iSSrrfite Chicego, III., petek, 17. arfttaU (Augu.t 17), 1923.
STE^.—NUMBER 193.
OROAKIZIRAH RUDAR NE
DOBI DRŽAVUA!I»TVAI
Paraona, W. V«. — Tukajinji sodnik Valentina je oderekei drugI drinvljanaki P^pir Uanu Spolarichu ia raaloga, ker je Spoiarieh Man rudareko unijo United Mine Workera of America. ProiHeo jo dokasaU da je bil ftaatno	ia amrrttk)
armade, v kateri je alulil med vojno ,ali to ni /iS pomagalo. Ta alutaj dokartjc, kaki pred-aodkt vladajo proU delavakim orgaaiaaeijain v drlavl West Virginijl in a kakimi aredetvl nastopajo baroni premoga proti organiairanlm rudarjem.
komu služijo iutin.
Mogoče prevaame francoski dolg Združenim državam, ako Fran« jRija aniia vsoto odškodnine.
Amcnika poalanoa boaU ▼ krnicam odila v Waahington ,da prod-ioftita u planik in vee konvencije predsednik« Ooolidgu in drftavne-
Bim.-Tu ee jiotrjujo veat, da je Atrfan Radii, vodja brvalke r<-. publlkanake slrsnke, pobegnil is Urvaftk«, predno je imel Mil aretiran radi velelsdej*. HedW ji M fes mejo na Ogrsko, odkoder jo v pondeljek dospel v Parls In nato j« ftel v Ix>ndon. U Undojia pojde v Rim, kjer bo s Italijani. Mae* donel In firoogorrl vred «I »U1 na-frte sa revolueijo na HrvaŠkem.
IZMLIKSMBA AVTOMATIČNIH 0IOVALOV VIAPAD MIM PARKU.
Okkago, BI. — Htgnaiae Jo/I na vsak avtomatičnih snamenjib v sapadnem porkn bodo Isppeme. njene dne I. e*ptembre, kakor ae eklenili na eeji komisarskega odbora sa aapadni park. Kadar so sedaj pokale rde*a Inl,-pomeni to " pojdi"* Ia kader s*le»e, pa "stoj". I»e 1. septembru bo pome. nlla rd#*a Ia* "etoj", selapa pa "pojdi ."
Ti signali «o <v presledkih m bulevard« JaeMon. Wa«b»«gtea, l/>fse, flaeramente In Anstla.

r,t. &
P ROS VET
Bjtaa
GLASILO SuOVUIMUL NARODNE POOPORNl JROK
LJUNJU SliBMM NAROONg IWf >>K
Mae vračaj«.
UU Im tl.lb » trijpae—: Cttcago Milml Hstvo $«.00.
H 60 «
SSJS M pol let*,
"PROSVETA"
MIT-N S». LeoaSol« 7*' Sjf*',
"TME ERLIfiHTBIHENr
bflL Si—1J'i—
1 ' j^jj
r»t— OB yy»t»f. .........
M &kaje>'aad Ca~n*d« $i rim $8 .00 Mf jr«ar. __
« $8.00 p«t rear. ;kUKRATrDFRMF
Del«. v	pr	»1»)
vsm )• i imi omfni poukm •»»•«■>••. r•mtiii jm
V ČIGAVEM INTERESU BO KONČAL KONKURENČNI BOJ? >
Cene gazolinu ao pričele padati n« zapadu, toda ne povsod. Cene padajo v Južni Dakoti, v kateri ao prodajali galono gazolina po ieatnajat centov, ko ao v Bererni Dakoti plačevali galono gazolina po 28 3/10 centov. V Južni Dakoti baje vodi boj za pocenitev gazolina governer Mo M aster. Iz Kentuckyja, Milivaukeeja in Minneapoliaa prihajajo vesti, da prične kmalu konkurenčni boj in da padejo cene gazolinu.
Ampak najvažneja vest prihaja iz Pierra, S. D., ki poetavlja vea konkurenčni boj v čudno luč. Standard,Oil kompanija je znižala ceno za galono gazolina na feeetnajat centov, neodvisni producenti pa izjavljajo, da ne morejo prodajati gazolina po tej ceni* Ta veat zastavlja vprašanje, v čigavem interesu ae vrši konkurenčni boj: v interesu konzumentov ali Standard Oil družbe?
Standard Oil družba, ki je po oficijeln! razpustitvi oljnega trueta, pocepljena v razne državne Standard Oil družbe, a se kljub temu dobro počuti, mogoče še bolje kot ob času/ko je tvorila tehnično eno telo, producira največ naravnega olja. Ta družba je tudi najboljie opremljena a potrebnimi stroji, oljovodi in drugimi napravami, ki ao potrebne pri oljni produkciji. Njeni produkcijski stroški ao veliko nižji, kot vsakega drugega neodvisnega produ-centa. Njen vloženi kapital z rezervo vred je ogrorfien, kar ji oroogočuje, da Ipopolnuje svoje naprave za proddk-eijo in tranaportacijo olja. Tudi ta faktor ji daje premoč nad poaamesnim neodvisnim oljnim producentom ali pa nad v§emi združenimi neodvisnimi oljnimi producenti. Pri Standard oljni družbi je akcija že akozi leta osredotočena in solidarna pri produkciji olja in postavljanju produkta na trg. Sredstva sa produkcijo, transportacijo in postavljenje prtfdukta na trg ao dovršena, v kolikor jih je isumila najmodernejša tehnika. Vaega tega ni pri neod-vianih producentih, ako bi se tudi zdaj združili, da enotno naatopijo protifsundard Oil družbi. Pri neodvisnih manjka vae: kapital, atroji, moderni in dobri oljovodi in druga najmodernejša produkcijaka sredstva. Kapital je seveda glavno. Ako ni zadostnega kapitala, ae tudi ne more dovršiti in apopolniti produkcija tako, da se producira in po-atavlja produkt na trg po najnižji konkurenčni ceni. In na trg, tedaj vzdrži v konkurenčnem boju oni, ki ima ako pride do tega, da je treba postaviti produkt pod ceno največji obratni kapital na razpolago. Tudi v tem oziru so vse ugodnosti na strani Standard Oil družbe.
Konkurenčni boj }raja le toliko časa, dokler ne oblpži eden nasprotnikov na gospodarskem polju, ali se pa poda in'aklene z gospodarsko močnejšim nasprotnikom kompromis. Drugega izhoda iz konkurenčnega boja v sedanjem gospodarskem sistemu ni.
Kadar je konkurenčni boj* dokončan, gredo cene zopet kviško. Račune in troškc konkurenčnega boja plača ljudstvo ali konzumentje, ki so pravzaprav ljudstvo, dobiček od konkurenčnega boja pa ima pest kapitalistov, ki je zmagala v tem boju. Navadno zmagovalec po konča-. nem boju tako podraži produkt, da se naplača mastno za izgubo, ki mu jo je povzročil konkurenčni boj.
Navadni ljudje seveda mislijo in sodijo, da se konkurenčni boji med trusti In neodvisnimi producenti vrše v njih interesu, ker ne razumejo sedanjega gospodarskega sistema in zakonov, ki učinkujejo v njem.
Ako bi bilo Standard Oil družbi res kaj do znižanja cen, tedaj bi znižala cene brez konkurenčnega boja. Ampak nji gre za to, da dobi tudi neodvisne producente pod svojo kontrolo, kajti dokler nima neodvisnih producentov pod svojo kontrolo, toliko časa jo ti neodvisni producenti amirom ugrožajo na trffih in ji tako krčijo profit
Noben trust pn kaj tskego ne trpi. Za to nastane konkurenčni boj, ki vedno konča s porazom gnspodariko šib-kejšegs, ki je v boju s tnistom vedno neodvisni producent
To pokazuje, dn niso socialisti tisti krivci, ki uničejo neodviane produccnte, kot robezdajo ljudje, da namenoma odvračajo ljudstvo od spoznavanja socialističnih naukov, ampak dr. je M*danji g"«Ivanki sistem tak, da go-spodsrako mirti.cjči v svojem lastnem lntereeu uniči go-apodarsko šibkejša.
Glasovi članov
Wm
Ohieago, m. — Tz natega »rit« nimam poročati zaniauvotfi Vsa je kot po navadi. Poročal pa bom o t lati starokrajaki vožnji, kafro wr naredil i z Ckieaga v Min-uesoto. Prijazna vožnja je bila to, pottkae po WUconainu. (Tatavil lem se v WilUrdu, Wu in bil prav zadovoljen, ko sam dobil nafte rojake farmarje ▼ veliki slogi ter napredujoče. Veseli jih kadar jUa obiiče rojak is kakega mesta. In veael sem bil jas, ko tem videl tolik napredek med njimi. Zado-voljoi aq s kmetovanjem in druge pritožbe niso iauli povedati, ka-kor da nai duhovnik dela med njimi nezadovoljnost, ker se aanima ca vse drugo bolj kakor pa za «vo-jc, nabožna stvari.
Nekega jutra sem ae peljal s •vojo 'malino* po tarmakin dohitel sam mladega dečka. Rekel je, da gre na Willard pogledat, ie je kaj pošte. Vpraial aem ga več stvari ia tudi vpraial, če gre kaj v cerkev. Odgovoril je, de gre k /nafti vaako bedelje, a pri mafti da ne silil drugega kakor zmerjanje gospoda, da niso priili v Willard pobirat zlato, tem veš trgat kralje, katere pa premalo trgajo. Tistim, ki malo prispevajo pri njegovih kolektab, pravi, da so ne-vernlld. Tako ml je mladi fant pripovedoval, da zmerja duhoven stoje farano v cerkvi.
Hožje ao mi rekli, ds bo treba o napredka tam dati kaj v čaaopi-ije in govoril aem jim o nafti Pro-aveti, da je to delavski napredni list, ki ga lastujejo organizirani delavci ter je glaeilo Slovenske narodne podporne jednote. Obljubil aem jim, da bom sporočil to listu, da polije tja svojegs zastopnika in s tem ao bili prav zadovoljni Obiakal aem dosti os-lih rojakov, ki ao me prisrčno sprejeli in dobro postregli. Za to
Žim hvala, »osebno pa družini Itanear, kjer sem imel jako dobro poatreibo lest dni s mojimi ainovi, Čestitam rojsku Čeaniku, ki je a svojim trudom tako lepo organiziral slovensko fermanko naaelbino. Doatl je preetal iq zdaj so mu hvaležni. Odhajajo sem j mi klical v pozdrav na svidenje ia pričela je zopet vožnji proti Min-nesotl.
Ta voinja je bila doatl dolgočasna po tistih hribih in dolinah. Zanimala ao me pa ona lična mesta po Minaeaoti, ki 14 po večini po preblvslatvu slovenska In ao tudi v slovcn. rokah, Imajo avo-jega slovanskega župana in svoje občinske avetovalee. V tem ae. pfe-kasuje, da je med rojaki aloga, ksr se jfe zluati tudi pokazalo ns banlfetu Jugoslovanske kateliiko jednote v JCly, Minn.. ob priliki petindvajsetletnice. Dvorana je bila napolnjena s zadovoljnimi rojaki in jas aam aem ae Čntil zadovoljnega med njimi, ko aem videl, kako lepo ae vrfti obhajanje petin dvajeetletnicc obstanka J8KJ.
Na tem banketu je bilo doatl dobrih govornikov In pevcev, sls-ati pa mi je ugajala tieta petka, ki je aapela "Kukavico". Pevski '.bor je dobro reftll svojo nalogo In tudi govorniki so dobro pripovedovali, poaebno pa glavni tajnik. Govorili so brat Ambrožič,
prijateljev, sorodnikov iu ao'«l-l rev v etari Uomorial Takrat ni sem mislil na drug« kot da oen Veliko ielj ia je bilo, .a ko se želje niso izpolnile, sem bU razoBnn in začel premišljevati. Prišel aem do, prepričanja, da je bil vea mojj trud samo v korist nenasitnega kapitalizma, frraušljeval sem. ali re« mora tako biti kot so nas uči 11 z vero zaslepljeni vzgojitelji, da bo dela vae dobil plačilo za svoj trni po smrti.
Ke aem otreael verskega fanatizma, sam sprevidel, da vai oni, ki naa tolažijo a plačilom po smrti, gledajo, kar jim ja največ mo-goec, da ai zboljftajo življenje na tem avetu, veselje In plačilo po smrti pa prepuate njihovim Zaslepljenim ovčieam. y
V Pueblu, Cole^ sem Imel priliko opazovati, kako izkoriftčajo nafti verski agent je trbego in zaalep-ljeno ljudstvo. Obiskal sem-neko loveneko Veselico, ki jo je priredil znani "nebeftki" pastir mr. Ciril v namen, da zidajo katoliftko cerkev, ki bi imela atati $100.000. Kot ao mi aporočili, bo aamo stav-biftče aH prostor, na katerem ima atati alovenaka katoliška cerkev, stajo $20,000. Pri omenjeni veselici ao- pobirali denar na vae načina in vae je bil za denar od pleas, ki je po kstollftki veri vražjo delo pa do umetne narejenih punčk in do pregreftne ga kozla, ki bo moral na sodni da« žalostno gledati z levice na desni-co svoje izkoriščevalce, Id ao arač-kali sa "njegovo kolo. Spravili ao denar ca boSTji hram, oa pa bo moral sa avojo nedolžnost trpeti v večnem ognju.
Človeku, ki ne veruje v take bajke, ae mora smiliti ubogo zaslepljeno ljudstvo. V Pueblu imajo že precej veliko verkev, tri slovenske katoliške fanatike, Id* živijo na račun alepcev. In žc nameravajo zgraditi hiio, ki jim bo noaila denar. Če bj ae delavci za-
vedali, bi porabili vea tleti denar t dvojo laatno korist in pripustili bi posmrtno plačilo njih Izko-riftčcvaleem, naj ga aaml vživsjo. Tedaj bi v kratkem začela nebesa na sveto.
Čc je res kak bog in vsemogočen, ki je uatvsril ves svet, je po katoližkl veri neakončno usmiljen. Usmiljen pa je očividno bolj do par lenuhov, ki Živijo ra2k& no na račun ubogega delavstva, katero s trdim delom gara danna-dan in je v neprestani
Frank Bakser, Mohor Mladič in
tudi jaz sem ae trudil, da pozdravim ob petindvajaetletnlei jednote vso prisotne v imenu drufttva "Zvon" Iz Cblcaga. Zal mi jo, da niaem kak pretkan starok rajski diplomat ali joalčen dohtar, da bi znal bcacdičiti samo lsbrane besede, kar nekaterim silno imponi-ra. Ker ne znam tako kot oni, pa ml je rekel Lojz Zakrajftek, da sem nekak biznismrn tn starokraj-skl Voznik. On je pa dober polo* talec, a tudi precej dober narobe opisovalec.
Pozdravljam vse, tudi glavni cdbor in gl. tajnika Pillerja sa nljudtn sprejem In poatreibo. Zahvalim družini Rusovl in bratu Mantelnu o<l pripravljalnega odbora. Živeli val rojaki v EIy. Minn.
Poživljam vse člane dmfttvs "Zvon" na redno sejo, ki se bo vrftila dne 19. avgnata. ReUti bo trrba veliko važnega In poročal bom o potekn alavnostl obhaja-njs petindvajaetletnlee v KIlv, M lan
Z bratskim pozdravom t Andro Ipolar, predsednik drni-1 ^»k
tva "Ivon", ftt. TO, •
varnosti sa sjroje Življenje, bi torej verovali v takega boga, ki natreza le par lenim ljudem, veliko večino pofttenih ljudi pa je zavrgel, naj etradajo v prid par lenuhom.
Na sveto pismo ae aklicujcjo, toda ali živo tako, kot to pismo plfte. Rea Ima tudi sveto piamo kako dobro. Baj pravi: Kdor ne dela naj ne je. Po prepričanju nsj-J>o]j priproatega delavca ps je ravno narobe, kar lahko vidi vaa-ki dan. Lenuhi veelTvrst, ki ne o-prsvijo niti enegs koriatnega dela, razpolagajo lahko z vsem, d» lavcu, ki nsprsvi vse delo, pa primanjkuje vaega. Najbolj ameft-no je pri tem fte to, da ravno tisti lenuhi, ki nsjbotj kriijo v tem oziru sveto pismo, sveto pismo vedno natolcujejo.
Ob tem času je v Coloradu vaa polno izletnikov is različnih držav s vročim podnobjem. In večinoma so vsi ti ljudje oni, ki ži-vijo ns rkčun in stroške nezavednega ljudstvs. Ako je bog res vseveden, bi bil moral vedeti, koliko duftnih pastirjev in svojih agentov bo imel na zemlji ter kske bodo njih črede. Ustvaril naj bi bil torej božje hrame in palače mi brezdelneže, da bi ne bilo treba mlljonom ubogega ljudstvs se mučiti, ds nepotrebnemu ilovcftkemu Izrodku garajo In radi tega sami trpe pomanjkanje.
Dokler se Ijudatvo ne bo otreslo verskega fanatizma, nam ni ml|)iti na osvoboditev iz moder ne suinosti. Torej delavee, odpri oči. pusti poamrtno veselje onim, ki te Izkoriftčajo, aam pa ffrj, da ii preskrbi! nebesa dokler ai liv.j Dolga stoletjs že trobijo o nobe-| sik, pa so sedaj ie niso prinesli ni-kakega dokasa, da rea obstajajo kje drugje kot sa nekatere izva-l Ijena ljudi na zemlji
Kar ae tiče uspeha mojega potovanja Is nsmena sa rasvitje pr v. Ka nslega gospodarskega pobom poročal pozneje. —
Meteoritf.
Ako prido do vojne med Angli-
avgc&ta.
Ljudje vedo, da ima M i oko ceno v dotu^ja, to«!*! i » vno c««. p, rra le nsbrl -»jegova r.i kup„^ | .t, bo morala Amerika l»s Saj ie pride kak n*t! potegniti s tiito utranko, katera mv, da je rudar preveč| ji llaj^ t'č dolguje, do ne ha pre (V l>i lila človeftka drn^J velike iagtibe. Hnslnesa Jo hu ... kaker ni, U p!, j , | aeas. Torrj: Vive Vi France! 110 za njegovo delo,
-t • o ? «r. * y. f ■ »ja®ovo riziko iivlj,' aja i |Žetev znane "denarne maftine" ^	^^mbhh
j,- žc brez števila. Navad o ae pokaže sladkoj^zičen tujec in dc-inoiiHlrira bedaku.kako letijo ban-k<>vci iz "mažine". Bedak je navdušen in kupčija je kmalu sklenjena Tujec odneae navadno vea i.i-ilakov denar, bedak pa ima pio-čcviiuiato ikatljo, iz katere se od-
u stava bel partir. Mnogo naftih rojakoj je Že nasedlo in mnogo jih bo le kljub vaem svarilom in ju Klicam, kajti ribice, ki gredo na traek, sc rode vsako minuto.
Č lovek bi mialil, da jgredo na trnek le revni bedaki, ali temb ni tako. Rea je, da miljonar ne bo kupil "denarne maline", res ps je, da vad kupi mačka v žaklju, čeprav je "amart" miljonar. Baft te dni poročajo čaaopiai, da ao bili nuj« tižki miljonarji potegnjeni za velike vsote s ponarejenimi sllks-ny. Znano je, da bagatin^ ki nc vedo kam s denarjem ,radi kupujejo redke atare alike, kipe ,knjige in druge dragoeene starine, katere potem razatavljajo v salonih svojih palač in ae bshaio z njimi. Zdaj jih pa obliva kurja polt. Na dan je priilo, da je v New Yorku tovarna, v kateri ponarejajo premeteni sleparji alike najslavnejših slikarjev in jih prodajajo na-ftim \miljonarjem po $50,00 do $100,000 kot priatna, originalna dela umetnikov.-
Oaleparjeni miljonarji bodo pre-noali izgubo. Revež, ki navadno Izgubi vse, kadar je potegnjen, za-alnži večje pomilovanje.
• • m
JZopot je zagrmelo pod zemljo in ato rudarjev je mrtvih.
Lato »letom, trikrat, l||rikrat ali petkrat v Lotu ae ponavlja tragedija.	•
Prvi dan ima taka vest d-.bel naslov .drugI dan je manjli, tretji dan j« pa že vae poza hijeno fz-\-zemfti v hiiah, kjer manjka of*ta.
Enkrat, v Coloradu, drugič v P«')inaylvaniji, tretjič v Ingu — kje bo prihodnjič!

♦25 ti pat ar — in h> t., malo; vrhtttega b» p« „0| ^krajuorti omejiti vae kazar
Ijakega garaiija.gj ve, kuj tvega rudar za čj družbo, kdor ni bil uuu /jv j Živ pod zcii 1 jo m gaiai^ pasu koi krt ^ duftirčii.. M«j in napol ter ^oftosti.', r.u3 mh rovih od male svetilk] kupi ali klobuku — v rovih, t tri h nepreutano curlja vnlal vije prah pod teboj i a pokjj | nnd teboj.
Uivfti Bodpredaeduik zl držav je .^obro pomiril] enkrat rekfl, da bi uc bil S v rudniku sa pol miljoun doli Ali so Življoajs rudarjev manj t '
Kakor pričajo dandane« dije v jamah druga za drl niso vredna-nič.
•a' e •
Ko je Cuno postal mi predaednik v Nemčiji, so I kapitalistični listi veselo pi J^aj ftele je Nemčija vv" vlado, ki jo gotovo! Zdaj, ko je Strcacu^n stj I jjogovo mesto, piftejo ravno! Vae ne mike vlade so "prave* ? aako je polom večji in več ji. |
Prihodnja bo prava! • • •
Bivfti predsednik Wilson I veduje revolucijo v Ameriki.
Neki snanatvenik napovj ledeno dobo, ki uniči polovi verne Amerike. £ % ,
Neki protestantovski prof teologije pravi, da Ameriko i na usoda starega Kima: mor bankerot. *
Torej ns vsak način smo v • • •
Is Pariza javljajo, 'da juga vanska kraljevska dvojica ne seti Francije, ker pričakuje stolonaalednika v septembru.
Kdo pa je Aleksandru io rijoli povedal, da bo ravno in ne hči f Ali je povedal Pa
i , i
Ali vaft, kaj tryl roUko Hevfle
• pata. - P<<» Javljajoče m o ae.ilovemk>h dalavoev v Ameriki v4 svojik prijateljrv, ki >o m- nM spo'n]h bolasai, ki so poals •pn mili ita Irlcaaiftko postaje Vjtftca občevanja S vtacu^^m]? Ako t leveUndu. Tesaa. mi ja »tapU na vsi naroči al kajigo Zaje •iomia daleč nazaj ko »em aa ie dald", katero doba pri Knjilavni P<mlavliel od svojih znancev Ia »Stial & «. t. J.
NOVA KNJIGA! NOVA KNJIGA!
U
Pater Malaventara" "V kabareta"
Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracija narisal
Stanko 2elc. Izdala in zalotila Književna matica S.N.P.J.
Povast iz življenja ameriških frančiškanov. To je prva alovanska knjiga ▼ Ameriki, ki ims izvirne slika. Fina trda vezba. Stana $1 jo s poštnino vrod. /Rojaki, sezite po tej knjigi, ne bo vam žal!
Naročba spre jama
Književna Matica S. N. P. J*
• 2407-59 So. Lawndale A ve., CKcago, UL I spolni to, iareiite Ia poiljito na gornji analov slodeči
	NAROClLNI LISTEK.
Knjižen	aa matica S. N. P. J., " Chicago, 111. <
Tukaj polil jam $|.SO sa knjiga "Pater ( M»Uv«ntumM in "V kabaretu", katero m« pošljite takoj poltema prosto.	
M 1 Naalov	
0 ¥ '	k
(Oi , alatidaa	poteka: S tam listkom ja troba tudi po-
	

Baza« vejti.
^tanoviti politično
LIOO.
Ltfafttm. * -
ličirskik unij hoče t krat-ustanovili politično organi-L ki bo sodelovala a kmečka stranko. To bo odloče v kongresni in predsedniški borbi v Minneaoti. panja bo stremila aa tem, ^clozničerska liga ustanov. T vsaki državi te dežele, taksna organizacija jc ie u Ivljena v Scw Vorku. Usta-i so jo glavni uradniki že-jarfckih unij. Te bodo sedaj Cilc vse svoje moči politič-primdcvanjem namesto go «kim.
(»ditelji hočejo na ta način biti volilno moč vseh uuij-„ delavcev za politične kafiuli-L ki se bodo zavezalf podpira platformo konferenee za pro ivno politično akcijo, uata-icoo lansko zimo v Clevelan-
ZNAMKNITO PUDAVAVJK.
n v
Ohioago, m. — V nedeljo, t. j dne 19. avgoata; bo imel ob E NAJ8TIH dopoldne v gledališču STl DEBAKKR na 410 S. Miehi
gan a ve. aloviti svobodoazislee PJ8R(JY WARD predavanje s na alednjim naslovom:
BHOPPENH AUER: PUozof pe zimista.
Nekaj vprašanj, ki ae bo pečalo to predavanje z njimi, je: ALI JB fiKEČA ILUZIJA t ALI SE IZPLAČA ŽIVETI! KAKO DOBITI NAJBOLJŠE 125 ŽIVLJENJA! TAJNOST RADOSTI. ALI JE KAKA RE&ITEV ŽIV LJENJSKE UGANKE?
Ura časa, ki ga porabite za poslušanje tega nadvse zanimivega predavanja, vam bo najbri pri-neala mnogo več koristi kakor katerakoli druga, ki ste jo porabili v celem šivljenju. To predavajo vam utegne pregnati obu-panje in tega nadomestiti a upa cm. Napolnilo vas bo s pogumom in veseljem do življenja. Vdeležite se tega predavanja!
platfoiroa zahteva Cumminaove prevozne posta-ooejitev oblasti zveznega najina sodišča v zadevi kongrea-nkrepov, neposredno volitev nika in podpredzodnika. je dsvke na dohodko in ded ia objavljanje vseh dohod kih davkov.
[o bo ustanovljena minnesot-
podnižnica te organizacije, podpirala predvsem le kandi-tc kmeeko-delavake stranke, za jc delala in glasovala ob ItrSh v zadnjih dveh letih lemiearji bi tudi glasovali za ublikancc, demokrate in aoci-iste, ki bi se zavezali podpirali delati za stvari in program lezoičarske platforme. Delavski voditelji pravijo, da ne mialijo fclezniearji ustanoviti sove polt-stranke. Da, še celo nasprotovali bi takšnemu početju, če bi 'jjriilo do tega sedaj v tem času Železničarji ra^i še malo poČa Tujo ter delujejo s strankami, k to sedaj na pozorišču.
Delavskim voditeljem v Min ntapolisu, St. Panlu, Duluthu in drugih minnesotekih mestih in trgih so naročili, naj se debr<} pri pravijo za politični boj v prihod ji ji volilni kampanji. ; Ustanove naj «i državno osrednjo organi-lici jo. Narodni linijski nradnik muli jo svojo pomoč v tem orga uiiranju.
Že lani so poizkusili napredni e!mcnti v Minnesoti svojo srečo Ida bi ustanovili državno delav iko organizacijo, pa ae jim ni ob ne*lo t lato prizadevanje.
Tukajšnji uradniki pravije, da je približno 40,000 železničarjev Minnesotčanov, ki so člani lelez-niearskih bratovščin. Delavak podpiralo senatorja La Folletta voditelji pravijo, da bo delavstvo ?e se bo u potegoval za predsed »iStvo Združenih držav.
HIUSB0R8KI STAVK A RJI A FELIEALI NA aOVSSNIEJA.
smo upali. Vodo ja treba gazitU gaAiaira prometno «vezo do vratu, in bali amo ae tudi. dajNkm&jo iu Perzijo preko
i h i r ■ bU
med Rum- ;
97 TRUPEL SPRAVLJIVIH IZ KUOOERIRIKBOA KOVA HA POVRŠJI.
Kemmaror,, Wyo. — Kemmerer-
sko prebivalstvo je v ared zvečer žalovalo sa sedemindevetdeaeti-mi ubitimi premogarji, o katerih je znano, da ao izgubili svoje življenje v kemmererskem premogo-kopu, ki jo laat premogovniške družbe Kemmerer Coal Go..
Celi dan in oelo noč je bilo na sto in sto sorodnikov In prijateljev ponesrečenih' premogarjev v I. O. O. F. dvorani, ki so jo za čazno izpremenil v mrtvašnico, kjer leži večina na površje spravljenih trnpel.
V zadnjem poročilu, ki ga je izdalo predaednikovo vodstvo, je rečeno, da je sedemindevetdeaet premogarjev mrtvih. Enega še pogrešajo, a sedemintrideset jc rešenih Živih in nepoškodovanih.
Kaj je povzročilo raastrtlbo doslej še ni ugotovljeno; kompa-nijaki uradniki pravijo, da niso vodne in srsčse sosalkc nič poškodovane, in da bo pričal pre-mogokop obratovati v kratkem.!
Mala naaelbina Frontlcr, ki je blizu tega mesta, je v znamenju zplošnega žalovanja. Vdove ia o-troci mrtvih moš in očetov ao se zbrali, da ae skopaj tolažijo v tej hudi nesreči. Kajti akoro nI hiše niti v Kemmereru, niti ne v Frontierjn, ki bi ne bila priaade-ta.
nas ubijejo. Zvečer saso prišli v mesto KI Paso. Tam »mO dobili plan in smo »e ojunačili, da poj-demo v Colorado. Po noči amo kodili, čez dan amo pa lačni in Žejni spali. Zvečer smo ae zopet podali na pot ia tako amo peš prt« hodili okrog 70 milj. Okrog pol noči nas je vjela policija na avtomobilu in nas odpeljala v zapor V KI Paao. Tam sem bil Aesce dni, in potom so me odpeljali preko New Orleanaa v New York. I m ti sem priliko videti, kaj ima Amerika za parov ob meji. Videl sem ljudi vsake narodnosti.
Umed nas je vsak potrošil naj. manj 400 dolarjev; jaz %em jih ;>otroiil 650 l Sedaj mi je edina šelja, da me čim prej odpravijo v Jngoslsvi-jo, kjer mi trpi družina bres mene. Pri naa misli vzak, kdor ai bil po zvetu, da je v Jugoslaviji najhujše. Jas md ae sedaj prepričal, da je povsod dražje, in tu di v drugih oairih niaem nikjer našel kaj boljšega. Človek ne sme nikomur verjeti. Za tisti do-nar, ki sem ga potrošil po prevarah,'bi ae bil lahko peljal v Amo-riko kakor goepod
Žaloatna storija je to, najžalost-neje pa je to, da jih bo najbrfte na podoben način še mnogo ogoljufanih, ki se ne dajo osdraviti s tragičnimi izkušnjami drugih in padajo v zanko vsakovrstnih goljufov.
Briuka Hudaon Bs.v dražba bo lahko Uvažala potrebščine in. Kameutko.	v
£ Druga britska firma Union bo izvažala ia Ruzije jsjea.
Dslje je še nekaj drugih tvrdk raznili narodnosti, ki so dobile koncesije od sovjetske vlade, dn bodo lahko ribarilo laven dva najstmiljnega pas« na severnem obrežju, Rusije, izvažale koluho-vino. in druge predmete ter uva žale razne potrebščine.
Slovenka Narodni
UilMHliiu S. rprtU 1004.
Priprta Jedaota
uk«*» IT. J««IJ« IS07
• JrUrt lltlMi«. N
GLAVNI STANt SaST-SO SO. lawnoalk hVB„ CH1CAC* y '*OIS,
lavrševalni odbor t UPPRAVNI ODSEK.
Pc«4aa4»ik VkMl C»Ub«r. p«4prWa«4»lk AMtm VMaUk, K. PD. f, SI, M>»t«»a, P«., «1. u)«iV bUttkanr Taek,*»j«lk k*l«Uk<r« N.T.k, ,1 bi.- j«j».k J.K. V.«rick, nr*4m\k gU.U* J*4a *>ml»IK »it.lj «UslU Fttlp OWiM.
POHOTNI ODSEK i J .k. U»4.r»*«4 pr«J»W»lk. 407 W. Ha, St. S*rUt'»«W, lit. M»«ta i.u..ik.r. a«K STS. tUrkortaa, Oki», Fr«4 A. VU.r, Bu STJ. KI,. MU*« UUm T*r4*lj. IU« SS, Htn4«m*ffll«, P«.. J.k» 0*ri«k. 414 W. H>y
Sprl.fIUI4. lit.
Delavke 'zborujejo v bivšem oa-sarsksm gradu v Avstriji.
Dunaj, 16. avg. — Mednarodna rveza delavskih žena je odprla
Soje zborovanje v starem gradu henbrunnu, ki je bil nekoč last nina avstrijskih cesarjev. Brez jnalega vse dežele ao zaatopane. Iz Amerike je navzočih deaet delega-tlnj, katere vodi mrs. Ravmond Robins.
| Hilliboro, m. — Delegacija F »tavknjofih delavcev iz tovarne J 'American Zine Co.' v taylor Bpring« blizu tega ntesta je o<Ula v Kankakee, • da predloži svojo larlevo povernerju osebno. Obratovanja omenjene tovarne prenehalo pred dobrim tednom •1 n. ko j r odložilo delo kakih 300 f delavcev. Edvard Carbino in A-i dolph Carozzo bosta predložila h fovernerju «tavkarsko pravdo. D<1< racija ne namerava aahte-sama odpoklica vojaških čet, tudi vprašati, ali so bile vo-f	i^trebne, ali ne. Nada-
ho tudi priporočila goVerner-| )o. naj ne jtvno lzja\'l, kakšne | joHMf hc bo poolnŽeval v bodo-«li jndustrijik8 sporih. v kvarni je mirno. Okoli nje je |	oddelkih na straži voja-
1] Hntojavke prihajajo od ■:'l*bor*kih prebivalcev ter opo-««rj*jo sovernera ftmalla na to, t 7*	priti do krvavih pobo-
| {7 >n i/^redov, če bi bile voja-lkr o<lpoklicane.	%
Ba Vilera aretiran.
r>'ihlin, 1«. aVg. __ Eamonn d« ^ vodja irskih rcpubličanov, J včeraj aretiran na volilnem
*	v Eoniau. Irska vUda ja
*a«sU aretirati de Valero še k naMopfl- kot govornik
*	po4 pretvezo, da "pre-
Pr";' netnirr**.
, V),'l'»a katnprinja na Imkem vadai bolj vrofa ia eelo J 4VB- ^S včerajšnjem sho«lc v SJhmbli revolverji in
Tragični doživljaji iz-seljenika.
Neki jugoslovsneki izseljenec, ki je bU deportiran, ker je na nelegalen način prišel v Združene »dal izšel
J*"11 '*eb > bilo ranjenih Repub-
1 • mi JI^^j-« » .... ___
m ''•"J0 60	wm
države, je povedal Izseljeniškema poslancu sledečo žalostno Odiae-
jo:
"Nas več je bilo odšlo v Francijo, da bi Um delali. Toda lažnivi agenti nagovarjajo ljudi, da naj gredo na Kubo ali v Meksfko, češ da jo od tam igrača priti v Ameriko. Naša ušesa niso bila gluha za to. Brzojavili amo po de-narja. Ko smo dobili denar, aa uas je deaet odpravilo v Mehiko. Ko urno prišli tja, ni bilo nič. Tedaj smo zopet naleteli na nekega agenta — Žida is Nemčije, ki zna dobro štiri jezikS. — Tk nam ja dojal: 'Sto dolzrjev!' češ da nam bo pomagal, da za gotovo preide-mo v Ameriko. Zopet smo tele-grafiral! po denar. Ko smo dobi-11 denar, smo odšli v Juarez. O-k rod devetih zvečer smo prišli do reke t namenom, da jo prebred* no. Tam so nas napadli trije Me-hikanci in so aa« oropali. V*eli to nam vae, kar smo imeli. In ko ae na« erepali, eo nam ukazali, da ae slrčcmot OroziJi so nam. da bojo streljali, in jaz sem tedaj mi-ulil. da je to moja zadnja ora Oo-vorili so špansko, toda med na-mi sta bHs dva. ki znata špansko in angleško. Morali smo nsprej, ker so se roparji bali. da se vrne-no In jih nszosnimo. Več streha Mm proi«vel v Mehiki, kot tri leta pri vojaštvu v kami svetov-
ae rejae	# J	,
Pni!i »me na ameriiko .iran. la mveda bres viaarja. Kassj « ai
Rusija ne Čaka na Zdm žene države.
Berlin, Nemčija. (Louis Looh ner za Federated Prosa.) — Med tem ko se državni department Združenih držav drži proč od Ru sije In se obotavljs imeti z njo kakoršnekoli stike, pa hodijo Rusijo saatopaiki drugih narodov in odnašajo najboljše konceeije Razne ameriške tvrdke ae zioer jezijo radi' politike neprbnanja Ruzije, kar jim škoduje goapodsr-sko. Ena teh je organizacija kro-jačev iz Amerike, ki aklepa trgovske pogodbe s Rusijo. .
Tu je uradni seznam trgovskih pogodb, ki jih je odobril ruzki ljudski svet do konea prvega polletja tega leta. Z ruskoP/,vlads je hklenila danska telegrafaka tvrd-ka sa pogodbo rekonatrukcijo podmorskega kabla.
Druiba Hamburg-Ameriean Line je ustanovila ruako-nemško skladiščno in transportno družbo.
Ameriški delavei imajo koncesije za izkoriščanje naravnih zakladov v kuabaškem okrožju.
Ameriška druiba lahko izkorišča asfaltne zaloge v Uralu, kar ji gre po pogodbi.
Nemška firma Aero Union bo odprla zračao pJovbo med Kra-Ijevcem in Moekvo.
Neka draga družba bo rekonstruirala iado-fvropejsko brzo javno linijo.
Nemška družba Levi ima kon eaaije sa izvažanje ruakih kovin.
Italijanzke zadruge imajo kon-ceaije za poljedelstvo v južni Rusiji.
Mednarodna Barnsdale korpa racija is Amerike je sprejela oljno koneesije v Baku. -
Nemška drnftba je dobila koncesijo za organiziranje aemenske industrije.
Zs ruako trgovsko bsnko so ds-U kspitsl M vedi.
Tvrdks Nemea Otona Woifa je dobila koncesije u razno trgovin-stvo.	i
Rnako-ameriška industrijska korporseijs bo poaUvila tovarne za izdelovanje oblek (krojaški« unija ic Amerike.)
Kruppove tovarne iz Easens ns Nemškem so dobile koneesije as posejan je 10.000 desjatln zemlje v okrožju ftalaakl.
Kinelairjeva olja korporaeija iz Amerik« Ima koncesije da Izkoriščanje prirodnin na otoku Hahs llnui Izvažala bo nafto in druge kovine.
Delavaka komuna "CallfornU" ima koaeesije za poljedelstvo
židovska naaeliftčaa družba i ms koaeealje za obnovitev židovskih delavskih kolonij.
Nemška firma junkerjev je dobila koneeefjo sa grajenje zrakoplovov.
Kazne angleške firme so skup no dotitl' koncesije sa trgovfn stvo
Ra v note ko je z nizozemskimi tvrdksmi.
ICorveika firma je sklenila pogodbo sa ribarstvo i« lov v severni evropeki Rusiji 6ve<Uia tvrdks Kageila|sr be
Podjetniki napram Coolidgu.
.Cene delnic ao poako&ile/ Z odobravanjem in prožeč roko je sprejel Wall Street novega predsednike. Qary je takoj izjavil zaupanje predsedniks Coolldga, zatrje vajo:
"V mnogih prilikah jc žo poka zal, da je žhahen napram finanč nim trgovskim in industrijalnim potrebam te dežele in je trdo na Stališču za varovanje zasebnega lastništva . . ."
Clarence W. Barron je znamenita glava z Wall Btreetta, ki iz dsja finančna potočila in čaani kar v Filadelfiji in Bostonu. Ta moi jo z dušo in telesom za soda-»ji družabni red. Rekel je t Posebno sem svotoval Hardingu. naj uaBtavi podpredsednika v kabinetu in pristal je na to.u
" Ili/.niŠJci intoresi to dežele bo-rlo trdno stali za njim (Coolld fem) in da podpirali kot so pod pirair HaNlinga. On se je poka zal, da zna nastopati v gospodar fkih vprašanjih in nikdar ni > svojih nastopih Izvršil napake.1 Iiabeon, finančni ekspert in svetovalce mnogih denarnih megot Sfev jo rokel:
"Narod naj bo hvsležon, da 1 mamo takegk moža kot ja Calvin Coolidge, da nasledi mr. llardin ga. On je izredno sposoben pred sednik. Ne samo da jc dober kri itjan, temveč njegov značaj je Čistega konservntizma, liberalizma in odločnoati, bal kakoršneg^ rabimo."
Z drugimi beaedami, Coolidgu »tV potrebne flho iabcane fraze, da se obdržimo pri demokraciji. On ni nikdar izvršil napake v svojih liaatbpih. Morda jih res nI isvršil za kapitaliste, eelo tokrat ne, ko {« ukazal Amerlčcnom, naj stre. Ijajo Američane po cestah Bostona leta 1919. /*
Delavstvo, ns imej nlki\kih Iluzij in ne pričakuj dobrot o I novega predalnika.
__
*	"	0
SMALL SI JI OSVOJIL PLATFORMO KM1&KO-DELAVSKB ' r STRANKE.
BOLNIŠKI ODSEK.
»ik. assT-ss t«. l»w»w« ku
OSREDNJE OKROEJEi BU. N«««k. pf4-4m\\
fUssgaTtWt
VZHODNO, QKROJJE. J«c«k Apbf«iM, Bm	&
Joka CKUIJ, 14aSI Pttoer Awm., Ct.i EAPADNO OKROEJEi A.tun lular, Bu. 104, OrMS, JUm»„ M
M.. Mm«, iu« ias. a.ki, nt««.. «• «
Mik« 2«*«l, S4SS f. Wia«keoi«v Si., Mamr. Utoh.
Nadzorni odbori Praak E«ii«. ProJ.«a.ik, SSSS W. »Sik St., Chleaa«, WL Pr««k
limi SSOO Pro...r Av«., GUv«l«»4. O., WUU«ia SUUr, 0404 8t. CUlr Si.,
Zdruiitvoni odbori
Clry«!.»4, OkU.
Pr*4»*4nlki Prttk AJ.i, 8IS4 Se. Cr««f«v4 Av«h CkU«t«. Ut.
n___mm u/ uaik a*	|||.
se SSIIstsi

m Orpm. SSSS W. SSlk 3|., CkU«««, IU, Skali, 0404 OrUn Cl.. CUfUmd. Okkf
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K»r», SSSS Si. CUlr Avh d«v^««i, a
POZOR!—K.r..Pond.«c ■ (I. .db.r^UI, U 4«Uje v |Uw« aveda, m vri! |«k«Ui
VSA PISMA, M m MMtaUJ« »a pmI« al m—4~4mUm — m Pi o<l»«dniitvo S. N. P. J., tSST-SS U. UwMm A»«., CkiM(«. IU.
VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE« B«laMbe taf O g. N. P. J., 2SB7-SS S*. Uw«4«U At«., CtUMf«, III. DENARNE POllUATVE IN STVARI,'ki m iM«j« al. lavrtevalM«« r« U j«Cnot« vb*« m MiUvti TaJaUlv« f N. P. J„ SSST SS le. Uw 4«U A*«„ Ckl«««o, IU.
VSE EADEVE V ZVEZI X BLAGAJNIŠKIMI POSLI mJWUU«J« « m«I«vi BUf«j«UUo S. N. P. J., SS87 0s S«. L«w»4«U Ave., CkU«v^ IU.
> * Vi« »ritoib« |t«4« bmIovmI« v «t Uvrl*v«U«m f4Uw ae aaj »«IUj«j« 1'r.tk ZaIism, preJ.#4«lky MŠ«erae«e «4ker«, li««r a«sUv j« i|*r«j. • ■ #«l »rlBlrl m b> |*or»tni o4,*k •• n«j mulj.jo a« a««Uvi J«k« un4«r. 40» W. »lajrl ........
t v if»ii ■ gtMikM i«4i
Uw»4«U At«., CkifM«. IU.
H.r Si., SPrU|fUI4, IU, V »I 4mpM Si salsl, »».»IU. egM, BM«UU« U .PUk • v .fMl ■ gtMlUm irdnol«, Mj «0 p«illj« M	"PmvrU , SSI7-SS
(Nodaljevsnlo s prva strani.) ki gs poslušalstvo burno pozdravilo.	*
Na tem sborovanju niso postavili predsedniškega kandidata, niti tje imenovali oetalih kandidatov za državno voljlno listo.
To oboje so prepustili odbekn, ki acatoji Is naslednjih mošt I)r. John Dill Kobertaon, kongre«nlk M. A. Micbel«on. senator W. .lewell,^Willinm Iisle Thompson, governer Hmall, Kiehsrd W. Wolfe in Edgar A. Cooke. Olavne točko v Bmall-Tbotnp-»novi platformi ao naslednje« ljudska last in obratovanje čika. 6kih krajevnih prsvoznih sistemov po Thompsoaovem načrtu za peteentno voznluo.
Mir, trgovina in pošteno pri* jstoljstvo z vsemi nsrodi, ali neomajna opozicija proti vssk«mu zapletenemu zavezništvu z njimi, Uf»fclf, ljudsko glaaovanje, kadarkoli bi kongrea glasoval za \ojno nspovrd razen v slučaju, <•« bi bila dežela dsjsnsko napadena.
Obdavčenje vseh Izrednih pro-fitov, povišanje davkov na velika posestva,^ davčna razbremenitev vseli dohodkov, ki se manj-š! kakor VfltO.
Legislaelja. po kateri bodo morali plača U davek bogatini, ki so dosfcj prikrivali svoje bogastvo ttfr se tako | izognili davkom od »vejik mHjonev.
Postave, ki bodo napravila ko n*r kontroli monopolistov la vo» rižnikov nad Irg) za žito, meeo in mlečne pridelke.
Zvena poetavodaja sa pr*peU» % an je nepoaredn« kooperacije ruerf iadrlovaierm in odjeoisleem.
tPranfi' na akrija o<I alrsnl zvaS. ne vUde za odporno* kmetom v •*»danjih flnsačnlk stiskah in Ui
imela eveje salcflniee za strelivo ko*afc. po v«« Kopiji.	Takojšen preklic Kash Cummia
Neka dn«ga aemSka skaioas «r- save Hez iUkr pMtsve,
Odprava '^Ittsburškega plnsa.'
Odprava »odnih prenovedl v delavskih sporih. 1 Ljudskm Izvolitev zveznih sodnikov za šluibeno dobo dese>ih
let.
Inicijatlva in splošno glssova-
»jo*
Enakopravno žensko zastopništvo v vseh javnih službsb.
Podpiranj« zalfitne tarif«.
Primerni »kladi aa oskrbo pohabljenih vojnih veteranov in zvezni 'tojafiki bonus.
Starostna pokojnina in rastug-nitsv trdega cestnega |ištema v vi
T.'.li •	* i
Sloni so invsdirali Kongo, —
Po uradnih brzojavk la Konga so vso deželo okoli Leopoldovegs jezera Invadirels številne tolpe orjaških slonov, nred katerimi se jo morale umakniti vse prebivalstvo. Zveri so uničile ves pride, lek, razdrle borns kmečke koče in sploh kar se je dalo uničiti. Ljudltvo s« je umsknilo pred teai čudnim sovražnikom v atrahu in ime pn.i Domačini Konga w zopemiiiv ljajo, da bi IU na lov nad slone in so vkl zapustili svoje vasi in naselUKs.
POSLAVI 00LAS.
Ralpbton, Pa. — V listu Prosveta št 1^1 z dne 2d. julija, 19*3 meVje izazval Jože Zakšek indl-rektno v svojem dopisu in aie«r, da sem stavkoka^. Jss konštsti-' ram, <1« nisem atavkokas in to lahko vsak čaa t udi dokažem. Zsh U*vamM>s, da Jofe Zakšek prekliče kar me j« dolžil in sieer do dne 1. oktobra, 1921 sko pa lega n« stori, k« izročim s<»dnfji, do to dokaže. Mike Pire, P O, Bo« 137, JtBlphion. Ps.	(Adv,)
Kot Izvrstno idravllo ia prebavo in grsn^oo
-jMpUti Severa1«
Balzol
•4 , ¥ iZM AAfVAK VF-	,	f- rOf
. Priporofisn sa i
prtjs la oslabelosti.
Coftš 00 in Bfl ofntojfi
ž % MJ .. .....
Iti
wv r si vi »r r I l)AM K MMIIS
ZA KUHANJE PIVA DOMA
(mamo v ssUgl »Ud, haielf, sl«Skcv in vse drua* potrekMin*. Po«kesit« la s« prtpiifsjie, 4« je doma prt nas. kttfiSn. vtdito I« ««|hol)*< Hi nsiee n«JN. Dobiti |« Ki4I sklrke selev. tUkleni« in rsrnlh Uncev. Itd.
Ml vsm dostavimo aer«fflo pe po-HI, t4*nn v vse krsje.
flrnrsrijsm. ilsd^tlerjem la v pre 4e)aln« trUlSia« damo primeren po-past pri	narolilm. Pišite pe
(nformselje naj
FRANU OGLAR,
>f A vmhI,
S40I SMr«rUr
Clittltsi O.
vt>AK 10»ti n fUJJt. PO EDEN TEM V/ LIKIH PARNIKOV
lAO^HANlA........4S.C47 t—
MAtni lANIA . .. 30.704 l*s BERI NGARIA	%IJW Um
Prt)szne kaklne ss tr»t)«aa res-potatke s J, 4f S poeUliasM. Er«*n« *k«4n«f kadilec le pečltat-as «ol>«. P«knu» pr«m«ne4e aed-krt.vje. fsvr^n« krito pre»«aa4c aeCl4«vj«. Kui«nik skrbi. t£n74^,	■* m »^SMJPH •
>m «« HH* m hm ■ ■ »jr#
MM •#»•«•
PBATB OlAIMl VlcSof m Ma »rsmsfeas ss ref sil bres ssga. Ctoaa Stfi.se io MM.00, k«k«e t«4l SUvesek« VUt.r pl««l« d«blt« «41-
u« U pri
IVAN PAJK,
VICTOS DSALSa 84 Mak 51., Conemaugh, Pa. Mava esalke peftttjs« ssslsrd.
T
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
u je g««lo posUvsaja, n^U ka-Ur«ga j« naš saved va«atra»-•ko poenan la priposoan med Slovenci v Am«rlkl.
Meša dlrrktns svesa a Ja> dr«neko Banke la vaim ajealm podraitikam, kakee tudi mne-gelelfia akainja omogoSaja nam IsvrtlUv vaab po«Uv v popolno aadcvolj«tvo nallb rejakev.
Rasen r«4nlb poMjeUv Isvr-ftujemo tudi ItpUMIa potom "krssiafMM pitma" la aUer v teko cn«r« todaa, za kar rado-
91.00.
VUf« •krostefom« P*
lar«m U U * Amerik«.
FRANK SAKSER STATE BANK
as CcrtU** S« . N«w Vari.H,Tl
Josip JurtU:	\
DOKTOfc ZOBER.
H*d*č ns drugem k*nru iste pniično dol««
mire, ker v vsi tej ekstrtflsohi je bUs ssmo eno, je mogel deklico natančneje pogledati. In n**l «1 je, ds je res ljubezni? obrazek. Ona se ni zmeniU sanj žiato aie, sli to nijl ne dc. Kako bi tu storil xnanjef Tu n» m',g*l Kakor, da bi se br. bal. Človek je iarik čud;; l'red Jnnakom gn ni .trah, kaj se plaši,pred Asnslca alabo kakor dala! K\.»lu » prišel "grsjaki "na prag ■atnanlr, da je konje ie j.apojil. Z ishkias po vrtnim posdrsvom od-ideta žeitki in Ivan s! ja bil oelo v svr t>, da re je nerodno vedel, de*i ae je tolažil, da se v Unspolo-laju ni »nog. 1 druisče. Sieer pa Bog, ae daj večje nesreče! bode hotel tn Če »>o trebf, seznani se lahko u> prilieneje ns samem meatn.
Pol ure še je moral čakati, predno je vosnik bil pri volji, mietitl o daljšem potn. •
DRUGO POGLAVJE.
Mrak je bil U, ko fs vos ustsvi pri £upsnovi hiši v va»i Volčjak "Bolji prst" v znamenju amrekovega vriska nad vrati je pričal, da je župan tudi kramar v vasi. Golorok * pipo v ustih in z nckakp predrzno izpostavljenim trebuščkom ja atal oče župsn na pragu, njegovega kolena se jo drža! trileten sinek v prilično umazani sami srajei in bojjfce opazoval v Volčjaku nenavadno priks-sen, civilno oblečenega Človeka, kskor je bil inženir, s hišna dekla, ki je Sls rsvno is hlevs, je brzo anmkuila oh zidn. kakor senca, ker je je bilo srsm goapoda .kajti nI je bilo tj Črne anknje, ksr je kaplan bero pobiral in potem adjnnkt z Uri če m na komiaijonu ta pil.
"Bog daj, Bok daj, dober večer," vpije krčma r — "so prišli, gospod, so prišli f" — Rekši, vede došleea v Izbo, kjer je bilo zbrsuih še več radovednih vaščanov, kajti prihod inženirjev je bil eden najvažnejših in največjih dogodkov sa sa-puŠčcni, od velike ceste oddsljeni Volšjsk, zato je le več tednov svojo sevieo pred seboj metal,kakor ae pravi o vseh imenitnih in velikih dogodkih tega svets.
Ha mi kmetje ao bili v sob i./Umolkni l/*o vsi, tudi Um ni imel veaelja govoriti, le krčinar In-pau, ki je Id. pogodi vajenejši in uradi nvoje
sptetnobti mod aoaedi močno občoiov&n. on je hotel pripovedovati, kako ln kaj je s gozdom, kako-ve lepe tlsn pravice ao abčanje iso*lt od nckddj v tem go*du, a m daj, ko je odprsvljona tlaka in tit tetina, mahoma gospoda niso hnieli več odkazo-vati lesa. kaker da ne bi Bog dal mu rasti po noči Ji« po dnevi za vae ljudi. Pravdo ko pravdah. In po pravdi je prflo tako, da prevz^mo kmetje d?l ,gozda od DolgojeMja do 8lve peči v last, ksr jo ifctfr iremalo. pa vendar liolje, nogo nič; kajti s. rnimi gospodi, ki so po kanelijsh. nkdobro m to-varišiti .tisto j iavico ti jutri jemijo. katero4i da-rea Šo pufče,<o. Če prej imamo umerimo in v ma-pu dejmto, prej smo bres skrbi.
?upan znala vss pisanja,, tlčoHa »o stvari, ua mir« in. jih razgrinja po mizi, po znamenjih p£ snaJ./č, katero se tiče tega in oigga, ker raznnictl jih Ham ni mogel, bila ao nemiks, uu.m plod potujočega ursdovsnja, kakršno se v posmeh zdravi pameti po Klovc nekem nahaja skoro ie vobto.
Mat siipanja je pripravila večerjo, ki Je bila prcef j po ametsko narejena, vendar noeoj je bil naš pripotnik truden in lačen.
Tudi kmetje ao bili ačaaoma zgovorni in dov-tipnl ir sc spraševali z veliko naivitera. kukor otroci. Liaee jo imel potrpljenjo i njimi in jim je «*dpovarjal t*r raakladsl, zakaj in kako se more na papirno mapo narissti tudi Utinlto zemljiške, da drugemu ostane razločno, ksr se jo (metom čudeiuo modro zdelo ln gledsll so svojegs inženirja, kakor nekaj posehnegs. Cenek Vitrin, naj-rtarejšl med njimi, je saklel, da mašcvali ni dosti "kuuštneje", kakor tako na pepir zarissti, da čes sto let fte piamoučen gospod skurstufr nsjde, kje je postavljen mejnik.
Liaee se apravi apst v "najlepšo izbo v Volč-Jaku". Kajti na U način dvorjanitl al deti. mu je bilo kmalu odveč. Kot mcatril človek kmtUkemu humorju ni bil vajen.
Ta noč je bila čisto navadna noč ,tsks, kskor jo preživi Bog ve koliko tisoč preprostih ijudl, ali vendar je bila za Lisca nekako odločilna, čeprav ims.nsfein tegs odločenja tudi svojo smešno strsn.
Utrujen je bil Lisec jedvs zaspal in razni dnevni \tiski »o ae mu kot aanje po možganih po-Čeli razpletati —• podoba krasne, a rlč koketne sopotovslke je bils vmes med njimi — ko je bil nemilo moten.
: Prehudi gs — oprosti bralka, življenje je polno proie — neprijetni čut srbečice ?»o žirom. "Bolhe", al misli in pomsga ai. kskor si v takih stlakah ubogi trpinčeni človek |M>magati more. ali saatonj poskuša iznova zaspati. Nobena kletev no pomaga potrpeti je treba do jutrs.
Znan neprijeten duh mu udari na nos Hitro J.hn« ia poatelje, dntlplje užigalica, naredi luč lu vidi. da je Živs iatina: stenice ao Šviga-Avags ba» žsle po rjuhi pred svečo. Mteaicc. zsnj največja gmisotia ln ta soba je bila namenjena njemu sa stanovanje! In v nsjlepii hiši v vs«l je bil naata-njent Rajši vae izpustiti in bežati v mrwt» nszaj. nego tu biti u takem gnndu. Kako ljudje morejo biti teko nečiaill
Nič več ne more leči, daal je mofno taapan. Obleče s« ln hodi gori in deli po aieer la rea čudni iabi. Dolge noč je Ula in mučno čakanje. Iz avojega kovčega vname to in ono knjigo, da hI čt-tal; a komaj sačne. lemjo mu trudne uči vkup in eptutHi mora. Nsp^lod ae veitdar »s^ne daniti, vstanejo dekle, vstane goapodinjn. tudi lia<M> gre na plan« polje.
tupaa ae aačadi, ko čuje inženirjeva hojo m grožnjo, da lu ne oataae. da hoče ali drug« sta no vanje, čedno in snažno «11 p« odide. vragsf Pmklele stenice .jas fte vedel niaem zanje." meni župan
neki h<H|e savoljo tek stenic ir bežal! m K »41 lani gad plčd, a še ni umrl T»|iko i* la gmaa stvar veljsla denarja, sdsj pa bi
zavoljo treltprokietih stenie korali zopet in hudičem vso pustiti!" — "Te proklete ■ aa," je odssavalo ia ust aosodov, ki so bili posva ni na poavetovanje. "Anti ao gospoda mehkužni in zanič," šepeče prvi. "Od ene stenioe ne boda ark nil ne!" mani ljubeznivo drugi. "Podarita poalc ljo s iivua krapom, pa bode dobro," reeeptira tretji županu ▼ vznemirjenem Volčjaku, kjer ni bilo nobenega drugega kvartirja za gospodo.
A inženir ni bil t tem zadovoljen. Drugo fa-novaiije! Ca ga v vaai ni, pa v soseščini.
Ali do bližnje far,. kjer je bilo paš loie go apoako, L j. splok kako stanovanje dobiti, je bilo uro boda. Kar je bilo ie iz Volčjaka precej dale«-do goz4fc, odreka Lisec nsrsvnoat, da take daljave neče hodili, da mu potem morajo preakrbetl po aeben vos za vas dan. Kmetje pa so prvil skopi, a drugič imajo sploh le voli za vozno živino konj in voznik — en ssm je bil v vaai — o j, to bš bilo predrago.
Župan skliče ie nekaj mimoidočih župljanov in Vei mod seboj ae resno posvetujejo kaj etoriti. Tudi novo doilim ae zdi grosno neupravičeno, ka ko morejo tri stenice, sa katere se noben poitan* Vole ja n ne bi niti zmenil, goepodu, ki pri njih tak "lep" denar služi, presedati in ga eelo odganjati.
"Ali tu se ne da nič opraviti, U človek jo-avo jeglav, in Bog ve, ali bi drugega dož>ili, aU ne," pravi župan. "Kam ga denemo, kaj pravite f" --
"Ko tf * v gradu dobilo!" reee eden.
"1 bogme, ko. bi ne bila gosps.tsko čudna, ljudi boječa in sama svoja," meni Zupan.
"V dobro kočo ga denimo," pravi drugi.
"V Zobrovo kočo!" je odmevalo od vaeh strani, torej je morala biti ta misel srel«a.*'Pn 8o Isrjs pojdi!" veli župsn in kmslu pride ie en kmet, vee prtnen in okoren. Kasodenejo mu vejikp ssdrego, v kaiero je Volčjak prišel, torej rfsj da ključe od Zobrove koče, ker Um je gosposka postelja, polifirana miza in kar je treba; stfnie pa tudi ne bo, lier sUrega Zobrovega dohtarja is dve leti ni bilo doms.
Ali 8olar se brsni dati ključe. DohtV Zobtr je hude jese mož, sa krščen svet, kaj bi dajal, ko bi prišel in našel kakega tujfca v kvoji izbi. Tega pa ne! Z%£ne so psrlamentiranje z županom in Šolarjem zaradi ključa v Zobrovo hiitf in ko Šolar čuje, koliko je za občino vaino, da dobi zemlje-mere« stanovanje, pravi naposled: "poakuaite prej A gradu, Župan, in če tem ne bo nič, no, potem vam pa dam dohtarjev ključ, naj se pes obesi, ssj ga ne bo vrag prinesel prsv zdaj. Najprej v gredi"
Stanovati pod eno streho z mlado gospodično, katero je rklel včeraj in videti razmere, v katerih je včersj slišal neobične stvari, je ugsjslo Lisan. ko ga župan povabi, naj gre ž njim vred v gtad stanovanje Iskat. Nenavaden njegov položaj je moral odbiti tu vsak pomislek, sicer pa tudi ni nn-mcrsvsl zahtevati kake posebne goetoljnbnoato, "saj ljudje tsm\u> gotovo omikani," je menil.v
TRETJI POGLAVJI.
■
Gresta s županom.
Gradič Pražanek, kakor je bil Liseo ia tfktov pri županu že snoči razbral, sedaj lastnins grajske gospe Marije Lsngmanovc, (kdo se bo nemškem* imenu pri pas čudil, ko so po grsičinsh, žal, da ^ največ tuji naseljenci!), ta grad je bil na vavišo. ■nam holmcu — kakor vsi, vdepem zskotju pod gozdom in hribovjem. Več. potov in/steza je vodilo <lo njega. Nekdaj se je tudi ns vse strani braniti dal; vendar sedaj Js bil prekop okoli grada zasut * in same 'U ns severni strani je kassl okrogel zid* da je bil tu nekdaj stolp. Drugi deli so bili kssnejo zidsni ter je Že predzsdnji lastnik bil mnogo podrl, ksr je bilo preveč. Okoli grsds so bil^gospo« dsrska. poslopju.
PtfA vrati je rasla košata lipa, okoli njs debla je bila živa klop s posodeno in potlačeno krat* ko travo sarsstls. Na tej klopi je sedele pri nekem deblu mlade gospodična, ali ko ugleda prišleca, smukne preplašena hitro v vežo. "Mleda je, ssto je boječa," si misli Lisec, ko prideta do vežnih vrst, do ksterik je vodilo pet širokih etopnie. '
"Teta, pojdi sem!" se je qulegal proseč glas po veži, baš, ko sta imela vstopiti IJsee in župan.
Is labe v vežo stopi Liseu naproti od včeraj-injega pota snsns stara Ženska s dolgim nosom. V tem h^u. ko mu je bila prav blizu s svojim koščenim Uecin, ss mu je sdels skoro grda ln sodil bi jo bil sa hudobno stvsr, kdor sodi po sunsnjosti in po prvem vtisku.
"Kje eo gospa, midva morava govotiti s go-Ipo," vpraša župan s bulo respektom.
Liacn>se je st oprav sds j videlo, da je on pravzaprav smešna figura v sedanjem pred steniesmi hešečem položaju In ker se je ssčel bati, da ne bi Župan sprsvil teh posteljnih sovražnikov človeškega nesnažnega rodu tu pred lepo gospodično v nespodoben govor a svojim grobim jezikom, in njega poutnil v ssdrego, sklene lotiti ae stvsri aam. Ker je čul gospodično prej klicati "teto" obrne se do stare in so jI predstavi, krsflto razjasni svaj položaj in izreče svojo prošnjo, a priatavkom, da je. nna^da tembolj opravičenja zmožna, ker je on v tlm kraju v poslu, ki se tiče ae le vstčanov. nega pOarcdnn tudi grada PraŽanka. Obenem pa ie do-stavi, da hi bil gotovo tih in ne nadlden gost. za katerega, ako tako žele, niti ne bi gnali, da jo tu, ker mora ttsk ob lepem vremenu skoro pa vae dan ns prostem delat j. V vaai, šal, stanovanja ni mo-goče dobiti.
župan voleanaki pa je bil v tem svedel, da. Je grajske go*!" pri delsvcih na bližnjem polju, "(krtovo so dobre volje, ie so ns polju, jss grem tjs. le tu oatanite, sdai vae opravim jas aam," pravi ta odkie.
" Počakajte I" kliče leta. toda župan le s glavo odmaje in edide.
"Mi sa is od včeraj posname. £ sa prav spo-minjam Klut.la sva ie včeraj, kda ste. ker sva po-
znali vsšege rožnika."
ti tem mu pokale atal pri veliki kamenitl mizi. ki je stala v vežtiem kota pri vratih. Lbr« eede. reki. da bi e» bil ie včeraj a»dpotoma rad pred stavil, a ai ni apst.
RtMjska pital
nt
Čujte, goapod doktor, kdo pa | je vendar U Tcinrieh Heine, ki Izna tako lepe pesmi *kovsti'r" vpraša one dni belolass ljub
Ijsnsks gospodično o priložnosti, ko sem jo po "Zvezdi" gorindol s p remije Al ter jo is golega prijateljstva do njenega očeta, gla-*6vit.-ga nemškegs ustavaka po svoji moči zabaval. "A, to je ne-kov vatlorezec pri Mayerjn", odgovorim prav nedolžno.
"To ni mogoče, saj bi ga morala posdlti; ie včeraj aem bila tam," a* izgovarja potomk in ja Hcmanna in Tuanelde.
"Mani se pa to ime eelo znano doadeva," omenja njena dve leti starša sestries, a obedve obrneta pozor na mlmogredočega lajtnan-t.i — in pozabljen je bil zauimi-\ i lepodušni pogovor — pozabljen bore Heine. —.Opazovani lajtnant je, v preveliko dolgo mojih kraso-tie, jako zamišljen mimo korakal; a jen sem revki potolažil z opombo, da se bližamo že koneu meee-•■a. in to je marsikomu ksos prahu, svile in čipkastih robcev, kar je bilo vse lastnina lepe goape, prevzel pozornost, — hrvala bogu, da žtudiram vsak mesee dvakrat 'Bsaar" in "Viktorio", zakaj si-eer bi bil tejstranSki izobraženosti mojih devojk nssproti ostsl ns suhem.
Goapiea moja! Vi ne. veste, kako lahko Človek dandanea na suhem ostane, —dsndanes, ko vsak v vsako reči toliko govoriti ve in zna, vobče a je vendar puhel in sub kakor pome ranče, ki jih sedaj prodsjejo. Tako na priliko je
širnem Avstrijskem, povsod "aro die deutsehe Zunge klingt." P* pustima mu veselje, bog ds bi ze
SKpsI ns svojih lsvorjih, Znsmeaje časa pa je, da je naš Pirker obmolknil ia da ae stisks zs grmovje usta v o vernega kimaaja. — (i os l > k m! reciva mu z -Miranom: "Ti paenouho zajčje trepetun-atvo!"
|pa glejte, ksm človek zaide! Govoril sem o nedolžnih ženskih toaletah, ia prišel sem nevede ns tako nevsrne reči. In Vam, blaga goapiea, danes še nisem povedal, kako narašča od dne do dne moje hrepenenje po Vas, sedaj ko kaže minuli pomladnji evet že pogori J svoj sad. Po širni rsvainl maje zrelo žito zlato svoje klasje, in kmalu morda že jutri, pridejo žanjice; — po travnikih pa pa.la pcjd svetlo koso trsvica za travo, in svečer doni iz ust domu gredo-čih fsntovt
gospod Zima ali Skna, — jas ne, Gdspica! Mnogo let je že minu
(Dalje prihodnjič.j
vem, kat^ega imena ga je vam, vem, da je spisal " prcisgekroen-te Abhandlung ueber Maedchen-orsiehung", — sloveča "Vor-stsdtseitung" jo je kronsla in <1 vs tolarja sts bila "Preis", — ta slavni mož torej jč bil v neki dtnibl vprsšan, kateri filosofski sistemi dsje prednost, — in revež je bil na si/hem.
Ravno tako se je godila njegovemu nrincipalu in protektorjn gospodu Pirkeju, ko ga je nekdo vprašal, ali ae baš še spominjs leta 184«., ko je bil on, namreč Pirker, "nationalgardist" ter jc hodil z belomodrordečim trikom čes slovensko čuteče prsi "po strsži gorindol"; — revež je bil n* subom. Ravno tako se je godilo podpredsedniku ljubljanskega katoliškega društva in predsedniku naše narodne akademije (f), Slovenske Matice, ko jc bil neki petek v gledišču ter skosi daljnogled opazoval "lepo Heleno" v njeni naturnostl. Njegov libers-lušni sosed ga opomni, da je ds-nes petek, in da mati katoliške cerkev prepoveduje v petek ssu-šivanje mesa — revež je bil ns suhem.
PrdVijo sieer, da so si vsi ti gospodje i suhega, zopet ns mokre pomagali, kakor krakovski kar-pi; da hodi goapod Zimo sli Sima % pravo "filozofsko mirnostjo" šolo ogledovat. 'Ia gospod Pirker v spominu ns letjktudi prsv mir^ no uživs svoje diete in da si je rečeni gospod doktor živo v srce vtisnil opomin soseda v gledišči ter da "Špila" eedaj v čitalnični prvaiki sobi avetega Antona Pu-ščsvniks, ker gs obišče včasi hudobni iskušnjavee v podobi 'Bren-eeljna', ds bi mu "puičsl", ne ta kri nedolžnaatl ,ohvne/temveč so-pet sa kakih toliko in toliko fo-rintov v snsne nsmene. Pomisli te, gospies. kakov predmet sa čopič Correggia f
Ae o gospodu grofn. našem predsednikn. bi Vam rad eno povedal, kako ae mu je enkrat tudi taka godila, pa bojim se, ds bo ts glsvni urednik "Slovenskega Naroda" naredil rdečo črto čes vse. in h koncu ostanem še jaz s svojim pianom ns suhem; saj veste. ds stoji sngel prsvice, gospod Ahčin, vedno vrati, ne s gorečim mečem, temveč s dolgimi prati, ter gleda, da bi kaj pograbil ; ia mož bi nam znal potem pri-dlgovatl, kakor "gospod orepre star" Ribničaaom: "Ve. krnote, ste ae bili preveč kruotit seieU, zetu vae je bog s tem debelim o čeaom pogletlav ia s debelim pav-eem potipav. Je«t vam torej dam U evet: več m ae krotitite "
Vsaj tako menda so gaverili tudi ti velja triu gospodje one dai patrom jezuitom v Repajak Ve-rjemite mi, goapiea. minister Stre-seajrr ne bo prav nič vaael le nove dogodke, pooobno sedaj, ka je jel radikalne šolaš«stre v dela je-mati ia morda doživtmo. da bo naš graf zopet eakrst —na sa-kem oatsl ter spasnal, di ao ma aastanj lavorjevn vence vili po
Leži, leži mi travnik, * oj travnik pokošen; ared trsvniks pa rožni cvet, porabljen, posušen.
"Also, der Proseh!" je dejsl znani profesor Konjšek, ko ja bil posadil svojo dobro vzdrževsno telo za gimnazijski kateder ter s svojimi okornimi prsti segel m globoko t obačnico; in s vzvišenim, pa vsled obilegs tobakove-gs užitka ne ravno milo donc--*im glasom je nadaljeval sanimi-vo svoje prirodoznansko predavanje blizu tako let "Pa zo sedele zvečer kraj mlakuže; pa je dejala ena: "Kaj bomo jelet" — "Grah!" — odgovori druga, "le ga, le ga, le ga, le ga!" so vpile vse druge v koru.
lo. odkar je Vaš Babtista užival take in enske zlate nauke in po-msgsl s svojim smehom stresati slavne oboke muzejskega templja. In kolikokrat mu je omenjeni pedagog z rohnečim glasom ts trobil na uho: "Oobeja' štedirengo na kov!" Pa Babtiata je ni na kol obesil, in akoravno jo moral brez uade romati po belem svetu, kjer mu jc bila "sreče dar klofuta," — a propos, gospica; povedati sem Vam hotel, da ona žabja v<-čtrnk molitev, kojo sem postavil ha čelo svojemu pismn, še ni izumrla med človečsnstvom, v nov dokaz ene najglavnejših postav Dsrwinove teorije.	--f
(Našel sem jo v viiej njeni saharski nagoti, stavljeno v sekirice, ki jim pravijo "modeme Blasier-heit," in to je krivo, da sem malo melanholičen postal, — oprostite, blaga gospies!
Ta notar dr. Jnlius Repič je ti-, pus ljubljsnskegs nemškutarja. To jc sicer prvič prsv mslo, drugič ps prsv nič.^n jsz bi o tem možu v svojih pismih) trdovrstno molčsl, kar bi mu morda še prijetno bilo, ko bi gospod ne bil vzbudil v meni spomina na bilo žabjo pesem, in to nekega večera, ko sem po nesreči čul njegov predsedniški govor v slsvnoznani notsrski sobi pri "Zlati zaponi".
Gospies, to so Vsm bratci, ki se zbirajo tam slehrni večer! Dr. Rcpič jo sproži: "Kaj bomo je-li?" "Grsh!" in "le gs, le gs, le gs," odgovor ja unlsono koren jsš-ki chorns. Naš današnji junak jc brat znsne«a/"Guilotine-politi-karja" Lsšanf, to se pravi: on zastopa "galgenpolitik". Jaz sam sem ga čnl, kako je pridigoval svojim somišljenikom, da proti slovenstvu je ni "žavbe", kakor njegov izrek: "Diesc Leute muss msn sile hsengen." Hvsla Bogu, da mož ni psr stoletij prej zsgle-<lal>uči tega sveta, temveč da je
> n. avgusta,
Poklican v naših ramvaljeaikl sih kot živ "momento mori'»J biti nam aa uho zavrženi ment urtonulega veka, in
izvoljen v vrsti mnogih drlLj prodajati nam neplodni
svojega duha — "von der keu» Blacsen fngekrsenkilt.
Njegov oče, stsri prefekt lj Ijanskega lieej*, je bil čisto di
gi mož. Neumrli Prešeren ga tj ni pozabil v, svojih puščieak •
■Eg^SEj^ i
"V Ljubljani jc možič ki misli, da je ptlf. pa jc le ptičs k o sir —
Hepi.'."
In ta mož je vzel enkrat i jega sinčka Julija, dana^nj( »u tarja v delo ter mu je kot sk oče priporočal svoj zlsti iz "Msn muss Kopf und Herz ben, m< in lielJfer JuliiM." pa JuHuh je pozabil vse, ah vse in dfj, izgovarjs brez glave sv brezsrčni načela slehrni večj bratovski druščini pri "zlati poni".
Goapiea ! Vi veste, da kos Ahčin, loški kandidat et tes, konfiscira navadno zstoru jc spusno. Mojemu Repiču pa konftacirali vso "mrtvsščino" "ofolenge" farno sato, ker šo sc bile spisane in končane. Si bog torej vedi, kdaj in kako se mu aH onemu veljaku ust režo.
Od tedaj pa, odkar je propadi naš Julius tej pograbLiivi je počel še huie j-azAjsti. P čez polnoč ga le lahko čujetel zgoraj omenjeni snovi pridigova ti, Žalibog le ušesom, ki so pa navajena. In kadar mu politik« zmanjka pravijo, da >e mnogokrat zgodi, — obrača mož pobožno svoje oči do podob ,ki vi l se po stenah, f,
Gospies! to so Vam podob«, ili. kane, skoro bi rekel, s bsrve bo-patim čopičem Tintorettijevim, bog se usmili, v duhu, in dotniilji ji Boecaeia in Casanove. InH njih pije mož novo zalogo razsajajoče moči in udrihajočih kreposti.
Gospies! Ura jo bila dve čez polnoč, — jas sem samoten pil svoj četrti vrček piva — nikar nc sodite sUho o meni — in notar Repi« se je odnravil domov. Počasi je šel, in JS sem gs sprem-ljevaj v dUhu tta njegovih potih. Tiiniinivega se ni nič prigodilo, samo ko je odpirsl nsš jsatfak vrt-t c svojegs stsnovališ^s, je moj ga kot medium spremijsjo.M dah ^itiral nehote kitico znsne nerodne peami: *
"Ps mc žens je čsksvs, je po nemško šrsjcvs"
in — gsrdinc zakonske postelje so se jele melsnholično gibati.
Blaga moja gospica! Kaj nc, čudno se Vam doedeva, da o tako obskurnem človeku toliko pišem. Pa glejte, segel sem enkrat mod druflbo, blazirauega nemšku-isrstvs in -i- Repič mi je v roki ostal kot pravi tipus svoje sorte. Knski so vsi brez izjeme!
Sedaj pa ga*hočem, Rcpiča n«-mreč, posaditi zopet nazsj ni njegov temni prostor, ln toni naj med svojimi na tihem raste in evete, — kakor spomladi vijolice na Vasem vrtiču; — goapics odpustite mi nerodnost te primere — pa nekaj lepega mora svojenu današnjemu junaku vendar po* vedati Vaš	Babtista.
(Dalje prihodnjič.)
AU želiš znati pravilno pisat iz čitat angleško? Naroči si "K' vensko-angleško slovnJeo", kztero ja izdala in ima na prodaj Kaji-ževna matica 8. * P. J.
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00.
^ VELIKA ZALOGA PLOiČ V VSEH JEZIKIH ^^
Brezplačne cenika dobite pri:
Viclor Navii? sek, 331 Gree** St, Cooemniifh, Pa.
EMIL KISS9 BANKIR
133 Socond Ave., New York Otf
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNUA MESECA* 1924
6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO
Ako nameravat* vato takoj ssea m Jns Vam
p»mj» ummr « |„„im|
POTNIŠKI OODELEKt
otroka aH
vn^ |*o# *ro.
EMIL KISSt BANKIR
133 Secood At«., N«w Yorh Cky