ŠScv. 286 Poltnina plačan« v gotovini. M Ljubljani, torek, 20, decembra 1921. Leto I. Izhaja vsak de-tavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144*— *® Pol leta K 72-— W’ UredniStvo In upravnlStva « Ste pitarjevi uiici štev. 6 — Teleftt iiredn^Ua šle«. 50 — Tetefo «= unr ovni siva §te». ?2S e® CENE PO POSTI: ta četrt leta K 36'-— *a en mesec K 12*— Odpravi stane mesečno k 10"- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8$ VIN, •teČHfflSIS atentat. i .že dolgo časa se govori, da misli po-lUiska uprava za Slovenijo ob kimanju jgj ®*a za upravo deželne imovine prodati jj. 7 o elektrarno družbi zasebnih bank. druvK VrŠtlico se zanima menda finančna ka T ^ ^ ua Jadranska ban- ka),^ govorica je vzbujala povsod veli-tipra ogorčenje. Zato se je sosvet za o tfiV° ^elne imovine odločil, poprašati jg ® prizadete gorenjske občine. Dne Pano’ *•*’ se .^e na ^reznic'i sh°d žu-v. w m odbornikov vseh gorenjskih ob-D6sm s°glasno izjavil, da se Završnica in p?6podati bankam. Ali bosta sosvet ^Minska uprava to voljo zastopnikov va rešpektirala, se bo videlo. 2av,ia?e stališče v tej zadevi je sledeče: Ona imca *as* bivše dežele Kranjske. rajnee ^0IUen^a P° velikopoteznem načrtu »n _J?a Lamoeta socializacijo vodnih bila ta Bul za korita šg n! konian. Muslimani siagsisl©* — Vlada se m Imenovana. sil cefa -i v' Lampeta socializacijo svoj dežele. Kranjska dežela bi trna ta lt°nselrCr* brez dvoma izvedla do zadnjih da u .e.n9» da ni prišla vmes vojska. To-spr0in*t■*e icieia vedno silovite na-ftefflšk v zast°pnikih slovenskega in uPiral ga l 0’, * se za njo pulijo. V prvem slu-^cii e vsai še v veljavi načelo soci-!aPitui ’ v drugem pa bi zavladal zasebni '\a nekdaj skupnim premoženjem rj, ‘Judstva. ne smemo dopustiti! Premoženje .Se vmora ohraniti deželi I Zaseb-rt t* in 'l ^Pfkulantom, ki hočejo kupče-ežeje delati profite s premoženjem cele ^>^Pa kličemo: Roke proč! © razorožitvi. p . S^vo rrri*’ 19- decembra. (Havas.) Ministr-®rnarice objavlja: Ministrski pred-k ^°nd0 nand ie takoj po svojem prihodu Poudarjal želje Francije, pristati C^hip ian^e, Amerike glede omejitve do-S a Udrv?na?e veIikih bojnih ladij. Ni pa ^eVn V^ena n°bena Številka. Vsa to-Poročila so nepravilna, Ššrite »MaMjfčHV7- PRED KOMUNISTIČNIM PROCESOM V BELGRAD U. | V Belgradu so končno dovršili priprave za glavno razpravo proti komunistom. Gre za dva procesa: pivi radi atentata na kralja Aleksandra, drugi proti komunistični stranki oziroma njenemu odboru radi zvez z inozemstvom v svrho revolucije. V drugem procesu je obtoženih nad 60 oseb. Na razpravi se pričakujejo enaka sramotna razkritja o mučenju aretirancev v ječi kakor v komunističnem procesu v Trstu. 0 tem daje predokus poročilo belgrajskega dopisnika ;,Slobodne Tribune«, ki je izvedel od tistih, ki so jih ob protikomunistični gonji zaprli in potem kot nedolžne izpustili, te-le gorostasnosti: '^Aretirance so na najkrutejši način mučili. Policija in meni uradniki, žandarji in en podporočnik so jetnike vsak dan pretepali do krvi. Jetnike so silili, da so morali po golih kolenih hoditi po ostro nasutih tleh. Žandarji in celo uradniki so silili aretirane 'komunistinje, da se jim podajo, a ker tega niso hotele, so jih do krvi bičali. Jetnike so morili z lakoto, a ob najhujši letošnji vročini so dobivali samo opoldne in zvečer malo vode, tako da so trpeli na žeji strašne muke itd. Vse to se je godilo v Glavnjaci, strašnem bel-grajskem zaporu. Imen iz interesa žrtev ne navajam, ker bi utegnile zaradi tega zopet trpeti. A prišel bo čas, ko se bo zvedelo vse. Na procesu pridejo ti škandali na dan .. znaša pokojnina onih uradnikov, ki se z istimi službenimi leti v starih mejah Srbije stavijo v penzijo po zakonu o uradnikih za kraljevino Srbijo. Na razpoloženju smejo uradniki ostati najdalje 5 mesecev.,— Te določbe bodo veljale dotlej, dokler se ne sklene trajni zakon o uradnikih. Belgrad, ‘20. decembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se mnogo komentirajo sklepi finančnega odbora o uradniškem vprašanju. Glasom teh sklepov bo finančno ministrstvo imenovalo komisijo, ki ji bodo dodeljeni zastopniki uradniških organizacij, Ta. komisija mora v roku I meseca predložiti vse potrebne podatke za redukcijo uradniškega kadra. Odvisni uradniki, ki so iz novih prečanskih krajev, bodo stavljeni na razpoloženje, kar se pravi z drugimi besedami, da bodo odpuščeni, do-čim bodo uradniki iz Srbije upokojeni. Ta sklep je nov dokaz enakopravnosti, ki jo uvaja današnji režim. iiMrsga Bsfgaefflra. j Finančni minister in drugi sc jim odgovo-| rili, da sc njihove zahteve proučujejo in | da bodo kmalu rešene. Vrhovno vodstvo I je sklenilo ostati do definitivnega odgovo-! ra v Belgradti. K*3KMKE5ES3®S ; Kaj pravijo prosvitljeni demokratski I pristaši na to? j TRGOVINSKE RAZMERE Z AVSTRIJO. Belgrad, 20. decembra. (Izv.) Naša vlada je sklenila, da osnuje na Dunaju trgovsko komoro in je že poslala tozadevno vlogo na avstrijsko vlado. Dosedaj imame svojo trgovsko komoro v Solunu. Belgrad, 20. decembra. IIzv.) Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava podaljšati trgovsko pogodbo z Nemško Avstrijo do 1. avgusta 1922. POMILOŠČENI NEMŠKI UJETNIKI V FRANCIJI. Berlin,^ 19. decembra. (DKU) Kakor doznava Wolffov urad z verodostojnega mesta, je bilo s francoskim dekretom od 15. t. m. zopet pomiloščenih 23 vojnih ujetnikov, DRUŠTVO PROBUJAJOCIH SE MADŽAROV. Budimpešta, 19. decembra. (MKU) Včeraj se je vršil občni zbor društva pro-bujajočih se Madžarov. Upravnik Horthy in nadvojvoda Jožef sta poslala pozdravni brzojavki. Predsedujoči podpredsednik poslanec dr. Hegeduš je v svojem otvoritvenem govoru izvajal med drugim, da se društvo ne bavi s politiko, da stoji na podlagi zakonskega člena I. od 1920 in da se z navdušenjem pridruži Horthyju. Za predsednika je bil namesto poslanca Sz.nirccsanyja izvolien Štefan Palocki-Horvath. fLfueisia armira. Te dni se iz vseh krajev Jugoslavije zbirajo letošnji rekruti k svojim komandam in nas spominjajo na to, da v Evropi še vedno obstoja militarizem. Naši fantje v spremstvu županov ali občinskih odbornikov, mnogi vriskajoč in ne ravno v treznem stanju, rekruti iz Albanije pa v raztrganih opankah v spremstvu vojakov ! puškami. Vsak, kdor to vidi, se mora zamisliti nad bodisi moralno bodisi fizično zanemarjenostjo precejšnjega dela našega ljudskega naraščaja, ki gre služit kralja. Spričo tega je tudi marsikomu padla v glavo misel, koliko dobrega bi mogla storiti naša vojaška uprava, da vsaj nekoliko omili naravne zle posledice podedovanega milita-rističnega sistema, Mi se kaj radi ponašamo s tem, da se učimo od Čehov, toda v resnici smo v mnogem oziru daleč za njimi. Tako tudi v pogledu vojske. V češkoslovaški armadi sablja in puška ne igrata več prve vloge, častnik niti ne sme nositi sablje. Pač pa so se vojašnice izpremenile v velike ljudske učilnice, Tam se predava, se vojaki učijo ljubezni do svojega izvenvojaškega poklica, se nadaljuje kmetska strokovna izobrazba, se prirejajo dramatske predstave, deklamacije, znanstvene demonstracije. Armada je postala nekako ljudsko vseučilišče. Da ne bo kdo zopet rekel, da le za‘ bavljamo, poživljamo merodajne vojaške in civilne oblasti, da stopijo v stik in orga-nizujejo sistematično izobraževalno delo v armadi. Makedonci in Albanci potrebujejo analfabetskih tečajev, mnogi naši in hrvatski fantje moralne vzgoje, lepega vedenja, smisla za treznost in varčnost, ali pa strokovnega poduka, da bodo, ko pridejo od vojakov, več vedeli nego preje in postali dobri gospodarji, ki se bodo zanimali tudi za javne zadeve. Šef prosvetnega oddelka v Sloveniji, g. dr. Skaberne ima navzlic nekaterim napakam zmisla za prosvetno delo v širokem obsegu. Naj se zavzame za to misel in vsi mu bomo hvaležni, če bo umel zainteresirati našo v predvojne militaristične pojme pogreznjeno vojaško upravo za pre-osnovo naših vojašnic v ljudska izobraže-vališča. Vse naše prosvetne organizacije, duhovščina, učiteljstvo in univerza mu bodo radevolje pomagali. Mi tudi. DANAŠNJA PREDBORZA, Zagreb, 20, decembra, (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 39.50, Berlin 142, Italija 12.10, London 1115, Pariz 21.20, Praga 336 (blago), Dunaj 4.15, Ziirich 52. Ziirica, 20. decembra. (Izv.) Na da-našni predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 0.77, Berlin 2.80, Italija 23.60, London 2162, Newyork 514, Pariz 41,70, Praga 6.50, Dunaj 0.19, Zagreb 2, (včera; 1.90), Varšava 0.17, Holandska 188. OBSEDNO STANJE V BESARABIJI. Moskva, 19, decembra. (Brezžično,) | Rumunske vojaške oblasti so v obmejnih j okrajih Besarabije proglasile obsedne stanje. 3*oUttčnt dogodki. + Pagat ultirao! V Belemgradu igrajo Igrajo v več partijah, katerim pravimo koalicije. Igrajo tarok, ki je najbolj nobel igra za gospode, igra, ki ima vse polne kombinacij, igra, pri kateri je treba precej razuma in sreče, da igralec dobi. Igralci pa se včasih sporečejo: Ta ali oni se čuti užaljenega, da ne rečemo ogoljufanega, in odpove sodelovanje. In nato se začne prigovarjanje. Ali naj bi radi ene zgage nehali vsi igrati? Nesmisel! In pogode se, izmenjajo medsebojno par prijaznih besedi, in igrajo dalje, igrajo na življenje in smrt, igrajo s hruščem, igrajo »kontra« in »re« in »supra« in »hirš« in»mord« in »tot% da je vse polno igralcev krog zelene mize, strmeč v strastne igralce, čudeč se hazardno visoki igralni tarifi, majajoč z glavami, češ: pri teh gospodih nekaj ni v redu! Demokrati, radikalci ter samostojneži v Belemgradu so znova prijeli za tarok. Turki se še puntajo. Pa ne dolgo, Moslemi kvartajo radi. Saj so jim padli že težki mi-Viioni dinarjev v globoke žepe. Tudi sedaj Stran »Novi Čas«, dne 20. decembra 1921 Štev. 286. b< dr) prijeli za karte in sedli k igralni mizi J centralne vlade — In še bo tepeno ' c! rvno ljudstvo, se bodo cvctele centra- | ične rože, še, še in še? Zakaj dr. Gre- j i;> r lierjav postane minister — za vere in i?'ra kot vnet framazon proti katolikom, 2'. ivedal jim je — pagai ultimoj — Mi prtvimo, da bo pagat žalostno vjct — ------ -f Zedinjenje jugoslovanskih sodnit-ih strank. Med jugoslovanskimi tako-ovanimi socialpatriotičnimi strankami rc- i te dni v Belgradu sklenil programati-i, porazum ter se združijo v novi stranki f.c J naslovom >,Socialistična stranka Jugoslavije«. Centrala bo v Belgradu. V novo stranko vstopijo slovenska soeialdemokrat-f K i stranka, srbska Lapčevieeva in Kora-čc\ a hrvatska socialdemokratska stranka. V krrtkem se skliče kongres Socialistične ftr mke Jugoslavije. — Delavstvo bo starim soeialpatriotom pod novo firmo komaj vec verjelo nego jim je dosedaj.. + Socializacija zemlje v Italiji, Italijan ki socialisti so v parlamentu vložili predlog za socializacijo zemlje: Po vseh pokrajinah naj se osnujejo agrarni sveti, ki bodo razlaščali posestnike proti odškodnini. Zemlja naj se razdeli na kooperativne zadruge, ki naj skrbe za skupno obdelavo; samo mala posest naj se obdeluje potom posameznih družin. Proti predlogu so se brezpogojno izjavili desničarji in nacionalisti ljudska stranka je bila za to, da se o predlogu razpravlja. To stališče je pri glasovanju zmagalo z ogromno večino glasov. -f Gospodarska obnova Rusije. Sovjetska vlada je končno priznala inozemske dolgove caristične Rusije, da se odpre pol do zapadnoevropskih gospodarskih zvez. Pr^nala je svobodno trgovino, zasebno lastnino za male obrate in pravico velikih obratov, da se oddajajo v najem, čičerin obliublja inozemskemu kapitalu previta jam'ttfa in zadostni delež na dobičku. Na ta način skuša sovjetska vlada pritegniti evropski kapital in industrijo, da ji pomo-reta pri gospodarki obnovi Rusije. Ker pa so ruski zlati zakladi in devizne rezerve bliru izčrpane, so prvo, kar potrebuje Rusija, veliki krediti z dolgim rokom. V to sv^bo ustanavlja sovjetska vlada veliko državno banko. Iz tega se vidi, da sovjetska vlada z vso energijo in vstrajnosljo dela ra to, da doseže gospodarsko vstajenje Rusije. Ker je od tega vstajenja v veliki meri odvisen razvoj gospodarskega življenja v vsej ostali Evropi, prizadevanja sovjetske vlade ne ostajajo brez odmeva. Nemčija je gospodarsko obnovo Rusije sprejela naravnost kot temelj svoji lastni gozdarski rešitvi in najvplivnejši nemški industrijec Stinnes se osebno trudi v Angliji, da pridobi tamošnje merodajne kroge za svoj načrt o obnovi Rusije. Da njegova prizadevanja niso brezuspešna, kaže pisanje vplivnih angleških listov. Tako se n. pr. »Daily Chronicle: zavzema za to, da se v rešitev splošnega gospodarskega vprrsanja skliče evropska konferenca, ua katero naj se povabi tudi Rusija. + Sporazum v Lani in mi. »Slobodna Tribuna« piše o sporazumu med Avstrijo in Češkoslovaško in ga pozdravlja. Obžaluje le to, da mi nismo že preje sklenili takega sporazuma, ki smo bili prvi poklicani v to. Namesto da bi se bili trkali po prsih, češ: »mi ne smemo imeti ničesar skupnega s premaganimi sovražniki,« bi se bili lotili politike za konsolidacijo razmerja med nadsledstvenimi državami srednje Evrope, kakor so to storili Čehi. Menda bomo vsaj sedaj dalekovidnejši? -f- Afera polkovnika Vaslia. Znani ljubljenec naših slovenskih demokratov polkovnik Vasic je v sodnijski preiskavi radi svojega »delovanja« na Dunaju. Včerajšnja belgrajska Politika pa poroča, da je odstavljen od preiskave dosedanji prei kovalni sodnik Vlado Jovanovič, češ, ker je »preiskavo nepravilno vodile. Zamenjal ga je drug sodnik. Ali je dosedanji prei kovalni sodnik hotel Vasica izrezati, ali pa ga je morda preveč resno prijemal. V prvem slučaju pomeni to korumpirano justico, v drugem pa korumpirano upravo. V vsakem slučaju deia eden ali drugi čast polkovniku Vasiču samemu. 4- Aretacija posiasca Radičeve stranke V Zagrebu so včeraj aretirali poslanca Radičeve stranke dr. Pernarja, Id je o pri-'iki demonstracij dne 8. t. m. pozival ljudi ny vstajo. Tedaj je dr. Pernar pred areta-c»T pobegni! in se do včerai skrival. + Bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki kakor jo več ali manj znano, od pre-i sem v Koburgu, je prišel tc dni na • vj, Z njim je prišel mlajši sin Ciril in j drugih družinskih članov. Namen njega bivanja na Dunaju ni znan. Na Du-oslane dober teden dni. Čaša društva. d Odbor Slov. kršč. soc. zveze !ma v do 21. doc. ob 20. uri v Jugoslovanski čarni redno sejo. Eno uro preje t. j. ob . uri se vrši i stota rti prva seja organiza-čnega odseka. Vsi odsekovi člani naj je zanesljivo udeleže. — Predsednik S. 7. ^Dnevni dogodki — Železničarske draginjske doklade. V Belgradu se mudi železničarska deputa-cija zaradi d ::;injskih doklad in enkratnega nabavnega prispevka. Finančni minister je rekel, da je to vprašanje že v razpravi. Deputacija bo počakala na izid. — Bankovci po 5 dinarjev se v kratkem vzamejo iz prometa. V smislu sporazuma med finančnim ministrstvom in Narodno banko izgube ti bankovci v roku treh mesecev svojo plačilno veljava — Nabava železniških pragov. Ministrstvo saobračaja je sklenilo, da se imajo v prihodnjem mesecu nabaviti potrebne množine železniških pragov na najbolj ob* terecenih progah Dobave se imajo izvršiti izključno iz domačih virov. —- Katastrofalna pomanjkanje vode, Zaradi nizkega stanja Save je tačas — kakor Ljubljana in Maribor — tudi Zagreb na tem, da ostane brez vode. Občinstvo se opozarja, da štedi z vodo. — Pomanjkanje vode v Zagrebu. Mestna uprava je objavila poziv na občinstvo, naj štedi z vodo. Zemlja je poldrugi meter globoko suha. Zadnji dež in sneg sta namočila zemljo komaj za 10 do 15 cm. Sava je 123 cm pod normalo. Pretekli teden je bilo izvrtanih več. novih arteških studencev. — Takse dunajskih zdravnikov. Društvo zdravnikov je sklenilo določiti ordina-cijske takse za dunajske srednje sloje s 1000—3000 avstr, kron, za Antiče, Frau-zoce in Amerikance z 20 zlatimi kronami in za državljane iz Češkoslovaške in Jugoslavije s 3000 do 5000 avstr. kron. — Novi poštni pravilnik. Komisija ministrstva za pošto in brzojav je končala svoje delo o brzojavnih in telefonskih pristojbinah. Pravilnik se je že predložil ministru na odobrenje in stopi v veljavo dne 1. januarja 1922. — Veliki suegovi v Srbiji. V Srbiji je padlo toliko snega, da je že 14 dni ustavljen ves železniški in potniški promet. Takih zametov že dolgo ne pomnijo. — Nove poštne znamke. Ministrstvo za pošto namerava izdati novo emisijo poštnih znamk s sliko kralja Aleksandra. Upamo, da jih vlada da zopet delati v Ameriki, kakor dosedanje, ki državo skoro toliko stanejo kolikor bo izkupila zanje. — To je gospodarstvo, da se Bog usmili! ........ — Zagrebški občinski svet je sklican na prvo sejo dne 22. t. m. — Prijeta detomorilka. V Dravljah pri Ljubljani je 30 letna dekla svoje nezakonsko dete zadavila, zavila v cunje in je skrila pod posteljo, da je pokoplje. Zločin je takoj prišel r.a dan. Detomorilko in mrtvo dete so prepeljali v Ljubljano, kjer so mrtvo trupelce obducirali, zločinske mater pa oddali v zapore. — Volkovi. V okolici Sarajeva se je pojavila čreda volkov, ki mesari med divino. — Citate! jem Mednarodni ga Trgovinskega Posrednika. Prejeli smo: Prihodnja številka »Medunarodnog Trgovinskog Posrednika«, ki izhaja v Belgradu, bo izšla 1. jan. 1922 na 64 straneh. Tiskala se bo v 20.000 izvodih. Letna naročnina znaša 50 Din. Oglasi stanejo: cela stran 400 Din, pol strani 250 Din, četrt strani 150, osminka strani 80 D'n. Vposlati je do 25. dec. t. 1. na upravo lista. Socialni vestnik. o Brezposelnost na Slovaškem pojem-lje, V zadnjem času se kaže pojemanje brezposelnosti po vsej Slovaški. Iz vseh mest prihajajo poročila, da se brezposelnost zmanjšuje ter množe povpraševanja po delavcih. V Bratislavi je danes — kakor sc da posneti po uradnem poročilu — 700 oseb brez . dela in od teh jih dobiva samo 150 podporo za brezposelne. Slova- ške tvornice zvišujejo število delavcev, posebno tvornice za patrone, ki imajo izvršiti velika inozemska naročila, Pojemanje brezposelnosti med domačim ljudstvom je zasluga odločilnih krogov, ki ne dovolijo, da bi se sprejemali tuji delavci na ško-d.o domačih moči. .ljubljanski dogodki. ]j Žrtev železniškega poklica. Minolo nedeljo zvečer je na ljubljanskem državnem kolodvoru med izvrševanjem službe po nesreči prišel pod lokomotivo 49 letni železničar Ivan Borštnar, svak obč. svetovalca tov. Franca Orehka. Borštnar je skočil s poštnega voza v trenotku, ko je pripeljala mimo neka lokomotiva. Kolesa so mu odrezala obe nogi. Na mestu ni bilo nikogar, ki bi bil znal Borštnarju nud.ti prvo pomoč. Predno so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, je že izgubil toliko krvi, da ga zdravniki niso mogli več rešiti. Tik pred smrtjo je še prihitel k njemu svak obč. svet. Orebek. Temu je Borštnar stisnil roko in ga zaprosil: »Skrbi za moje otroke!« Borštnar je zapustil vdovo in troje otrok. — Ali bo sedaj ta nesreča, ki je zahtevala prezgodnjo smrt rodbinskega očeta, vzpodbudila merodajne kroge, da poskrbe na kolodvoru vse potrebno za prvo pomoč ob sličnih nesrečah? Ij Za oskrSiD ubogih. Me aii magl. trai nrviUji te dni vsem imovitejsim ljubljanskim krogom pozive, naj bi se zavezali vsak mesec prispevati poljuben znesek za oskrbo ubogih S tem bi se odpravilo doce-danje VposameTinih ■ p0 Li- šah ter bi vsi zares potrebni ubogi dobival, poslej primerne mesečr podpo.e na magistratu. Izjave je vračati mestnemu knjigovodstvu na magistratu, Galletova hiša, II. nadstr. Ker se pozivi morda niso poslali komu, ki bi se sam rad odkupil dosedanjega nadlegovanja^ naj bi se oni, ki žele to plemenito akcijo podpirati, zglasili zaradi poziva v mestnem knjigovodstvu! lj Gg. hišni gospodarji v Ljubljani ee opozarjajo, da se vrši v Ljubljani popis hiš in stanovanj po stanju dne 20. decembra 1921. Ker je bila ob priliki zadnjega ljudskega štetja izražena želja, da bi se k ljudskemu štetju pritegnili tudi hišni posestniki, so se za sedanje ljudsko štetje natisnili dvojni obrazci in sicer prvi za hišo, drugi pa za vsako stjanko. Gg. hišni gospodarji se vsled tega opozarjajo, da natančno pregledajo vse stanovanjske pole, katere izpolnijo stranke, ker so za resničnost navedb strank na prvi strani stanovanjskih pol, o.:ebno odgovorni. Te pole, ki jih izpolnijo stranke, morajo hišni gospodarji sopodpisati. Hkratu se opozarjajo, da morajo za vsako hišo, ki ima lastno hišno številko, izpolniti posebno hišno polo in priložiti hišni poli le stanovanjske pole onih strank, ki stanujejo v popisani hiši. Če bi kdo do 20. decembra 1S21 ne dobil pol ali bi jih dobil premalo, naj se nemudoma zglar; v mestno posvetovalnico na magistratu. — Kdaj se bodo oddajc.’e izpolnjene hišne in stanovanjske pole, se bo objavilo v lir,tih. lj Umrla je v deželni bolnici gdč. Stefanovič iz Novega mesta, stara 19 let. N. v m. p.! lj V ravnateljstvo Mestne hranilnice so bili v včerajšnji seji mestnega upravnega odbora izvoljeni: Zajec Albin in Pirc Jože od SLS, dr. Petrič cd JSDS, Riko Jug od NSS in dr. Pestoinik od JDS. lj €genj je nastal piedsir.cčnjem v stanovanju krznarja g. Iirga Waneka na Sv. Petra cesti. Zgorela je preproga in nekaj posteljnine. Ogenj je straža pravočasno opazila in pogasila. Gasilci niso imeli nobenega opravka. lj Čedna družba. Preiskava zaradi vloma pri Mencingerju je spravila na dan nove krivce. Zaprli so trgovko s čevlji 46 letno Marijo Kogoj in njenega ljubimca 28 letnega Ivana Gogala. Pri Kogojevi so našli raznega ukradenega blaga v vrednosti 200.000 K. Preiskava se nadaljuje. lj Na stojnici ob Jugoslovanski Mj* garni je nekdo pozabil listek |,Cj Dobi se na stojnici Minke Kastelic, nikov trg. _ Sospodarstvo. = Draginja na Nemškem raste, k deksno število veletrgovine, ki je znas v oktobru 2460 je poskočilo za 39 /o na 3416, tako da je prekoračilo katas iialno višino v tebruarju lanskega leta. to in krompir je dosegel 3179 (2880), ® in meso 3154 (2325), usnje 6077 (4539), rine 6518 (4176), kovine 5123 (2965), *e zo in premog 2380 (1885). Uvožena roba je podražila za 60 c/c, izdelki domačega vora pa za 33 °/o. — To je nekako Pos’ ca padle marke in obenem smern'Cfive, spodarske bodočnosti nemške repiibl — Proračun dunajskega mesta » 1922. Za osem upravnih skupin, v “^af. sivo, navaja proračun uuuj«-, ~.aJ| terih pade na plinarne največja PJ5® rtj, 18.435,170.000 kron; izdatki za elektrarn 1.367,222.000 kron; iz proračuna e električne železnice v znesku je razdeljeno občinsko dunajsko go®P . proračun 100 milijard, od I ^ a plinarne največj 18.435,170.000 kron; izdatki za ce 13, mestne ____________ ______ milijard 741,800.000 kron 7"ide na ffl« in gaže 8 milijard; prejemki so ceaje.a fflj, 11.622,000.000 kron pri frekvenci 4« J, lijcnov oseb na leto; primanjkljaj z®as^e|j, rej 46 milijonov. Pri plinarnicah m efl0, trarnicah so izdatki in dohodki v l8Jsjj vesju. Prevažanje z mestnimi aV ; aflj, stroški 329,475.000 K se končuje s Prll^-Ull kljajem 11,490.000 K; zato pa je P^Vr0j mestnih skladišč z izdatki 629,583-09 ( ter z dohodki 628 1 $3.290 K aktiven s j bitkom 600.200 K. Mestni pogrebn^n ^ )e pasiven s primanjkljajem 15,33»^^ Meščanska pivovarnica s stroški 1 de 66,374.000 K ter s prejemki 108 » j; nov je bila aktivna s 780.000 K> = Pomanjkanje mesa v ^ striji. Na Dunaju je zadnje dni manjkanje mesa, da pačujejo kg |0^ ^ po 1400 K, sv.njetine pa po 1700 K. pir je pa po ICO K kilogram. r Avstrijski valutni humor, najski list je prinesel zadnje dni vec rih valutnih dovtipov. Objavil je-inse*’ ^ katerem se iščejo delničarji za ^ enega jajca. Svetuje, da bi Švicarji na P gi Dunaj—Curih izpili nekaj tucatov £ y poldkirhnarja ter steklenice ' jt, Curihu stane prazna steklenica 50- v Avstriji pa 500 K. H cTrhru M duj« naslednjo dogodbico: Pri !Sa*■ Izdaja konzorcij »Novega Casa*. ^ Urednik in odgovorni urednik Fraoc Kr® Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liob'if_ ¥. Ss1 sni'3 isflts in jjjg g:o m *nft*.r@n£ni ««***• MesS?&3 t:p 25 Več krojaških pomočnik®*, treznih in vestnih delavcev la delo v ^iii ^ sprejme takoj. SamoMoji.i dobe proti 8ar^raga Sji na dom. — Stalno delo /.asigurano. — ■ 1™ Ljubljana, Emonska cesta št. 8 v pisarni Tovarna JOS. KE&CH Ljubljana, P JJanskl nas p 4 Podružnica; tie enturjiiva ui. 4. ■ ■ ■ Pdd.uinlce: Maribor Kove rnes’© *** ff Qos,.cska ui. 38. Giavni trfl. v k Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v sredo, cSna 21. C. m. pOjJOitins docela prenovljeno, moderno urejeno, z vsem konfortom opremljeno w haoarno V kavarni bodo na razpolago vsi domači In večji inoremskl politični, leposlovni in znanstveni listi, kakor tudi revije. Gostom bom nudil najfinejšo in najboljšo pijačo, okusna mrzla jedila ter skrbel tudi za najboljšo pos trežbo. Igralcem bo na razpolago posebna igralna soba. Iz skrajno zanemarjenih biv: ih kazinskih lokalov sem skušal ustvariti prvovrstno, vsem modernim zahtevam ustr zajočo kavarno. Zato .'■em prepri* čan, da mi bo cenj. občinstvo, kateremu se toplo pt ,poročam, nagradilo ta moj trud z najštevilnejšim poset m. V Ljubljani, dna 17. decembra 1921. FHflH HR9PES, hauarnar. {