IIL, sobota, 29. Julij* sKk: menjejo« ee voftfO. vi Teosporotoro v tsdojlk ti. a-rsk t Noiviljo 77, osJoUjo tO. Holaoo Mde ob 1191, salde ob I V 01 Chorles, Mo. — Tukejfcjo |s rakltl drva so kurivo, ko je PROSVET ŠSBA g R O S V E T A" "THE EN «ypiiw »f tke Zstfrrfcr r.jfr*****'* TI VOLILCI ZAPOMNITE SI! November bo kmalu tukaj ln treba bo na volišče, da ee z glasovnico pdločK kdo bo zastopal ameriško ljudstvo v posUvodajnih »borih. Razprave, glasovanja ln priporočila o colnlnskem ta-rifu podajajo preeej jasno sliko, kako poslanci ln sena. tortf zastopajo ljudske koristi- Tu se vidi, kako se privatni in spedjslni Interesi tepejo med seboj. , . ,1 Tsko ns pr. vitjima, ds senator Lenr6ot podpira eolnino ns sladkor, sa uslugo bo pa on podpiral eolnino na oljkino olje, Ljudstvo ps potrebuje oboje: sladkor in oljkino olje. Tukaj ne gre sa ljudska interese, ampak kdo bo imel dobitek, ako se nsloži eolnina na sladkor ln oljkino olje. Končno je poste! U Intereeni bo) tako zmešan, »spleten ln ogaben, da je eelo senator Lenroot, posnan staro-gardnik, postal vpomik milejše vrste. Vel eolnlnski tarifi, kar smo jih imeli dosdaj, pa je bil HcKinleyjev, PJngtojev ali Payne*Aldriahev, nad ksterlm s# je tako podtaknila Taftova administracija, ds Je sapusti!* izredno ialoeten spomin za sabo, so proti ljudskim koristim, ker eo jih narekovali privatni Interesi. Ali najslabši eolnlnski tarif, kar jik je bilo dosdaj predlošenlh in sprejetih v kongresu, je sedaiiji Fordney-McCumberJev Urif. ljudstvo Severne Dakote Je še spregovorilo in odločilo, ds McCumber ne bo pri jesenskih volttvsh kandidat' Poslane! in senatorji, ki glasujejo za Urif niso zagovorniki ljudskih intereeov. Ako bo ksteri teh poslance* ali senstorjev kandidira! v Jeseni za ponovno izvolitev, mj ljudstvo ne possbi, ds Js glasovsl proti njegovim interesom. čiUUljev Prosvete I«. Vi Kot premogsr sen nsravno »of np zainteresiran v potek in isid prsmegarsks stavka, čeravno nsbsjam daleč proč od bajni* po. Ijan. Kljub tooiu, do nissni d! roktno sktiven v isslljenemu spo podu ed strani pcemogsrski bn ronov s proeiosarsko organ Jasnijo, jo moj duk vodno v bojrečik *e V rs tak vztrejnik .bor.teljeg as svojo, t. j., delavske prsvieo. Sedsjni boj organiziranih ■ uogarjev v gdru/"'iik drlavab je najve ji boj, kar jib j« bilo le bo jsvanik v sgodovini organizacije U. v. w. ot A., ia smslo rečeno, na jo Mirne jM in oajljutejŠJ, ka-kortudi najpomembufjši boj, kar jik jo ie bojevalo amejrilko delav stvo kot celota. Sedanja preme-gs rak a stavka ni ls vbiae ssmo sa premogsrjs, Aster e 8 povsem keolni izid stavke, v prvi vrsti, temvs! jo veliko** ia dslekoeež nega pomena za vae organizirane in neorgafltltrsar delavee Severne Amerike, Ako p U stavka Izgubljena sa dslevee ia orgaaisa-'Sija premegsrjsv premagana, bo dslarstve porinjene naisj, pred* vjem premogarji, ns točko, kjer se je nahajalo po končanju elvil-ne vojne. Ne aamo to, ako kapitalisti uspejo v sedajnl borbi, bo de-lovstvo • trpelo samo 8Utev(j*lao kaker tudi marslao, .ampak bo zdrobljena hrbtenica ameriškega strokovno orearmiraflega delev-skega gibanja. In t# jo kar a) plutokraeija želi in sa kar se je podala v ofenzivo proti delavstvu, kes bi potem, sko bi uspela •vtjjem načrtu, delala g delavstvom kakor dela mečka a miljo, kadar jo bodi v Sfpje ontrg kremplje- Seveda ni položaj najmanj razveseljiv sa jraljo ln vladarje da-aalojs drušbe, ker so delavske, t. J., premogarske vrste d*ne* rav-ao teko čvrsU kot se bila meeec dni po začetku etavke, Da rabim tatolJIki izraz, le ravae niše« ksj pseebaa religijosen, vrete stsvkujočih promogerjsv stoj* trdno V»t ''Petrova skele" in sam hudi! jfl| a« premaga, ter t* di Wall Street e ofojim nomlnal- sti delsvei, ki jim je bila politi* na akelja deUvstvs deveta briga, lahko videli, ako ns spadajo v go tovo vrsto njihovih prsdedov goo, črto, ki deli soeijelno življe •js danatejegs reda. Kolike bolj-lo je, ker krinka je bila j,, k o nespretne, skoraj po pob* lintfko. Ts nerodnost seveda ni vM Vsem kapitalistom, ker je C t več vidna in aa aevadnege pea lahko razumljiva. "The New York Evening Poet" je dal lepo lekcijo llardingu kot mati razposajenemu paglaveu, radi ne-pplomatičiiega jezika, ki ga Har. ding rabi v svojem pozivu operatorjem, da naj prično a produkrV jo premoga in apelu do governor-katere urglra in jim obljub-■ vojaško pomoč za protekeije ♦'svobodnih državljanov". Da je vlada prilla tako lepo in odkrito na etran "open shoparjev" je udi vredno sedem grolev. Kljub temu bo Oompers snd Co., ostal k Oompers and Go., pure aad simple. Kj«r je prve vads mr. Bardin-ga ostala bres uspeha, ki j* inie. a namen speljati premagavje pa ed potom njegovo indnstrijslns «»misije s istimi "ljudskimi zs-stopnlpSt vključim tri - prsata* garske ia tri nastopni ke kraljev »remoga, ima. vlada namen na vsak način zlomiti stavko premogarjev. Z militaristično dikUtu-o in pod okriljem zastave Zdru-enih držav na eni strsni in s hla-Ino krvjo, mogočno disciplino *a-vadpoga proletarijate in nedelj-po vztrajnostjo ) premogarjev za zahtevane In popolno opravičene pravice, s strani etike, na drugI strsni se bo sedal vršil največji boj iued podjetništvom ia delav-itvem v sgodovini amsrilkega de. avskega gibanja. • v Boj bo nedvonmo najljutejši v dri«vi kozekov — Psnnsylvaniji, ion* sedenji eilj plutokracije js adrobiti in ugnati prcmpgarje v imenovani državi nejprvp. Naravno, da bo boj ljut tudi po ostelik »emogsrskih državah, ali sa en« trst so oči vladne administracije n Well Street uprta v držsyo Penna., kjer ima ' Morgan sad POLOVICA ZASLUŽKA ZA STANARINO. Biro za socislno higijeno v New Yorku poroča, da |ene, k! delajo v tovarnah In pisarnah, plgčajo povprečno pet in itirideset odstotkov od njih saslulka sa stanovske, To jepet odstotkov msnj kot polovica saslulka. Ako na pr. delavka zasluti ns teden deeet dolsrjev, tedaj gre štiri in petdeset eentov sa stanovanje na teden. In kot neki drugI statistični iskal pripoveduje, zaslužijo delavke povprečno manj na teden kot $14, pa tudi msnj kot oslm dolarjev. Ako gre od tega ssslušks malo manj kot polovic* za stanovanje, s čim si nsj po Um delavka prehrani in oblači? Moralisti Hči povdarjsjo, d s se svet pohujšuje, da vedno več mladih deklet salde na slaba pota, a rsvno ti moralist! ne pokstejo nlkdsr ns prave vzroke, ki pehajo mlsda dekleta ns slabo pot Lahko ss Je sgraiafrnad moralo drugih ljudi in fllosoflratl, ako jf človek sit, pretrfvs v udobnem etanovanju tn nima najmanjših skrbi sa pri-hodnj! dan. Telje Je seveda kassti ns izrodke sedanjega gospodsiikegs sistems in se bojevsU sa njih odpravo, kot moralizirati in fllosofiratl. Kdor ee bojuje sa odpravo takih lsrodkov, mora imeti malo več ln višje moralne pod-lsge, kot Jo imajo profesijonalni moralieU in filos^t Ljudje, ki so bojujejo sa svitlo bodočnost v* človeške drušbe, sa odprav* izrodkov kapitalizma, so preganjani, dostlkrst lačni, ps tudi v ječi lahko dobe prosto stanova-nje. Profosijonalnih moralistov in filozofov pa ne Ugro-iajo take neprillka, zaradi tega tudi ne vedo, k%J Je prav* zaprav Šivljenje proletarea, ki ei mora s ročnim Ji umskim delom si uliti svoj vsakdanji kruh. m KAJ JE 2E OSPEHT raspolsge s vsemi silemi moder ns militaristično orfsnlsirans ka* pitalUtitoe države, prodna bo Ugnal" etevkujoče premogerjs. To pričajo vse poročili 0 poteku stavke in duhu stevkujočih pre-mogarjev, ne eemo v delavskih Mk, Smpek tudi r kapitalistih nib. Ake veamemo v pregled .po-ročila naših premogarjev r Pro-Hveti, vidimo iz «jik, da veje v ve-.'ini njih solidarnost, nevduleojo in urgiranje za boj 4o zmage. Mogoče bi bilo pretirano se izrezlti, de so elofenalfi premogarji bolj napredni, a večjo razredno zavet stjo v eeloti premogarjev. V go-tovib naselbinah nedvomno eo} v*e »no pa ni pretirano, ako se vzame duh solidarnosti disel-pline U njih por^l. I Nedvomno niso beroni premoga, železa, železnlo itd., pričeko-vall taksga odpora ia odaiva ne-organislranih premogarjev v or-ganlaaeljo pred nepovedjo vpj 8e orgenisirsnim prsmogarjsm. e v ssnjsh bi sa jim sdelo pred nekaj meseci nsmogole ip lluso-rično, ako bi ss jim pokazala po-, doba današnje organizirana Pennsjrlvenije. In v reanlel, tudi vss delsvstvo je bile. veselo prsse-Pečeno, ko je videlo tak aavdu-ŠI rt odziv premogsrjsv ls kosalke države, gnenda jeklsrskega trust a. Herdiageva edmlnistraoijs v Wsshingtonu je želela in imel* pemsn biti 'nsvtrslne." To os js (lokseala v pripravah aa iapor premogarjev. Vsaj mr. Harding H je Uko israsil in dobri pstri-joljs -r4etudl le po imen»-iii ps ludl nale "pablika" so ma ssvs-ds verjeli. Vlada "ai Imela" moči prisiliti premegareke barone se anltl s premogarji, ket je dolo^s la sadnja pogodba, pred ali v te-ku etavke. Kaj je bil vsrek, ds> 3o., — ear denaiajg "oivttisai^ Je" ne ssmo Amerike, pač pa tunini glavnim Štabom v Wesbin* di Bvrope - pvoje gigantične in-tonu bo insel dokaj posla, čeravno terese. i»ate njih ainišne in zato je Vala sveta doli-nosi vstrsjeti'V boje do kane* do smage. Altemstlvs Je samo všmi. Iti dale! nazaj, f jelao eušaeai sli ee v boljža človečke razmere. Podati K industrijalao sužnost ne po-iti same T pred vojno razmere ampak v raamei J., živeti golo UoVSlko življenje. Zapomniti ei je treba tudi to, da iti iz slabih raamaf. bodisi živ jenskih ali delavfklh «s v veliko ilaMe, spozna Hovek trpljenje le laja v njem. In iti iz sulnosti kjer ni valpeta s bilem v reki, i |e veliko večjo »uloost, kjer je bič edini jed, ni nič bolll kot psksl, katerega sliko sa nam v starem krsju v duhu tske grozo-vito slikali. * Tprsj brstje ls so4fnsi, naprej do zrpagei ketera ni vel dale«. Boljle le le gn čas*prenažatl trp-"jenje kot pe iti nazaj le v veliko večjo sužnoft, lot jo je sedanja generacija ke4aj poznala, Pete« nadaljne vStosjngsti; okranltve hladne krvi in temperamenta prezreti strelce, tefee ironično smejati današnjim 'diktatorjem, bo zmaga popolna. — Pasivni Walaenburg, JJolfu ■ a je savedalk delu Železniški delavci so Uko vašen faktor za modernp Človeško druftbo, da brez njih obeUtl ne more. Delavee, ki pritrdi tračnieo k pragom opravlja ravno Uko valno delo kot strojevodja, ki vodi lokomotivo. Ako ni deUvcev, ki bi pregledali vsaki dan proge in pritrdili omajanlh tračnic, bi nekega dne šelezni*ka proga prav aaneeljivo raapadla in fteleniški obrat poetane ravno tako nemogoč, kakor če šelesniškl ravnatelji ne morejo dobiti strojevo dy, da vor mora u v«* otrok vadsti. d^ bi premo^r^j ^sroni Že zdavnaj začeli delati, seveda ne sami, temveč stsvke-kazi, če bi jih dobili t Lahko u dobili zaščito, Kaj pa rablja Ilito, če nimajo nikogar ičiHUf Ali nisA imeli le sedaj povsod ko-der nI 4obpostoječa unija, voj*. |tvo, policijo in vee drugo k. gijo sa stavkektzcf pa vendar n« misli Harding, da bodo v.,jaki kopali premog ali pa morda celo •esii kapitalietiv Mobilizira Ukke dva milijona vojakov, toda ,,re. moga ne bo na površje, če ga m l^orao nakopali mi, premogarji. Čo M Hardipt vršil avojo noet ket predsednik fdruženik drŽav, bi bila itavka že zdavnaj končana. Dpbro je lshkp vedel, kje Je vzrok sUvke. Dvema go«. podarjena pač ni mogoče nluiitis Wall Stredtu in -ameriškemu ljudstvu. Kot predsednik bi mo-»al biti pokroviulj nsroda, ne pa pokrovitelj malega števila mo. goteev, kot je to razvidno iz vi«. tfft Odpelje-U eo se is New Torka v Rmije, ker ae zdi, da str se prejšnje tasu , , razmere preselil« sest. hu jim obilo sroaef Pred v«| Isti eo se zatekali Ruei v to dele. lj, zedaj pa ee od tu tja v Rmijo. l' •Sprh. ker j« na jMUgi]Ml^^ ll. v|d.|je vals tavarils. .k. jim pZ tega uepeha Mgoče nastopHl sa sboljšanje pololaja is*^ * IsmMipUv "l,a foaveets pred par daevl pe._ „ leaničarjev. # / mr..MsHuigevi sdmlaistrae«ji. aejm njih vat* tovsrile. sko jim ^sle te sl to. da sko podleleu radi s-sll dragega vzroka, bo val Ottstsa, M — Z veseljem pre* hiram dopise isk no me ssaimsjo depisT fsrnurjsv, \ot'*> aa pr. U Willarda, WUn ker tsm sem živela eeUk 13 let. Bili smo um med prvimi naseljene!, zato mi je vsa aeeelblne precej snstu, J Kot eem razvidola U dopiaa It. 166 čikalki izletniki previjo o tamkajšnjih farmarjih, da ničesar nimajo in jik safo nekako po-milu je jo. Dragi rojak., takim o-biskovsie^ns kar Vbct pokaliu drugikrat, ker te si reealea. Tam zrnne vsegs dovolj, de iSU dovolj jesti vsaka največja družiaa In so po petrsbl lskko eblsčsnl. Kar se tiče svile, je pa famarsk*e lene ^ok m rabijo, ker as njlk stan eedeetaje navadno pla^a, Ake katera paleU evila, jo tudi lakko kapi, ravnot.ko kot kaka me-ččaaka. Js« Ui%j trdim, da v Willardu aa madjka drugega kot eloge» la tisu pogrešajo tamkaj, tnji rojaki. NaaeUli amo se v Cliatoa,1ad 1. aprila, t. 1H ravno aa dan. ko ee je pričela etavka. Kolikor se fše hioveneev tu, jik male pos aam. a kolikor jih posaam. ee ja-ko uUudal ia prijazni. Vsi se aa-predaega milljenja. Slevea^s fare tukaj nimajo. seU pa vlada med ajlmi aloge. kar nihajo dveh stranki med ajlmi je samo ena stranka ln aav«*, ^ * av veem jarednim kote. — Anten Vihar, 't roja- i »aJWJ nevarg^delo Je stavke- 0, — Z najeteži hoU«. jo obratovati rove tako se siui, 4s koče dsu§|nja administracij«, ki je tudi pripravljena g voja-Itvem Ičititi»kompanijam "lojsU ns delavee". ICar jih js sedaj aa stavki, upam, da bodo ostali solb dam! do snMge. Kako bodo podjetniki dobili zadostno, Itevils najetežev, ki bodo isurjeni zs kopanje premoga. Premogorovi SO v slabem pololaju ker zaprti go le od 1. aprila, nekateri pa i« dalje. Ali naj se neiaurjen dels-vee pode v taks rove, kje* vid kamenje od stropa dol in se je po mnogih-mestik treba aamo malt dotakniti, pa zgrmi cela tone ka-menja na tla. Tudi po proitorik je nfvarn©, da neisurjen premo-gar ne napravi ničesar. Rszurn«. ti mora; kako ee premog rszstro-IJa, ker to je jako nevarno delo, verovati ee mora znati kamenja, |d Je v čevelj ali treh čevljih debeli plasti nad premogom. Oae kamenje se krhko drži stropa kakor bi bilo lč prilepljeno ln 6a go ga rudar ne'zna varovati, «S ims kmalu na hrbtu. Celo^n ig* učenem premogarju so pogosto pripeti, da ga vara krhka kamen, ska plast. v , Ba najeteže je nevarno delo pe rovih ln neverno bivanje oda* nej, ker ogorčenje od atrani zavednega delavstva nsprsm ejin Js vsllko. Ig celo, ko preneks i skim delom, jo v vodni neverno, sti, kejU savedni rudarji gs ima. jo sesnatnovanega j lo mp no store drugega, vedno ga abadajo rs-di opravljanja dela med eUvke končno mu tudi ns pustijo doleti ■favn, kjsr so vsi drugi rudarji organizirani. Boli lastno js umre-od glsda kakor pa iti ns dele BišSssom stsvke. ■■■js dolžnost vsek tistih li> stav, ki nosijo aspis, da so dslsv* aki, da oposerjajo rojake v Jevno-sti prsd takim dslom, li je prod« vsem sslo nevarno ia aečastno. Ki, sUvkerji, bomo le saasproj sol (isrn i, aaj ia porolil ee razvili, da nati nasprotniki Igrajo na sadnjo karto in zmaga ee nam bli* Delsvei, amerllki' drlsvljsni, vodite, da V Beli bili v Washing-tonu a«lijo sami republikanci is «'< »...kratiš. Od njih prikaja torej toliko "dobrot", Pri je^a-akib volltvab jim pokgflU krite in volite m delavsko atrsnko, to j$ •orislistično. — Haoe Zlomber •Mksl je. Htaro ia hudobno le-no je ugrignil pea, Vee preplahe je vpralel nekdo, če je bl1 pes et^j i kel. Dobil pa je prijazen odgo^^* "Prej pes ni bil stekel, toda !>»• 'Um or, da je sedsj sUkel." aMl ^^MiMii^lIl^' Ralaltha U f^® i ^'Mcra&ict Yil SOslavooJ« 0 ISVSIOVOIOCSS SO OCJ pošttje ■Mak IaIIm ■r»w«J«lV» au^MMtfflduM^^^^H^^^^^H^SSl' Vil ailJil mm. ----1-' g^L M —m«-1- mm ,..|MI i.i.- i»_j. delavskega (FederatodPraas.) Kaltfornijaka dela v-izpoelovala za-1 Razne vesti. DBBSOVA BRZOJAVKA b »mailoščenje sooialnih revelu cionarjev. "hderaiija i« iH*«*«*** »-I --— l^indiunM«" P^ot« uvedbi Chicago, m. Bllfel- v jlta, mezde a« d«M$ tU ki»« nehaj« tukaj t zdrsi rSS katero je določile *liiču, je 26. julija poslal Lenll industrijska komisija. Fe- nu v Moekvo kablogram sledeča ™,daj ižče stalno prepoved v«m»ns. ■ minimalne moade. "Lenin, Moskva t Protestiram a v Železniških delavnicah civllisirsnim ljudstvom v i-l PNebr., Je popolna. •LeJm«nu naše eplošne humanltete Igtsrih delavoev, katerim le Protl eksekuciji kateregakoli sol k* nekaj meoaefv fio pokoj- «•»•»• revolucionerj« ali kri P nostopa v delavnicah- 8 t«- VWmu oropsnju njihove svobol delavci ai družbe ne bodo pr«v Sovjetska Rusija lahke i>pstsl rfpomogie* 1 r1 r-™ ,vVu lep ftko H Km odborniki v Kanadi kai*' dft »oče poenemati metod llz Glaee Baj«, Nova!?™*0*11®** «tri«®» ln ako podpre (Kanada), Je prtlla vaatTVlsoka na*eli. M k«tera se bejn.| "fsi odborniki 26, diatriktaN^-V. Debs." led Mine Wofkera of America . *** P"J prejel brzo- onili in volitve novih odbor-1J 0., Ber,Una Cernova, aa. z;* vrle 15. avfuete. Odbor '*Pnik*rUB1klh revol™°narjev, lijniraUvaled zaključka na kl •Pe'ir*l n*nj, da naj dvigne ET konvenciji T Truru, da f.rotMt —'P'* «Lika organizacije v Novi u BWer,VU1 ekaekueiji 29 aoai-fil^ljučf ^ revolucionarjev v, Moskvi. Clonali v M<*vt "The 'H &e Labor Herald", lokalni M v *°'kvi bh* * E£ list pile o tem aporu ale- ® ^ jM*™1 |e '' Premogawka or^^"^j« EjJ* " ^ rŠonarjlM Al eo irazcija jcjpa nu«uja, «« »sgali Kolčaku, Denikinu m dm IkNova Bkotija nikakor ni mUM ,ornl k»j » takojfaje prdt r1*"- _ - - * vmmissamOBmmaka ,m«ta ZSZ »tj. T »0» *0XUt. Bj. Kongres njmlkihr stro- „ _ _ ih unij, ki se je vWHl v Leip-1 ~ f0^ Pf1" r, se je s veliko večino izrekel jnamenj. ds ee je razpoka princip induatrialnega upionia- v v^tah v^odmh le esniikih ma-[. Zaključek se glad, da Igo*, kajti šeleznilk« Ljlbor Zvezo tokovnih unijfc^J ^^.Ta tla v naikrajiem ian aiirt u u »».i pornrfb. j« prišla kmalu aa r..- M rurtj lMU.tri.lnih ^ pon^bo ieleinilk. drul- rS^^^rh«--"'^ P^drupiidruihia. preidejo v Industrlalno formo, r/^^i iS; Jfeel; ?UJab^ T. pojav se amatra, da Lore^ ter zs industrialno forme uni ,Llomi odpor iel.^ičarskih aUv delegatov, predstavljajoč h karjer> Kriejgks železniška drul-5,972 delavcev, je pa bUo bg jt odkionila kompanijske uni, i, Odbor Zveze ja bil proti to- jo> kttarg leži Atfbrburjrju teko | dg w kM |»«žti ne mora fje so šli pfeko odbora s ataro- ed nje< >itnimi nazori. Kongraa se Je učinkuje atavka, govori ivekel za udeležbo protivoj-l^j^vo, da je paaalirski vlek ne U kongresa v Amaterdam« pri- newhavenaki železnici privlekla Injejra deeembra, katerega j« lokomotiva, ki aluži za prevaža. Iiaprotnikov delov-■ ravnajo s radarji v neunij j9 naiaio nepo n.dnilrik. ^^ Ipj^ t#tHje, kajti upali so. da bo liiiJ IMm&FVM v teko veliki mn«''j glasno z«gov«rj« kaplta-listično gospodarstvo kot najbolj. A. gospodaretvo, kl ja kdej bile ali at kdaj v dolgi bodoleoati pojavi na svet«. Bil je to sokon % pnhodu blaga n« trg in po sekto, vi blaga na trgu. VAelje, kl je bilo v aačetku.jm je kar |a« noč ohladilo, kajti izvedeli ao. d« e« bedo dobil^ toliko tovornega blaga, d« nalože g njim SbvtMki Narodi* Ptdptru Jcdioli atl rdeče arnmd«, propig«nd« proti eovjetekl vledl, knjige por ssogrefičnega enačaja, IčuvanU k naeh'i ml »stičnemu pk* verskemu fanatizmu ter atvaH, ki rasbnrja jo javno mnenje valed ) a tuji vi h Informaeij Znanstvene knjige ia vae vlad, GLAVNI ITAK* ||T4» »a LAWNDAU AVI, CHICAGO. ILUNOU. publikacije ao proate cenaur«. Oonanra je v rokah pododdelka komisarijata m preaveto. parnike, ki al pripelji premog v ^ ™ ™ t*:*:;-« rJttZK S? premoga. l^ebeui e4ber Je bU preo de^itvem, da bodo ltlije, pripeljejo premog v Ameriko, pridružil« drugim l«d>jem, ki «o prazne in aatidrane čakajo na te« v orno blag°> de ge popeljejo zopet v Kvjopo. svtnrnu kbauo svoji LAiTNI POiTAVl . . . Zion CHtj, 01. - Starešine W ■»Ti&Kzl'« Po vod nji ne Kitaj «k«m ' Peking, Z«, jul. ~~ ftifao delov-j« le ne pomnijo*. Je povzročilo pevodnji in uničilo poljske pr) delke v aevemih kitajskih pro vin« ali. Oeem dni Je delovalo n^ prenehoma. Samo v Pekingu je voda ndneala 1800 kil. Rumena P** vauh anemon jih večja kot jo bila »na leta 1918., ko je bile na tieoče Itlrjaikih milj poplavljenih ' severni Kitajaki. r - 1 augestijo n Je pegnel e »mrt, London, 2». jul. Dr. Hsnrjr King je pred mrlHkoogledno poroto ugotovil nenavaden alUČa, samomora a avtosugettljo. Nek Alfred Manning se ja uamrtil tem, da al Je zaveael rute okrog O. Nermeedie tukajšnje apostol j. imretu in potem «1 J« domišljal, da akt krščanske cerkve, kitaro je viei ne v?vi. Ker j« mlalll, ' ustanovil Dewie le katero adaj vo. di Voliva, j« »te« le dn to mm-damt let. fttarček aoai brado, nja-«ev poglod Ji oster in glasoval Je drugimi etareHnamit "V Zion Oitrjn ne Mil" i Normandi« je vtdae kadil, do-Mer lani. prebival na Itav. na Goiloadovi aeiU v Zion Citjju, Nekateri.govore, d* > bU «tra-step kadim. Kadar ja človak «tar 82 let, dobi včaai Mn« »uho t glavo. In take Je tile tudi s Noe. manditjem. Rekel je. ' yn -.v 1 . 74 UMOR m SAMOMOR Peorht, U. r* StiridsesUsU« gd^ Orače Jease je prerezala svo-IjSdemdeaetkMni materi vrst « bsltvijo. Ps iavHkuem umoru Js S«bi prerc*akr>«r«t. Vasks zdrsvnišks pomoč js bila odvsč, kajti rana Jo zev sla prek všsga vrata. Drama se Je odigralg v ms-em mestecu Vsrms, ki ss nshej« r tukajšnji okoliši. Petresi pleHjo »vropejes. London, 21, jul. — Pred, nekaj dnevi je ameriški gsolog dr. MU-to« A. NoW« v PhUadelphijl pr«. roke vel, ds bo r prihodnjih tridesetih d nek potres ul.ičil južno Kv* ropp, severno Afriko in mllei« vso Asijo, Tskoj nato js pHIls vest e potreanik ,gunkih v ju/n. Franciji in Španiji. U dvs dni a« aeiuljs stresa ? okolišu Orsnsde Kvropejsi, ki te sprvAji®0 »menili zs Noblevo prerokovanje, e« /d m j postali alarmillil Produkcijo slata v Rusiji Moak+a. m (Feder. Prem.) -Produkcija zlate v joneesjaklh rudnikih v Sibiriji bo s«a!«l« v tem lotu približno / tričetrt tone, mislil, ds viai in umira, mu Je srci prenekelo MU in je rea umrl molM uprave v luaijo. London, 26. jul. - (Federated Prem.) - Zsdnja polUjatev livil Amorilke pomolu« upr«y« j« do. spela ▼ P«trogr«d, Pe »aklju^u so bila livila poslana s pamlkom "Winnsb«go", ki Js 1 februark t L privedd prva umeriHa livila v Rusijo. Druge amerilk« dobre-delu« organisaeije bode uadel V«le a pošiljanjem U\oža v rus fla 'Ms ..i Pismo Is RnsOe. je pričela obrato kot poloviee rovov s vode. Oonanra knjig v Rusiji •Moskve. — (Poder. Prosa.) — Valed novega gsspsdsrskogs pro-grame J« eevjrfska vlada de vol i U 'miroma 1M0 funtev. Rudnii^ so ^__________________ Po "zedragok le, v»e ne po. mm V> Fctrogradu, kamor «mo 4»« ». moramo čakali na braojavjtals. ge d«l«|«U. T«d«j bomo šele iU napr«j — v južnp Rusijo. Prav dopaAa ml življenja tukaj. V lolo bodimo lu delamo, malo p«pret-Ijamo eeeto, de »em J« knUk čas. Prilike imamo dovolj, d« s| ogledamo znamenitosti meita, mufeje in javne stavbe, kl ao ptl zadati od Jojue. Tudi «ovoke I mamo i seboj, d« nam vas r««ks-že. Precej drugačne so rsimsrs tu. Koči nimamo skorsj nič, ealo noč bi akorsj lshko brel bres le či. Mesto Patrogrsd J« l«po zs po hodili so aeinlntja ln zamenjari-li blago ss blsgo. Bilo js vse bres-plačno sa jeetl in piti, po poiUMk nih lelesulcsh »o ljudje ttlvadno spali. Ssdsj ps so dobili densr, ps tudi vsa neprilike so sspst pntle kot v državah, kj«r J« «len«r vU-dar. Tovarn« skoraj va« le obre* tujejo, nekateri delaj., v pjik ia saeložljo po 80^00,000 rabljev ne mesce. Toda bore malo au>reje kupiti sa miljon. Kakor država povila plale, teko Ipekulaetj« višajo vrednost pridelkov, ker dr-love jim Je dela peeeto aa sule trgovanje za eedoM<-n As« Vaak aedaj laU, de bi bil tree-vee. e neltete jih jo lo propadi^ ker ae morejo plačevat! aasnof nih davkov, ki jik j« drleve na. lotila ea trgovinstve, a Čemnr upa, de bo odpravili, navdušenj-sa seeebne trgovenje le nepotrob. ne kremarje navadile, de bdlo lil pijvatnl «i lovioo kenejle kakor pe pri Ipe- i Mi ne boaae delali ss kako se-.oboe podjetnike, <*%epltallete, ki priAl aem, temeel delali be. a državo ie p o4 «ej s drAevo •klonili pagodbe. Velele sem js bilo le grooej e-dobn«. Petno jat dni orne Milne morje, potom smo etoM dve del v srifiMSimmkV" m st«-pUl ea eoke. Stali ema nekoliko t mM v Hambergn ie e tum v memeerge ie v vneeeaem. mmrnKBSmmmK^ >^va tajno I sme so pol jeli v Mge, kjmr sme lavrievalni pdbmrt UPRAVNI ODSEK I SPriDtfUU iS -----l% Lasrfooee, fe^ M« mrlik 411 IOLNI1KI OOSZKi OIRROfiJR OKROZJZi Nav.jj, prodiadslk, HIT U 8. Lavadale Af« UPAPHO OMOV«. mu M^..,.,,^;......Vuuk! tudi st«U en dan, potem p« lil ne rusko msj«. PrlUs Js po ase ra-sks lokomotiva, ki »ss js Speljala v prvo rusko mcato, Oakslo pas Js veliko Itsvilo ljudi, Spre, jeli so UW i rdeč«, sestavo ln go-V orni kom, nss Imeli kot gost«, drugi dan p« nss edpsljaU T fe- Mislim, de boms i«dsj kmalu 111 aa določeno mesto, Kq pridemo us delovno mesto, bom poro-čel, kak« «o r^smere v novi deže 11. w Posdravljsm vsa sUvkafJ4 f Združenih drisvah. John Br. RAZNO. ▼ bejtt se delavake sadruffs v Julijski lienu.dji so zmzgsli na celi črti |o< iallsti. KomunUti niao dobili ai kongresu zadreg, ki ss Js ts dni vilil v Tratu, niti au«f« zastopnik s t odboru. dmtrfkfrtH parnik "Hsrbsrt loetSf*' je hovjetska oblsst na Krlitu sapleells, čel, da > bil u«-kdaj ruski.perm k, kt ps so f a A* meri kan c i zaplenili. 'j| ■ Slavka rudarje? ns Itejsrs. km Dne 8. Jul. Jc IsbrukuUe v a^kem delu Ata je rek« »tavks rudarjev. Hud ar jI ao si madssbej* eo obljsbili, ds msd stevko es bs-do ssvžfvsli opojnih pljsč, Dslsl vlada ss je lo izrsliU, ds J« pripravljen«" posredovati. V Oredsu vodljs pre lake v o proti leleanillmmu sdjunktu Ju llju Tuppu, katsraga dolža, d« JS / nspsAniml dokumenti dsl odpf-Ijatl vel vagoeov moke In lite H rasi I fine peetaje, kjer «0 pr««s«11 eato blago rieopraiičsnl odiemcl-sl Akmla snala okoli 170 miljo-nov nemško avstrijskih kron, tnmunskl kovinarji so v hud »h meadnlk bojih. Odvzeti Jim hočejo 8urnl delavni laa, znižati pls Is ter uveljaviti akorduo delo. V Ksttu Mere lo Barosi ja 9000 ds-avoev braa dela. Delsvstvs a ve. iko Žilavostjo psrlra dsakoka d«-odajsleev, ki si pomafejo a uvo. som Jujega delsvetva. Kakor v|. dlmo, Je delsvatvo ns aystu la preesj pomanjkljivo organlslre- Na preveč. ."Ooapodlšns i Bla-sne sem saliublJsN r Vas",)- -"ftt m« poročite r - "Ne, tsk« bles«a pa le Is uilsm.M Bss Js. Uncpodlnjs alužklnjli ,"AU ee boate oliatlll ribe, preden 4$ donele v vodet" Daklsi "Cs-me neki, saj je kile vendar v«s žlvjJenjs v vodil" TSrosrtoost. Sodniki "Ali ato g« morali raa tskaj udariti! Ne. kaj krepki based bi tuA.SSdo-atovalo." — Ob&leneei "Ke, ras* Islltl pe |e nleem marsl \%fi ** J« U Rim, 88. Jul. - V krvavi bitki msd Mtteil In ropubUleni, ki Je divjsls v^sraj ▼ Rav«nnl, j« bil« i«dcm{ mol nbiilk in okrog 50 ranjenih. Maejll llgradl N WSd«i^ IJuJeJe f mgoglh krajih.^ y Ministrska krizs sc''M|MM8b; s.......... ......... ' iBU VRDZTI Ido ima aapredaj dobre zvsnečl prvi sli drugI brad (to je tsmba. ralki Inštrument). Naj ml pila na naalov ss esne In drugs p * jss« alla. freuk Krspcets, P, O, Bon 181, Hibblag, MkSjr. (Adf.) H Kratkočasiilce. rudi det*. Berel, ki Js avojo hčer, je setrjevel lotu. da ds a* ko 4*1 dote. "/Čej pa boate dali ae detof", Js vf»aUi bersčo zet. Zmsgonosno Je edvr ntl kerali "Veo Atajersko le Ko raIko, ker tam4e eisom beračil." VgocUlni Ooetilničar. "M, to amrda, da Vem dam pripraviti govoji |ealkf" - Ooet H«1 j vaste, da *e jem nil««er, ker prid« Is Uralekib eet." - OestIL t "Kako pa eaj Vam todej pripravim — Jajeet" Iveteeteka Odvetetk vktošoe. 'fv MoUblti aprošleei, mi \ »* od|m vadgr tt. Pete«, bom le jss legal se Ves, Is bo »reke." DOBRE sol VAS PODPIS SLIKE IZ NASELBIN. ■ Okkmgo, m. — Kot je še zna no čiuteljem ProevsU, je Imel vri iti dne julija t. prvi javni t«}ovsdni nsstop slo-venskih sokoli« in dskliškegs ns rsščsjs v Wsnkeganu. Ta dna obširnejše poročilo o Um nssto-pn. Predno po nadaljujem, si šU jem v dolžnost, ds se zshvalim ksr aajprisrčnejšs v imenu dru-itr« Slovenskih sokolov, ia soko-lie vse« oni« rojAom, ki so se odzvali U sprrj. m rhiksškib gostov, ds so jih pnpeljeli • svojimi svtomobill • kolodvor« do Nz-roduefs dom«. Zo volo naklonjenost vam klilem: Krepki nazdar! Kar se tile telovadnega nastopa ia telovadbe, retem lo toliko, da jo bi! sobrat Anton Toaool kot urit-lj ia ^ak na. mestu* ako-ravno so bile v«je samo 12 večerov a par urami, vendar je bil do-se žen nsjboljfti uspeh. Sodbo naj bi izreklo eenj. občinstvo, ki oe je udeleiilo nastopa ia veaelice. Slovenske sokolioo ia dekliiki naraščaj so bile vos č«s od ustanovitve do 1. javnega nsetops vodno redno in tolno pri vajah, va-trajale oo in to je najvel pripo-moglo do impozzntnege uspeha. Zahvaliti ss moram sobratu Antona Vonceljnu kot uliUlju, W je naše vrle sokolioo f tako kratkem lasu pripravil sa ta doeelai eflj. Ds je veselica uspela dobro, Izrekam tndi ariatf zahvalo dsroval eem, ki so prispevali gmotno zli t jo dobitkih, za kar ze mora reii, dz je nsklonjenoa|< eenj* občin-otva iz aaie slovenske naselbine vodno na strani sokola. Zatorej vzm obljubljamo, da bomo vedno vam aa uzlogf, pripravljeni vedno nuditi kaj novega razve- drila^J 'hf fi>'$ #» • jNs smem pozabiti soseetri Ka Urine Verllaj ia galijo Po«, zo-koliel iz Chieaga, ki zU prizoztvo-vali kot pomočnlai »obrata Ven eeljna pri vajah sokolie ia dokU-iksgz naravaja#!Ob večerih sta darovali ovoje preete are v ta namen, da sta prišli v našo sredo pomagati, da ae uresniči'mkolsks misel. Klicni vaafh: Na zdorl * Prisrčno hvalo izrekam sestram telovadkinjam ia bratom telova* aem, ki oo zaje** delovali z nzli- - Boj*ki, mi telovadkinjgon in azstopili z »ke domo lepimi izvedbami vaj aa krogih v dramite a največjo zadovoljnost obllastve. Hvala tndi vsem gesto« is Chieaga, ki jih bomo pooetili ob prili-ki lO&etpiee meeees svgneta, t L aa kar ss naii telovedei le sedsj pripravljajo, da jih poeetijo v kolikor mogoče vehkrm it. viiu. Sploh hvala voern, ki pošiijete svojo mladino k telovadbi in ste količkej pripomogli do zzieIjcne-gs uspehe; vsem oaim, ki so do-brovoljao spremili in odpeljali čiksške goste aa kolodvor; posebno pa bretu Veaeelju za truda-polno in požrtvovalno dele aa polju sokolske vzgoje. Vsem skupaj: Krepki na zdarl 2e dne 9. julija je bilo povedf-no, da jo naloga eokolstva vzgajati telesno, aravstveao, narodno in demokratične. Te itiri misli, spo-jeae v eno samo, zo neločljivs celota, zo — sokolska misel, S telesno vzgojo vztvarjamo telo zdravo ia lepo, to zo dobriae, ki jih ae odtehtajo nobeni zakladi zve-ta. Nravstvena iagoja izvira iz tele«ne»:£|Kazvijajoi * v človeku mol, uničujemo v njem vzo kvarne, strahopetae ia suženjske lastnosti. Oojimo v njem resnobo, po-gumnoet in ponos. V težnji ohraniti zi moč, Rdaii človek v sebi voakorftne prenapetosti, izpodko-pavajoče zsoft in vlzčeče dalo v blato nizkooti. Uči ze zmernemu življenju in z Um tudi hrani jasnost mišljenja in mol volje, Id je najbolj zavisns od zdravja. — Vzgajamo v duhu poeebne slovenske kaltore s spoitovsnjem do dela naših očetov ia ztremimo, da vseh vsčjjh slovenskih naselbinah of A. tu v Cemp aokoUkn telovadna društva. Ti*i« jaki, ae delajte razdore m. a misli. Vo- la dele aama prednikov, širite idejo sokolske renski stariši i« aai Waukegana in North Chieaga. poiljite svojo mladiao v telovsd-mco ia v svseti ai bodite, da bodo vaši otrtei zdravi in čvseti pri nastopih aapravili marsikaUro u-rieo veselja ia zadovoljnega po nosa. Če se bojite sa vaše otrok-pridite zemi z njiasi ob večerih ia prepričali se boste, kakor se je že marsikateri, da sokolstvo vrii" dobro in požrtvovalno delo ter ale-da sa vale otroke in vaših MVok dobro ime. boj zalasa sedanje ' stavke, ■■ vae, kar nam j« najUoij potrebno, je edinetvo i£ sloga. Mnenja sem. da tako medsebojno grizenje sedaj'v stavki nam nič ae poauga, pač pa mnoge koristi nasprotni kom ki bt.radi zanesli razdor med naše vrste. Čim bolj se bomo prepirdj medsebpj, vel bomo * tem pomagali izkoriščevalcem. 11 Pozdrav člaaztvu 8NPJ in vsem stavkarjem po Ameriki. — Oaazp Shuanraj, Golo. — Ker ne vidim dopisa iz naše naselbine, hočem jaz mslo popisati razmere rudarjev t tej aaaelbini in okolici. Držimo ae eolidarno od 17 julija, odkar zo oe nam priftru-žili tinti, ki m> delali blizu dveh mesecev, Vendar zo zpoznali pravo in prenehali z delom. Stopili so v naš lokal U. M. W. of A-; nekaj pa jih je le med njimi, da se nočejo prikazati., ;> ' F- j Slovenci in Hrvatje po Celorz-E' pristopite k organizaciji in prenehajte z delom, da bodo tu- krogih naš narod doseže v vrsti drugih narodov odlično mesto. — Vzgajamo demokratzko, to je, da nikogar ne izključujemo iz zvojih vrat, najzibo katerega koli staau, da jo le nzvdzhnjen zz sokolsko miael ia hoče delovati za blaginjo nsrods. V tem poevaleuju svojih miaB jo aai brat. , Sokolaka vzgoja, premagav« vzo talke čase prvih let, ae je tf-koreainila v vee slovenski narod v atari »domovini ia tvori daaee neločljiv del slovenskegz življenja. Sad aokoleke misli aa. je zane zel taiH zemkaj v novo domovino in pričskuje ze, da vzklije ob 60-letniei aokolztvz, ki ga bodo Obhajali mesece avgusta v Ljab- $ '" «#! it Slovenci, liram ameri-viae, klilem vam: fa-aa la uatanovljajte po lo pogajanje med zastopniki rudarjev in operatorjev. Dobili smo dovolj državnik po-liczjev in gardiztov, ki pa upam, da jih ne bomo imeli dolgo čaaa. Samo, ee rudarji ostanejo doma, ps bodo morali odtod, ker ne bodo imeli nikakega dela. Budarji, ne čitajte kapiuliatičnega časopisja in ne poalnšajte agentov Jta-pitalistidnih strank. Čitajmo delavske časopise kot je Proaveta, ki prinala vsaki dan noviee o de lavakem položaju malone ia vaeh krajev in odpira nezavednim oči. Tndi v tej naselbini so naa pro-mogaraki baroni spodili ia stanovanj, Vodo ao podražili, pa vae nič jim ne pomaga, da bi pridobili ljudi na avo jo stran. Če je delavstvo združeno, jo vsak njihov poizkus brezuspešen. Zato držimo solidarno do konea ztzvke in nu ga jO aa naatotova. U .V- Cital sem dopis v It. 162 Fro-svete ia Wslsenburga, Golo. Dopisnik pile Čes našega rojaka, Johna Lipiča, e katerem veta, da ne de}a v majni; je član U. X. W. ■ ' i" ■ ■ m...... ■■ ii. ■ ■ i NOVICE 12 JZOSIAKIL | griža belgrajske vlado še v^- no traja in je baje odvizna od av-dijence, zunanjega minizl^a Nih-čiča pri kralju Atekzandru. Pa-šlč je naenkrat zavzel odklonilno stališče proti Italiji, poleg tega pa ae še ni pomiril pravosodni fuinister, preko katerega je kralj pomilostil atenUtorja Stejiča, ki so ga hoteli obeeiti 28. junija. < Belgrad pritekajo carsko raa-ko vlado. Ko je poslanec Si mrak protestiral, ker ni dobilf "Hrvatska Obrana" iz Osijeka brezplsč- Se Železniške karte ter se pritožil _____________k—---s jih pa dobivajo brezplafo pri okrogli mizi, ko ze bo priče- pTranglovci zo mu odgovorni r . . ,, , I f« ffi aMKA/i leieis pri >i. čuvan odpor, ker ni hoUlz potrebnih vaj ns rs/poiago /i^n ta akcija y i.. utegnila škodpveti njihovim s»anit med -dalmatinskimi ki so povečini monarhiatični in beralni. Škodovalo jim bo seveda še m bolj. Dolgovi našo driavo. Tuji 6a- proti /.a , rri m jo se bog.- da ki DjakoVlč^ obt(i/i „ sopisi so prinesli poročila, koliko končal Dušan Bertu, pred smo dolžni. Naš dojg Ameriki zna^ ša 54 milijonov doUrjev, t j, nad btr se t Din^ /Angliji smo dolž- cajo z ni 27 m^ijonov funtov, t. j. nad 9Y4 miliard Din. Franciji dolgujemo aad tti miliard Dia-.8kupaj je to nad 1h£ miljard Din. .Pov-dar jano, da so ti zneski nekoliko višji oA onih, ki jih naznanja naša uprav« državnih dolgov. Občinsko volitve v Mostah. Rezultat občinskih volitev v Mostah dne 2. julija t%j. je bil sledeči r Za neodvisno kmetsko delsvsko listo je iolilo 1831 volilcevj za Ornžmo-vo strujo 354 volilcev. Skupaj 537 čutno na grški me volileev. Voliti bi ...... 'i is v SlcaraaUi j% podvij u andru lyv6o linjskem jezer«. Tofl t, ki časopUon | 1 ne more placsH j govorimo o občatSl |HyH tej novici v^mT1 V Ognlinu so j« prostore ' J (Daljo.) To—bila jo hiša naloga trgovca Titova-je napravila veliko zmeŠajevo; vpila je ia tarnala zmedeno, da oo ji Vabili može". Satova ln del njegove zgodbe ao Titovi poznali ; groza jih ja popadla, ko ao videli, da bega |ana, ki jo po zvojih kotnih beeedah šele aaoli povila, v taki obleki in takem mraaa po ulicah, a komaj odetim novorojenčkom v naročja. Iaprva ao mielili, da aa ji blede, tem bolj, ker ^n nikakor ni šlo v glavo, kdo jo abtt> flatov ali Kirilov! čutel, dajine hotela bežati dalja, toa prsv je baja strežno kričala ia bUa okrog zebe. Poslali aa vpralat v Filipovljo hišo ; dva uri aato ae je raanaala po vaem meata veet^o aamoumo-ru Kirilovs in njegovem pr^lsmrtnf*n> sporočilu. Policija jo priOa k Marji Ignstjsvij ki ie bila ie pri savseti, In zdaj as ja iakasalo, da iii brala Krilovcg* pismai kako jo oklepsl%.ida u tndi njea mož umorjen, ni bilo moli dobiti i| njLM Sala jo samo, "Ia ie oni ubit, jo tndi mol ubiti saj sU bila skupaj^* poldneva Jo pa^ls v bs-uvest, is katere as al val prebudila. Čem tri dal je Isdihnilai prekinjeno doto je umrle U prej. A rine Prohorovaa, ki je bUa medlo* pri flatovih, pa ai našla amtere ia otroka, je aavokala, da aa nekaj kuha, ter hotela bežati domov j mod vcgU pa aa je ustavile ia poslala strelaleo "prelet gospoda Kirilovs, I« js Marja Ignatjevaa pri ajih ia le aploh ksj vedo o nji?" 1'oalanka aa je Vf>ai!a kričeč jako blaaaa, da se je zlttalo po Vfej uliei. Arlna Prohorovna ji je zamalUa usta a vedno u-f in k ovito grolnjo, da jo aapro, ako bo krilala ali govorila okrog; aato jo je pobrisala proti domu. Rasume ee, da aa nadlegovali le tlelo juUo tudi njo kot babieo Mar je Ignatjsrns; toda isvS-deli so malo. Stvarno in hladnokrvno ie povedala vos. kar je sama videla Ia slišala pri Halovu, glade istorija, ki oe je bila zgodila, pa je izjavUe, de ne ve ia ae rizunu- ni^eaar. , l^hko al mislima, kak dlriakaj aa je vsdig-ali po nssstu. Nove "loterija", le spet umor! la sravaa le nekaj drugega! postajalo je eUtaa, i skriva med aa deloma poeradnaZapleteni dni ( drugače si vaaj jas aa morem razlagati: v zablodo ter jo prepričalo, da je bH zamomorivec -obenem morivec Satova. Popolnoma pa se oblaet vendar ni dala zmotiti. Besede "park" na pri- j mer, dasi tako nedoločno vrinjena v pismo, ni zvabila nikogar s prave sledi, kakor je upal Pjofcr Stepanotič. Policija jo hitela takoj v Skvorešni*, ka, na le zato, ker je bil tam edini park veega mesta in bližnje okoliee, marveč tudi v instinktivni alatnji, ker ao bili SkvorelnUd deloma očitno, v vae strakoto zadnjik fp* naj, da ao je Varvara Petrovna zgodaj zjutraj odpeljzla lovit Stepzna Trofimoviča, ne da bi vedela kaj o'dogodkih zadnje noči. Truplo zo nalli v rtynjaku še tinti večer; pripomoglo je nekaj zledl, med njimi umorjeneova čepice, katero ao aorivei v brezdznji lehkomizelnozti pozabili na kraju zločinz. Ogled ne licu mezta, zdravniška pfeiekava trupla in več podrobnosti, ki so jih opsrili Št odkrsja — vee to je vzbudilo zum, da je moral Kirilov vzekzko imeti toveriše. Tako se je izofeUčilz eksistenca Ustovo-KJfllovsksgs taj-aega društvs, ki je bilo V zvezi a proklamacijemi. Toda kdo bo bili tovarišil Tleti dan zo le ai za-ujelo Uvi duši, dz bi zumila koga izmed "naših". Dognali ao, da je bil Cirilov puščavnik in je živel toli samotno, da Klzkka stsnoval pri njem, kakor sam priansvs v pismu, ves ta laa razbojnik Fedj-ka, ki ao ga povsod Uko Uksli... Najbolj je pač morilo vsakogar, da v vsem tem lsbirintu dej. atev nI bilo najti ničeear oblega ln spajajolega 'Ej, gospod poslanec, ti se ne vozijo brezplačno. Mi vse U vožnje bilježimo, pa ko bo prišla carska ruska vlada, bomo dobili vse tc vožnje plačane!" "Za opremo vojaštva". Ministrski sVet, ki jfl zboroval S. t. m. je odobril vojnemu ministru kredit v znesku 40 milijonov kroa. Vojno ministrstvo je zahtevalo U kredit "zft 30,000 vojaških po-ptelj" in "za šivalne stroje", Vojnemu ministru dajo kolikor oče denarja na rsspolago, pri prosvetnem pa štedijo kar se da. Nečuvena zrzmota je to dejetvo, pri M odžt. anaKabetzkem jugoslovanskem naroda! Kakor je videti, bomo kmzlu prišli čez 6 miliard, katere je že dobilo vojno miniztrztvo za zvoje namene. Smrtna noarela. ' V nedeljo 8. 01, je utonil pri kopanju na Ble-u, Vladimir Kopač, eand. tehn« Ob Uj priliki se ie opazilo, da nimajo nobenihmevalnih priptav ri rokah. Umrli vizokoiolec je član "Svobode" ,In neumoren elavec, zlasti znan v Trstu. Kataetrofalna toča v ptujskem okraju. Ptujski okraj obišče go-ovo Vsako leto toča. Tako hudega ol)lzkz pz,I kakor zma ga ime dne 26. junija okoli petih po| poldne, ne pomni akoraj nibČe. Temni oblaki zo ze tozSlll fro ne-)u, nato pa ae ja uaula toča ka m iz ikafa Ur uničila domalega vse pridelke. Prizadete ao obči ns: Račje, Jani na Ap., Vur berg, Juriovei, JaneŠovcl,. Vinta rovci, Sv. Urban, Dezinci, Dolič, H. Lovrenc v Slovenskih goriezh, ilaponci, Žirovinal, Brebrovnik, mo t da aa v raanUi skriva med aamt dražba poiigaveev, rsvoHizienzrjev ia puatarjev na etrenla smrt, umor Stavrogiaova lana, Htavro* gin eem, požig, pl*e sa guvsmaarte^ rasdanoat , okrog Jalija Mthajlovne ... do v Izginjanju 9to-pano Tmfiuiuvi^a ao p« s.h hoirh ,„t.«i uE gaakii. Mnog«, mnogo a» le tali a Nikolaju Vao-volndovi^u 11 konea dneva aa je razvodja tudi toteelaatf Pjolra sir|ian«^n| U čudne, da ie a ttjom la najn ...] govorili. Pred flhpovtja hlfe jUiss vaa 4 pisma ja vaa pripravila r Talko ai je 0H*Uviti, v kaklne zaključke kak« ino miselno zmedo bi bilo nazadnje sabredlo naša občinstvi v svojem paničnem strahu, da ae ni ie drugi dan mahoma vse pojaenilo, aa kar gre hva- , la Ljaazlinu. t On ni sdrlal, tgodilo ao jo I njim, kar il slutil, h koncu le Pjotr Stepenovič sam. Pod T mestu. Tolkačeaku pa, ki ja dobro posnel dogodke, jo prlilo k večeru na aaz, pustiti vlogo, katero mo js bil poveril Pjotr 8tepaaovH pri I4aa*iaa .ia zamenjati mestno bivaližle a kmeti, a drago beaedo — popihati jo. Prav jo prerokoval Srkel o a jih vseh, da izgube pameti Hkrsti omenim, da je Liputia le tlelo do poldne iagiali ia amoloi posrečilo so mu jo aeka-ko, da je zvedele goepoeka o njegovem bega Ide drugi dan k vdora, ko je priBa poliatja k njega-vim domačim ter jih aalle vae zbegana valed očetove a dala »eli, Irprev jim je strah aapiral usts. Toda vrnimo ao h Ljamlinn. Kakor hitro ae ja sa-•atil umno — aeupaje Tolksčaaka.%e je h.i Mol fto preje vrnil doauv — ja stekel is hiša in avedel kzaala vae pelolaj#stvari. Tadi on ss je epaetil v beg. aaravnoal sa nmom, ne da bi kra-aii domov. AHaoč je bils tako temaa. njegov n J men Uko strelen la irudepola, da aa je nekaj alta dalje ekran proti dom« ter oeUI do jalre aa-klen joa v ovoji aobi. Menda o. ja k jutru pol,tu aH abiti. pa ee mu posr*4i|i». Toka sakleajsn ja o-stal lik do poldne j takrat ja mahoma vstal in — Sv. Miklavž in Keg. Skupnarttoda znaša mora^ p no 1100. voliloeV; voli Kp^olitve Še ni volilcev. Pripomniti moramo, da aa 1# volilci pripadajošr prole-teriatu pri volitvah najmanj agil-ni, d očim je OraŽmova atinja na vae tapplje delovala, da je spravila vaa avoje banke na ^olifiče kar se jfc tudi zgo-doblla del, tov. Oraž-,Jtadnja o ve ena. Pri Volit- redi. Znanf zo nam zlučaji, 4» zo rm ljudje, ki nizo imeli volilne rviee. Glasovali so aeveda, aa 0? ažmovo strajo, obstoječo ra kle-Ikalcev, "poboljšanih" soe. de- :aničevali dosedanjo ob^hniko u->rav0 v MosUh. OraŽmovo kliko in klerikalne zmaje..Približno f«3 volilcev, ; največ iz Zelene jpme, keterz naj ze od zedaj "Črna" mena je, ee je deloma zaradi. nevednosti, nezenimanja ali pa značilnega kranjzkegu^.ztrankarztva volitev vzdržalo in z Um pomaga-do zmafee Oražmovi struji. V Sarajevu so pričeir z obrav-nsvo proti komunističnem poslancu Djakoviču, ki ga obdolžujejo veleizdajstva, ker je člaft kot ko*, munistiene stranke/ prisostvoval kongresu moekovske interpaeio-mi. Hjakovi6 ss je prod sodiščem pritožil; da zo z njim p* ztopA zelo beztialno. Orizal je jo-lo VBelgradu, kjer je v glgv-■jobsegajffM 80 kub. metrov bilo itiznjenih 100 ljudi. Zrak je bil zadOiljiv vzled zmrdljivih petrolejk, bili Zo primorani piti lazt-no 'vodo/itd. Belgrajski detektiv MiU Biftek ga je imel navado to-lažili^ekoo: "Enkrat ai se nam zmuzal izpod-noža v. Zenici, sedaj pa ee nam ne bol nič več." Obrav- — - ^^^^^■BMbkojnik, m H|ppsfy na konopeel nam, da je ta ............ poaflhzben sa našo justico. iHH^nMn se je eastiJ lgletna Eme Cordarova, ki I H||MHcB«ni hiši. Pri 0H qju je nalezla spolno bolezen ja I ■»|hji|p|b v prostovoljnJlB Kdsj bo konee žrtev obstojei sistema. r/^T Min so obtožili ta m J ga polieijekegg šefa poneverjH BMitoi i8tiJM»vnega denarJT Kuga in iblera razsaja zel0 iBelgras vlada je. vpeljala v Gievgl mriMk* m > b° pustila in prei mejo. nžjmanj z to miljonov kron. Zakaj vera peša? Na W vprašanje nam odgovarjajo od nekod, da zato, ker zapelje 65 letni duhovnik dekle, ki jo ima v fcpnl-ŠČu do otrokovega rojztvz, se shaja nato še nadalje a njo, 'na prlž-nicl pa laže, da morz zaradi pre-gonjenja proč.'^? Zirovzki vrh. V nedeljo dne 25. junija js divjala pri nas silna ne-vibU, med katero je treščilo v go-epodsrsko poslopje \ posestniku FraneeU Justina v žirovskem vr hu. K ereči strela ni ulgala sloniš u P« alopje, tode sgodila se je Še huj-neareča. Strela je namreč ubi posestnlkovsga sina Frsuca. Večuven flranda). V Dalmaciji Strada ia umirz kmeteko prebi vglstvo radi poaiaajkanja liveža prav Uko kakor v Rusiji Na Hr važkem so nabrali za u reveže za kakih 25 milijonov dinarjev Mvil in denerje, ampak ta akcija je na (Dalje prihodnjič.) (fflUES m ARK Varfc Ckv MMMHI »»I hitra vožnja v jugoslavijo Aufiul 14 -h* jm SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV. i Vnsssika UaUa nmt aha ara|a Zim v Trst In 1 Potnik« ka ipnsim m* — _ isJt-maZrirzfiabt-..- IS^J/msliS C :m 04 Rim MproJ toa a» Trsta oli «olo rlak. ska as i 4 ____JSSO obralM Os min si ^^naBHu 19 State St, New York, nTT| ................................................ m 11 ; FRENCH LINE. imel Uko mdnMt, lukrteo BO aarni ustvanli. Vradnoet od valafn prizadaranjn -muniOo •,Tois-' jsass gaju vlo SKLENITE ^ pian bo nnrmieala aorazmarno g vašim« prizadevanji. * > * POtlUAMO ^^^M kaspar state BANK