja vedno bolj zanimiva, ker imamo dosti in izvrstnega naraščaja. Drž. prvenstvo v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo 27. in 28. I. v Tržiču JZSZ razpisuje državno prvenstvo v smuku in slalomu z mednarodno udeležbo za vse verificirane seniorje. Prijavnine ni. Prijave je poslati na zveznih prijavnicah na Gorenjsko zimskošportno podzvezo na Jesenicah do 25. t. m. Smuk bo v soboto 27. t. m. Start ob 14 na Kokovnici. Dolžina proge okrog 3200 m z višinsko razliko 450 m. Slalom bo v nedeljo 28. t. m. ob 11 dopoldne na Travnerjevi senožeti pri Tržiču. Dolžina proge 920 m, višinska razlika 180 m. Smučarska reprezentanca za Beljak in Ga-Pa JZSZ obvešča sledeče tekmovalce, ki so določeni za mednarodpe tekme v Beljaku in Ga-Pa: štafeta, tek in kombinacija: Knific Jože, Smolej Franc, Zemva Lovro, Petrič Anton. Knap Leon, Razinger Tone, Starman Lado, Klančnik Alojzij Bevc Edo, Klančnik Gregor, Rus Janko. Za samostojne skoke: Klančnik Karel, Pribošek Franc Novšak Albin, Jakopič Albin, dr. Leo Baebler, da' odpotujemo v četrtek zjutraj s prvim vlakom v Beljak. Sestanek tekmovalcev je na Jesenicah eno uro pred odhodom potniškega vlaka v Beljak Iz Beljaka pa odpotujejo v Ga-Pa sledeči tekmovalci: Knific Jože, Smolej Franc, Zemva Lovro, Petrič Anton, Starman Lado - za štafeto; za skoke pa: Klančnik Karel Pribošek Franc, Novšak Albin, Jakopič Albin, Bevc Edo. Za alpsko kombinacija se določijo tekmovalci po državnem prvenstvu v alpski kombinaciji v Tržiču. Opozarjajo se vsi tekmovalci, da si urede kompletno tekmovalno opremo m kar je še potrebno za mednarodne nastope v inozemstvu. Kot delegati Zveze odpotujejo v Beljak gg. Predalič Stane, Bernik Vile in Ber-var Stane; za Ga-Pa sta delegata Bernik Vile in mr. ph. Mušič Ljuban. Prvenstvo LZŠP v norveški kombinaciji ni razpisuje podzvezlno prvenstvo v klasi«, ni kombinaciji, m, v samostojnem toku in skokih. Iekmo vanje l>o izvedel Smuški odsek SPD v Zn-(forju in se bo izvedlo z» seniorje in Juniorje. .„,/'',"'''""'•: V soboto 27. t. m. ob ,3 v sokolskum '""V1 žrebanje nastopnih Številk. Oh '15 pričetek staranja k seuiorskeinu teku na V kir. Za tem star- v Jiiniorskemu teku na 8 km „i i V .nedeljo 28. t. m. ob 10 dopoldan, na zagorski skakalnici skoki za dopolnitev kombinacije. Popoldni' Ob 14 prnpairnndna skakalna prireditev na isti skakalnici. (Samostojni skoki). Vesti športnih zvez, klubov in društev Slovenska kolesarska zveza ima svojo redno sejo kot običajno jutri (četrtek) ob 8 pri Habjanu. Zaradi obravnavanja raznih pravilnikov je nujno Potrebna udeležba vseh odbornikov__Predsednik. Nemirni potresomeri Iz Istanbula poročajo 19. januarja: Odkar je istanbulska opazovalnica potresa napovedala da se bo potres v Turčiji še ponavljal, m bila država še niti en dan mirna. Javljeni bili zmeraj novi, zmeraj več ali manj hudi potresni sunki in tudi drugod po Evropi so poročali Zdaj Pa J'e Prižl° i* Istanbula obvestilo, da je v sredo zvečer zadel Turčijo tak hud potres, ki prekaša vse dosedanje sunke, kar Jin je bilo po prvem potresu. To pot se je j>ojavil u.,2 Anatolije in je okrog Bidgeja podrl 400 hiš. Število žrtev še ni dognano. Razen tega so v severni Anatoliji našteli v 24 urah še 8 novih sunkov potresa. Tudi tu še ni dognano število mrtvih. Iz Milana pa poročajo 18. januarja: Potreaomer s potresne opazovalnice univerze ▼ Paaovi jo v sredo ob pol treh zaznamoval hud potresni sunek, ki ga je čez deset minut sledil še drugi. Središče prvega potresa je bilo oddaljeno »000 km, od drugega pa le 80 km. In zares so ob tri četrt na tri istega dne začutili potres v Vieen-«i, Veroni in Bresciji, ki pa na povzročil škode. Zemlja se odpira in zapira Sofijska časopisna poročvalka A. M. N. popisuje v nemiiklh listih turški potres, kakor ga je sama doživela: Sredi noči se zbudim. Ka je to? V stenah slišim pokanje, kakor bi cement lezel narazen. Pod menoj se giblje postelja in se kar zvija. Skušam skočiti na tla, a čutim, kakor da se mi nekaj zo-peretavlja. Slednjič stojim pri električnem stikalu. Hvala Bogu, luč je zagorela, toda svetilka niha za meter daleč sem in tja, tako da se vrata odpro in spet zapro, in pade knjiga z mize. Razločno slišim, kako stene rešetajo in se tapete trgajo. Brez dvoma se giblje vsa hiša, ker nenadoma zapazim, kako stojim kakor na gibajoči se ladji in se primem za podboj pri vratih. Ko pogledam na Btrop, je bil že šiljasto vdrt. Od zunaj so slišati klici: »Potres! Potres!« Neprijetno toplo ozračje buškne vame, ko pogledam skozi okno. Kakor sem slišala pozneje, se to pri potresih večkrat občuti. Spodaj na cesti kar mrgoli ljudi, ki ko brez glave begajo sem in tja. Že^ je gospodar pri meni, ki me pozove, naj brž brž stečem na cesto, preden se v drugo zaziblje. Spodaj je neizmerna gneča ljudi, ki so vsi le za silo oblečeni. Hitijo k reki, kjer stoji le malo nizkih hiš in je najmanj nevarno. Vsi imajo le eno vprašanje na jeziku: kdaj da se bo streslo v drugič. Drug pri drugem ždijo in govorijo o potresu. Najhujše je to, da se pojavi sunek tako nenadoma in se ni moči zavarovati pred njim. Samo živali imajo nekakšne predpotresne slutnje. Živali so jx> več ur in po več dni pred potresom izredno nen.irne m plašne. A kdo se zmeni za to? Pripovedujejo mi, kako naj se ravnam, če je potres: Če je majhen potres, kakor na primer tale, ko popada le nekaj dimnikov in se podere nekaj slabih sten, tedaj je najbolj varno med vrati ali pa pod posteljo. V dobro zidanih, betonskih hišah se ni treba nič bati, čeprav se hiša ziblje na meter daleč in se stavba zaganja sem in tja. Toda hiše iz opeke se sesujejo kakor iz lepenke. Popolnoma varen pa je človek samo zunaj, kjer ni ne hiš ne drevja, ki bi popadalo na ljudi. A tudi tu še more zemlja odpreti. Kar hipoma se zemalja odpre in spet zapre, tako da more zemlja človeka dobesedno požreti. — Seveda to noč ni nihče spal. Hiše so izpraznjene. okraj, kjer sem stanovala jaz, je bil še precej nepoškodovan Stoji na majhni višini na skali, ki se je potresu lahko upirala. A v mestu so bili mrtveci, ranjenci, gorje in beda. Ponekod je izbruhnil ogenj, in razburjeno ljudstvo je bilo prepričano, da je sodni dan. Dogajali so so strahotni prizori. Več tednov je taborilo ljudstvo pod milim ne-boni, v parkih in ob reki. Nihče se ni hotel vrniti v hiše Vsi smo tako razburjeni, da se stresemo, če kje kaj zaSumi, Če se zapro vrata, če ropota voz mimo. Moje stanovanje ima vse stene razpokane. Moji znanci se mi čudijo, kako da ostanem še v prvem nadstropju. A hišni gospodar pravi, da sem varna, ker je hiša zgrajena tako, da je potres ne more zlepa podreti. To se pravi, da stoji kakor stol na globoko v zemlji stoječih betonskih stebrih, ki pri potresu prestrezajo sunke. Vrh stebrov je se betonska mreža, in šele na tej je hiša, tako da stoji nekako na vzmeteh. A to pomaga seveda le pri navadnem potresu. Ce je potres hujši, ne zaleže noben človeški izum tehnike. V Belgiji so prepovedali 19 časopisov Iz Bruslja poročajo, da je belgijski uradni list z dne 18. januarja, da zaradi protidržavnega delovanja 19 listov ne sme več izhajati. Vsi ti listi so majhni podeželski časopisi z majhno naklado. Večjo pozornost je vzbudila preipovid glasila narodne stranke, lista »Ljudstvo in država«. Dišeči filmi Iz švicarskega Berna poročajo: V Bernu so inozemskim časnikarjem predvajali kinematografske slike, ki sestojijo iz dišečih filmov. Predvajane slike cvetic, sadja, košnje, prizore operacij in posnetki z avtomobilskih dirk so bile vselej 6 tozadevnim vonjem prepojene. Ko so predvajali operacijske prizore iz bolnišnice, je zadišalo po etru, pri dirkah je zadišalo po gumiju. Čeprav dišave še niso bile j>rav pristne, vendar je to brez dvoma velikanski tehnični napredek filmske industrije. Aparat za dišeče filme, ki sta ga iznašJa dva Švicarja, more posnemati 400 dišav. Aparat je ie tako dovršeno izdelan, da ga že v serijah izdelujejo. Emst Abbe, ki je bilo 23. januarja 100 let njegovega rojstva. Abbe je znan nemški fizik in je vodil slavne Zeissove dclavnice ta optične leče v Jeni Angleški vrhovni poveljnik general Gort je bil odlikovan z velikim kriicem častno legije Ceremonija se je vršila vpričo polka Zuavov. Na sliki: general Ironside (levo); spredaj (s hrbtom proti gledalcu) general Gainelin, ki sega v roke generalu Gortu Ali plešemo po ognjeniku? 0 raziskovanju jedra naše zemlje Nevidne roke delajo hiše Lepo udobno sedim drugi dan popoldne pri oknu in berem. Mahoma se stol dvigne, ko da so ga nevidne roke vzdignile, in pade spet nazaj. Ne — saj to ni bil stal — bila je vsa hiša, ki se trese kakor škatlica vžigalic in bo zdaj zdaj padla v brezdnol Zraven se sliši votlo grmenje, tako strašno je in grozno, kakršnega si človek sploh ne more predstavljati. Prihaja iz globine; pa saj ni to samo, kakor da bi grmelo; to kar tojx>ta in biča ko kaka besna pošast. In spet iste nevidne roke vzdignejo hišo, ki nato z žvižgajočim sunkom pade nazaj, in tako mi je, ko da se bo vse sesulo name in že začnem prositi Boga, naj bo vse brž opravljeno. Kaj je zunaj, ne vem. Slišim klice, krike, hrup, trušč, a nad vsemi glasovi je to grozno tuljenje iz dna zemlje. Saj traja vse le nekaj minut, a meni se zdi cela večnost. Tudi ta potres je šel mimo. Sunki so se polagoma pomirili, nič več niso suvali, ampak so le še trepetali, kakor drhti vročični bolnik, ko ga stresa mrzlica. A po vsakem sunku se je se več minut glasilo podzemsko tuljenje in hrumenje. Bilo mi je ko po hudi bolezni, ko da bi prestala smrtno-nevarno operacijo. Sodni dan V mestu je bilo strahovito razdejanje, čeprav se niso bile vse hiše sesule. Pri nekaterih hišah so odpadli le zunanji zidovi, bili so ko odstriženi, ali pa so manjkala le zgornja nadstropja ali strehe, a vsaka cesta je bila polna podrtij, pohištva in oblek; skoraj povsod si videl v stanovanja. TiaŠ Približno 6370 km loči raziskujočega človeka, ki biva na površju te zemeljske krogle, od njenega središča, to je taka razdalja kakor z Dunaja v Peking ali Cikago. Še do pred nekaj desetletij ni mogel človek v to neskončno daljino zemeljskega polumera prodreti globlje kot 1 km. 3000 m globoko. Pred desetimi leti je Nemčija dosegla svetovni rekord ko je v zgornji Šleziji v Czuchowu, izvrtala 2240 m globoko v zemljo. Toda izboljšana tehnika za vrtanje je že dosegla globino 3000 m, kakor v zahodnem Texasu, kjer dobivajo petrolej iz take globine. In vendar, kaj je vsa ta globina v primeri z neznanskim polumerom zemeljske krogle! To je prav tako kakor vbod s šivanko, % mm, v kroglo, ki je tako velika kot kaka soba in ima 3 m v premeru. Niti desetinka zunanje kamnite skorje zemeljske oble ni bila s tem še prevrtana. Rjava in rumena barva naših njiv izhaja večinoma od železnate rje, ki je celo ne manjka v najbolj peščeni zemlji. Iz tega razvidimo, da je zelezo na zemlji jako razširjeno, in je tudi velikega pomena za razvoj zemlje. Ce dajejo meteorji precej gradbenega materiala, ,in če zemlja popolnoma ne bo padla iz tega območja, potem je notranjost zemlje skoraj samo • iz železa in nikla. Delovanje ofmjenikov, ki bruhajo žarečo lavo na zemljo, in pa staro pravilo, da se na vsakih 30 m v globini zemlje poveča toplota za 1 stopinjo, je človeštvu zmeraj dopovedovalo, da je večina vse jedro zemlje tekoče, in da tako rekoč hodimo in plešemo po ognjeniku. Ce bi se namreč toplota v isti meri večala do središča zemlje, potem bi bilo ondi 220.000 stopinj vročine! Nimamo pa nobenih geoloških znakov, da bi imela notranjost zemlje zares tako visoko temperaturo. Odkar so iznašli v skorji zemlje razne radioaktivne snovi, kakor radij, torij, uran itd., smo drugačnega na-ziranja. Toplota vseh jeh radioaktivnih snovi popolnoma zadošča, da si moremo razlagati višino toplote v notranjosti zemlje. Današnja znanost meni, da je v notranjosti zemlje največ 8000" toplote, a bržkone jih je samo 2000°. Radij kuri zemljo. Notranjost zemlje je torej peč, ki je kurjena z dragocenim kurivom, kot je n. pr. radij. Različni raziskovalci menijo, da je tudi še v globljih pla-■ steh zemlje dobiti radioaktivne snovi, in zato je I tudi mogoče, da se zemlja resnično bliža svoji ledeni dobi, ker bo zmeraj več izgubila svoje lastne toplote, kakor so prerokovali že v vseh dobah. li kolodvor v Sinaiji, kjer biva romunski kralj, so izročili prometu ob navzočnosti romun-prestolouaslednika Mihaela (na desni), romunskega prometnesa ministra Oiod ključ. Po 50 gramov kave in po 500 gramov sladkorja na mesec. Dobili smo karte za živila. Prvotno je bilo dovoljeno, da bomo s temi izkaznicami od 15. februarja naprej kupovali zaenkrat samo žgano kavo, ki je zdaj sploh ni v prometu in je prepovedana. Od 1. februarja naprej bo pa pristna kava zopet na razpolago v kavarnah, do 15. februarja jo bo pa tudi vsak zasebnik lahko dobil po 50 gramov na mesec. Stala bo okrog 50 lir kilogram. V nedeljo 21. januarja je bilo pa nepričakovano naznanjeno, da bo od 1. februarja naprej tudi sladkor na karte. Vsa oseba bo dobila 500 gramov (pol kg) sladkorja na mesec. Cena bo ostala dosedanja — 27 lir kg. V ponedeljek 22. januarja so bile po trgovinah popisane vse sladkorne zaloge. Tihotapstvo z jugoslovanskimi slivami. Nekaj časa sem so prihajale na milanski trg velike množine suhih sliv, ki so znane pod imenom »bosanske slive«. Bilo je toliko tega blaga, pravcata poplava, da so postali jiozorni carinski uradniki, ki so začeli zadevo preiskovati. Dognali so. da je bilo v kratkem času pripeljanih na milanski trg preko 200 kvintalov sliv, katere je po tihotapskih jToteh spravila gruča Istrank iz Jugoslavije preko Istre v Milan. Ženske in njihov odjemalec v Milanu so bile naznanjene sodišču. Strašna nesreča z vojnim strelivom. Pri Sv. Mihaelu, iz svetovne vojne strahotno znanim vrhom nad Dobrdobsko planoto, se je pripetila grozna nesreče z vojnim strelivom. Kor-no poveljstvo v Trstu je svoj čas imenovalo posebne oddelke topničarjev, ki naj v nekdanjem vojnem ozemlju zbirajo nevarno strelivo in ga uničujejo. Ljudem, ki so pobirali vojno železje, je bilo naročeno, naj proti primerni odškodnini javijo oblastem, če so kje odkrili kake eksplozivne predmete svoje najde. Omenjeni specializirani oddelki so potem prišli na kraj in strelivo odstranili. Pri tem poslu se je sedaj pripetila huda nesreča. Oddelek vojakov topničarskega poveljstva pri tržaškem koru je na dvorišču posestnika Andreja Vižintina pri Sv. Mihaelu nalagal na tovorni avto razno razstrelivo. Pri tem je 75 mm projektil po nesreči padel na tla in rnzpočil. Posledice so bile strašne: poveljnik topničarskega oddelka maršal Mihael Visco je bil težko ranjen in je dru-gi da n podlegel svojim poškodbam; prav tako sta bila težko ran jena 15 letna Emilija Devetak in dveletni Milko černic, 5 drugih oseb, — dva vojaka in trije civilisti od 8 do 20 let, — so bili pa lahko ranjeni. Vsi so bili pripeljani v consko bolnišnico. Nesreča je pretresla vso okolico. Kitajski bankir posojuje Angliji denar Sreča enega izmed II otrok revne družine Še zmeraj eleganten, star mož, ki ima skoraj 80 let, ki je ves mršav, skoraj same kosti so ga, in mu je koža suha in rumena kakor pergament in oči se mu svetijo iz globoko vdrtih jamic: to je sir Robert Ho-Tung, »siva eminenca« Daljnega \ zhoda, edini Kitajec, ki ga je britska krona odlikovala s plemstvom in ki vsakdo prizna, da ga je zaslužil. Pred več, več leti je živel v Hongkongu majhen kitajski krojač, ki je imel obilno" družino j>a pičle dohodke. Ko se je izkazalo, da je eden od 11 otrok nadpovprečno darovit, se je očetu jx>sre-čilo prikopati se do 1 funta šterlinga in je ta denar naložil za vzgojo svojega darovitega sina. Ta glavnica je prinesla sadove. Zakaj, na podlagi tega edinega funta šterlinga ima zdaj sin več milijonov funtov. S pomočjo tistega funta se je mladi Ho-Tung naučil brati, pisati, računati in gladko angleško govoriti. Ko mu je bil 17 let, je postal pisar pri angleški carinski upravi v hongkongskem pristanišču. Že čez leto dni nato je postal namestnik ravnatelja neke srednje velike angleške spedi-cijske tvrdke. In s tem se je začelo napredovanje ki je podobno pravljici iz 1001 noči. ' 1 ^Ko je imel Ho-Tung 20 let, se je oženil, vsako .cic, skozi 10 let, mu je žeua rodiia otroka In sleherno leto si je Ho-Tung pridobil kako novo mesto v nadzorstvenem svetu ali kak nov stolček ravnatelja v kaki veliki kitajski industrijski ali trgovski družbi. Dandanes nadzira: plovne družbe na reki Jangce in Hoangho; izvozne tvrdke predilnic in svilam v Hongkongu in Šanghaju; dve banki, eno zavarovalnico; skoraj vse kitajske plavže in neki koncem skladišč. Ho-Tung je Rotschild Daljnega vzhoda. V začetku te vojne je posodil londonski vladi brezobrestno in dolgoročno posojilo 10.000 funtov šterlingov (okrog 2.4 milij. din) bkoraj vse bolnišnice, otroška zavetišča, porodnišnice, sanatoriji in zavetišča za stare ljudi na južnem Kitajskem so sezidani z njegovim denarjem Kadar so si najbolj zagrizeni kitajski generali v laseh, jih Ho-Tung pokliče k sebi v Hongkong v svojo pisarno in še zmeraj se mu je posrečilo, da jih je pomiril in spravil. Se nikoli se ni nihče upal, da bi ugovarjal velikemu denamiku ali da ne bi slušal njegovih navodil. Ho-Tung je že od svojega tridesetega leta hudo bolan. Takrat mu zdravniki niso prisodili niti da bo k da i 40 let star. Toda njegova krepka volja ga je držala in ga Še drži pokoncu. Skoraj nič ne jo in ne pije, samo skodelico mleka vsak dan — in to te 50 let. Tako že zmeraj živi, dasi na videz kot okostnjak Toda na njegovi rumeni halji, saj se ni še nikdar oblekel v evr/m«Un nhi<»w, visijo odlikovanja, ki eo mu jih podelili trije an-£i€ški kralji. tekel v najlepši tovariški slogi bivših borcev, ki se zavedajo današnjega jioložaja, da tudi v tem česu dostojno manifestirajo za svoje pravice. Tudi litijski občni zbor Legije je bil dokaz, da se borci jjojmjI-noma zavedajo jxunena svojega društva ter so se poročila društvenih funkcionarjev vzela na znanje s [K)lnim razumevanjem. Prav posebno pa so bili l>orci veseli izvajanj j>odpredsednika Legije tov. Šefmana in tajnika glavnega odbora Kristana, ki sta številnim tovarišem v pravi luči pokazala cilje ter namene društva. Popolna enodušnost 6e je naj-lej>še jiokazala, ko so si volili novo društveno upravo, ki bo pod predsedstvom preizkušenega borca tov. Brilija, lekarnarja iz Litije, delala tudi naprej jx> enotnem načrtu, krepko sodelujoč z glavnim odborom v Ljubljani za dosego priznanja bivših borcev ter v korist naroda in države. Vajenca pridnega in poštenega takoj sprejmem. - Ivan Horvat, parna pekarna, Maribor, Aleksandrova 69 Šoferja starejšega, solidnega, za prevoz lesa, sprejmem. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Trezen« št. 953. Vsakovrstne stroje za obdelavo lesa! posebno 3 in 4 stranske skobelnike, najboljše kvalitete, izvanrelno kratkoročno dobavlja Peter Angelo, d. z o. z. Ljubljana. Pražakova ulica 8 3ZEBEE Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico I Dobava 17 zaloge Din 7000-— Mizarski mojster Grm, Videm - Do- brepolje, piše: Zah^aljem jcVam •/.a dobnvllenistroj Fort una. Na stroju tzielujem vsa pohištvena dela ia Btavhna dela in je res r e 8 i t el j male obrti. PETER ANGELO <1. z o. z. LJubljans, Praiaktra 8 \3SSS33SSi, Peči večje ln manjše, dobro ohranjene, proda »Meta-Ua«, Gosposvetska c. 16. Decimalno tehtnico za 500 kg, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 981. ^PfiOJ^ koks, drva nudi I. PogaCnlk Ljubljana, Bohoričeva B telefon 20-59 Peslralba brezhibna VINA is Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 S3G0 em Pisarniške prostore popolnoma prenovljene, elektrika, plin, teleton, v sredini mesta, oddamo s 1. februarjem. Prostori so pripravni tudi za zdravnika. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Februar« št. 975. GumbnUe. gumbe, plise, monograme, entet. ažur 'ino >n hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Frančiškanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskann žen. roč. dela Kako se potaplja ladja, če podmornica ustreli s torpedom vanjo: zgoraj: torpedo je dobro zadel. V sredi: ladja se potaplja. Spodaj: samo zadnji del še moli kvišku, vendar bo zdaj zdaj izginil. Ženitbe 35-leten fant v stalni službi, poroči najraje služkinjo z nekaj gotovine. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Mirna« št. 969. sobo z oskrbo ali brez, pri dobri družini, išče uradnica. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod »Dobri ljudje«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom Išče mlad zakonski par s 1. februarjem v centru ali v Spodnji Siškt. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ves dan odsoten« št. 983 Misterij žene, ki se NIKDAR NE POSTARA Nobene gube, nobene brazde v 45. letrul Gladka, jasna ln čista koža mladega dekleta I Videti Je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocet Je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste i-Jdeti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni , boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. ae „ SLOVENEC na 10 straneh je najveiji, najboljii in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! Mineralno olje težho dobivate? Pomagajte tisami! Obnavljajte porabljeno motorno oljel „RiGENTOL" aparat regeneriranje (obnavljanje) porabljenega o'ja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE - AMPAK REGENERIRANJE! ZA USPEH JAMČIMO I Zahtevajte ponudbe, prospekte ali demonstriranje. Samoorodaja: OEZIDER EISLER, Beograd Vojv. Gligora, br. 15 Tel. 419-49 Lov z letalom 41 Opazil pa je, kako silno si mladi pilot želi letala, zato je mirno rekel: »No, naj jia bo vseeno! Mislite takoj odriniti?« »Se to minuto,« odvrne Finch ves vesel. »Bo Red tukaj dobro spravljen?« »Bodite brez skrbi!« reče Randall. »Jaz ostanem čez noč tu. Službo imam šele jutri. Ballardu in njegovi ženi bom pa že naročil, da se zanj pobrigata.« Finch je že šepal proti vratom. »Kanta, na pot!« »Ne jiozabite vzeti bencina!« zavpije Pan-lall za njim. »Storite pa to v Llanfechanu, kjer vam bodo obenem lahko jiovedali, kam je letel Lorell.« »Dobro,« se zahvali Finch ter s jx>močjo obeh fantov pride do letala. Pomagala sta mu na sedež, jock se je vsedel poleg njega, Tim oa je pognal propeler in tudi zlezel v letalo. V treh minutah je bil veliki stroj v zraku in krenil proti Llanfechanu. Jock je pogledal na svojo zapestno uro. »Vsak čas bo sedem. Samo dve uri je še do noči. Finch, ali imamo kaj upanja?« »Ne veliko.« »Ali je to letalo kaj dosti hitrejše od vašega. Finch?« »Ne mnogo. Stvar zavisi od tega, kakšen človek da je Marko.« »Kako mislite?« »Če je slabše vrste pilot, sr bo noči ustrašil. Pa če bi se je tudi ne, kljub temu lahko <:aide.« »Saj res,« urno reče Jock. --Mislim pa, da se bo noči kar gotovo ustrašil in se ne bo upal leteti čez morje.« »V Molandijo, kajne? To je res. Je pa še nekaj drugega: Lovella dobro vesta, da so jima na sledi! Tudi v Angliji se ne moreta l rikazati na nobenem letališču. Postaja v Llan-echanu ta hip telefonira o njima preko vse države.« »In še na nekaj ste pozabili: Red se je. davi z vašim letalom pripeljal daleč s severa. Zato v njegovih tankih ne more biti kaj prida bencina.« »Ne, na to ne moremo računati. Po mojem sta Lovella tanke napolnila, preden sta vzle-tela. Zato se tudi tako dolgo nista dvignila. Morala sta si prej oskrbeti bencina. Prav takrat, ko smo mi trije prišli v Glynt, sta bila po teh poslih zdoma. Lahko si misliš, da bi nam sicer ne pustila kar tako Reda rešiti. A 4daj smo že v Llanfechanu.« Izpregel je motor in spustili so se na letališče. Pričakovali so jih. zato so mehaniki že čakali ob bcncinskem tanku. Takoj so začeli natakati bencin. »Slišali smo vas prihajati,« zavpije tajnik Harrison, ko priteče k letalu. Ilanley, videli smo leteti vaše letalo nad seboj in smo mislili, da ste vi. Potem pa sem se jaz spomnil, da ste z Randallom skupaj, zato sem takoj telefoniral v Gltidyr.< »Hvala vam za to uslugo!« pravi Finch. »Bila sta brata Lavella. ki najbrž imata ukradene smaragde.« »Potegnila jo bosta v Ilolandijo, bi jaz dejal.« »Najbrž.« »Vi pa imate dneva prav malo še,« reče Harrison. »Saj to je ravno! Da je podnevi, bi ju upal vreči na tla, preden dospeta v Ilolandijo. No, pa kaj hočemo! Človek pač stori, kar more.« »Tudi v Worcester sem telefoniral za slučaj, da bi tam hotela natočiti bencin.« »O. imata ga dovolj. No, zdaj je pa tudi naš tank poln. Lahko odrinemo « »še en trenutek!« poprosi Harrison. »Ako vas zaloti noč, vam utegnejo plamenice prav hoditi. Vzemite ta par! Zdaj pa: Bog daj srečo!« Mehanik je j>ognal propeler, stroj je za-bučal in veliko letalo se je zapodilo po travi. V nekaj sekundah je že bilo v zraku in zletelo naravnost proti vzhodu. Finch se je dvignil pet tisoč čevljev visoko. tam upregel vse sile in veliki Monospar je letel z vso brzino. Finch je imel izpahnjen členek, a vodil je, kakor da mu ni nič. Fanta sta vsak na eni strani opazovala, a ker sta bila Marko in Jasper najmanj petdeset milj pre dnjimi, kajpada niso imeli upanja, da bi ju kmalu zagledali. Prileteli so nad živahni Worcester. Finch se je spustil nizko nad letaliče. Sredi njega je stal možak in dajal Morsejeve znake Edina beseda, ki jim jo je imel povedati, je bila: ne! »No, zdaj na imamo!« reče Finch. »Saj sem vedel, da Marko ni tak bedak, da bi se hotel pokazati nad kakiin večjim mestom.« »Kam sta pa potem odletela?« »V severni Essex, ker bo tam najkrajša proga, pa jima tudi svetijo luči na belgijski obali.« »Najbrž imate prav.« »Od njihovega vzleta v Walesu pa do vzhodne obale Anglije je približno dvesto petdeset mili. Monospar bi inogel to progo pre-leteti v dveh urah. Če bi torej vedeli zagotovo, kod sta Marko in Jasper letela, bi ju lahko došli, preden bi zapustila Anglijo. A kdo naj nam to pove?« Sonce je zahajalo, samo eno uro so še imeli do noči. Leteli so severno od Banburyja, ko Tim naenkrat zavpije, da jim gre letalo nasproti. Bil je Moth z enim možem. »Zdi se, da bi nam rad nekaj povedal,« reče Tim. Finch je zmanjšal brzino in izpregel motor, ko sta prišla z Mothom skupaj. Tudi Mo-thov pilot, majhen, črnolas mož pogumnega, za- rjavelega obraza je storil isto in letali sta jilavali vštric. »Ste vi Hanley ?« je v prašal možak iz Motha »Da.« »Neko letalo, kakor ga je opisal po telefonu Lv\vell iz Worcestra, je šlo pred četrt ure tod mimo. Letelo je na'vzhod proti Col-chestru, v njem dva moža.« »Hvala!« zavpije Jock. »Upam, da ju doidete!« veselo odgovori moz iz Motha, nato zopet zahuče stroji Moth se zasuče na sever, Monosj>ar pa divia na vzhod. ' 48. Sklatili so ju. Mraeilo se je vse bolj, k sreči pa je nebo bilo brez oblakov. Že so na jugu videli velikansko gmoto dima; bil je London. Še malo pa so se jim pokazale prostrane planjave vzhodnega Lssexa s kalnimi, počasnimi rekami. Onstran njih pa je v polmraku ležalo temno morje. Na jasnem nebu so zamigljale zvezde. Jock in Tim sta kar naprej neutrudno opazovala Dobro pa sta vedela: če letala kma-"f. zaS'edata, ga pozneje sploh ne bosta. Mahoma pa Tim vzklikne in pokaže nn severovzhod. Jock napne svoje oči in res tudi zapazi na bledorumenem nebu obrise letala. »Letalo! Finch, vaše letaio je!« vikne Tim. '-daj je pa tudi Finch že videl zasledovanega sovražnika Narahlo je okrenil krmilo in se pognal za njim, da je kar zažvižgalo. IJusnik je odprl do zadnje črte in stroj se je kar tresel, ko je bučal skozi mirno ozračje »Niže leti neko naše.« zamomlja Finch, »to je že dobro. Fanta, zdaj se pa privežita!« Jocku je srce močno razbijalo. Veliki Monospar je kar žvižgal skozi zračne plasti, vse bolj se je bližal sprednjemu letalu. Pod seboj so videli obalne močvare, ki so jih vse križem preprezali sušilni jarki. Za Juuoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Cen£i£