f.
Največji ilonsaki
v Zdntbnik državah »mleto
Za pol lota - • • • • £a New York colo leto -celo leto
List "slovenskih ;ddavcevT Ameriki.
7SLBTOH: COBYL4HDT 3876	Entered as Second 01	ta« Matter, September XL 1908, at the Pott Office at Hew York, * Y„ wrier Act of Confreee of Mareb 8. 1878.	TELEFON: 00RTLANDT 387«
NO. 235. — fiTEV. 235.		NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 25, 1926. — SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 1926.	VOLUME XXXIV. — USTNIK XXXIV
' VSE JE NA DELU V FLORIDI
Florida je konikribirala nezaposlene, da očistijo razvaline. — Policija, milica in Legija so polo-vile po cestah vse nezaposlene ter jih spravile na delo. — Miami hoče 25,000 delavcev. — Izgubo cenijo sedaj na $165,000,000. — Boj proti boleznim.
MIAMI, Fla., 24. septembra. — Konškripcija vseh nezaposlenih oseb, da pomagajo pri očiščenju razvalin ter pospešijo delo rekonstrukcije v delu Floride, ki je bil opustošen vsled viharja, je bila včeraj uveljavljena. Člani milice in policije, katerim je pomagalo več sto članov Ameriške legije, ki so prili zapriseženi kot pomožni šerifi, so patru-lirali po vseh cestah ter prijeli vsakega, ki ni mogel dokazati, da je zaposlen. Vsi nezaposleni so morali takoj na delo.
Ob istem času je izdalo mesto Miami poziv za 25,000 delavcev. Uradniki Hollywooda i n Fort Lauderdale so objavili, da potrebujejo v vsakem mestu po dva tisoč delavcev.
Zupan Romfh je objavil včeraj popoldne, da bodo izginili v teku šesetdesetih dni iz Miami j a vsi sledovi viharja in da bo mesto prav tako procvita-joče se kot poprej.
Neki krajevni časnikar je čekiral trupla v mestnih in začasnih mrtvašnicah, a dana so bila povelja, naj se pokoplje mrtve čimpreje mogoče. Številna trupla so bila pokopana ali poslana proti severu, ne da bi ohranili kak rekord glede njih.
Celo sedaj je skoro nemogoče dobiti definitivne informacije glede števila mrtvih. Policijski department v Miami nima nikakih zapiskov glede mrtvih in poškodovanih. Ljudje, ki tam paizvedu-jcjo, dobe nasvet, naj se obrnejo na časnikarske urade za informacije.
V Miami Beach je položaj še dosti slabši. Nikakih zapiskov niso imeli, a včeraj je dobil publi-'itetni ravnatelj trgovske zbornice navodila, naj sestavi seznam mrtvih in poškodovanih.
Hollywood in Fort Lauderdale sta edina kraja, ki sta od prvega pričetka vodila natančne zapiske.
Štirje novi slučaji legarja so se pojavili v Davie, vasi, ki ima kakih 300 prebivalcev. Zdravstvene oblasti so takoj odredile izpraznenje kraja. Sanitarne razmere v Davie so zelo slabe.
Tony Tommy, glavar Seminole Indijancev, se je pripeljal včeraj s čolnom v Davie ter objavil, da je njegovo pleme na varnem, čeprav trpi nekaj žensk vsled prehlada. Rekel je, da so nadaljna Seminole plemena v Everglades zelo trpela vsled viharja, da pa ni bilo nikakih mrtvih slučajev in da je sedaj večina Indijancev zopet zaposlena z lovom na aligatorje, ki jim prinaša velike dobičke.
MIMAI, Fla., 24. septembra.— Potapljači so še vedno na delu v Biscayne zalivu ter je pričakovati, da kg bo 8ezna,m.?jn|rt:nih slučajev zelo povečal, ko bodo zaključiti svoje delo. Potapljači so bili tudi poslani v Nahab, prejšnjo privatno jahto nemškega kajzerja, ki je bila glavni stan "supper" kluba v Boscayne zalivu. Pogrešajo kapitana ter šest mož posadke.
Nadaljni mehiški banditna varnem.
Mehiiki detektivi so zasledili • an prijeli sredi gozda: Indijanca, ki je znan kot "Belo oko" in ki je bil zapleten v od-vedenje Rosenthala.
Hindenburg za kupčijo s Francozi
Predsednik Hindenburg je sprejel poročilo dr. Stresemaiuia ter upa, da bodo ta pogajanja uspešna.—Načrt za novo izdajo obveznic.
BERLIN, Nemčija, 24. septembra. — Zuiumjt minister Strese-luauu je dospel včeraj popoldne domov it Ženeve. Na kolodvoru ho g* čakali kancler Marx, angleški I »os lani k lord Abernon in belgijski pooblaiftenec. Odšel je takoj v zunanji urad, da tie posvetuje k kanclerjem. Poam je sta se oba mmi-.tr« o#i«xt:t» pri predsedniku Hijider*-"--	* *	-
dunes kabinetnemu sestanku, ko-jeka naloga je odločiti se glede kupčije med Stresoma nuoni in Briaudom.
Dr. Stresemami je porabil celo uro, da je pojasnil predsedniku dogovor, nakar se mu je zahvaUl maršal za napor.no delo ter Lsrazil upanje, da bodo .sedanja težavna pogajanja uspešna in da bodo do-vedla do popolnega oproščenja Porenske in Saar doline.
ga ministra je objavila Germanla, glasilo nemškega centruma, nov črt za mobilizacijo nemških železniških obveznic. List poudarja potrebo, da se »pravi te obveznice takoj na ameriški trg ter nadaljuje :
— S čisto tehničnega stališča bi lahko izdali bonde za ceno, ki bi znašala kakih BO odstotkov par-vrednost i, a taka nizka cena za take^obre obvaairiee je resna predsedoval napaka v transakciji. Mogoče bi
ARETACIJA nadaljnega bandita MEXICO CITY, Mehika, 24. septembra. — Nadaljni član ban-ditske tolpe, ki je odvedla in u-morila Amerikanea Jakoba Rosen-tahla, je bil aretiran v bližini Cuernavaea. Jose Cortes Pizarro. Indijanec iz države Morelos, ki je bil baje eden voditeljev banditov, je padel a- roke policije glavnega mesta, ki je preskovala gore v bližini Cuernavaea.
Piza rro je nioz, katerega sta o-pisala Zahler in Ruff kot Indijanca. katerega je mogoče spoznati po veliki beli pegi, ki mu krije o-ko. Detektivi so omejili svoje napore na izsleditev tega Indijanca. Xasli so ga konečno v mestu E1 Cuilote v državi Morelos.
Policija išče sedaj še nadaljnega člana tolpe. Ko bo ta aretiran, bo padla v roke policije vsa skupina banditov. Vsi člani tolpe so bili že nsmrjčeni. z izjemo tega moža in Pizarra.
Detektivski načelnik Moscorro, ki je osebno vodil zasledovanje, se je vrnil včeraj popoldne v mehiško <r!avno mesto s Pizarrom, ki bo podvržen strogemu zaslišanju, da se izve. kdo je vodil bandite in če je bil izbran kot žrtev Rosenthal ali kdo drugi.
Mascorro je podal zanimivo po--ročilo o zasledovanju. Vsled ble-betavosti krajevnega časopisja je •bila naloga zelo otežkočena. Tako je bilo naprimer objavljeno, da bo zapustil glavno mesto z večjim številom detektivov," To je nudilo Pizartu in njegovim tovarišem priliko, da so se poskrili.
Mascoro je rekel, da je pokrajina, kjer je bilo izvršeno odvede-nje in kjer delujejo banditi, napol tropična in da je težko prodreti skozi goščavo. Pizarro in njegovi tovariši so po majhnih naselbinah govorili, da se bliža Mascorro s svojimi ljudmi, da bo uničil vse z ognjem in mečem. Ko so dospeli nato detektivi v nekatere vasi, so zbežali prebivalci v gore ter pustili svoje domove. Te/ko je bilo prepričati domačine, da išče policija le zločince, a ko so se vašČani pomirili, so se pridružili oblastim ter jim pomagali najti Pizarra.
Ko je bila polieija v Cuernavaea, je izvedela, da se mudi Pizarro v majhni vasi El Cuilote. Policijska sila se je .odpeljala z avtomobili v Tres Marias, najvišjo točko na obronku gora, ki ločujejo mehiško visoko planoto od vroče dežele. Tres Marias se nahaja v višini 10,000 čevljev ter ima železniško postajo.
Detektivi so dobili vojaško pomoč in pričel se je težaven pohod proti El Cuiloe. skozi močan pični vihar. Pogrezajoči se v blato so prodirali detektivi skozi gozd ter dospel, konečno v vas. kjer se je skrival Pizarro.
Večina vaščanov je nasprotovala aretaciji, a vojaki so zapretili z ognjem, nakar so vaščani izročili bandita oblastim.
Pižama ao odvedli v Cuernava-
Istoeasno s po vrat kom zunaujo-tca m nato v Mexico Citjr, močno
zastraženega' ter ga vtakuili v celico policijskega glavnega stana.
Polieija namerava aretirati tovariša PizarraT nakar bo zaklju čena afera umora Jakoba Rosen thala.
se dalo odpraviti napako s tem, da se ustanovi posebno kompani-jo, ki bi izdajala zalogo za višjo eeno in višjo obrestno pristojbino, a h temn odgovarjoeo manjšo kapitalno vrednostjo.
Mehiški katoliki
poraženi v kongresu
Mehiška poslanska zbornica je odklonila razpravo o prošnji, da reformira cerkvene regu-. lacije. — Trgovski bojkot je izgubil svojo silo.
MEXICO CITY, Mehika, 24. septeinfra. — Katoliško vprašanje je v kongresu mrtvo. Opozicija večine kongresa proti predlogu, da se razpravlja o prošnji, katero je vložil mehiški episkopat, je dovedla katolike do spoznanja, da ni nobenega upanja, da bi iz-posloval modifikacijo sedanjih "proti-verskih" regulacij.
Kljub dobri volji, katero kažejo nekateri kongresniki, se je velika večina kongresa pokorila željam vlade ter sklenila, da ne bo sprejela katoliške peticije v nobeni obliki. Vlada je trdno sklenila, da ne bo izpremenila ustavnih klavzul in tudi ne regulacij. Kongres podpira v polnem politiko predsednika Ca 1 lesa.
Sedaj, ko je prišla peticija n.n vrsto ter je postalo znano sptošno razpoloženje kongresa, priznava ja katoliki sami. da so bili poraženi in da ne morejo storiti pod sedanjim režimom ničesar. Čeprav je bojkot še vedno v veljavi, priznavajo katoliki, da trpe vsled njega največ revnejši sl -j*. ki sega strogo drže. Opaziri je tudi znamenja, da so se revnejši sloji nevalicali trpeti za stvar, katero se smatra sedaj v splošnem za izgubljeno. J h sil o je, da izgublja bojkot, ki je pomenjal močno o-rožje. počasi a gotovo svojo uspešnost, in v kratkem času bo ta Loj-kot, ki je povzročil precejšnjo o-drevenelost v biznesn. s'v;;.- preteklosti.
Edino upanje cerkve, da izsili amendiranje kazenskih regulacij,, je bil vpliv inozemskih dežel, o katerih so upali, da bodo izrazile vladi Ca 1 lesa svoje nezadovoljstvo. Stališče, katero je zavzel predsednik Coolidjre. da je namreč cerkveno vprašanje izključno le notranja mehiška zadeva, je zelo razočaralo cerkev, ker so pre-razven moralnega prigovarjanja.
Katoliki so poslali 53 paketov lat je domnevali, da bodo Združene države, kot prvoboriteljice verske prostosti, izvedle pritisk na Mehiko, da izpremeni svoje verske postave. Če bi bile Združene države sprejele le to stališče, bi drtige inozemske dežele istotako izvedle svoj pritisk. Prelatje so domnevali, da bo vsled tega vlada hitro ublažila svojo politiko napram cerkvi.
Te ideje se pa niso uresničile. Katoliki so potrti ter ne vedo. kakšnih sredstev bi se poslužili. da dosežejo izpremembe. Ni še znano, kakšno stališče bodo sprejeli katoliki v bodočnosti. Na vsak način bo miroljubno, ker so proti uporabi katerekoli druge stvari, in tri zaboje podpisov v prilog katoliški peticiji Zaboji so bili sprejeti včeraj. Paketi so vsebovali skoro 163,000 podpisov. Trije zaboji pa so vsebovali več kot 4000 kart, ki so zahtevale omilje-nje kazenskih regulacij ter amen-fliranje verskih postav. Brzojavke so prosile kongres, naj posveti llpvolj časa popolnemu proučenju katoliških zahtev. V neki brzojavk Jci iz odaljenega mesta se glasi, tia je pet tisoč katolikov vprizori-lo redno parado, da pokažejo s tem, da podpirajo prošnjo episko-i pata.
| MEXICO CITY, Mehika. 24. septembra. — Čeprav je bilo ofi-cijelno objavljeno včeraj zvečer, da je bila zavrnjena prošnja katoliškega episkopata za modifikacijo verskih regulacij, so vendar napravili načrte za nadaljevanje i bate o'tem vprašanj«. Malo pa
Konec nekdanje Dempseyeve slave*
132,000 ljudi je bilo priča poraza dosedanjega svetovnega boksarskega mojstra Dem^seya. Novi mojster je Gene Tunney. — Boj je pokazal, da je Dempsey oslabljen in pomehkužen.
DIKTATOR K0NDILIS JE
RAZPUSTIL SVOJO STRANKO
General Kondilis je razpustil svojo stranko ter izjavil, da se bo umaknil s političnega polja, da o-mogoci poštene volitve. — Načelniki strank še vedno nezadovoljni.
PHILADELPHIA. Pa., 24. septembra. — Kralj je mrtev, naj živi kralj! Jack Dempsev, ki je bil sedem let kralj v rokoborski areni. ne vlada več. Neizogibno v življenju vsakega velika športnika je doseglo tudi njega namreč trenutek {»raza. Jack Dempsey je bil včeraj poražen od moža, ki je bil boljši kot on. James Gene Tunney. plavolasi prejšnji mornar iz New Yorka, vlada danes, kjer je •vihtel še včeraj svoje žezlo Jack Dempsev. divji sin deželne ceste.
Jack Dempsev. ki je sprejemal včeraj v areni svetovne razstave v tukajšnjem mestu udarec za u-darcem iz rok Irca, ne da bi vrnil niti polovice udarcev, ni bil več Dempsev kot ga je poznala Amerika in celi svet, oni Dempsey, ki je porazil Jess AVilarda, Louis Firpa in Francoz« Carpentierja, Bila je še vedno ista postava, ki je stala na odru. Izginil pa je pogum, izginila divjost. natančnost in izginili so udarci, ki so napravili iz potepuha Deinpseva svetovnega mojstra. Ostala je le še prazna lupina nekdanjega korenjaka in podleči je moral mlajsenin možu, ki.se je sinotreno pripravljal leta in leta za ta trenutek.
Kmalu po pričetku boja je,bil potisnjen Dempsev v defenzivo.
SMRTNA KOSA.
■ Iz Pueble smo dobili brzojavno poročilo, da je umrl Matt Jerman, eden najbolj znanih in priljubljenih tamošnjih rojakov. Pokojnik je bil star približno petinpetdeset let ter je bil duša tamošnjega društvenega življenja.
Bil je priznan glasbenik. Ustanovil je godbo ter pevsko društvo "Prešeren", katero je uspešno vodil do svoje smrti.
V Puebli si ni bilo mogoče predstavljati nobene uspele slovenske prireditve brez Jermana in njegovih tovarišev.
U dejstvo val se je tudi na društvenem polju sploh ter je bil svo-?ečasno glavni uradnik K. S. K. J.
Bil je ptfVsod priljubljen tako med rojaki in dmgorodci. Za pue-belsko slovensko naselbino je Matt Jerman nenadomestljiv. Pogrešali ga bodo vsepovsod, posebno pa pri društvenih prireditvah.
Naj mu bo lahka ameriška zemlja !
je upanja, da rezultat.
bi to izpreuienilo
ATENE, Grška, 24. septembra. — Ministrski predsednik general Kondilis, je izdal včeraj manifest, v katerem je objavil svoj nepreklicni sklep, da 3e bo umaknil s političnega polja ter razpustil svojo stranko narodnih republikancev v upanju, da bo ta korak razorožil opozicijo političnih voditeljev, ki odločno zahtevajo stvorjenje čistega kabineta v namenu, da se izvede proste volitve, ki naj bi se vršile brez vsakega vplivanja.
Strankarski voditelji, posebno.pa voditelj ljudske ali rojalistične stranke, nočejo sprejeti generalovega sklepa ter zahtevajo, da odstopi mesto ministrskega* predsednika kaki nevtralni osebi, ki uživa splošno zaupanje. Ob istem času prefce, da se bodo vzdržali volitev, če ne bo tega storil. .
Vse kaže, da je sklep ministrskega predsednika v stiku z naraščajočim pritiskom ostalih političnih voditeljev, podpiranih od celokupnega časopisja, posebno vspričo dokazov v postopanju vojnega sodišča proti polkovnikoma Zervasu in Dertilisu, ki sta poveljevala sedaj razpuščeni republikanski straži.
Soglasno s pričevanjem, je na predvečer strmo-glavljenja generala Pangalosa, general Kondilis podpisal "častni protokol", v družbi obeh polkovnikov in njih prijateljev. Ta protokol kaze čisto jasno, da je general Kondilis obljubil, da se ne bo vmešaval v politiko.
Razvoji tekom obravnave niso bili posebno u-godni za generala Kondilisa v zadevi resničnih vzrokov in odgovornosti za krvoprelitje dne 9. septembra, ko so z redno armado zdrobili republikansko stražo ter zatrli vstajo, katero so baje. podpirali komunisti in rojalisti.
V odgovor na poročila listov glede migljajev iz inozemstva o možnem povratku dinastije, je rekel general Kondilis, da bo nasprotoval taki restavraciji z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago.
Vspričo vsega tega se sodi na različen način o sklepu ger rala Kondilisa, da se umakne s političnega polja.
Vlada Kondilisa je sedaj prenehala biti političen kabinet. Postala je vlada, ki je izgubila svoje nedostatke ter ohranila svoje vrline.	:
Na drugi strani pa trdijo proti-venizelisti, da ni bila njegova umaknitev s političnega polja prostovoljna, temveč posledica pritiska javnega mnenja ter gotovih vojaških elementov.
Prejšnji kronprinc v Locarno.
Ženeva. Švica, 24. septembra. — Prejšnji nemški kronprinc je ravnokar vzel v najem za dobo enega meseca vilo Rocabella v Locarno. Prihodnji teden bo dospel tjakaj s svojo družino.
,Višje tovorne pristojbine iz Cimad« v Anglijo.
MONTREAL, Canada. 24. septembra. — Canadska prekatlantl-ška paroborodna družba je sklenila včeraj takoj povišati tovorne prevozne pristojbine iz canadskih pristanišč v angleška za petnajst odstotkov.
Se
znam
To je seznam, b pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam j« tr«ba poslali, da poskrbimo v stan domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarfib ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako boate Tpo*evali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire
Din.	.... 500 t ..	$ 8.45	Lir ...	.... 100 ..
Din.	1,000 ....	$ 18.80	Lir ...	... 200 ..
Din.	.... 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ..
Din.	---- 5,000 ....	$ 93.00	Lir ...	... 500 ..
Din.	.... 10,000 ....	$188.00	Lir	... 1000 .
.•$ 4.30 . % 8.3C . $12.15 . $10.75 . $38.50
Za pofiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev all pa Dratlsoč Lir doroijojfemo poseben znesku primeren popust.
NakmxOa po ktn
Posebni podatki
fila
lev v JaseetevuTin ItaHjl tub kak«. Ml :ts 1», aH MSH itii* II oster; cd 9SS. apnj M «m W s eeote e* vaekega iobrk Eft večje sveto pe pl*
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street , rh«.: ooktla*dt m«t	N«w Yorfc ti

f*
GLAS NARODA
(BLOVSNE DAILY)
MM
Dopis.
mmm
Ommod and Published by
SLOVKNIC PUBLI8HINO COMPANY (A Corporation)
frmak Bokmr, president.__Logi« Benedik, treasurer.
PUce of buiiineM of the corporation and addresses of above officers: 62 Ctrllandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" __________________________"Voice of the People99
______****** Every Day Except Sundays and Holidayt.
Z a celo leto velja Ust ta Ameriko
in Kanado-----------$$.00
Za pol leta---,..,...______$3.00
Za četrt leta----------------$1.50
Za New York ta celo leta.
Za pol leta--—.............
Za inozemstvo ta celo leto
Za pol leta__________________
Subscription Yearly $6.00.
$7.00 $3.60 .$7.00 $3.50
Advertteemem on Agreement.
"Gla* Soroda91 izhaja vsaki dan ixvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi br« podps-a in osebnosti <se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli p,>ši]jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prcwimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____________najdemo naslovnika.
"G L A a NAHOD A", 82 Corttadt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.

North Chicago, 111.
>ak dan prebiram priljubljeni list Glas Naroda. Novice so od vsepovsod, a iz Waukegana in North Chicago se le redko kdaj kateri oglasi.
Delavske razmere so še nekako povoljne. V nekaterih fabrikah delajo vse dni tednu izvzemši ne* delje. v hrupih zopet bolj slabo. Tukaj je veliko tovarn, velikih in malih.
Imamo tudi vsakojaka d™ t sva. Najboljše je Ruildinjr and Loan Association. Obstoji nekako šest let ter dobro napreduje in posebno nam Slovencem dosti pomaga. Prej so bili redki Slovenci s svojim domovanjem, a zdaj pa ima skoro bi rekel vsak Slovenec, ker
ve na lahke obroka dom izplačuje Sporočam tudi, da bo imelo Sa most o j no društvo Vitezov sv. Jur ja 3. oktobra dvajsetletnico ob stanka. Člani so pridno na delu : prodajanjem vstopnic za velik' banke, ki pa društvo priredi \ počast članom in njih prijateljem Noben se ne bo kesal. če pride. Nf bo manjkalo jestvin. pa tudi pristno kapljico bomo dobro založeni.
Pridite vsi, katerim je mogoče Pozdravljam vse čitatelje tej;a lista, kakor tudi Petra Zprajro. ker nas vsaki dan zabava v svoji koloni.
Vaš dolgoletni naročnik
John Gerčar.
Novice iz Slovenije.
nak, Zganja pa ne ponesrečencem. ..
Strašim katastrofa je zadela.Florida nepripravljeno. J'ovyro»Viia škoda je ogromna. Na stotine ljudi je našlo smrt v razvalinah in v vodi. Na stotine ljudi pogrešajo. Kad p* td*s«'t tiso«" jih je hivz stivhe.
Prve dni jo pretila nevarnost nalezljivih bolezni, ker ni bilo na razpolago dovolj aniitoksina.
Zdravniki so prosili za antitoksin ter ga dobili.
Po mnenju nekaterih zdravnikov je požirek žganja najboljša prva pomor za iz<T]ta»ega eloveka. ki je prestal linde muke. Zdravniki so prosili za žganje.
Obrnili so se naravnost na i»rohibieijski urad v Washington.
Proliibieijski urad jim je pa dal takole }><>d lios:
Zdravniki in strežnice, ki opravljajo reševalno delo v Floridi, ne smejo dobiti žganja.
JVohibieijski komisar Jones je izjavil, da zvezna postava strogo prepoveduje pošiljanje žganih pijač iz držaje v državo.
Iji pohibieijski komisar Jones je rekel, da po njego-i
vem mnenju tudi prohibieijske postave države Floride 30 šoferjev aretiranih v Beogradu, strogo prepovedujejo prodajo zdravil, v katerih je kaj j Beograjska prometna policija
' je priredila racijo na šoferje, ki vozijo hoez dovoljenja. Kakor
Trojčki dobrovoljca-kolonista.
Yo veselo ali pa žalostno presenečenje je doživel te dni bivši do-brovoljec v srbski armadi. Ilija Pejovie. kolonist na veleposest-profa Szecheny.ja. Njegova žena .Tovanka, rodom t'rnoqrorka. mil je namreč povila moške trojčke vse normalno razvite in krepke. Interesantne so posameznosti nenavadnega poroda. Ze v šestem mesecu so 1 >i 1 i znaki nosečnosti mnogo hujši kakor običajno. .To-vanku je namreč tako oslabela. da ni bila prav za nobeno delo. Vsi m> pričakovali težek porod in se bali za življenje matere in deteta. T)n«* 4. septembra ob 7. zjutraj j«' Jovanka rodila lopo moško dete. Toda po porodu niso prenehale porodne bolečine. Četrt ure kasneje je dala življenje še eneinn zdravemu in lepemu moškemu o-otročičku. Po drugem porodu se je «~utila nenavadno, vendar je mislila. da je porod končan.. Toda okoli poldne je dobila še tretjejra sinčka. V par urah je obogatela tako kar za tri otroke in jih ima sedaj skupno pet. Trojčki so bili krščeni za Petra. Aleksandra in Ni kolo.
VALENTINOV NASLEDNIK
alkohola.
Ameriška suhaška postava zopet enkrat triumfira.
rn	j ,	. „ J . __ . ,	zadnjič, ko je bila aretiranih o-
Priumfira nad ubogimi žrtvami v Floridi, katerim bi kftli 70 šoferjev, ki niso imeli do-pozirek dobre pijače preeej pripomogel k zdravju in moči. j vol jenja, je imela policija tudi to
pot veliko srečo. Ob 10. zvečer so /' odšli policijski oddelki po mestu in ustavili vsak avtomobil. Križa-renje je trajalo do 4. zjutraj in je V- A!.. . I * 11	1 i-i	-%f 1- .	,>lln aretiranih 30 šoferjev. Vsi so
JNeka Madžarska igralka je izsledila na Madžarskem , , i	.
,	bili kaznovani s stropim zaporom
lepega mladega fanta, kateri je inikojnemu Rudolfu Va- neizpremenljivim v denarno globo.
lentinu na las podoben.	[lastniki avtomobilov pa so bili
Spraviti ga lioee v Ameriko, kier bi pokojnika na I'kaznovani s st™gim zaporom, ne-
platnu nadomestoval.	'	b«p™ijmm v denarno globo.
lastniki avtomobilov pa so bili Ne verjamemo, da bi se ji namera posrečila.	kaznovani z velikimi denarnimi
Kinematografska publika se jo ob Valentinovi smrti gobami. Zanimivo je. da je bilo razjokala, plačala je pokojniku tribut, kakoršnega ie bil °b priHki racije ustaVljenih
t j • i -	.	ministrskih avtomobilov. V enem
dosedaj le se malokdo deležen — in po par dneh A alen- izmed njih je sedel ;eki aktivni lina popolnoma pozabila.
Se « e bi st sam Valentino vrnil, bi moral odkraja za-
čeli, in j • dvomljivo, da bi se še kdaj do milijona prikopal.
;»o smrti prebodejo sree. Ako te-2ra ne bi hotel nihče storiti pa naj izvrši to dejanje neki n;i-n prijatelj. čegar imena pa policij?-ni hotela objaviti. Istočasno ,)n»i obupanka. naj se njeno trupi iz roči kaki univerzi za nation p svr ho. V vsa kom slučaju pa želi..d,-ji prebodejo srce. Pinterjeva s* je preteklo leto poročila na Du naju, a se je kasneje radi materi jalnih neprilik lo<"iIa 111 vrnila k sta rišem. Njene pošodbe so ta ko težkega značaja, da j»- mal ■ upanja. da bi okrevala.
Spomenik Čehom, ki so padli pri Kratnijevcu.
(Vhoslovaški poslanik n;i jntr dvoru. -lan Šoba, se je obrnil m-župana v KrairiijeAeu s prošnjo naj zbere ves materija!, ki se nanaša na padle in nsmrčene relio-sJavaške državl jane v Krajmjevcn ker namerava po želji predsedni ka ilasarvka češka vlada izdati tozadevno na svoje stroške velike spomenico ter postaviti čehoslo-vaškim žrtvam v Kraprujevcu skupno častno ^rrobnieo.
Povratek srbskega komunista b emigracije.
Te dni se je po 11 -letni odsot 11 ost i v emifrraci.ji povrnil v Beo-prrad Ilija Milkič. znan komunistični prvak iz proletarskepra pri-banja pred vojno in po njej. A* inozemstvo je odšel 1915 po katastrofi Srbijo tor je odtlej bival v Franciji, Italiji, Šviei in deloma tudi v sovjetski Rusiji.
Zdaj se je vrnil z Dunaja v domovino. kjer se bn najbrž nadalje udejstvoval v proletarskem pihanju
Nova ekskurzija Dancev v Dalmacijo.
Skupina danskih profesorjev zdravnikov in študentov, ki so ne davno posetili Dalmacijo, so r>ri-ridili po svojem povratku v Ko penhagrnu več predavanj o krasotah j npr. krajev in opozarjali zlasti na izredno ljubeznjiv in prosto-ljuben sprejem s strani jugoslovanskega prebivalstva. Ta propaganda up-lednih Dancev za jnsr
minister, ki je potrpežljivo čakal, da so stražniki pregledali dokumente njeprovepra šoferja. več.
HIB!	Ko je stražnik poprledal skozi za- Primorie ie že rodila sadove Za
Njegov dvojnik ne bo iu.-esar opravil. Amerikanri prta okna v avtomobu. zapazil r;pnhodnil mesec. še holi pa za pri.
i)0<-er]0 vedno kaj novega.	i njem aktivnepra ministra ter se hodnje leto se pripravlja namreč
Valetino je svojo živjoil^ko igro najbrž najbojše S j oprav^*evati' mu je minister več ekskurzij Dancev za jupr. dr-teni zaključil, <la je pravočasno umrl.
vznemirja. Le izvršite svojo dol ž
Tud 1 to je umetnost, ki jo pa le malokateri ume.
■ivo.
NEMČIJA IN FRANCIJA
Drzen vlom.
Xa pristavi veleposetnika Ge-
■XT i ^ j 1 j	• - t-,	.	! rieha, par kilometrov od Xovepa
80 kaze' da SC hodo Kemci 111 Franc ozi polagoma po- ;Sada je bil izvršen drzen vlom.
nost !•'
Oceanografski institut v Dubrovniku.
Minister prosvete je dovol" tiKrn" dinarjev izrednega kredita Ka oceanografski institut po vzorni podobnih zavodov, katere je ustanovil znani oceanografski 11-
),in,,n J' "" "»rw-n orjsen vioni. j , • 1 1	mi	•
botali. O se bo res kak sporazum izeimil iz sedanjih po-1 Zločinci so ndrii v hišico, stoječo I c'°"Ja z A,ber Ionaskl-gajanj, bosta imela liajvee zaslug Stresseinann in BriaiKlTjsrodi Pristavo v ?o'zdu in odšle i Avtomobilska nesreča pri Zadru
ki smatrata sporazum med Nenu-ijo hi Francijo kot edino! ll "!^- sotovin° in ^o Te dni se je odpeljala družba v..	. , ^ .	,•4U.IHM) Dni. raznih predmetov. A* treh gospodov z avtomobilom iz
rešitev za obe državi.	j bližini hiše so našli kasneje v ko-f. Splita v Za d ar. Na potu je počila
Nemčija je poraz tako oslabil, da se ne more vzrav-jmzi vrečneo. v kateri je bil spravil jen denar.
nati brez francoske pomoči.
Francijo je pa zmaga tako potfla, da se mora na Nemčijo naslanjati, če lioče stopati kot se spodobi.
Bog ve, koliko let bo trajalo, da bosta z medsebojno pomočjo dospeli do tiste prosperitete kot sta jo uživali začetkom leta 19141
In ko bqsta enkrat zopet tam kot sta bili, si bosta najbrž znova skočili v lase — bodisi z odobrenjem, bodisi brez odobren ja Lige narodov — seveda, ee bo takrat o Li-
in sledil. ilL	4
JUGOSLAVIA REDENTA
Vsebina nemško - francoskega gospodarskega provizorija..
Nemški listi poročajo:
Po dveletnih podajanjih je nastala potreba, da se sklene pogodbo za one stvari, za katere je bil dosežen sporazum. Gre skoraj za j polovico stvari, o katerih se je, podajalo. Francija dovoljuje v pojrodbi pravico največjih utrod-l nosti Nemčiji plede konzularnih in davčnopravnih vprašanj ter po-, stopanja s trgovskimi potniki in v trgovskih zadevah. Pogodba se razteza na Vso Francijo in vse ko-' lonije. razen na Maroko in Indo-' kino. Za vseljevanje in našelitev nemških kolonistov ne dovoli Francija Nemčiji pravice najvišje ugodnosti, temveč samo obljublja, da bodo vse prošnje presojane največjo dobrohotnostjo. Pravico , največje ugodnosti priznava pa1 Francija Nemčiji trlodo brodar-1 stva za Franeijo in vse kolonij** razen v Maroku in Indokini. X, j .kratkem se v zmislu te pogodbe ustanove nemški generalni knn-j zulati v Marseilln in Alžiru ter konzulat v Havru.
Pri Sv. Luciji
■e ž.f* nekaj časa, otlkar je upod- J nejše vreme, polno letovisearjev. [ Kraj je krasen, okolica flivna.1 svež, zdrav zrak in pa dtunači Iju-| dje so razumni ter skrbe za leto-, viščarje na najlepši način. Zato pa iih bo pri Sv. Luciji vedno več.
Z
nad 68 Jet jo priporočajo in prepisujejo zdravniki po vsem svetu m hnmjenje otrok
EAGLE BRANO
CONDENSED M1LN
Slo
Reški škof
jc imenoval za svojega tajnika; patra Benedikta Pietrobono. Ta "dobri Peter" ne razume našegsi j iezika. kakor ^a ne /.na tudi nje-( ju <*ov <r .spodar. Z
Tiom dobite zastimj ivotlila v ma-ternem Jeziku rfeako hraniti In skrbeti zoso in otroka-Izrcžite gn. In pošljite 2 imenom in naslovom.
ie BORDEN COMPANY Borden Eldg., New Tork
Leta 102f> se je pridelek zvi-imenovanjem;-al na V2 stotov. posJ> Bilneairlia ",kofa Saina na Reki se je pokaza-J m{Mji da u.{()s okw|};lo u sto. lo v polni meri. kako bo v bodo,-c (ov jn bi S(k ,jiJo (loso^ro 1(j sfotov> ; katoliško cerkvijo v Primorju.. .(|.() hj ,)jlo vpem(i upo(1[l(1jše Vef.
j strojev jc v kmetijstAu in več n-Prepovedana prireditev.	nietuejra -nojila se porabi . . .
V Idriji se je imela vršiti prire- Vprašanje je. če poročil« odiro-ditev "mladih", proti koleri ni imela oblast v Gorici nobenega pomisleka, ali oblast v Ictfiji jo je povsem nepričakovano prepovedala.
V Nabrežini
je umrl Karel Heidler. ravnatelj Cave Romane, znana in priljubljena oseba v časih pred vojno in po vojni.
Tečaj o italijanski kulturi za slovenske učitelje
se bo vršil tudi letos v Vidmu. Pripuščenih je <i0 učiteljev i/ idrijskega tolminskega, poriškr-ua in trbiškega okrožja. Tečaj bo trajal 12 dni.
Za predsednika goriškega tribu-nala
ie imenovan cav. Malinverni. ape lacijski svetnik v Turinu. Za namestnika državnega prevdnika jc imenovan dr. G. Milietta iz Xica-stra-Colli.
O stanju poljedelstva v Istri
so grovorili gospodje na puljski razstavi. V letih 1904 clo 1913 se ie pridelalo v Istri na en ha letno povprečno sedem stotov pšenice: enako tudi v naslednjem desetlet-
varja točno istini. t'ujc sc f»re-več narodno, ko pa drn«račc slišimo iz ust kinc'ov toliko pritožb, kako je sedaj težko s kmetijstvom v Istri.
Poulična scena v Budimpešti.
Te dni se je odigral na eni od budimpeštaiiskili ulic mučen prizor. Neki šofer jc ustavil svoj avtomobil. v katerem je sedel neki oficir in neki civilist tako nerodno pred neko kavarno, da se jc zaletel v drujr pred kavarno stoječ avtomobil. Znlo ^ra je pozval službujoči stražnik, da se legitimira. To pa si je v avtomobilu sedeči civilist odločno prepovedal. Ker jc stražnik pri svoji zahtevi vztrajal, je skočil gospod iz avtomobila ter prima zal stražniku krepko zaušnico. Xadaljni pretep je preprečil oficir. Občinstvo se je za stražnika, ki je postopal popolnoma taktno, zavzelo in pretepa-škemu prospodu bi se bila sodila slaba, da ^a ni rešila policijska patrulja, ki je prihitela na lice mesta ter odvedla vso družbo na policijski urad. Tam se je legitimiral gospod v civilni obleki kot višji štabni zdravnik dr. Aladar Jobb. Izročili so a a oficirski patrulji.
Samomorilka si želi, da se ji pre bode srce.
Te dni je v samomorilnem namenu v Novem Sadu izpila 23-let-, na Marjeta Pinter dve steklenici, lnminala. Našli so jo v agoniji in jo- prepeljali takoj v bolnico. Zapustila je pismo, v katerem navaja kot vzrok svojega obupnega koraka gmotni položaj. Bazen te-1 ga izraža y pismu željo, naj ji I
pnevmatika nakar jc avto pri Zadru izgubil ravnotežje in se prevrnil. Vsi trije potniki so bili težko ranjeni, med drugimi tudi profesor Belič.



BOLEČINE V MEHURJU
Takoj prežene
saktal
Mfl)Y
Zagotovo »InMte pi*;<=tno. Olejte sa nfesedo
"Mirly". Naprodaj v vseh lekarnah.
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovan je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
State Bank
Hew ¥<«k, N«
82 Cortlaadt Street
Gene Tuuneya. ki je premagal svetovnega šampjona Dempseva, je imenoval predsednik Coolidge rezervnim poročnikom v mornarici.
Danes se bo njemu na čast vr-šil svečan sprejem pred newyor-ško mestno hišo.
Pozdravil ga bo sam župan Walker ter mu izročil mestne ključe.
Zvečer bo velikanska pojedina v hotelu Biltmor.
V	pondeljek bo začel sklepati Tuiinev koufrakte z raznimi kine-matografskiuii koiupanijami in gledališči.
Uredništva velikih ameriških li-»tov so mu obljubila velike svote, če bi hotel pisati svoje spomine in svoje nazore o rokoborbi.
In to vse zato, ker je porazil človeka, ki je dosedaj veljal za najboljšega pretepača na svetu.
\ Ameriki se da z razuimi stvarmi zaslužiti lep košček belega kruha.
Zal. da ni noben znanstvenik in noben n<*enjak za svoje duševno delo deležen takega kolača kot si ira je zaslužil Tnnney s par dobro
posrečenimi udarci.
*
V	Indiji živi visoko civilizirano pleme Indijcev, ki jc svojevrstno v vseh ozirih.
Indijci so rjavkaste polti, črnih las ter visokih postav.
II Kitajcem in Mongolcem jih ni mogoče prištevati; k črncem tudi ne. Najbolj so še slični belo-kožcem. toda kot helokožci dosedaj še niso bili priznani.
Zanje se jc zavzel iunvvorški senator Copcland in zaeel nabirati Fond. s katerim naj Iti se omogočilo Indijcem vključenje v belo pleme.
L'e kdo zasluži, da bi bil v belo pleme sprejet, zaslužijo to Indijci v polni meri.
Toda če bodo sprejeti, bodo kmalu strašno razočarani nad "čedno' kompanijo, v katero so zašli.
*
Nekatero Francozi so res jako optimistični.
Pred par dnevi so aretirali v Parizu človeka, ki je ponarejal francoske -franke.
Najbrž jc moral za materijal več plačati kot jc bil produkt vreden.
*
Neki zdravnik je ugotovilvda so v človeškem telesu najrazno-vrstnejše kemikalije, ki predstavljajo vrednost osemindevetdeset centov.
Potemtakem ni človeško telo uiti en dolar vredno.
Dotieni zdravnik se moti.
V	telesu povprečnega Amerika nca je več kot za osemindevetdeset centov kemikalij. Saj je treba za kozarček žganja plačati petdeset centov. In nekateri ga popi-jo po pet aii dset drinkov na dan.

Sodnik obtožencu : — Vi ste obtoženi. da ste ukradli deset tisoč dolarjev. Ali nimate nobenega advokata, ki bi vas zagovarjal ?
Obtoženec je odvrnil: — Sprva se mi je ponudilo nad dvajset advokatov, ki so nie hoteli zago-|J varjati. Ko so se pa prepričali, da |jaz nisem ukradel tistih deset ti-sočakov, so mi vsi pokazali lirb^t.
! Niti eden me noče zagovarjati. *
} Za letošnje leto prerokujejo jako hudo zimo.
Premogovni baroni so vsi iz se-. be. — Za božjo voljo, kaj bo ? — [se vprašujejo. — ker se niftjuarji I dosedaj še niso odločili za strajk .'
Nemčija je članica T.ige narodov.
.Med prejšnjim in sedanjim časom je le ta razloček, da je prej 'Nemčija jrledala svoje sovražnike od strani, sedaj pa mora ž njimi
vred sedeti pri isti mizi.
*
Poljski kabinet bo odstopil.
Zakaj bo odstopil, se zaenkrat še ne ve.
Toda zdi se. da zastrantega, ker je v njem minister Grabski.
Vsak minister je že jk> svoji na-turi nekoliko "grabski". toda če se minister tudi CJrabski piše, je. že malo preveč.
ZANIMIVI »n KORISTNI PODATKI
LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
SAUAPWDt STANISLAV SKI
KDOR 81 HO0E NABAVITI FARMO
Pod naslovom 4'Select ing a farm" (Izbiranje farme) je federalni poljedelski department izdal ilustrirano brošurico (Farmer'
«a konje in drugo živino, $300 za krmo in zaloge in $400 naj si prihrani za tekoče stroške. To so seveda le približni podatki, kajti se
Bulletin Ko. 1088 u ki bi morala! razlikujejo i»o -značaju kupljene biti v rokah Vsakogar, ki namera- farme.
va kupiti ali v ret i v najem kako farmo. Tudi izmed našiti rojakov.
jih je jak« mnogo, katere srce si-li ix industrijaln«-jr« mesta nazaj: na deželo. Mnogo jih je že poskusilo z uspehom, mnogo jih «e ^ pa je pri tem tudi odteklo, in to pojavljajo okolačine, ko treba vsaj /lasti v>le 1 nepoznavanja rariner dveh ljudi za delo. Xekdo mora, na iti potrebnih prepogojev. Za to primer, iti v mesto po razne naku-toplo priporočamo to brošuTieo pe, doeim mora drugi ostati na njivam onim, ki hočejo kupiti far- ' vi. Muojri opravki, kot na pr. kosimo. Tr»-ba le pisati po njo ne U. tevT zahtevajo delo dveh ljudi. Clo-
IT,
£">1 človek sam ne zadostuje za
obdelava nje.
Celo na malih farmah se
dal
no
Department of Agrieuture, vek v splošnem farmarstvu ne more
Washington, D. C. Tukaj pa na- brez pomoči obdelovati
zadosti korist iz
vajamo nekoliko splošno zanimi- zemlje, da bi imel v.so vili navodil iz te broauriee. . ovojih konj in .strojev. Tipična a_
j meriška farma, splošno rečeno, nu-u Kupiti o/i najemati?	di delo farmarju in enemu pomoč-
Ako človek, ki živi v mestu,!niku- v mnogih slučajih ta dodat-
k upu je farmo, on je v istem po- | ni Pom<*nik	farmarjev
'.sin. žena ali hči.
V	slučajih mo-! Sekat era važne okolnosti ob na-
kupu farme.
ložaju kot farmar, ki hi se preselil v in est" v	— * ra človek, ki nima izkušnje in navodil, drago plačati za to šolo. lT-spešno fa rman je ni lahko stvar. Treba nekoliko izkušnje v poslovodstvu, ž oonovac pojme
Kdor hoče kupiti farmo,
Jjena v sinčka. Prvič je nastopil Stanislavski na domačem odru v starosti 4 let.
Kako pa se je učil Šaljapin ' ---Prišel je s 14. letom v šolo, kjer so
Umetnost, posebno gledališka,! bUi deCki in dekli(-e »k«paj. Poje najvišji in najneposrednejši iz-j lJubiI Je	sošolko, ki mu je raz narodne duše. 1 všeč. Učiteljica je to videla Letos sta izšli dve knjigi spo- *n ta^oj zapodila presni par iz šo-minov slavnih umetnikov: Sta- ^ drugem zavodu je učitelj nifciavakega "Moje življ^uje v n- najraje "skubil piščance": zagra-metnosti" in "Strani iz mojega bil dijaka za lase na tilniku in življenja'" od Saljapina. Kako i suva •-,avo Sor in doK k;,k°r da različni sta poti obeh umetnikov! bi boteI fantu odtrPati vrat- Odtv Bogata trgovska rodbina Alekse- Šaljapin utekel: prehudo <ra je jevih je živela razkošno in duho- i bolelo. Rekel je doma: — Vi ne vito življenje v Moskvi. Najbolj- znat«? tako pretepati. Kar v dve si umetniki in pisatelji so bili sta!- I polovici Uie raztrgajte, toda tja ni po* t je pri Aleksejevih. Starši !1<1 več. — Xato je Šel k stril-iso skrbno in varno vodili nadar-i trarju in pozneje k dvema čevljar-jenega sina. dokler je potreboval j j^ma. Naučil se je le malo. — sa-njili zaščite na izvoljeni cesti. Za- j ,.iftI>in -ie hU kf,r °r'i,ran i>y Prvi
piski Stanislavskega so natančen Perni predstavi. Sel je domov in
letopis notranjega razvoja, anali ze lastnih napak in uspehov — zu nanjih zaprek ni bilo. Šaljapin pa je v nasprotju zrastel v strašni revščini nekje v kazanskem predmestju. Oče se po vojaškem roku ni vrnil na kmete, ker ga je bilo strah revščine. Rajši je živel kot berač. Bil je pisar v zemski upravi, živel z ženo in sinom v "kotu", ker ni mogel plačati posebne sobe. Kupovali so kumare, krompir, iržen kruh. zmešali vse to v vodi s čebulo iu oljem od konoplje. To mrzlo juho so jedli dan za dnevom mora,vsak mesec. Meso so kupovali za
pred vsem vpoštevati daljavo od' ovejo juho le po enkrat na im
živinoreji, treba imeti!farrae do "^e postaje za j me o rasti rastlin. 0(\k«»«j« pridelkov, daljavo do tr-
žiiča in do šol.
ivinoreji in rodovitnosti prsti.I reba časa in mnogo truda. darkttkavost ,,I>tL
'see, in sicer tisti dan, ko ie oče i
dobil plaeo. A časih je oče denar znaeaj okolice in ' zapH ter pretepel ženo do nezave-Xi glavna stvar, (»bupaui deček je polival ma-.-■•.v.-k pridobi potrebno izkušnjo]kohko '/naia skupna PoV™na teri obraz z vodo. Mati se je za-»a svoji lastni farmi. Stane mno-. k,l»,Ij0IU' zemlJt'' marVtH" koiiko te vedla, mu iskala mrčes v ' ' go manj za začetnika, ako si pri-V*"** M> da uporabljati. 250 a- toWgU:
:. 'krov zemlje, od katerih je večina takorekoč neporabna vsled ruoč-
dobi poprej nekoliko izkušnje tem, da dela nekaj časa za drugega farmarja ali kot najemnik zlasti ako ima na razpolago le malo kapitala in se poljedelstvu kot svojega zaslužka.
Začeti kot najemnik je tudi dobro za to. ker na tak način ima človek priliko spoznati se z vrsto
v plavi in Xe brigaj se za to. deček, pijanci so vsi enaki. — Si-
eer je prisolil oče sinu marsikate-v,rja ali kamenja, je mnogo manj r0 zauSnic0 tll(li v treznem stan-vrednih nego 90 akrov. od katerih
se v^a zemlja lahko rabi za kako
ju. Kolikokrat se ni upal Saljapiu
hoče po. vetiti ia,,i	domov in ie plesal bos pri 15 sto-
edinemu viru\*xrho- Sta,,Jf t>rsti je jako važna	|linjah ,nra?a pr<vl 5otoroni koino.
stvar na katero treba jako paziti.! tUiantH aSke! Postati basoma tak
Zaloga vode je druga važna <>	mn^nik. po tem ie silno hrepenel.
Kalnost. Ako se farmar peča z ži-	To sanje so ^ lireslli(,ile.
^ vi nore je, treba paziti, da je zado-	z dvanajstim letora pričel
puljedeUtva. prevladujočo v doti- V°de "a Uldi v	sa]japin poti v (.erkvi. Mračni
cih poletne suše. Težko je dobi-	i i- .... ^ ...
.1 J	zborovodja s sinjimi orali m tudi vati vodo i z rek ali pa goniti ži-
rnein okraju, s taniOKiijiui načinom i.tvljenja, s tržnimi prilikami itd. Za eno leto pa bo zlahka razvidel, da li se mu izplača neseliti se v dotični pokrajini in si kupiti lastno farmo.
Koltko kapitalu je t reba T Pri investiranju kapitala v far-marstvo si mora človek staviti to {toglaviino vprašanje: Kako velikega farmskega podjetja naj se lotim z denarjem in krediti, ki jih imam na razpolago f Jako važno je, da investirani kapital razdeli v pravilnem razmerju med vse
vedno pijan, mu je plačal rubelj
^ ino na utdpe daljave za nanaia-	i	i — i i:
^ '	1 J iu pol na mesec. O bozwu so hodi-
nje. \ oda na paši v zadostni količini za živino je dragocena vrlina v.->ake farme.
Treba ugotoviti dalje, tla li obstojajo prilike za koristnonosno delovanje v gotovem obsegu. Ženi-
li cerkveni pevci okoli bopatašev in jim peli "verze", mračne noči. smrtne noči. Stanislavskenui se je godilo drugače. Oče je bil bojjat tovarnar, mati pa hči ruskega oče-
..	.	, ta in znane pariške igralke AVar-
Ija, stavbe m opremo imajo eko- ,	t> a * i-
, J i leveve. Roditeha sta bila zat.iun-nomicno vrednost le tedaj, ako se ----1--
lahko vporabljajo v produktivne| takozvane ''land settlement >vrhe. Dobiček mora biti zado-j boards". V državi Wisconsin daje sten, ne le da pokrije tekoče str o- priseljeniški ravnatelj državnega ške. marveč tudi da se plačajo tak- poljedelskega departmenta nasvete
I stavke farmar.stva: zemljo, ži-' M>' o4,rt^ti- ird- in tudi da nekaj o- onim? ki se hočejo kot farmarji vmjo, orodje in gotovino za tekoče ane l^tojmo zboljšanje in Naseliti v državi Wisconsin. V
stroške. Začetniki navadno delajo razvoJ farmskega podjetja. Dosti-' mil0giii državah so državni polje-ptigreške, da preveč investirajo v krat Prodajalec nima na razpola- deLski uradi izdali sezname farm polopja. Marsikatera "model- go P°dat]£0Y o natančnih dohodkih! na prodaj in opis poljedelskih na" farma s 'crasiio h.Šo in novorm stroških razne pridelke, ali: razmer. Department of Farms and
la od.*
pobarvanimi hlevi, ali s pomanjkljivi orodji in slabo prstjo je bila nabavljena od začetnika, pa se je kasneje pokazala, da se ni izplačala. V splošnem farmarstvu, kjer se farmar peča z raznimi pa-n o g a m i poljedelstva, vštevši glavne polje, produkte, mlekarstvo, prašiče in drugo živino, bodo njive in stavbe v pora bile 70 do 80 o lirtotkw v*ega vloženega denarja. Na farmah, ki se pečajo poglavitno z zelenjad«Ustvoni. >adjere-jo, žitom in bojtubažent, m* bo ca iicprcjim uine smelo vporabiti mor-t kov v*e in vest k* i je. <»o-t ki je potreb^ za pudovne :e, je razi ie na: od 1 ti o o skupue investicije, kajti ta t je V glavnem oiviien od a, kako farmar prejema svo-tie dohmlke. Kar mar. ki »e ba-mlvkar-.tvom, . dobiva sv<\je >m mleko in smetano v.^ak me->ec. Zato za mlekarsko farmo tce-ba zacetoiua juianj gotovine za teko«1* stroške, kjer pa je farmar odvisen ojl žetev, tam treba imeti več gotovine, kajti mora tem dalje čakati iui s\oj dohodek,
Ako kupovale«* farme, ima na razjiolago $5000 v gotovini, on more inveitjrati svoj kapital pri*
bkžtut Jfctt sietUrt-i jiu* -iu : Jzbere si
ek<
kupovatelj naj se vendarle potru-( Markets države New York je v di ugotoviti vse te okolnosti. | zadnjih letih izdal vsako leto se-Informaciji za kupovalcc. znam farm na prodaj in najem.
V raznih državah obstojajo po- Poljedelske poskuse valil ice raznih sebni uradi, ki pomagajo onim. ki |ržav izdaja jejo brošurice in po-nameravajo kupiti si farmo. Ca-jročila o prsti in nekateri dajejo lifomia in South , Dakota
imata, tudi nasvete kupovaleem.
sanjal: O če bi peli tako vm Ijnfl-je na uliei. doma in pri delu Mojster bi meni zapel: Fejdka, daj dreto! — In jaz bi zapel: —- Izvolite. gospod mojster. Oba umetnika sta si kmalu poiskala zvez v gledališkem svetu. Stanislavski je igral z odličnimi ljubitelji umetnosti. Saljapin pa je bil pisar kakor oče. potikal se je s potujočimi operetami kot korist. Sprejeli so pa iz usmiljenja v opereto, ker je umiral od lakote. Poleg petja je nalival petrolej v svetilke, pometal, včasih tudi nosil vreče moke na ladje ob Volgi. Samo enkrat je pohvalil njegov bas neki častnik: — To je glas! Jaz 1 >i vam lahko preskrbel mesto. — Kje? — No. za stražnika. Jaz.sem okrajni glavar. — Svojo srečo je našel Šaljapin v Tiflisu na Kavkazu.
Profesor Psatov. operni režiser.
icontEk
OSKRBA torooSKBGA;
%	
	
	
£ 4 \ i	
Članek if>5.
Otrokovi zobje,
Zdrav otrok dobi svoj prvi zob med šestim in sedmim mesecem. Prvi zobje se imenujejo "mlečni zobje", ter jim je dvajset po številu. Velika razlika je v času njihovega prihoda. Zaščita teh začasnih zob je zelo važna. Dvakrat


PREMOŽENJE V SLIKAH
Slavni angleški slikar Turner, mali zamazani, krivonosi mož. je večino svojih slik izdelal v borni podstrešni sobici ter najboljše prodajal po par funtov. Gotovo ni nikdar niti sanjal, da bodo nekdaj njegove slike dosegle tako bajne vsote, kakor n. pr. *lika "Požar angleškega parlamenta", ki je bila nedavno prodana za 13 tisoč funtov t. j. 3 in pol milijona dinarjev, več kot stokrat toliko kot pa je svojca* sam dobil zanjo!
In tako se je podilo in se bo že godilo vsem velikim umetnikom, njih potomci pa bodo za eno njihovo sliko več plačali kot so sami "zaslužili" eelo življenje.
Jean Francois .Millet je pričel karijero s tem. tla je slikal portrete po 10 ali 15 frankov in še hvaležen je bil, da je toliko dobil, dane?, [»a se prodajajo po tisoče funtov. Ko je slikal svetovno znano sliko " An pel us", jt. živel iz rok v usta v mali koči v Barbizon-u
iste nekoč dosegle tri tisoč krat no prvotno eeno!
Isto se pripoveduje o (Jeorge-u Morlandu, geniju in pijancu. Vendar je Morland v pijanem stanju bolje slikal kot pa njegovi tovariši v treznem. Nudikal je v zadnjih osmih letih okoli !)00 slik in nad 1000 risb, toda prodajal jih je le trgovcem in sličnim "poznavalcem" umetnim dostikrat le za nekaj šilingov. Nedavno tega pa je taka za o0 šilingov prodana slika vrpla ti60 funtov.
Mesto volka sama v smrt.
V vasi K isto vac v Hercegovini je napadel volk čredo ovac delavca V i ta kovica. Njegova žena ga je hotela prepoditi z gorečim |»o-lenom. Pri tem pa se ji je vnela obleka in je dobila tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato umrla.
na dan jih je treba čistiti s tem. tla se jih narahlo rib!je gori in; ter bil neznansko vesel, ko je pre-doli z mehko tkanino ali koščkom J el m sliko 72 funtov. "Dohodek bombaža, ovitega okrog prsta, za eno celo leto od ene same sli-Tkanina ali bombaž morata biti jje vzkliknil, ko je spravl jal namočena v raztopnini boraksove1 zanj veliko vsoto. Trideset let po-soli. Žličica boraksove soli mora J zneje je Ista slika v Parizu prine-biti raztopljena v enem pintu vre-1 sla 23.22<> funtov ali nad šest mile vode. ko je otrok starejši, pa i lijonov dinarjev! je treba naučiti, da se poslužuje j sir Joshua Reynolds je bil ves zobne krtačiee. Zdravje in moč:srečen, ko je za potret "Gospa
Siddoris kot muza" prejel 150 funtov, češ, toliko lena rja za pari j tednov slikanja! Nedavno jo jej nekdo kupil za 17,0<>0 funtov, a jo
drugih, oziroma stalnih zob je odvisna v prvi vrsti od skrbi in pozornosti. ki se jo posveča mlečnim oziroma začasnim zobem.
Drugi oziroma stalni zobje se pojavijo v šestem ali sedmem letu ter jih je vsega skupaj dvain-trideset. Izvanredno velike važno-
POZGK ROJAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je v&ak četrtek in pe^ok med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli it v. 62 Hester & Essex Street x^ew York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Kje je moj mož TOMAŽ FLISSf Pisal mi je i/. Wisconsin;), pa ni poslal naslov. Takrat je poročal. da gre proti jugu. Tukaj ima dobro tlelo, zato prosim rojake. da mu povedo, da pride domov prej ko mogoče. — Mrs. Mary Fliss, Box 210. Franklin, Kans.	(2x 24.25}
ra je pričel šolati. Pri prvem na- sti skrb za sta]no zobe števil-
stopu so mu svetovali, naj izpijf požirek konjaka z jajcem. Mladi capin pa je skuhal na trdo se.-,t jajee (ker ni vedel, da se jajea u-ž i vaj o surova i in je izpil posebej steklenico konjaka. Profesor je bil hud. ker je mislil, da je pijanec. Učil ga je pri vsakem koraku: — Oprostite, a od vas smrdi kakor na smetišču. Tu je kopalna soba; vaše perilo bomo sežgali, vzemite moje! — Ali mu je pa rekel: — Noža ne smete rabiti mesto zobotrebca. Vina ni treba piti bilo vse pri kraju. — Šaljapin se je pripeljal v Moskvo in začel svojo sijajno pot.
Tako sta začela gledališko karijero Stanislavski in Saljapin. pro-letarec in aristokrat. Danes sta o-ba kneza v ruski umetnosti.
Leningrad se udeleži velesejma v Solunu.
(jlospodarske organizacije ruske severozapadne oblasti se sklenile udeležiti se mednarodnega velsej-ma v Solunu. Velesejm se prične koncem septembra. S tem bodo stopile ruske gospodarske organizacije parič po svetovni voiui na balkansko tržišče.
KOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJ3 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
ne bolezni imajo svoj izvor v slabih zobeh. Zob. za katerega se dobro skrbi, prične redkokdaj pni-ti. Priporočljivo je. peljete o-troka vsakih šest mesecev k u-gledncmu zobozdravniku ki bo zaustavil gnilobo, ki »e je morda pričela.
Le zapomnite si: — "Ena unča preprečbe je vredna en zdravljenja".
že čez par dni prodal ti dobička.
5000 fun-I
DOBRO SLUŽBO
dobi Slovenka nad oO let stara v
George Romnev. sin nekega te- <lružini treh oseb v N>u- Yorku. sarja. je svojo najboljšo sliko pro- j Pišite in povejte ka j ste voljni de. dal za M) funtov, jmzneje je šla li|ti in za Uakšno plat,0 Xasiovite za 4(H)0 funtov.	!	"Služb a"
Prav tako se je godilo z (Jahis-borotighom; danes se njegove slike prodajajo petdeset in še večkrat dražje kakor za časa n jego- j vega življenja.
Ni znano, koliko je Titian pre-! jel za portret Ariosta. katerega!
c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Čudovito Novo Zdravilo za Srce iu Želodec.
Zdravniki se čudijo kako hitro In lepo
učinkuje to zdravile v takih slučajih.
Tlsoiri Jemljejo to zdravilo vsak me-i j ,	- .... i see z lepim uspehom. Če vam srce utri-
funt , Je londonska naroda galerija ku- pij«, vam zmanjkuje sape. ate zaprti, s«
pila za 30.000 funtov, to je nad va.m dy'F3-.81' »mate razdražene žfvce.
Oitajte ti* članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča pojasnila.
V JET VLOMILEC Mariborske oblasti so že dolgo časa zasledovale enega najnevarnejših vlomilcev, ki je dolgo časa ogrožal mariborsko okolico s svojimi rafiniranimi vlomi. Kljub temu. da mu je bila policija že večkrat za petami, se mu je vedno
I »osrečilo uiti roki pravice. Ne-
davno pa je bil izvršen v Gorici v
Italiji vlom v tamkajšnjo banko
in italijanskim oblastim se je posrečilo vlomilca aretirati. Izkazalo se je, da je to dobro znan vlomilec. Mirko Ličen, ki je bil od ita-
lijanskih oblasti kaznovan na več Jet ječe. Po dolgih pogajanjih se je šele mariborski policiji posrečilo. ki jo je osebno zastopal nad-svetnik Kerševan. da so italijanske oblasti privolile v to, da se Ličen izroči po prestani kazni jugoslanskim obla.*«t im.
za ou.inni niniov. to je 8 milijonov dinarjev! Ali pa Rafaelova Madona. za katero je angleški vojvoda Marlborough prejel na dražbi 70.000 funtov, t. j. nad 11) milijonov dinarjev.
Za potrt ret Karla I. od Van Dyck-a so Angleži dali funtov, za "Družino Darija" od Pavla Veronese pa 13,650 funtov.
John Crome je prodajal svoje slike od enega do pet funtov in vsakomur bi se v obraz smejal,
kdor bi mu prorokoval, tla bodo I Pri?°rofena- . JamCena in na prodaj
•»pite slabo In se počutite trudne, Je va-fia dolžnost da poskusite to novo zdravilo, Nuga-Tone. Čudili se boste, kako vam bo pomagalo. Nuga-Tone napravi *.ivce mof-ne In poveča moC vzdržljivosti. daje fino prebavo, dober tek ln r«-d<>n stol, trdno in oživljajoče spanje ln I novo moč. Ce se dobro ne počutite. Je | vaša. dolžnost, da jo poskusite. Vas nič t ne stane, ako vam ne stori dobro. Je 1 prijetna za vživati ln počutili se boste 17 500 b°Uši takoj. Če vam je Se ni predpisal vas zdravlnk. potem pojdite takoj v lekarno in kupite čaSo Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vlivajte jo par dni ln če se ne počutite boljSI in če ne zgledate boljSi, nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vstm bo povrnil vaS denar. Izdelova telji Nug^-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto In povrnejo denar, Ce niste zadovoljni. —
vseh lekarnah.
—Adv't.
'S
IZLETNIŠKI ČOLN NA PROMETNI CES
farmo, ki stan $60000 izmed 1 prva hi (tot* fttafee «avt tekoeče
živine &iv">004 ko »stane kot
Preo-sa opreme, in Od teh naj $600 $1200

SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
f
ki izidejo oktobra meseca.
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak: Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
Vsi oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejrli po posti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki «ra je naznauil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto izti.>ov. da lahko ust režemo tudi onim. ki še niso člani te družbe. Velika pratika. kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
CENA A KNJIGAM JE
n.
Tekom zadnjega viharja ob floridski obali so se vršili »evrjetoi prizori. Voda je preplavi** vse ulice pristaniških mest. Jsa sliki vidite izletniški čoln, ki ga je zaneslo vodov^ pred liotei na eni glavnih ulic mesta Miami.
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto m poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, If. Y.

\
AVSTRALEC

4 KOMAH IZ 2IYLJEMJA.
i.
V^ n P
i l h
Za "GLAS NARODA** priredil G. F.
^ i i

V^ %
(Nadaljevanje.)
—	Ralf, drav^i Half, da bi so mi le posrečilo osrečiti vas, — je rekla pritajeno in solze so tekle po njenih licih.
y Nežno in um^jjeno je položil roko krog nje. * — NTc skrbite zame. daga' Dagmar. Vaša sreča je moja sreča. Mislite le na to. \
Zaupno jfc položila^ svojo glavo na njegov ramo ter zaprla, oči. Hotel jo je pr^fzeti «ti"ah, da je postopala nepravilno. Tedaj 'pa je čutila močno Utripanje njegovega; srca. To jo je pomirilo na čudovit način. Dvignila jc svoj pogled k njemu nvazgor ter mil po "podala 1 rostovoljno svoji ustnici Vj poljub, v znamenje najvišjega zaupanja.
Stresel se je pod vaemoi^io svojega občutka ter ji posedal globoko v oči. kot da iskreno piy»si za njeno ljubezen. Nato *pa je pritisnil svoji ustnici iskreno na .njeni. Napeti jc moral vse svoje sile, da je ostal miren, ko *o se njegova usta dotaknila njenih'.
Dagmar je ostala rnima. ko,t začarana, pod njegovim poljubom. Zopet se je dvignil v njej strah, da ne dela prav. Hitro se jc umaknila od njega.
—	Hočeva iti k tvoji materi. Ralf, — je rekla pritajeno.
Ves srečen je slišal, kako ga je tikaifca in to se mu je zdelo kot j rostovoljen dar. Prav tako jra je »ranilo kot prostovoljni poljub.
—	Le pojdiva. Dagmar. — je rekel, kajti čutil je, da jc boljše zanj. če ni še nadalje Sam ž njo.
Ko je tako hodila poleg nJega, je rekla proseče: *
Potrpeti moraš z menoj, Ralf. ter vrjeti v mojo dobro voljo, da ti nudim toliko sreče kot jo morem. *	"
Ves ginjen jc zrl v njene proseče oči.	*
—	Ne smeš se mučiti in se ne smeš prisiliti k nohtni stvari. Nastopi proti meni kpt si nasiopila dosedaj. čista in jasna v svojem bitju, — pošten človek. Vse drugo te ne sme tlačiti. Olajšati ti hočem življenje, ne obtožiti ga.
Hvaležno mu je stisnila roko. ^	' '
•— Ti dobri človek, kako hvalcžda sem ti za tvojo obzirnost. O moji poštenosti ne boš nikdar dvomil, to ti obljubljam.
Molče ji je stisnil roko.
Ko sta dospela v veliko sprejemno sobo, jima jc stopila naspro-t• gospa Jansen, ki je prijela oba za1 roki.
—	Bog naj obrne vse k dobrenrji ter vaju osreči. Moliti hočem za to, moja draga otroka, — je rekla ginjeno.
Kazgovarjali so se še o marsičem in kouečno jc vstala Dagmar.
—	Sedaj sc moram vrniti domov.
—	Ali te smem spremljati. Dagmar? — je vprašal Ralf. *
Smehljaje jc zmajaga z glavo.
—	Ne, pusti, da se sama peljem domov. Povedati hočem mami in Iioti vse, kar se je zgodilo. Ti pridi potem k kosilu ter prosi mamo za dovoljenje za najino zaroko.
—	Ali ne bo mama proti temu T V	1
Posegla je z roko preko oči.	^
—	Ne, Ralf. — prav gotovo ne, — je rekla pritajeno.
Strastno je prijela nato roki Ralfove matere ter jih poljubila.
—	Z bogom, ljuba. dra»ja mati!
—	Na svidenje moje drago dete! — je odvrnila gospa Jansen prisrčno.
lialf se je zelo nerad ločil od Dagmar. a se jo udal, Povedel, jo je k vozu. Tedaj je začutil v svojem prsnem žepu pismo, katero mu dala da ga shrani.
—	To pismo lahko sedaj uničim. Dagmar?	.
Smehljaje je prikimala.
—	Da. sedaj sem našla službo za vse žive dni, — se je pošalila. — Vendar pa mi daj pismo. Slika je v njej.
—	Podari jo meni. — je prosil hitro.
Vzela je pismo iz njegove roke ter raztrgala kuverto. Pismo je izročila njemu.
—	Prosim, uniči jra. Sedaj pa mi daj svoje pero.
On
ji je izpolnit željo in ona je napisala pod sliko: — Za vse čase v zvestobi tvoja. — Dagmar.
S tem mu je hotela napraviti veselje. Ganilo jo je. ko je videla, kako blaženo je zrl navzdol na te besede. Iskreno ji je poljubil roko.	-
—	Hvala, prisrčna hvala. Te besede me bodo delale vedno srečnim. kadar bom zrl na tvojo sliko. Na svidenje. —.moja Dagmar.
—	Na svidenje. Ralf. Pozdravi mater še enkrat.
—	Hvala, priporoči me svoji materi in sporoči moji ljubi, mali avakinji srčen pozdrav.
Dagmar je veselo vzdih nil*. #
—	Ah, Ralf; Lota sme sedaj ostati na gradu.
Blesk veselja je ležal na njenem bledem obrazu.
Siiieljaje je prikimal. Nato se je voz odpeljal.
lialf je zrl za njo in tudi gospa Jansen se je prikazala pri oknu. Dagmar se je še enkrat obrnila ter vrnila pozdrav.
Ko je izginil voz. se je ozrl Ralf na sliko, katero je držal v roki. ^kril jo je na svoje srce ter se vrnil v grad. Obiskal je svojo mater ter jo prisrčno objel.
—- Ah. mati, hvala ti. da si izgovorila pravo besedo. Kako sem sedaj »rečen in vesel. Glavna stvar je, mati, da je sedaj varno v moji skrbi.
*
Ko je dospela Dagmar domov, ji je prihitela Lota nasproti prav k vozu.	- ■
—	Ali je bilo to lepo od tebe, Dagmar, da se pelješ brez mene proč? Jaz bi rada sla s teboj, — je rekla očita je. • '*■ '
Dagmar je izstopila ter objela svojo sestro.
—	Ne bodi jezna. Lota. moralo je biti. Napravi prijazen obraz, ker ti prinaiem s seboj lep dar.
Lota je postala pozorna.	"	f" 4 ' 4
—	Kaj neki, Dagmar?
Kontesa je povedla svojo sestro molče v' svojo sobo. Tam je iskreno poljubila Loto ter rekla ginjeno:
—	Moja mala Lota, prinašam ti dovoljenje, da ostaneš tukaj dokler boš hotela.
Lota je presenečeno dvignila glavo ter prebledela.
—	Ah, Dagmar. kako bi moglo to biti.
—	Kmalu boš čula sestrica. Pusti, da odložim. Kje je maiha?
—	V svoji sobi. Čita zopet modne liste.
—	Ti moraš prva izvedeti, - Lota, preje kot mama. Ravnokar mm«i z Ralf Jaq«enoa».	.	^
Mta stresla NTj*ne	zrle^asn<f»na sejjtto. f
— Dagmar, to si storila radi naju, za mamo in mene, da nama ne bo treba zapustiti doma, — jc rekla s tresočim se glasom.
Ljubeznjivo jo je potegnila Dagmar k sebi, da ji ni mogla zreti v obraz.
(Dalje prihodnjih.)
/
Stipo.
*	Konec.
Poletje se je nagibalo h koncu
Prišel je čas, ko prejema tolste listje duhanove rastlino lahni zla ti odsev, ko pokazuje posamezne žoite proge, Tco se od peci ja razprostira rumena meglica dišeče zrelosti. Kakor lovcu na severu ne da miru, kadar orumene in blede listnate gošče," rjavo otemne hra stovi vrhovi, kadar se bukve svetijo rdeče in breze blišče svetlo-žolto. tako ni dalo Stipu miru. ko ga je pozdravila jesenska sapa. Neizreeno hrepenenje mu obide srce; nemiren pohaja od doma d<-vinograda, od hleva do njive. . Vsa ljubezen Metina in srčna nje udanost ga ne umirita več — navzlic žalostnim Metinim pogledom odrine nekega jutra čez tja v Bosno. . .
Moti so zdaj napočili žalostni časi. Dol pri tedni so prešli, prodno se je Stipo vrnil za malo časa. ir takrat je bil ali nenavadno vesel ali pa neznansko slabe volje. — Pogostoma ga je Meta prosila, naj ostane doma; smeje jo jo odvra čal. Ali prinašal je domov vsako vrstne stvari, snovi za obleko. — zlatnino in drug lišp. včasih tudi samo raztrgano oblačilo in utrujeno telo ter hudo nevoljo — in nekoč o božiču celo prestreljeno levico! Kako je Meta vila roke!
— Krogla bi te lahko zadela v prsi. ostala bi vdova in otrok b: niti ne videl rodnega očeta ! — To svarilo in rana sta ga prisilila, da jc dalj časa ostal domg. In ko j« pomladno solnee v ravnini sevab na zelene, modre in bele slike cvetlic. položila jc teta Jera Stipu nežno dete v naročaj — in on ni vedel, kaj početi ž njim. Smejal se je in rekel: — Prav tako več i kakor galebi v ravnicah!
zopet na oni kraj, kjer je pustil blago; najde ga nepoškodovano.
Turki pa so ga bogvekoliko časa iskali na Neretvinem bregu.'
Od livanske strani je Stipo nekdaj utihotapil blizu sto ok dulia-na (oka 1 kilogram in četrt), da-si je bil nekoliko dni prej naznanil. da prinese ta in ta dan mnogo tobaka preko meje.
Seveda so prežali nanj. ali zaman.
Nakupil je mnogo mehurjev. Te je napolnil z duhanom in jih tako dobro privezal ovcam, namenjenim za senjski sejem, da jih ni bilo moči zapaziti, ko so drugo jutro pogi^li čredo ovac preko meje v Senj. Pozneje se pripelje Stipo na vo-Prolog zvt polnem volne in surovih kož. Preiščejo mu voz do zadnjega žeblja. ujega do skrajne uiti. ali ne dobe ničesar zabranjenega — na njem..— Vidiš, ni se ti posrečilo. — mu reče eden stražnikov ponosno.
—	E. kaj, saj še ni večer. — se nasmehne Stipo.
Tu na večer, ko sreča onega stražnika pri Seuju. mu ponudi najboljšega duhana. rekoč: — Na posluži se, to ti je lep duhan. šele danes došel.
—	Tedaj vendar! — vzklikne stražnik osupel. — In koliko si ga prinesel ?
—	Okoli sto ok, — odgovori o-
PR1ČFTEK JESENI
Jesen se prične 23. septembra. Pesniki hvalijo njeno lepoto in melanholijo narave, ki se priprav-Ija na zimske sanje, toda latinski pesnik Horatius je že pred več
m.
—	Ali kako. — povprašuje ra dovodno stražnik.
—	Ovce so mi ga nosile!
—	Čakaj, tožil te bom.
—	Toži, kakor hočeš; naj se vam smejejo ljudje. Saj niste zasačili nikogar! — mu odgovori Stipo, ko odhaja.
Bilo je grudna meseca. Gore so Dokler je trajal spomladni in j bile pokrite s snegom, po dolinah poletni čas, je bil Stipo dober in t posebno v Neretvini ravnini pri
Metkoviču jo pa bilo še vse zeleno zakaj tam malokdaj vidijo sneg in led. — Pri Ljubuškem so ga u-jeli na poti. ki vodi ob robu strmega prepada. Od ene strani so došli hercegovski orožniki, od druge dalmatinski stražniki in so ga vedli v Ljubuški. Moral je ne-sti tovor duhana, katerega je imel na ramenih, ker so orožniki mislili, da je zločinec, katerega so iskali prav takrat. In to mu je bilo na srečo. Zakaj pokazalo se je, da ni zločinec in zaradi duhana — so dejali — ne zasluži kazni, ker ni zabranjeno po Hercegovini nositi dulian! Dalmatinski stražniki so zahtevali, ali sodnik ga je o-prostil, rekoč : — Ako bi zopet hotel z dulianom preko meje. ga u-jemite in odvedite v Metkovič!
Takih prigodkov jo doživel veliko: kaj mu je bilo do vseh nevarnosti, bal se je samo, da bi ga zalotili.
vesten hišni gospodar; delal jo kakor najiimnejši kmet. Bavil se jo največ s sadjarstvom in živinorejo. Bilo ga je veselje gledati, kadar je pri veza val mlado drevje ali krmil živino; največ srečo pa jo imel s čebelami, katere so bilo tega leta posebno bogate.
Ali toliko, da je pospravil strd. toliko da je dozorelo grozdje in so padali orehi iz očrnele lupine, obšel ga je nemir, prav tako kakor pri pticah potovalkah doli ob Cetini. Doma mu ni bilo obstanka: niti Meta. niti mali Niko s črnimi svojimi očmi ga nista mogla obdržati na domu. Ostavil ju je in sc odpravil na skrita svoja pota.
Nekega večera, ko stopa iz Ne-retvine ravnine pri Mostaru po eesti. držeči na planjavo, kjer se razprostira širno "Mostarsko blato", slede ga turški zaptije. Ko vi-
di. da ni moči zbežati, spusti brc
m? v globok prepad, in korači ne-r_____- —
dolžno daljo. Primejo ga vendar j Stipova življenje je bilo
res
zaptije in ga vedo nazaj proti Mostaru. Takrat je bilo še jako nevarno, ako je kdo prišel v pest turškim stražnikom, — dasi po nedolžnem.
dvojno. Pol leta jo delal kakor vesten gospodar sredi svoje rodbine. katera je z leti narastla na petero glav, drugo polovico je pa prebil kot tihotapec v gorah in na Stipo se je takoj odločil uteči j potovanju, boreč se z raznolikimi
nevarnostmi.
in je preudarjal. kako bi izvršil to nakano.
Ko torej o večernem mraku pridejo do Huma. kjer ob pečevitem obnožju šumi Neretva, skoči po bliskovito za pečino na bre*ju, sname odejo z rame, in predno po-skačejo zaptije raz konje, zavije težak kamen v obleko in ga vrže v vodo, da zašumi daleč naokrog; sam pa zleze pod izdolben« pečino in tie skrije.
Meneč, da je skočil jetnik v ledeno reko in da je zopet priplaval na na kopnino, teko zaptije. konje na vajetih za sabo vodeč, obleki nizdol, in ko vidijo po strugi-plavajoče oblačilo, mislijo da je ubegli Stipo in za njim. . .
Stipo pa zleze izpod skale in se odpravi "v mesto. Mimo frančiškanskega samostana na drugi
strani ob Rad oboi je potoku dospe
____ v ' .	i r
WWW- •.■••itrp-
f—MtH . ... ,
r.ff ■ -iTr—^tCi>'.' 14J
zt'".	JsT
Za Stipom pa kriči stražnik : — proti .večera po temnih klancih Stoj, sicer'izstrelim ,za tafco! 1 :
Leta so prešla. Slučaj je končal njegovo dvoživo življenje. . .
Bilo je nekega dne v pozni jeseni. Najstarejši sin Niko je pa-sel očetovo čredo prav ondi, kjer je tudi Stipo nekdaj prebil mladostne dni. Stipo koraka po cesti s Prologa in nese neprestrašen blago, na katero so prežali stražniki. Ustavijo ga. Ali Stipo se zdrami in misli — skoči na stran in teče med pečinami in grmovjem proti jami. katero je podedoval po Vranu. Po nesreči je pasel prav tedaj Niko po onih brdih svojo čredo. Ko uzre človeka, be-žečega s težkim bremenom preko gore, skoči na pečino, in ko spozna očeta, prestraši se grozno, ker si ne more pojasniti, zakaj tako beži.
kot 1900 letj svaril pred ujeno za-hrbtnostjo: "Strašna jesen, čas žetve žalostno Libitine (boginja pogrebov) !" V tem času mora biti Trinerjevo Grenko Vino vodno pri rokah, kajti telo. ki je prosto strupenih izrabljenih snovi in če-gar kri je ojačilo Trinerjevo zdravilo, se upira nevarnim okuženjem in se ubrani bolezni. "Austin. Minn., 30. avgusta. Zelo sem trpel vsled želodčnih bolezni, toda Trinerjevo Grenko Vino mi jo poma-jralo in mora zdaj biti vedno v moji hiši. To je zelo dobro želodčno zdravilo. Steve Svardar. Za revmatične in nevralgične bolezni, ki so navadne v tem letnem času. poskusite Trincr's Liniment! Če Tri-nerjevih zdravil ne dobite v bližnji lekarni, pišite na Joseph Tri-uer Company, Chicago. III.
C Ad.)
Nenadoma zavije Stipo prav tja, ker stoji njegov sinek. V tem hipu počita dve puški. Deček vzklikne in se zgrudi ravno pred o četa.
Ta vrže svoje breme v grmovje' in prestrašen poklekne poleg ot-{ roka.
—	Kje imaš duhan? — vele pritekli stražniki.	j
—	Nimam duhana, — odgovori Stipo. — ali vi ste mi ubili otroka.
Vsi se trudijo z Nikom in ga nošo v Stipovo hišo.
—	Usmiljeui Bog! — vzklikne Meta, ko ugleda bledega dečka/ položenega na posteljo. Neizreč-no žalostna gleda na moža. ki nima toliko moči, da bi ji razložil. — Nema se zgrudi poleg postelje in nema strež? ranjenemu otroku.
Zdravnik, katerega so hitro pozvali, naznani, da rana ni nevarna in da deček skoro okreva. — Ali mnogo tednov je moral ležati na postelji in počasi počasi se jo celila rana. Stipo in Meta sta mu stregla vestno in kar najudanojc; oni dnevi, katero je moral Stipo prebiti pri sodišču, so se mu zdeli največja kazen v življenju. i
Povedal je ženi. kako se je pripetila nesreča. Odslej nista več govorila o nji. Meta mu ni tožila srčne bolesti in prav ta nema njena udanost mu je povzročala ne-J izrecne muke. Nastopna zima je J bila Strpu najžalostnejša. kar jih j je učakal. Ali ko je ležal sneg samo še na visočinah. sosednih gora. ko je bila vsa ravnina podobna velikemu jezeru, po katerem so se razpeljavale jate divjih rac. tedaj je zapustil Niko svoje ležiš-1 če in mogel stopati do okna. pri katerem je zrl vstajajočo priro-do.
Pri tej priliki reče Stipo v sobi svoji ženi:
—	Milost božja mi je ohranila otroka. Kako bi mogel živeti — morilec? rodnega sina!
Sija	^ je
ofivrnUa^et« z" '^jmirh gluhem. bocUv® tlvialezaJtlt t-" ' -
V Brejem predobra - njOja žena. in nema troja-prošnja mi jo Odpovadaj'sem se Ž0 df^rno nestalnemu. Ji vi jen ju. Daftes ti povem, da Vas ne zapustim nikoli več.
Hvaležna ga pogleda Meta in solza iskrene radosti ji za blišči v oeesu.
Zdaj priskačejo drugi otročiči v sobo in najmlajše dete prinese šopek nežnih pomladnih cvetlic.
—	Glej, Meta. novo življenje se budi. — reče Stipo, podari šopek bledemu dečku in ga poljubi na
t-lii' RlKK iT?5>,l
M. MPtttnbra:
Uuwcben. Hr«m«n.
tt. septembra:
MaureUnla, Cherbourg; Geo, Wtafc-lncton. Cherbourg. Bremen.
SO. septembra:
Martha Washington. Trst; Columbus. Cherbourg, Bremen.
2. oktobra
Paris, Havre; Leviathan. Cher -bourg; Olympic, Cherbourg.
I. oktobra:
Aqultana. Cherbourg; Pres. Roo-aevelt, Cherbourg. Bremen; Derff-Unger. Bremen.
7. oktobra:
Bremen, Bremen.
A. oktobra:
Majest.c. Cherbourg.
13.	oktobra:
Bereiigaria, Cherbourg; Suffren. Havre; Republic. Cherbourg, Bremen.
14.	oktobra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 16. oktobra:
Franc©, Havre; Homeric, Cherbourg.
19.	oktobra
President« Wilaon, Trat.
20.	oktobra:
Mauretiuiia. Cherbourg: President Hardinfc-, Cherbourg. Bremen.
22.	oktobra:
La Savoie. Havre; Thuringia. Hamburg.
23.	oktobra
Pari 5«, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktobra:
A qui ta« la, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg:. Bremen; Columbus, ClK-rbourg, Bremen.
29- oktobra:
Deutsthland. Hamburg.	'"'
Republic,
•w. oktobra:
Majestic, Cherbourg; D« Havre: Luetaow. Bremen.
2.	Novembra:
Rsi ance. Cherbourg, Bremen.
3.	novembra:
Berengarla, Cherbourg; Rocham-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
I. novembra:
France, Havre;	Homeric. Cherbourg; Muenchen.	Cherbourg. Bremen.	j
t. novembra:
Derfflinger, Bremen
10. novembra:
Ma u Tetania, Cherbourg; Cherbourg. Bremen.
12.	novembra:
Cleveland, Hamburg.
13.	novembra:
Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg. Otyi»|)»c. Cherbourg. Bremen. Bremen.
15. novembra: Suffreji. Havre.
17. novembra:
Aqultanla. Cherbourg; Pre«. Hard* Ing. Cherbourg. Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington. Trst; Westphalia. Hamburg.
20.	novembra:
Majestic. Cherbourg: Btuttsart,
Cherbourg, Bremen.
24. novembra:
Berengaria, Cherbourg: La	Be vol*.
H U.YT*; George Washington,	Cherbourg. Bremen.
26.	novembra:
Albert KaJlin, Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Homeric. Cher-bjur«; B*rl«. CheMvg. Br«««.
1. decembra:	»H! '	'
Mauretan.a, Ctfermit-g; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.

BOŽIC!
KOT PREJŠNJA LETA. SE TUDI LETOS PRIRA VUAMO XA
VELIK BOŽIČNI IZLET
iz New York a preti Cherbonrgu s p&raikom
AQUITAN1A
(45,647 ton)
v SREDO, 8. DECEMBRA
po osebnim vodstvom priljubljenega in spletno znanega Mr. S. Vukoviča. uradnika Cunard črte.
Slovenci! Nudi se.vam prilika, da Izpolnit« dolgo gojeno željo ter preživite Božič r stari domovini med svojimi se-rodniki in prijatelji.
Prostori, postrežba in kuhinja — vse je najboljše. Privatne kabine za 2. 4. 6 v tretjem razredu.
X ADALJXI BOŽIČNI IZLET NA BERENGARIA, 15. decembra.
1'UD OSEBNIM VODSTVOM MR. A. MARCUS A, člana CUNARD ČRTE.
Zasigurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naših agentov, ali pa pilite v materami jeziku na :
CUNARD
25 Broadway
LINE
NeW York
SAMO 6 DNI PREKO
a ogromnimi parni ki na olje
PARIS 2. okt. — 23. oktobra. FRANCE 16. okt. — 6 nov. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda i umivalniki ln tekočo voda za S. 4 aH < oseb. Francoska kuhinja ln pijača.
ffendiJQfiA
1« »TAT* ST..	NCW YORK
ali lokalni agentje.
čelo in lice. . .
Opustil je Stipo nevarno žirije nje. Bil je odslej delaven kmet in je vso svojo skrb posvetil delu iu družini.
Ker je videl mnogo sveta, je mnogo iyiiel. Kar se je dalo je izboljšal svoje imetje. Velik mu je vpliv na sosede. Čisla ga mlado in staro; mir in zadovoljnost vladata v njegovem domu.
V IN IZ
JUGOSLAVIJA
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE. RELIANCE ALBERT 8ALLIN OEUTSCHLAND HAMBURG Na« paro;ki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VOD8TVOM
$ 1 &&.-
Iz NEW TOftKA do LJUBLJANE h> NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «rn> ge informacije se obrnite M lokalnega ageata ali na
Hamburg • Amtriun Lin
United American Um, Inc. General Agenta 35-39 Broadway, New Ymk
SO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAfeODA", NAJVEČJI
DNEVNIK "V ZI» flclaftra
y*M • • ji.
POTREBUJEM DRVARJE
za sekati erna drva za Bradford Wood Products Co.; plača $2.00 * Jolnr Gsbr*&Se; Jte» r.
TantT-mi 't'HWHtH 'I -TWIT*.,1 U r—rtgrr^
.I'"-" iUBOO
t . . m-
v
c^r t
1 , 2, Boiivaivjjr. Y. \
"	t --T
- — . k