rtMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0M0VINR AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 170 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 20TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zedinjenim državam se ni bati pomanjkanja živil Washington, D. C., 19. julija. Ameriškemu narodu se ni treba bati mkakega pomanjkanja živil šara* sedanje suše. Tako izjav- reauf G- Black' načelnik Bu" 1 ot Agricultural Economics, menta polJ'edelskega depart-Uovolljedelskih Pridelkov bo letos stvaZ 23 VSe potrebe prebival-bodo Jt' drŽaV< M0Ž11° Pa je' da trebšcj ateHm Pridelkom in Počile • m eene nekoliko posko-jaic 111 t0 sirovemu maslu, dine NrS'ru boljši sove-oak ' dru£i strani pa se pri-k ,Je znižanje cen krompirju, zara i.manjŠemu Pridelku iste£a at Suše> prašičem, slabše vr- govedini, bravini, perutnini ln volni, jeG!ede cene pšenice se pričaku-ko'r 3 0stala na isti višini ka-bila zadnja tri leta. Šnja lCaeo> 17. julija. Na tukaj-koruzna polja že dva tedna no l SOnce z neznosno vroči-virf' ®ne še ne pomnijo, na q Pa ni nobene olajšave. Cet t koruzi se je podražila za 4 Do So ^ušlju ter se prodaja dni Cent0v bušelj- Vsaj še dva ^ 111 Pričakovati nobene vre- mevnsk* olajšave. čet ,^rkansas City je vladala v j^j . nova rekordna vročina, 2»ašala 114 stopinj. ]0 h]dl'žavi Michigan je zavlada-8p ,a^neje vreme, zaradi česar Je , Pričelo manjšati število slučajev, katerih pa je žav; 2aznamovati 606 v dr-di V Minnesoti, kjer je zara-ivg finskega vala največ oseb smw ° živlJ'en.ie> znaša število loj Žrtev 753- V državi Illi" 323 S° našteli 4?9 žrtev, v Iowi 448'.v 0hio 316, v Wisconsinu 111 v Missouri 316. Kai dežja in nalivov ie bilo noisZaTVah Texas> Georgia, lili-SftIndiana, Kentucky, Mis-Un * Montana. Smrtna kosa V m J0se'?estni bolnici je preminula 1)0 do 6 ®alehar> roJena Lube, *°sti 7laČe Hočevar jeva, v sta-l620i p Stanovala je na ca j arkgrove Ave. Pokojni-fai-A la d°ma iz vasi Piševce, koder hel na Dolenjskem, od-1892 m prišla v Ameriko leta Tukaj zapušča hčer Ag-K 'ivi^06' Laušin in sina Fran-^ranj^iča, v Columbusu hčer ^ine S v Kansas City hčer Jose-v Rockwood, Pa. hčer 'ninu/v °Prog Frank ji je pre-Vršjj v 6 leta 1901. Pogreb se bo i« Ailgl torek zjutraj ob desetih nega st P. Svetkovega pogrebna Ui'lVOda' 478 E- 152nd st vghland park pokopališče. Pa nav, miru Počiva, preostalim iskreno sožalje. , v 3* poroke v Lorainu letnic nu sta praznovala 40- tda bodo imele ruske čete odprt in hiter dohod v osrčje Evrope, v slučaju, čo bi morala francosko-češko-ruska vojaška zveza zgrabiti za orožje. Projektirana železnica bo dvo-tirna. Z gradnjo bodo pričeli jeseni. S to železnico bodo prekrižani marsikateri računi, v prvi vrsti računi Hitlerja. To se je tudi takoj pokazalo, zakaj v Berlinu je zavladalo veliko vznemirjenje. Sodelovanje med Rusijo, češkoslovaško in Romunijo smatra nemška vlada za izzivanje in veliko nevarnost evropskega miru. Nameravana gradnja te železnice je odlična poteza češkoslovaške, odnosno Male antante. češkoslovaška je bila doslej od Nemčije silno ogrožena in napram njej brez vsake moči. Ru-ko letalstvo bi sicer v slučaju potrebe prav lahko preletelo Karpate ter pristalo na češkoslovaških letališčih, toda nikakor pa ne bi bilo mogoče dova-žati v deželo drugih potrebščin, ki jih je treba prevažati z vlaki, kakor tudi vojaške čete. Velike zasluge pri tem načrtu si je stekel tudi romunski minister zunanjih zadev, Titulescu, ki je povzročil, da je romunska vlada prenehala koketirati z Nemčijo. Zdaj je vsak dan pričakovati obvestila o vojaški zvezi med Rusijo in Romunijo, kakršna zveza že obstoja med Rusijo, Francijo in češkoslovaško. Take zveze so zdaj edina rešitev malih držav, ki stoje na potu nemške ekspanzije. Poraz Lige narodov od strani Italije, izjalo-vitev prizadevanja Locarno držav, da bi našle kako nadome stilo za locarnski pakt in italijanska odobritev nemške politi ke v Podonavju, Proračun Anglije za oborožitev v zrakur na kopnem in na morju London, 18. julija. — Angleška vlada je predložila nižji zbornici proračun za 887,000 funtov šterlingov, kateri denar se bo vporabil za plinske maske najnovejšega izuma, s katerimi bo opremila Anglija vse svoje prebivalstvo, že prejšnji proračun angleške vlade za armado, mornarico in letalstvo je dosegel naravnost bajno visoko vsoto 188 milijonov funtov šterlingov, katera vsota pa bo dosegla številko 200,000,000 funtov, preden poteče sedanje budžetno leto. Nove maske, ki jih zdaj izdelujejo angleške tovarne, ne bodo takoj dane publiki na razpolago, marveč bodo ostale v vladnih skladiščih, pripravljene za vsako trenutno potrebo. Skladišča za te maske se bodo nahajala po raznih centrih širom dežele. Pod-vzeti pa bodo potrebni koraki, da si bo prebivalstvo te maske pomerilo, preden jih bodo spravili v skladiščih. . Poleg tega je bila nižji zbornici predložena predloga, naj odcbri izdanje 100,000 funtov za dodatno in povečano angleško tajno službo. 2,930,000 pa se zahteva za pomoč angleškim kmetovalcem. Anglija se hoče resno pripraviti za vse slučaje, da je trenutki, kakršni so se pojavili v njenem zadnjem sporu z Italijo, nikoli več ne najdejo nepripravljene. —-o- Rev. Coughlin je prisilil Sweeneya, da je razgalil svojo dvoličnost. — Izkazalo se je, da stoji v vrstah zakletih Rooseveltovih sovražnikov. — Konec Sweeneyeve dvolične politike. Joseph Zabukovec umrl V nedeljo ob šestih zjutraj je po kratki" in mučni bolezni umrl Joseph Zabukovec, po domače Germ, stanujoč na 15634 Holmes Ave. Bil je star 51 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, sina Josepha, tri bratrance, tri sestrične in veliko, drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Ilova gora, fara Dobrepolje na! Dolenjskem, kjer zapušča štiri brate in tri sestre ter mnogo drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel pred 28 leti. Od leta 1911 do 1914 je bil zaposlen pri Jožetu želetu, kjer je veliko slovenskih ženinov in nevest odpeljal k poroki, kakor tudi zdaj že odraslih Slovencev in Slovenk h krstu in tudi na pokopališče. Takrat smo vozili še s konji in kočijami. Pokojni Jože je bil eden najboljših voznikov, kar smo jih imeli- Bil je ponosen na lepo in najboljšo opremo. Bil je tudi prepričan, da je biti član podpornih društev največja tolažba in podpora za vse slučaje. Bil je član treh društev, katere je kljub slabim časom vzdrževal. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Lunder Adamič št. 20 SSPZ, Macabees št. 1288, delničar Slovenskega doma na Holmes Ave., SND na St. CLair Ave. in SND v Maple Heights, O. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadeti družini pa izrekamo iskreno sožalje. Zaroka Mrs. Mary Turk iz 43. ceste naznanja zaroko svoje najmlajše hčerke Frances z Mr. Antonom Jaroszewskijem, 8301 Pulaski ave. Naše čestitke! Cleveland, O. — Prosluli kon-gresnik Sweeney, politični spletkar, ki neprestano ribari v kalnih vodah, je moral končno vendarle z barvo na dan. Mučen trenotek je doživel na Townsen-dovi konvenciji v Clevelandu, ko ga je Rev. Coughlin sredi svoje tirade proti Rooseveltu, poklical na oder in z ukazuj očim glasom dejal: "Martin Sweeney, vstanite in povejte, kje in kako stojite v vrstah demokratske stranke!" In kongresnik Sweeney je odgovoril : "Vem, da je tam (namreč v demokratski stranki), "double-crossing," Father, zato stojim z vami in z vašo Narodno Unijo za socialno pravico." Kakor se je zdelo, je bil Rev. Coughlinu ta ■odgovor nad vse zadovoljiv, v resnici pa je vse drugo ko to. Martin Sweeney ni črhnil niti besede o demokratski stranki, dasi je bil pozvan, naj to stori in se je to od njega tudi pričakovalo. V svojem napadu na predsednika Roosevelta, katerega je napadel Sweeney nedavno v poslanski zbornici v Washing-tonu, je koncem svojega govora previdno pripomnil: "Jaz govorim kot demokrat." Ali je morda Sweeney mislil na konvenciji reči, da ne namerava nič več govoriti kot demokrat? Sweeney je rekel Rev. Coughlinu : "Jaz stojim z vami z Narodne unijo za socialno pravico." On ni rekel: "Stojim z Lem-kejem in njegovo Union stranko." Torej, kje stoji? Ali z Lem-kejem in njegovo stranko? In če je tako, čemu se boji povedati to? čemu se potem izvija in guli okoli imena Lemke in okoli imena nove stranke? Ko je Rev. Coughlin dal s ploskanjem priznanje kongresniku Sweeneyju za njegov "jasen" odgovor (ki je vse drugo ko jasen), je Rev. Goughlin dejal: "Tako bi morali stati vsi kon-gresniki: za ali proti nam! In če ne bodo (namreč ž njimi), jih bomo izpljunili izj svojih ust. . . In v kolikor se tiče Narodne unije za socialno pravico, ne more noben kandidat, ki ga in-dorsira in odobri ta unija, delovati, podpirati ali voliti za velikega "lažnivca in prevaranta — Franklin Double-crosser Roosevelta !" Tako je torej govoril Rev. C. Coughlin, in mu je dati priznanje, da je bil jasen do skrajnosti in' da zdaj ni nobenih dvomov več. če je torej Sweeney odobren od Rev. Coughlina, ne more stati za Rooseveltom niti ne za njegovim gibanjem. In vendar je bil Sweeney v svoji dvoličnosti' tako nesramno dr zen, da se je vse do zadnjega izdajal za Rooseveltovega prijatelja in šaril s "Friends of Roosevelt" klubi po deželi, ko je lovil glasove lojalnih in poštenih, toda naivnih demokratov. Zdaj pa je bil končno prisiljen priti z barvo na dan in pokazati, kje stoji: v vrstah najbolj zagrizenih sovražnikov velikega predsednika Roosevelta, ki so se zvezali z rovarskimi silami dežele, da uničijo Roosevelta in njegovo modro, veliko in človekoljubno delo za povratek nekdanje pro-speritete. Dobro bi bilo-, da iskreni in lojalni demokratje tega ne pozabijo! o---— Zaključek dr. Townsen-dove konvencije v Clevelandu Cleveland, O. — Townsendova konvencija je bila končana v soboto. Ob koncu konvencije je dr. Townsend pokazal skrb, ko je izrazil svojim pristašem in delegatom bojazen, da utegne kdo, ki ima močno osebnost, zrušiti njegov pokret za starostno pen-zijo. Rekel je tudi, da če bi bil ta pokret uničen, da bi bili delegat je za to odgovorni. Sedem demokratskih delegatov je izjavilo, da bodo sicer delovali za Townsendov pokret starostne penzije, toda izven pokre-ta bodo podpirali in delovali za zopetno izvolitev predsednika Roosevelta. Gomer Smith, demokrat iz Oklahome, ki se je tako ognjevito potegnil za predsednika Roosevelta, je izjavil, da je bil dr. Townsend zapeljan po dveh ljudeh, in sicer po nekem radio pridigarju in po Rev. Smithu. Ko je govoril kongresnik Lemke, ni dobil one ovacije, kot bi jo bilo pričakovati, če bi bfli dr. Townsendovi pristaši pripravljeni voliti zanj kot za kandidata nove union stranke. Na konvenciji je govoril tudi Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, katerega pa so navzoči izvižgavali. Thomas je povedal delegaciji bridko resnico, da je Townsendova starostna pokojnina ekonomsko nemogoča, zato so ga izvižgali. RELIFNApilDLOGA ZOPET V SENATU Columbus, O. — Tu je bil imenovan nov' konferenčni odbor, ki bo skušal izravnati diference med dvema fakcijama legislature, da se zedinita glede stalne relifne predloge, ki je bila pretolkli teden zavržena od poslanske zbornice. Ko je bil imenovan novi konferenčni odbor, je bila vložena roVa relifna predloga. — Da odpomore relifni krizi, ki je sedaj nastopila, je governer Da-vey obljubil, da bo vprašal v pondeljek (danes) State Emergency Board za posojilo $55,-000, s katerim denarjem se bo plačalo v Cuyahoga okraju za nedeljo in pondeljek živila onih, ki so na relifu. Emergency Board je že posodil Cuyahoga okraju v to svrho $100,000. Poslanska zbornica se bo zopet sestala danes zvečer, to pa le v slučaju, če bo konferenčni odbor dosegel do tega časa kak zadovoljiv sporazum. — Kakor smo že pojasnili v listu, so prvo tozadevno predlogo porazili poslanci s podeželja, ki hočejo imeti za svoje farmske okraje prav tako relif kakor mesta, pa če istega potrebujejo ali ne. •-o- Seja unije za soc. pravico Slovenski oddelek unije za socialno pravico št. 105, ima danes večer sejo na vrtu Mr. in Mrs. Unetich, 16412 Arcade ave. Začetek ob 7:30 zvečer. Enake seje se bodo vršile vsak pondeljek večer na istem prostoru do konvencije. članstvo naj pride, da dobi svoje članske karte. Za okrepčila bo preskrbljeno. Vstopnice za razstavo Pri članih Progresivne trgovske zveze se dobe vstopnice za jezersko razstavo po 50c, ki drugače stanejo 75c. Okoristite se ž njimi. Anglija se ne bo poslej več zanašala na druge London. — Novi mornariški minister Anglije, Sir Samuel Hoare, je imel pred Royal Empire Society govor, o katerem je brez ovinkov govoril o položaju angleške mornarice. Med drugim je dejal: "Kadar bodo angleška vojska, angleška avijatika in angleška mornarica dovolj močna in nas dogodki še niso prehiteli, potem se ne bo treba bati nove svetovne vojne. Nobena država ne želi, da bi prišlo do eksplozije, a vsi vemo, da je treba le male iskrice, pa bo izbruhnil uničevalni požar. Da pa do tega nikoli ne pride, je potrebno, da so velesile, med njimi tudi Anglija, tako močne, da uveljavijo z vso energijo interese miru. "Anglija je zdaj odločena, da si zgradi tako brodovje na morju in v zraku, da bo spet postala največja in tudi najmočnejša velesila, ki bo v službi svetovnega miru. Anglija mora s svojim brodovjem zopet zavladati nad svetom. Odkar je njena nadvlada nehala, je izginil ves strah in vojne nevarnosti se množijo, če bi recimo, Anglija imela še enkrat tako močno brodovje v Sredozemskem morju kot ga je imela, sem prepričan, da bi abesin-ski dogodki šli popolnoma drugo pot kakor pa so dejansko šli. "Iz abesinske vojne moremo zdaj potegniti dva jasna zaključka: Prvič, načelo skupne varnosti in skupne obrambe miru je lepa stvar, a je brez vsakega pomena, ako ne obstojajo istočasno tudi mogočna vojaška sredstva, ki lahko mirovno voljo brezobzirno uveljavijo proti kršiteljem. V abesinskem sporu smo imeli to voljo, toda nismo imeli vojaških sredsfev, da bi volji pomagali do zmage. 2. Načelo skupne varnostne obrambe je dobro, toda potrebno je, da so vsi narodi trdno odločeni, da uporabijo takoj vse svoje voja ške sile, da ukrote onega, ki hoče motiti mir. Tudi tega v abesinskem sporu ni bilo. Zato bomo poslej skrbeli, da se nam v podobnem slučaju ne bo treba več zanašati na druge, kadar bo treba braniti naš mir in tudi mir ostalega sveta." --o- Proslava društva sv. Jožefa Slavnost društva sv. Jožefa se je zavrstila v najlepšem redu. Pogled na skupine, ki so korakale v povorki, je bil nad vse pester in krasen. Po sv. maši se je vršil v Slovenskem domu obed, po obedu pa lep družaben piknik na Pintar-jevih farmah, na katerem je bilo obilo zabave. Kakor vse prireditve in proslave dopoldne, tako so se tudi piknika udeležili glavni uradniki K. S. K. Jed-note. Umrla Antonia Sershen Poročali smo že, da je umrla Mrs. Antonia Sershen, rojena Tratar. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Na pogreb je dospela iz New Yorka družina Frank Felicijan; Mrs. Felici-jan je namreč sestra pok. Mr. Sershen. Poleg Mrs. Felicijan zapušča brata Antona Tratar, v stari domovini pa enega brata in tri sestre. Bolna je bila pet let. Ob smrti je bila stara 61 let Soprog ji je umrl leta 1934. 16 let so imeli hotel na 152. cesti v bližini Holmes Ave. Leta 1930 so ga prodali radi bolezni v družini. Mrs. Sershen je bila roje na v Mokronogu na Dolenjskem in je prišla v Ameriko v letu 1902. Z možem sta imela tudi salun v Newburgu na 81. cesti. Ranjka je bila članica društva sv. Lovrenca KSKJ in društva Zvon. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje. Dve važni seji Nocoj, v pondeljek, se vrši direktorska seja Slovenske za družne zveze, in sicer ob 7:30 zvečer, jutri, v torek, pa seja ženskega odseka Slovenske zadružne zveze v uradu tajnika * 78-letni Joseph West iz Cin-cinnatija je v spanju hodil in padel skozi okno drugega nadstropja. John Petkovšek umrl Po kratki in mučni bolezni je preminul v Lake County bolnici v Painesville dobro poznani John Petkovšek, star 58 let, stanujoč na svoji farmi, route 86 v Painesville. Prejšnja leta je družina živela v okolici St. Clair Ave. in Addison Rd., zadnjih 14 let, pa na farmi, kamor je za'ha-l'alo mnogo prijateljev na oddih in zabavo. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in devet otrok in sicer na domu Adolpha, An-drewa, Rose, Helen in Shirley-Mae, v Clevelandu pa Jennie, Franka, Johna in Josephine, omož. Stadler, brata Lawrenca ter več sorodnikov. Doma je bil iz Unca pri Rakeku na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 38 let. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Seja Slavčkov Redna mesečna seja Slavčkov se vrši v torek ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Podani bodo šestmesečni računi. Davey s Townsendom V nedeljo je imel governer Davey z dr. Townsendom daljši privatni razgovor. Razgovor nima političnega pomena. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Frank Benedikt, 1212 E. 167th St. so 13. julija vile rojenice prinesle zato hčerko. Mati in dete sta zdrava. Dekliško ime mlade mamice je bilo Sernel. Naše čestitke. Na obisku Miss Frances Mohar se nahaja na obisku pri družini Anton Stih, 836 E. 155th St. Dospela je iz Ppeblo, Colo. Tukaj bo ostala nekaj tednov na počitnicah. Kongresman Sweeney je moral z barvo na dan AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20TH, 1936 i t AMERIŠKA DOMOVINA 1 J AMERICAN ROMI — SLOVENIAN DAHTT N«WSPA?J1 81X1 BI CJlalr A v«. 01«T<6l»nd. Ohio PubHabed dally exctpt Buruteyi »ud Holiday« "Roughing it" NAROČNIKA: Tj* Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po Doitl, celo leto 17.00 :&a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofttl, pol leta 13 60 ■5a Cleveland, po raznafialclh: celo leto, »5.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 8 cent« SUBSCRIPTION RATES: C. 6. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, bj mall, $7.00 per year. S. and Canada $>.00 tor e month«; Cleveland, by mall, $3.50 for $ month«. Cleveland and Euclid by carrier*, $B.S0 per year, $1.00 for t month«. Single coplea I centa. European ■ubacrlptlon, $8.00 per year. JAKES DMBEVEC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publisher« Entered an second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March id, 1879. No. 170, Mon., July 20, 1936 Diplomatski poraz Anglije V Afriki so ostale tri neodvisne države: Egipt, Liberija in Abesinija. Abesinija je imela prav tako možnost, da se ohrani in utrdi, kakor Liberija, ki se čedalje bolj otresa va-ruštva Zedinjenih držav, in Egipt, ki se počasi, toda gotovo izvija iz oprijema Velike Britanije. Zato je bilo treba abe-sjnsjcp cesarstvo, ki je predstavljalo kup z najbrezobzirnejšo silo wele v zadnjih stoletjih podjarmljenih plemen, modernizirati. Tega pa Haile Selassie, ki je bil sicer zelo premeten, toda ne dalekoviden državnik, ni umel, dasi mu je veliko nasprotstvo med gospodarskimi interesi evropskih velesil v njegovem cesarstvu dajalo možnost, da se ž njimi okoristi v prid politične neodvisnosti lastne države, če bi namreč istočasno znal svojim narodom dati novo politično in socialno ureditev ter kulturo. Toda Haile Selassie, ki je bil prav za prav nezakoniti uzurpator, je samo z brezobzirnim absolutizmom krotil sebi nevarne fevdalne poglavarje ali rase, fevdalizma samega pa se ni doteknil, tako da je bil odpor proti tujemu osvajalcu zelo oslabljen po neverjetno zaostalih socialnih razmerah, v katerih je velika večina prebivalcev v državi, kjer bi se ob pravem notranjem miru cedila med in mleko, predstavljala maso sužnjev. Cesar je dohodke plemenskih samodržcev zelo prikrajšal, pri tem pa je bogatil sam sebe in svojo dedno posest, dočim se je ljudstvo nezaslišano izrabljalo in je pripisati le tisočletni pripadnosti na nacionalno tradicijo, če je osvajalec naletel na junaški, a žal, neuspešen odpor posameznih poglavarjev in plemen ter vojskovodij, ki so razpolagali z nezadostnimi in po večini, popolnoma primitivnimi sredstvi obrambe. Seveda je treba priznati, da je učinkovitost posvetovanj, opominov in ukrepov Zveze narodov bila že vnaprej podobno kakor v kitajsko-japonskem sporu, v katerem je Zveza narodov istotako nečastno podlegla, bistveno podmi-nirana po nasprotnem stališču Francije in Anglije, kateremu sporu se ima Italija v znatnem delu zahvaliti za svoj uspeh. Francija se zasedbi Abesinije ni ustavljala, ker je le v njenem interesu, če se osvajalne težnje Italije, ki so doslej ogrožale francoske postojanke na Sredozemskem morju, vežejo na abesinsko zemljo in okrenejo od obal, kjer so prizadeti interesi Velike Britanije. Komur ni politika nič drugega, kakor zasledovanje in varstvo lastnih koristi, pa naj drugi trpijo škodo ali ne, bo stališče Francije takoj razumel. Manj razumljivo je obnašanje Velike Britanije, o kateri so do zadnjega menili, da je njeno omahovanje, zavlačevanje in načeloma nepopustljivo, dejansko pa zelo protislovno in v odločnih trenotkih nerazumljivo ter včasih naravnost pasivno zadržanje bilo preračunano in smotreno. Zdaj pai prevladuje povsem drugo mnenje, da namreč Velika Britanija pogreša danes na svojem krmilu tiste močne, odločne in pred nobenim ozirom ne ustavljajoče se roke, ki vodi danes usodo Italije, ako morda Velika Britanija ne bo zastavila svojega velikega vpliva in moči, ki je za danes le ogrožena, zdaj ali pa v bližnji bodočnosti, ko bo položaj nekoliko ugodnejši. Tega ni mogoče vedeti, zaenkrat pa bodo plačali račun diplomatske politike, ki je omogočila Italiji ta,co nepričakovano velik in nagel uspeh, tisti, ki so bili potegnjeni v sankcijsko politiko. Ker se pred resnico ne sme zapirati oči, je treba končno še priznati, da je tudi vojaški uspeh Italije velik. Organizacija abesinske ekspedicije, kjer je k uspehu pripomoglo tudi v veliki meri prenašanje ogromnih težav, je bila sijajna. Razgibati, petintrideset divizij, spraviti v akcijo potrebno moralno razpoloženje civilnega prebivalstva in vojaštva, vojno ozemlje preprosti s komunikacijami tako rekoč v utripu,očesa ter ustvariti omrežje najmodernejših prevoznih sredstev, obenem z vojskovanjem opraviti v ozadju civili-zatorično tehnično delo največjega obsega, to je, kar mora vsak resnicoljuben človek priznati, uprav orjaško delo, ki so ga mnogi od začetka smatrali za bluf ali za blaznost, pa se je vendar izkazalo kot zamisel in izvedba moža, ki ve, kaj hoče, ki je postavil vse na kocko, ne da bi se mu mogla očitati ena sama neprevidnost, nesmotrenost in slepota. Resnici na ljubo je treba dalje priznati, da je Mussolini pri tem pokazal neverjeten pogum, da je kljuboval vsem težavam, pred vsem pa odporu najmočnejšega imperija sveta, pred katerim se ni niti za hip ustrašil. Svojo namero je izvedel pred nosom nasprotnika, njegovi transporti so vozili sredi mogočnega angleškega vojnega brodovja čete in potrebščine v Afriko. To so dejstva, pred katerimi danes ni mogoče zapirati oči. . . -o- Mati peterih otrok obešena v Angliji Exeter, Anglija, 18. julija. — Tukaj so obesili Mrs. Charlotte Bryant, mater petih otrok, ki je zastrupila svojega moža. Obesili so jo v zgodnjih jutranjih urah, da se tako izognejo demonstracijam, ki so postale splošne ob priliki justifikacij na Angleškem. (Copyright by Mark Twain, piše Madison.) Nesmrtni ameriški pisatelj in humorist, Mark Twain, je napisal poleg drugih izbranih del, tud dve knjgi, katerima je dal naslov "Roughing it." V teh knjigah opisuje svoje potovanje v zapadne države v onih letih, ko je bilo potovanje na mulcih in konjih združeno z največjimi težavami. Vlaki so sicer tedaj že vozili, toda takozvani pionirji so še vedno vozili z vo-lmi svoje ogromne vozove in se naseljevali na za-padu . Tudi mladi Mark Twain je bil obseden od ideje, da mora na zapad, in sicer v državo Ne-vado, kjer .je mislil, da bo nakopal zlata, da bo ž njim pokril mesto New York. V resnici ga je pa gnala tja ideja, da vidi nekaj novega, da se seznani s primitivnimi ljudmi, da opazuje njih običaje in da je navzoč, ko se gradi Amerika iz divjine v civilizacijo. Vse to je tako temeljito, obenem pa šegavo in resnično opisal, da smatrajo še danes obe njegovi knjigi pod naslovom "Roughing it" kot mojstersko delo ameriške pionirske literature. To naj bo uvod mojim par dopisom, katere bom napisal za "Ameriško Domovino" iz Geneve, kjer se nahajam te dni na počitnicah. Bodi daleč od mene, da bi prišel vsaj blizu slovitemu Mark Twainu glede njegovih idej, izrazov in originalnega humorizma, katerega do danes ni dosegel še noben ameriški pisatelj! Ampak par tednov prej, predno sem odpotoval na počitnice, sem bral ponovno (že četrtič) njegovi dve knjigi "Roughing it," in mi je tako ugajalo, da sem sklenil ponarediti njegov naslov in podati pod tem,.naslovom nekaj skic z našega življenja na farmah. Prestaviti na slovensko "Roughing it" je skoro nemogoče. Najbližje bi zadeli pravi pomen tega naslov, če bi rekli: 'kako ga lomimo," ali pa "kako se utrjujemo v delo," in zopet "kako prenašamo težka in naporna dela pionirjev." Mogoče bo prijatelj dr. Frank J. Kern imel kakšen boljši izraz, pa naj bo kakor hoče, napisal bom, kaj sem doživel v prvih petih dnevih počitnic na farmi, ki spada pod vas Cork, pod občino Harpersfield v bližini mesta Geneva, Ohio, kar vse skupaj spada pod Ashtabula okraj, ki se nahaja v Zedinjenih državah ameriških. Pretekli petek, ko sem dospel na Gramčeve farme, sem že tam dobil Eddie Simmsa, našega slovenskega rokoborca, ki se mudi na oddihu in traini-ranju na farmah. In seveda je bila ž njim tudi Roška, prijazna njegova boljša (?) polovica. Vprašaj sem stavil iz vzroka, ker dvomim, da Eddie ne bi zmagal Rozike, če bi šlo za res. Torej v slučaju Eddita in njegove žene, ne moremo glede žene govoriti o boljši polovici, kajti oba sta enako prijazna, vljudna, delovna, po-strežljiva, samo Eddie mislim, da je bolj močan kot Roška. Prvi večer, kot se spodobi seveda na počitnicah, smo se ga od samega veselja nažehta-li! Prav nič me ni sram to povedati, kajti vsi cenjeni čitate-lji, ki bodo' brali te vrstice, so bili od prvega do zadnjega že nažehtani večkrat v življenju. Par kapelj preveč nikomur nti škoduje, samo če si pri tem ohranite razum in rabite pamet, kar smo tudi vsi od našega gospodarja pa do najmlajšega sina Johnita tudi storili. Naj še priznam ta greh, da sem prvi večer počitnic ob zvokih Simmsove harmonike postal ta-k vesel, da sem pograbil domačega psa Jeckita in sem plesal ž njim eno polko. Za valček pa psa nisem mogel pregovoriti, da bi me spremljal. Pa sem prijel mačko, ki se bolj zasto-pi na valcerje kot polke. In žalostno priznam, da zna mačka bolj plesati kot jaz, kajti par-krat me je pošteno okrampala po parkljih, ker nisem naredil pravega koraka, a Jackie se je pa potuljeno smejal v bližini. Hu, al' je bilo vroče! Vi, prijatelji v Clevelandu, imate pravi paradiž. Ko dobim zjutraj elevelandski Plain Dealer in vidim, da ste imeli preko dneva samo 94 stopinj vročine, ste lahko hvaležni, da niste na počitnicah na farmah. Naš boss Jože Grame gre vsake pol ure pogledat na toplemer, da re-porta, kako je vroče. Enkrat reče, da je 102, enkrat 104, in enkrat (ko je skrivej zakuril pod toplomerom) je pa naznanil s prepadenim obrazom, da toplomer kaže 125! Ker pa takih toplomerjev ne delajo na svetu, ki bi za nas zemljane kazali 125 stopinj vročine, sem pa šel v Gramčevo klet in prinesel kos ledu in ga postavil na toplomer, živo srebro se je kar sesulo navzdol in kazalo— 40 stopinj! "Jože, poglej, kako je hladno pri nas!" sem za-klical bossu Jožetu, ki je res prišel, da pogleda na toplomer. Ko je videl Jože, da kaže uradna statistika 40 stopinj, je slovesno izjavil, da je toplomer znorel, obrisal si je trikrat s frančiškaj narsko ruto obraz, od katere so tekle gorke srage, in šel je v kevder, kamor ga je zveste- spremljal pes Jackie, ki se sicer ne hodi v klet hladit, pač pa vohat salamo, katero imamo tam spravljeno, da dočakamo Tineta Kosrnacha iz Girarda, nakar se bo začel cirkus. Ampak nekaj pa ■ imamo prednosti na farmah, kakor-šne ne dobite v Clevelandu. Vsak, ki prihaja iz Clevelan-da — in gostov imamo vsak dan dovolj — namreč hodijo vohat naš pelinovec, rožmarin in pivo, kakor voha Jackie salamo — vsi Clevelandčani (jaz sem te tedne farmar) torej vsi C 1 e v e landčani pripovedujejo, da je tam tudi zvečer in ponoči nezhdsno vroče, tako da ni "moč s^'it." Pri nas je pa ravno narobe ! Po dnevu zijamo ko vrane, a proti večeru, od sedme ure naprej, se pa shladi in noči so tako hladne, da sem že parkrat moral bežati z ležišča na travi pred hišo v svojo sobo in se odeti s tremi blanketi, da nisem zmrznil- In če ne verjamete, pa- pridite sem in se prepričajte. Samo več vas ni treba priti kot nekako 200, ker za več ni prostora pred našim hotelom na travi. Dan po prihodu na farme, v soboto 11. julija, sem vprašal gospodarja Gramca, da mi od-kaže kakšno delo, sicer bom od same lenobe umrl in mrtev ne želim vrniti se k uredništvu "Ameriške Domovine." Mr. Grame mi je svetoval, naj vprašam za nasvet kontraktorja Eddie Simmsa. Aha, sem si mislil, da me bo salaminsko premlatil kot izkušen rokoborec. 'Joe!" sem dejal, "gmah! S Simmsom se jaz ne bom metal. Mogoče bi ga sicer premagal, toda kaj bi potem rekla Roška, njegova ženica, ki je tudi precej junaške sorte!" Na pomoč je prišla Mrs. Mary Grame pa njen oča. Oče Mrs. Gramčeve so obljubili, da prevzamejo karpentarsko delo, če jaz prevzamem barvarsko. Takisto pa ja, sem rekel. Zjutraj v soboto sva šla z Gram-cem v Genevo, kjer sva kupila tri galonc barve, lepo graha-sto-zelene, in ko sva prišla čez eno uf\o nazaj, so oče Mrs. Gramčeve že scimprali skupaj sedem klopi. Poleg tega so domači otroci nanesili skupaj še tri mize, sedem stolov, dve prukci, in eno mizo, ki je zelo primerna za marjaš. Tako smo dobili dovolj materiala za barvanje. Načrt smo naredili tako: v soboto se kupi barva, toda barvati ne smemo, j ker sicer se nedeljski gostje iz Clevelanda ne bi imeli kam vsesti. V nedeljo je dan počitka. V pondeljek se počiva iz vzroka, ker je bil dan prej nedelja, v torek se pregleda, če smo pravo barvo kupili, v sredo jo začnemo mešati, v četrtek pregledamo koliko je dela, v petek bo šel dež, v soboto se ne sme delati, ker pridejo v nedeljo gostje iz Clevelanda in ne bi imeli kam sesti, itd., od ene sob'ote do druge! Ampak naš kontraktor Eddie Simms ni bil zadovoljen s tem načrtom. "Delat ali pa fajtat!" je zaukazal Simms. In kdo bi se mu postavil nasproti? Toliko sem ga še naprosil, da naj mi izposluje iz Clevelanda kako pomoč, kajti pobarvati 15 ogromnih miz, 27 stolov, 16 klopi, dva porča, jablane, fence okoli farme in vse drugo, je bilo za mene nekoliko preveč. Eddie .je torej privolil, da smo poklicali starega znanca Gramčeve farme "Hot-Doga" in Modicevega Mixa. V soboto večer sta šla na pot s Ford ma-šino, ki je bila narejeva v De-troitu leta 1909, in v nedeljo zvečer ob polnoči sta prišla srečno k nam na farme. Spotoma sta sicer polomila tri kolesa, toda ker sta imela štiri v rezervi, jima je še eden pre-ostajal, ko sta zavozila na naše dvorišče. Kaj sta delala pri nas, o tem bo pisano v drugem j poglavju, samo toliko naj še i j omenim, da sta krivi Karolin-1' ca Modiceva in Olga Belajeva, da nista prišla Hotdog in Mix prej k nam. Kot mi je pravil Hotdog se je preteklo soboto dvakrat napil, ko je- čakal, kdaj ga bo Mix Modic peljal na farme. Karlinca je namreč vzela Ford in se vozila ves dan ž njim okoli, in zvečer, ko je bil brez sape, ga je izročila Mixu, da potegne Iiotdoga na farme, kot smo se po kontrak-tu zmenili. šur, če bi jaz barval, bi bilo še danes vse nekako tako kot prvi dan. Ampak dobil sem poniagače. Boss Grame je na-barval pol inče klopi, jaz pol inče, Hotdog tretjo inčo, Mix četrto, oče Omerza peto inčo, potem je pa prišel še Joey, Eddie (pa ne Simms), ta je samo za kontraktorja, potem pa Johnnie, in še sosedova Lena je enkrat stopila z nogo v pen-to kar je dalo precej značajen odtis na stari klopi, kamor je pozneje stopila. Sicer pa ne mislim žaliti s tem Miss Lene, ki je stasito, ' . Jasko dekle, katere bi bil sam Martin Krpan vesel, če bi živela v petnajstem stoletju. Prinesla in vtihotapila bi Martinu več soli, kot jo je mogla kdaj prenesti Martin Krpanova kobila. Je to zdravo, naravno, pošteno dekle, in kdor jo bo dobil, bo imel dovolj opravka do konca zdravih dni. (Pride še kadar bom imel čas). --0- ODKOD IME ŠTAJERSKA Ko so Nemci po zmagi nad Madžari sredi 10. stoletja, zopet zavladali slovenski zemlji, so okrog stare slovenske Karatani-je uredili več mejnih krajin v varstvo pred ponovnimi madžarskimi navali. Ena od teh je bila tako zvana Karantanska krajina ob srednji Muri in njenih pritokih do Kozjaka in Radgone na jugu. Ko je sredi 11. stoletja dobil to krajino v oblast neki Otakar iz Traungana v se-:danji Gornji Avstriji, ki je imel , tudi grad Steyer ob Aniži, se je i začela njegova krajina ali marka | imenovati "Steyermark," to je | štajerska marka ali kratko šta- ! jerska. * Vtisi z razstave Cleveland, O. — Lep vtis sem dobil, prav za prav najlepši vtis, na cesti svetovnih narodov, človek se tukaj kar ne more nagle-dati raznih zanimivosti. Seveda k sebi me je najprej povlekla naša slovenska gostilna Ljubljana, iz katere so prijetno doneli glasovi slovenske harmonike, ubrano petje in naša govorica. Tukaj dobite jako točno postrežbo, za kar gre vsa čast manager ju g. Rožancu in osob-ju. Potem me je zanimala tudi farma, ki je na razstavi. Tukaj sem videl vse orodje na gumna-stih kolesih. Samo krava ni imela gumnastih čevljev ali copat. Torej tukaj je pogrešek. Velika udobnost, posebno za pečlarje, je tukaj hiša z vso hišno opravo. Ni vam treba drugega, kot da poveste svoj naslov, pa vam jo pripeljejo na dom. Vsaj tako sem jih razumel. Pozabil sem pa vprašati kdo bo plačal. No, to je pa njih briga. Kolonija nagcev me je malo potegnila. Malo prehitro sem plačal vstopnino, ki je niso hoteli dati nazaj. Naša kuharica v ljubljanski gostilni je, kot sem slišal, nekje zahtevala po predstavi vstopnino nazaj, pa ne vem, če jo je dobila ali ne. To je dokaz, da se mi Slovenci ne damo vleči za nos. Ogledal sem si tudi mojo poklicno industrijo, fondro. Tukaj sem videl samo starokopitno orodje, ki ni danes več v modi za modlarje. Če vas bole stope, se lahko po-služite dvokolesnih vozičkov (koret). Sploh je tukaj toliko lepega in zanimivega, da si lah-| ko napasete oči do sitega. Glede te naše elevelandske razstave rečeni tole: kdor je bil že tam, ta bo zopet šel, ker v enem dnevu se ne more ogledati niti ene desetine. Joe Pograjc. vsak ocl svoje hiše kurivo (dekleta dračje, fantje drva), pri-žgo kres z blagoslovljeno svečo, zapojo pesem o Janezu Krstni-ku, navrh pa tudi kakšne poskočne pesmi in gledajo v plamen. Če plamen šviga visoko, bo dobra letina (seveda skrbe, da je plamen zmerom visoko!). Ko plamen pojame, se začne iskanje usode (čudno je, da na* rod še vedno veruje v resničnost takih stvari in še bolj čudno je> da se skoraj zmerom tako zgodi, kot napove žerjavica). Fantje in dekleta skačejo čez žareče gorišče. Gorje, če se noga dotakne goreče vejice, iskre a'1 žerjavice! Fant bo izgubil dekleta, dekle se ne bo poročilo. In ko ogenj ugasne, polože čez tleči pepel praprot v obliki križa, zapojo še enkrat in gredo spat — vsak s svojimi sanjam' in načrti. -o- Narodni običaji ob kresovanju Marsikateri narodni običaj je že izginil pod razvojem civilizacije. Kje so tisti lepi božični večeri ko so se shajala dekleta in v raztopljenem svincu iskala svojo usodo, kje proslave rob-kanja, jeseni in poljedelstva! Narod se shaja v prosvetnih domovih — preprosta idiličnost se umika organiziranemu delovanju. Vendar pa so nekatere navade, posebno tiste, ki so povezane z narodovo religioznostjo, ostale in bodo ostale tudi vnaprej, ker jih prosvetna društva goje in ohranjujejo. Tako lepa, za naš narod posebno izrazita navada, je kresovanje. Marsikdo bi mislil, da je v kresovanju glavna stv^r — kres. Toda to ni res. Ob kresnem ognju, katerega zublji pomenijo plamen nastajajoče rasti sadov in daritev za blagoslov, narod na deželi ohranjuje ob godu Janeza Krst-nika mncgo prelepih običajev. Popoldne gredo fantje v lazove in naberejo praprot, dekleta pa v polje, trgat kresnice. Cele šope prineso domov ter jih izroče očetu in materi, ki gresta najprej v hlev in razmečeta praprot in kresnice po tleh, pod živino in jasli, nato posteljeta dvor, pod in skedenj, ko se pa zvečeri, okrasita vežo in hišo. Pod žleb obesita šopke, nazadnje pa natakneta najlepše vejice v okna— kajti Janez Krstnik pride zvečer po angelskem češčenju in blagoslovi dom in repe. Ko se zgosti tema, je družina, razen odraščenih fantov in deklet, zbrana v hiši. Oče pripoveduje bajke o čaru praprotne-ga semena in legende o sv. Janezu. Fantje in dekleta se zbero na naibližiem hribu, znosijo Zioncheck vesel, da n1 pripotoval v kletki Seattle, Wash., 18. julija. Marion Zioncheck, nori kongres-nik iz Washingtona, je povedal svojim volivcem, kateri so SA poslali v kongres, da se mu z^' prav tako, kakcr da bi bil kak? razstavno čudo komedijantov i" da je vesel, da je prišel domov po svojih lastnih nogah in da S* niso pripeljali v železni kletk' ali v prisilnem jopiču. Če verjamete al' pa itf Fantje marjašarji, če bi rac'' zaslužili hitro kak groš, se pelj1' te na Gramčevo farmo v Genev«; Tam boste dobili dva človeka, ^ prežita na marjaš,arske žrtve,'1::1 sta strašno "izi" za obrat. ^ ju obigram z eno roko, pa ž", nimam časa, da bi šel tje in nekaj prislužil za pijačo, in pijačo nesite seboj. Se reče' saj če boste prišli prazni K* vam bosta že postregla s pijac0! toda z iskreno pripombo: !lll) vam na duši zgori. Leo Kusl)' lan gre tje vsako sredo in P'Jj potem ves teden iz čistega dob1 t čka. Torej je to še lažje de'1 kot pri WPA. Torej ta marjašarska reltf1,5 administracij a vas čaka1,11 Gramčevi farmi. Poslužite s{| lepe prilike, fantje! ■ A j Lojze piše, da sta šla z Gra'1 com iskat tisti potok, kjer JI utonila neka harmonika, pa " | nista našla. Kakopak in mel1' da ja! Ampak, ljudje božji, HlC ni verjemite, da nista iskala f\ toka na Clay rd., ampak P I Jacku v Genevi. Pa tudi nis f iskala vode (koliko r ju jaz P j znam), ampak druge sorte čo, ki sicer teče ko voda, an# ima ves drugi uspeh in zasiti'" nje. In potem ni čudno, da sta mogla najti tistega gra^j Saj je še čudno, da sta našla ^ mov. A Gramčevi mami v pojasnil" opravičilo. Veste, kaj ne, sem obljubil, da Vam bo vf'1' sempel od liščka, ki Vam lans^ leto ni obrodil, meni pa je. Let0 ■i! sem ga vsadil polovico, kar sf j ga bil pustil za seme, polo^cj sem pa spravil v škrnicelj z-: Vas. Ko je Lojze pripravi^ balo, da se bo selil na farme, mu hotel dati tudi liščka. (T fižol, da boš vedel, Pograjc)- . pa c-dprem škrnicelj, Johana J za pričo, sem v svoj sveti sf ^ zapazil, da so neke vrste lice, sam vrag vedi kako se JL pravi, napravile v vsak fižoi^J po par lukenjc. O, sama P1, šast! Kaj bo pa zdej? J kaj bo,! Vi boste letos ^ liščka, zamera gori, zamera J li. O ne, pa nisem liščka z -J njicami proč vrgel. Dal s • ga naši bebiki, da ga je , j zala na nit kot koravde. izgleda kot kaka indija'1^,-princeza in se hudo zazdi- _ kje so tiste živali dobile dre, da so zvrtale ves fižo Dodatna zahvala Družina Charles Hochevar iz Maple Heights se tem 'potom iskreno zahvaljuje deklicam, ki so nosile krsto njih preminule hčerke Mary Louise, jo spremile na pokopališče ter Mrs. Frances Novak za lep venec. -o-- Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana." KRIŽEM PO JUTROVEM Po nomtkem izvirniku K. May.a blazne gonjene bom nikdar v življenju pozabil. Moji dosedanji poleti z Rihom so bi- 1 zabava, sport, v primeri s ti- vrtoglavim divjanjem. No-jama ni bila Rihu preglo- 0 a> noben kamen previsok, £ . jarek preširok, nobena Jf Prenevarno, — vse, vse, levJe, grmovje, skale, hribov- 1*' doline in jarki, vse je beža-zrak mi je tulil v uše. točk°Cl S° Zaman iskale mi™o benih n°beilega stremena, no-vajeti, nobenega prigo-aHanja ni hotel ubogati. n 0 dol£° sva tako divjala, Xem. Počasi, počasi sem dobival spet v oblast zbesnelo 2 . ; P°lagonia se je vranec umirjal, prešel iz gkoka y dil% obstaT V k°rak in naZHdnje je Sam sem bil. Kje—' Nisem vedel. Divji,' nepoln 8 ^ mQ ^ dtidl hno I« 8em vedel, to, t 6"1! JeZdil naravnost proti jugu. In pred menoj se je dvi- f±if°I7e' W mi e o njem pravil Alio, da m-i^ 1 mimo. . P ldemo tam Kaj naj storim-? Se naJ vrnem in rešim tovariše—v To je bilo trenutno nemogoče pa tudi preveč tvegano. Gotovo so se Bebbehi podili za menoj, da tudi mene ujamejo. Jezdil bi jim naravnost naproti. Pa odkod so se Bebbehi vzeli-—-? Tu, globoko v gorah—? Kdo jim je izdal, kod jezdimo—? Nisem si znal odgovoriti na ta vprašanja. Trenutno tovarišem nisem mogel pomagati. Bili so ali mrtvi ali pa ujeti, šejh Gazal Gaboja pa je gotovo prihajal Za menoj. Skriti sem se moral, to je bilo prvo in najpotrebnejše. Drugo jutro, tako sem sklenil, pa se vrnem na bojišče in razberem iz sledov, kaj se je s tovariši zgodilo, šele potem sem lahko za nje kaj ukrenil. Razjahal sem in preiskal vrančevo glavo. Velika bunka mu je narast-ia od udarca in bolelo ga je. Peljal sem ga k bližnji vodi, le- 01 .ie moral in hladil sem mu glavo z obkladki, skrbno in lju-^CCG. kakor mati neguje otro- ki se je udaril. ri tem poslu mi je minile dobre četrt ure, ko sem zaeu nekod čuden glas. čul se j< kakor stokanje in hropenje, prav kot če komu sape primanjkuje — in trenutek pozneje je privršalo, radostno je zatulilo in zacvililo in močen pes je planil v mene ter me podrl na tla. "Dojan—,!" Kar pa ni bilo sa-mo slučaj, kakor sem pozneje zvedel. Proti meni sta skokoma dir-. a Jva jezdeca. Spoznal sem Ju- Bil je šejh Gazal Gaboia m tisti Bebbeh, ki sem se z njim na begu iz. soteske pogajal, tisti, ki sem mu dal zaušnico. Položaj mi je bil koj jasen. Streljali so le na naše konje, nas so hoteli žive imeti. Pustil sem torej repetirko na rami in Prijel za težko medvedarico. v "Crv—! Imam te!" je zavpil sej h. "Ne uideš mi več!" Zamahnil je z batom. Tedaj pa je piann Dojan, se zagnal ob njem kvišku in mu zasadil svoje ostre zobe v steg-no- Šejh je zakričal od bolečine, bat je zgrešil in zadel vran-ceAJo glavo mesto moje. 1Vje Je zarezgetal vranec in vrgel vse štiri od sebe. Bilo je .c,asa> da sem udaril šejha s Puškinim kopitom po ramenu, vranec je planil, pobesnel d bolečine. "Dojan!" sem zaklical v rusč. Nisem hotel izgubiti svo-Je«a dragocenega hrta. Roj j*ul'c mi je zaštrlel naproti, za-Kolobaril sem s puško in jih su-ml v stran ko slamnate bilke, nato pa dolgo dolgo nisem vi-del m slišal nič več. Cvilil je in lajal in tulil, čisto iz sebe je bil od veselja. Skakal je v mene, pa spet v vranca in spet v mene. Pustil sem mu veselje, polagoma se je umiril. Tudi on je odnesel zdravo kožo. Razumni hrt je kmalu opazil, zakaj da se toliko trudim z vrancem. Nekaj časa je sedel na zadnjih nogah in me pametno gledal, potem pa je prišel bliže, se vzravnal in previdno začel oblizovati svojemu prijatelju Rihu njegovo bunko. Rih ps se mu je mirno pustil oblizovat' in se mu je od časa do časa s prijaznim sopenjem zahvaljeval za nežno skrb. Nekaj časa sem tako ležal v sočni travi ob vodi. Pa prostor je bil odprt in premalo zavarovan, poiskati sem si moral primerno zavetje. Zajahal sem in odjezdil k vznožju gorovja, ki sem o njem z Allotom govoril. Tam sem bil varen. Pobočje je kril močno zaraščen gozd, le dolina na levi gorovja je bila odprta in travnata. Na enem mestu je segal gozd daleč ven v dolino, če sem se na robu tistega gozda skril, sem moral vsakega človeka opaziti, ki se je hribovju bližal. Tja sem se obrnil, razjahal in šel iskat varno skrivališče za vranca. Pa komaj sem nekaj korakov prodrl v temni gozd, me je Dojan rahlo sunil z gobcem in pomenljivo pogledal. Nekaj je zavohal. Stvar mi je bila presumljiva, nisem ga smel pustiti v gozd. Vzel sem ga na vrvico, privezal vranca k drevesu, pripravil repetirko za strel in previdno stopil za hrtom. Pa prepočasi sem mu stopal. I Vlekel me je za vrvico, da bi jo j bil skoraj raztrgal. Med dvema visokima pinijama je zalajal. Praprot se je bohotila ob vznožju dreves in ko sem jo s puško razgrnil, sem zagledal v zemlji luknjo, ki je peljala navzdol med korenine. Kaka dva metra je merila v širini. Ali je žival tičala v luknji? Pač ne. Hrt bi se bil vse drugače obnašal. Podregal sem s puško in otipal nekaj mehkega, nekaj kakor telo je bilo. In gotovo ne sovražno bitje, to sem opazil na hrtovem obnašanju. Kazal sem mu namreč na luknjo in mu veleval, naj zleze v njo. Pa ni, le z repom je prijazno migal in pričakovaje, da, veselo gledal v luknjo. Nič nevarnega ni moglo biti. Segel sem v odprtino in zagrabil — kocinasto, kuštravo glavo. Ah —! Uganka je bila rešena! Oglarjev pes je bil, tako sem zasodil. Ustrašil se je strelov, zbežal je in v svojem strahu je slučajno našel pot sem v gozd pa se skril v luknjo. "Eiza —!" sem mu zaklical. Tako je bilo namreč oglarjevemu psu ime. Zaenkrat je bilo tiho v luknji, ko pa sem iznova zaklical, se je nekaj zgenilo. širje sem razgrnil praprot — in kaj si mislite, kaj sem našel? Naj prvo nič. Le zadovoljno i godrnjanje v' najglobokejšem basu sem čul, ki se je še za ne-i kaj stopinj poglobilo. Tak bas 1 je le redkokedaj slišati na pev-j skih odrih, vsaj do velikega C je • segal, mislim. 1936 jJULIJ 1036 iliiijiiii TTHrffiffiS . ■■ iijicsaajL-a-iiyi. J. tfl'^Pj m ■1 ■ mMMWBm glMPilO KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuško-vi farmi . 26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi. 26.—Izlet pevskega društva Soča na Kauškove farme, White Rd., Wickliffe, O. AVGUST 1.—Lake Shore Post 273, American Legion, izlet na Pin-tarjeve farme. 2.—United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi. 2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi. 2.—Pevski zbor Javornik iz Barbertona priredi piknik na Novakovih prostorih v Sherman, O. 9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme. 9.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Mo-čilnikarjevi farmi. 16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme. 16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme. 16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Mo-čilnikarjevi farmi. 16.—Buckey.e. Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd. 23.—Piknik društva Glas Clevčlandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi. 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. SEPTEMBER 6.—Srbski kulturni vrt, proslava Njegoša in koncert v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v'avditoriju S. N. Doma. 13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 20.—Proslava 5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 S2Z. 27.—Društvo St. Clair Grove št. .98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave. OKTOBER 3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 4.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. 10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—Skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu. 16.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D- 17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma. 24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N^ Doma. 31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 28.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma. 20—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. JANUAR 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND. 9—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 13—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. 23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma. 31.—Carniola Tent št. 1288 T. M., proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. MARC 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. ,28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. APRIL 4__Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave. _-o-- IZ PRIMORSKEGA Trst, junija, 1936.—Iz konfi-nacije se je v zadnjem času vrnilo precej naših ljudi. Tako poročajo iz Proseka, da so prišli domov fantje Mlilič, škabar, Bu-koveq in Cibic, ki so bili konfi-nirani zaradi prepevanja slovenskih pesmi, dalje Radovan Fuč-ka, ki je bil konfiniran na Pon-zi gostilničar in posestnik Bobe s Slapa pri Vipavi, ki je bil konfiniran lansko jesen, obdolžen da je kritiziral napad Italijanov Ha Abesinijo, dalje lazarist Zdravljič, z mikenskega gradu. Nekemu Pertotu iz Barkovlj so odvzeli policijsko nadzorstvo. Med tem pa poročajo, da so že novi aretiranci na poti pred kon-finacijske komisije, ki bodo brez nadaljnega tudi poslani v konfi-nacijo. —Posebni tribunal in Jugoslovani pod Italijo. — Po nameravanem atentatu na Mussolini- ja koncem oktobra 1926 je faši-' stična Italija z dekretom od 25 novembra 1926, štev. 2,008 izdala izredno stroge naredbe za zaščito države. Predvsem se je za atentate na člane kraljeve družine in na načelnika vlade zopet uvedla smrtna kazen. Smrtna kazen pa se je določila tudi za vse zločine veleizdaje, špionaže, upora in podobno. Novi zakon za zaščito države pa je vseboval tudi drakonske odredbe za razne druge prestopke, predvsem za morebitno zopetno oživ-ljenje razpuščenih društev, organizacij in strank. Za sojenje o deliktih, ki jih prediva zakon za zaščito države, se je ustanovil poseben tribunal (Tribunale Speciale per la difesa dello Sta-to), s sedežem v Rimu. To sodišče je pa že po svojem ustroju pravo fašistično strankarsko sodišče. Tvorijo ga namreč pet članov, ki so zbrani izmed višjih častnikov fašistične milice. Predseduje mu pa general fašistične milice. Postopanje je podobno postopanju pred vojaškim sodiščem za časa vojne. Odredbe za zaščito države in poseben tribunal so veljale prvotno le za začasne. Toda odredbe same so dobile stalno veljavo s tem, da so bile kot bistveni del sprejeti v novi italijanski kazenski zakon, ki nosi ime po ministru pravde Roccu. Funkcijska doba posebnega tribunala bi morala izteči v decembru 1931, bila pa je podaljšana za nadal-njih pet let. Dasi niso bile te odredbe izdane radi jugoslovanskega prebivalstva Italije in tudi niso bile prvotno proti njim namenjene, so se vendar ravno proti Slovencem in Hrvatom Julijske Krajine v najizdatnejši meri in v naj-ostrejši obliki uporabljale. To izhaja že iz bežnega statističnega pregleda. Podatki niso morda povsem točni in tudi ne mqrejo biti točni. V začetku so namreč oblasti objavljale obširna poročila o procesih pred posebnim tribunalom. Zlasti obema procesoma proti jugoslovanskim obtožencem v Pulju in v Trstu, ki sta se končala s smrtnimi obsodbami, so fašistični li sti posvečali cele strani in celo posebne izdaje. Pozneje so smeli objavljati samo imena obsojencev, vrsto deliktov in višino kazni. V najnovejšem času pa poročajo samo na kratko, da se je vršil proces proti zločincem iz te ali one pokrajine ne da bi se navajala imena, prestopki in kazni, ali pa se proces sploh popolnoma zamolči. Pri vseh procesih, ki so se vršili do konca 1935 pred posebnim tribunalom, v kolikor so bili sploh objavljeni podatki, je bilo obsojenih 2,907 oseb, med temi pa je bilo preko 150 Slovencev in Hrvatov (vštetih tudi slovenskih in hrvatskih komunistov). Dočim znaša število jugoslovanskega prebivalstva proti celotnemu prebivalstvu Italije 1.5/v, /naša število jugoslovanskih obsojencev več kakor 5% vseh obsojencev. Razmerje je za jugoslovansko prebivalstvo še bolj neugodno, ako upoštevamo višino kazni. Dočim je namreč bilo vseh ob-ojencev kaznovanih na vkupno 16,917 let, znaša kazen za 150 jugoslovanskih obsojencev preko| 1,600 let ali okroglo 9%. Od devetih oseb, ki so bile doslej od posebnega tribunala obsojene na smrt, jih je bilo pet, torej več kakor polovica, jugoslovanske narodnosti. Končno ne smemo pozabiti, da je sam Mussolini podaljšuje poslovne dobe posebnega tribunala leta 1931 utemeljeval baš s posebnim ozirom na prilike med Jugoslovani v Julijski Krajini. —Trst, junija, 1936.—Ob zaključku letošnjega šolskega leta so morali otroci v Julijski Krajini, kot navadno vsako leto, polagati izpite. Izpitna vprašanja pa so bila letos posebno preno-stavljena. Tako poročajo iz nekaterih vasi, da so se vsa izpitna vprašanja nanašala le na po- litične dogodke zadnjega leta, posebno pa na dogodke, ki so v zvezi z litalijansko abesinsko vojno: o italijansko - abesinski vojni sami, o njenem napredovanju, prodiranju in zmagah, o Abesiniji in divjakih, ki tam prebivajo, zakaj je Anglija sovražnica Italije itd. Vprašanja, ki bi se nanašala na za šolski pouk predpisane in za življenje potrebne in važne predmete letos v poštev niso prišla. Kdor je pa na dana vprašanja "povolj-no" odgovoril, je izpit zdelal dobrim uspehom ali celo odlično. MESTNE VESTI Iz Gor na Idriji pa poročajo, da so imeli tamkaj učiteljico — ki je bila proti koncu šolskega leta premeščena v Zavratec—ki ni zadnje tri mesece šolskega pouka drugega delala kot čitala otrokom iz italijanskega časopis ja poročila o napredovanju itali janske vojske v Afriki in njenih zmagah. Od doma so morali otroci prinesti s seboj v šolo vsak svoj kos lesa, malo obdelanega, ki je nekako predstavlja puško. Otroci so se v šoli s temi kosi lesa vežbali. Polovico otrok je učiteljica maskirala v črne Abesince, druga polovica pa je predstavljala italijanske vojake. Tako razdeljeni so napadali eni druge, kar je otrokom vsekakor bolj prijalo kot pa sedenje za šolskimi klopmi in učenje v tujem jeziku. Takega šolskega pouka in take vzgoje so naši otroci deležni v zadnjih letih. Opažati pa je, da nemarnost italijanskih učiteljev v tem pogledu vsako leto stop-juje in bo končno prišlo res že tako daleč, da bodo naši otroci popolni analfabeti. Starši so seveda primorani, da svoje otroke pošiljajo v šolo, ki prav za prav ni več šola, ampak samo kraj za raznarodovanje naših najmlajših. Ne glede na vse to, pa morajo starši še plačevati za vsakega šoloobveznega otroka predvsem vsako leto znesek 5 lir za izkaznico in še za razne druge stv.ari stalno prispevati v denarju. So to sicer mali zneski, a za našega kmeta in delavca, ki si jih mora od ust odtrgati, velika žrtev. Kdor se pravočasno ne odzove plačilu, je pa v nevarnosti, da izgubi delo, če je kje zaposlen, ali pa da ga doleti kakšna druga kazen. Po nekaterih krajih, to se pravi, kjer obstajajo otroški vrtci, morajo starši pošiljati vanje svoje otroke, ki jih takoj včlanijo v fašistične mladinske organizacije in spet zahtevajo od roditeljev, da plačajo zanje članarine itd. Kakor hitro pa postanejo otroci Člani teh organizacij, potem pa so absolutno odvisni od fašističnih kolovodij. To se je najbolj pokazalo na primer ob raznih proslavah, ob fašističnih praznikih itd., na katerih morajo vsi člani brez izjeme sodelovati. Kdor se ne odzove temu ali onemu povabilu, mu zagrozijo, in če to nič ne zaleže, pokličejo starše na odgovornost in spet grozijo. Tako so malo pred zaključkom afriške vojne po nekaterih krajih to je, kjer so italijanski kaplani prirejali ob večerih molitve za zmago. In spet so bili člani mlad. faš. organizacij tisti, ki so morali cerkve napolniti. In kdor se ni odzval, so mu zagrozili z ricinovim oljem. — In to je način vzgoje v oni Italiji, ki se ponaša z večletno kulturo. Kazen za mater, ki nima srca Philadelphia, 18. julija. Mrs. Marion Shanks, stara 29 let, je priznala, da je za ves dan zaprla dva svoja otroka, sama pa odšla s svojim ljubimcem na neko zabavo in ples. Sodnik jo je obsodil za nedoločen čas v zapor. Njena dva otroka, 4-letni John in 2-letni Charles, sta bila najdena zaprta v njiju spalnici. — John je imel okoli vratu pasji ovratnik in verigo, s katero je bil priklenjen k tlom. Mali deček Charles pa je ležal v zibelki, ki je bila pribita na deske tal. Okno spalnice je bilo komaj za palec na široko odprto, dasi je vladala zunaj vročina nad 100 stopinj Otročička nista imela ne hrane ne vode. -o- Angleška vlada bo ojači-la kraljevo stražo London, 18. julija. — Angleška vlada je izdelala načrte za večjo varnost svojega suverena ter bo okrnila tradicionelno svobodo enih, ki bi se ob enakih prilikah radi igrali z revolverji in drugim orožjem. Poslej bo vsak kraljev korak zastražen po močnih policijskih skupinah in številnih detektivih. Dasi je angleški kralj vladar največjega cesarstva na svetu, pa ga vendar vlada ni vprašala po njegovem tozadevnem mnenju, to je, če mu je to prav ali ne, ker smatra, da je njegovo življenje last 600,000,000 njegovih podanikov. -o- Zavarovalnina za žetev v pomoč farmerjem Washington, 18. julija. Henry A. Wallace, tajnik poljedelskega departmenta, namerava xistanoviti stalen zavarovalninski sistem za žetev, da se s tem od-omore oevpFrmo — pomore farmerjem v "suhih" letih. Posledica eksperimentiranja novega deala pri financiranju žetve je, da meni Mr. Wallace ustanoviti stalno agencijo, ki naj bi stabilizirala cene poljedelskim pridelkom. To bi se doseglo s tem, da bi vlada pokupila vse odvišno žito tekom "debelih" let ter ga zopet po zmernih cenah prodajala tekom "suhih" let. —-o--j Pozor pred tatovi! Mrs. Helena Mally, 1105 E. 63rd St., nam sporoča, da je v sredo ob pol štirih zjutraj mlad fant odrinil mrežo pri stranskem oknu njih stanovanja ter prišel notri, šel je v spalnico, kjer je ležala hčerka Julija, in ker je bilo zelo vroče, ni spala. Pomolil ji je pred obraz žepno svetilko, nakar je pričela klicati na pomoč. Prebudila se je tudi mati in tudi ona pričela kričati. ant jo je popihal pri prednjih vratih ven, kjer sta ga čakala njegova dva tovariša, nakar so vsi skupaj pobegnili. Mrs. Mal-y se je hudo prestrašila in pravi,' da se bo od sedaj naprej dobro zavarovala proti podobnim slučajem. URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. HALI OGLASI Delo išče ženska za gospodinjstvo ali hišna opravila. Ponudbe se sprejemajo na 6223 Glass Ave., v suite 8. (170) Hiša naprodaj zaš 2 družini; 10 sob; cena $2,-700. Jako lepa prilika. Naslov izveste v uradu tega lista. Proda se 10 miz in 2 klopi za beer garden, beer dispencer in kuhinjska peč; vse v najboljšem stanju. Se proda za polovično ceno. Vprašajte na 15255 Saranac Rd. (172) AMERIŠKA DOMOVINA, JtllV 20TH, 1936 ga škatljico vžigalic. Nato mu je peon namignil, naj se požuri na ono stran struge, po kateri je tekla nafta. Francis je slutil, kaj namerava peon. Zato je poslal sovražnikom v slovo še zadnjo svinčenko in vrgel prazno puško v jarek. Peon je pocenil in potegnil iz žepa vžigalice. Kakor bi trenil, se je spremenila nafta v ognjeno reko. še hip in iz bazena se je dvignil dobrih sto čevljev visok steber gorečega plina. In vsi ti ognjeni potoki so drveli tja doli, kjer sta se pripravljala Torres in poglavar z orožniki na odločilni napad. V strašni vročini sta se splazila Francis in peon na drugo stran jarka in ko je bilo ognjeno morje srečno prekoračeno, sta se požurila in izginila v goščavo. reto in se zamislil. Ko so vsi izginil,* je prilezel iz skrivališča, zavrtel kolo zatvornice, ki je zadrževala nafto, in opazil, kako je brizgnila gosta tekočina pod pritiskom podzemnih plasti visoko v zrak. Kmalu se je valila nizdo] po hribu cela reka nafte. Peon seveda ni razumel, kaj to pomeni, in strašna nesreča se ni pripetila samo zato, ker je porabil pri zažiganju cigarete zadnjo vžigalico. Zaman je brskal po žepih — vžigalic ni bilo več. Zadovoljno se je smehljal videč, kako se razliva nafta. Spomnil se je da je v bližini stezica in ko je skočil po hribu nizdol, je naletel na Francisa, ki ga je sprejel z revolverjem v roki. Peona je obšla nepopisna groza, ko je zagledal pred seboj moža, ki ga je že dvakrat izdal. Zgrudil se je pred njim na kolena in dvignil roke proseč usmiljenja. Francis ga ni poznal, ker je bil sirombak po obrazu in glavi ves krvav. —Amigo, amigo! — je zajec-ljal peon. Toda Francis ni imel časa poslušati njegovih lamentacij. Zaslišal je namreč, kako se je spodaj na stezici sprožil kamen, najbrž pod človeško nogo. Tisti hip se je tudi spomnil, da stoje pred njim izmučeni ostanki istega bitja, ki mu je malo poprej pomagal z žganjem na noge. —Hm, amigo, — je dejal Francis, — zdi se mi, da te preganjajo. —Ubijejo me, do smrti me pretepejo, strašno so jezni, — je dejal nesrečnež. — Vi ste moj edini prijatelj, vi ste mi oče, rešite me! —Ali znaš streljati? — je vprašal Francis. —Predno sem se prodal v rob-stvo, sem bil divji lovec v Kordil-lerih, — je odgovoril peon. Farncis mu je dal revolver in pokazal na drevo, za katerim naj se skrije. Velel mu je streljati samo tedaj, če bo prepričan, da ne zgreši. Sam pri sebi je pa pomislil: —- Zdaj-le je golf v. ;Tarry-townu v polnem teku. In Mrs. Bellingham sedi na verandi kluba ter obupano razmišlja, kako bi dohitela v igri svoje nasprotnike, ki so jo prehiteli za tisoč točk. Gotovo prosi usodo, da bi ji bila sreča mila. Jaz pa sem tu . . . tu nad bogatim petrolej-skim vrelcem. 1 Toda nit njegovih misli je bila kmalu pretrgana, zakaj tisti hip so se pojavili na stezici orožniki s poglavarjem in Torresom. Francis je naglo ustrelil in skočil za drevo tako, da ga niso mogli opaziti. Sam ni prav vedel, je-li zadel koga ali ne. Toda poglavar in Torres nista imela niti najmanjšega namena napasti skritega sovražnika brez ovinkov. Zato sta se skrivala za drevesa in pomikala počasi naprej. Prav tako sta se umikala tudi Francis in peon. Boj je trajal komaj dobro uro in v Francisovi puški je ostal samo še en naboj. Peonu je Francis pravočasno prepovedal streljati tako, da" sta ostala v njegovem revolverju še dva naboja. Toda ta čas je bila Leoncie s svojimi spremljevalci že daleč in Francis je bil zadovoljen s svojim uspehom tem bolj, ker se je lahko vsak hip skril. Treba mu je bilo samo prebroditi tekočo nafto. Tako je šlo vse dobro od rok in vse bi bilo v redu, če bi se ne bil pojavil na hribu drugi odred, ki se je skrival za drevesa, in neprestano streljal. To je bil plemič s svojimi sosedi, ki so mu prihiteli na pomoč, da bi ujeli ubežnega delavca. Francis seveda ni vedel, kdo so ti nepričakovani sovražniki. Mislil je, da preganja tudi1 ta odred njega in njegove prijatelje. O tem so pričale tudi svinčenke, ki so neprestano švigale mimo njega in njegove glave. Peoh se je priplazil k njemu in pokazal, da sta v revolverju samo še dva naboja. Vrnil mu je revolver in ga prosil, naj mu da namesto nje- lo človeštvo na kriva pota. Ljudje so pozabili, kakšen je končni cilj zakona. Toda zakon je zakon, pa naj bo dober ali slab. Samo naše praktično pravosodje hodi kriva poti. Jack London ROMAN TREH SRC (Dalje prihodnjič ZDRAVO, IZVRSTNO DOMAČE VINC po zmernih cenah dobite vsak čas pri JERNEJ KNAUS 1052 E. 62nd ST. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse pvekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Jarek se je kmalu izpremenil v ognjeno morje in Torres je moral z orožniki nazaj na hrib, odkoder je prišel. Kmalu je prisopihal za njim tudi poglavar. Tudi plemič se je moral s svojimi sosedi umakniti in skriti v džuglo. Peon se je neprestano oziral Naposled je veselo vzkliknil in pokazal Francisu nov oblak črnega dima, ki se je valil iz džungle blizu prvega petrolej skega vrelca. — Evo, še en vrelec se je vnel, — je vzkliknil in pokazal svoje bele zobe.—Teh vrelcev je mnogo in vsi se vnamejo. Tako bo moj gospodar in Vsa njegova svoj at kaznovana za muke, ki sem jih moral pretrpeti. V bližini je še celo jezero nafte, veliko kakor morje, kakor vsa Ju-chitanska ožina. Pri teh besedah se je Francis spomnil petrolejskega jezera, o katerem mu je ,pravil španski plemič,— jezera, v katerem je bilo najmanj pet milijonov sodčkov nafte. To jezero je ležalo v naravni,kotli,pi,in je bilo zavarovano samo s peščenim'nasipom. Pokrito pa sploh ni bilo. — . Koliko si vreden ?, —, je vprašal naenkrat peona. Toda peon ga ni razumel. -— Koliko je vredno vse, kar imaš na sebi in pri sebi? — Pol dolarja. . . Ne, polovico te polovice, je dejal peon ter pogledal zadnje ostanke svojih cunj. — Kaj pa imaš še poleg tega? Nesrečno bitje je zmajalo z glavo, zavedajoč se svojega siromaštva, in odgovorilo: — Vse moje premoženje je dolg. Dolžan sem 250 pezov. Ta dolg me veže za vse življenje. To je moje proklatstvo, ki me bo težilo do smrti. Zato sem postaj plemičev suženj- Francis se je nehote nasmehnil. — Vreden si torej minus 250 pezov. Saj fco niti številka ni, to je čisto maginarno število, ki eksistira samq Y njatematičrti domišljiji. In vendar si uničil ogromne količine nafte, vredne več milijonov dolarjev, če pomislim, da veljaš minus 250 pezov, moram pač priznati, da si se pošteno razkoračil. Toda peonu so bili vsi ti računi španska vas. —človek sem, — je vzkliknil in dvignil okrvavljeno glavo. — Da, moški sem in sicer iz plemena Maya. —Ti si Indijanec? Iz plemena Maya si, praviš, — se je zasmejal Francis. —Samo na pol sem Maya,— je odgovoril zamišljeno.—Moj oče je čistokrvni Maya. Ker pa z ženskami tega plemena v Kordillerih ni bil zadovoljen, se je zaljubil v žensko iz nižav in tako sem zagledal luč sveta. Potem je moja mati pobegnila z nekim črncem iz Barbados, oče pa se je vrnil zopet v Kordillere. Kakor moj oče, tako sem imel tudi jaz smolo, da sem se zaljubil v žensko iz nižav. šlo ji je samo za denar in ker sem bil srastno zaljubljen, sem se prodal za 200 pe- Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 KADAR SI HOČETE POSTREČl Z mehkimi pijačami ne pozabite na DOUBLE EAGLE BOTTLING CO Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše. kar vaš rojak izdeluje že 27. leto. Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. iSll.19 St. Clair Ave. HEnderson 4629 Francis je dohitel svoje prijatelje na ozki stezici, kjer so se ustavili, da si konja malo odpo-čijeta. -—Nikoli več ne pojdem nikamor brez polnih žepov denarja, — je vzkliknil zmagoslavno in začel pripovedovati, kaj je videl iz svojega skrivališča v grmovju kraj zapuščene naselbine —Henry, celo po smrti vzamem na pot v raj vrečo denarja. Prepričan sem, da se da tudi v nebesih z dojarji marsikaj , doseči, čujte!' Prepirali in'grizli so se med seboj, ksjkor psi in mačke. Nihče ni zaupal drugemu. Od (lotičnega, ki ste je hotel spustiti v smrdljivi vodnjak, so zahtevali, naj obrne poprej v se žepe in da prešteti ves svoj denar. Discipline je bilo mahoma konec. Za poglavarja se sploh niso zmenili. Najmanjšega in najlažjega je moral z revolverjem prisiliti, da se je spustil v vodnjak. Ko je bil v vodnjaku, se je začel neusmiljeno norčevati iz svojih tovarišev. Obljubili so mu vse mogoče, ko so ga pa izvlekli, so planili nanj in ga začeli neusmiljeno tepsti. Ko sem skočil iz grmovja in hitel za vami, so ga še vedno pretepali. —Toda tvoja vreča je zdaj prazna, — je dejal Henry. —Saj to je baš naša prva in največja, skrb! — je pritrdil Francis. ;— Če bi imel pri sebi dovolj srebrnih dolarjev, bi lahko zadrževal te tepce do sodnega dne'. Zdi, se mi, da sem bil preve£ radodaren. Nisem vedel, cla lahko kupim te falote ceneje. In še nekaj vam moram povedati. Kar pripravite se,, ta novica vas gotovo t preseneti. Torres, senor Alvarez Torres, elegantni gentleman in stari prijatelj rodbine Šolano, vodi skupaj s poglavarjem orožnike, ki bi nas radi ujeli in obesili. Mož je kar besnel videč, koliko časa izgubljajo orožniki z iskanjem dolarjev. Malo je manjkalo, da se ni spri s poglavarjem zato, ker slednji ne zna krotiti svojih podlož-nikov. Da, senori, Torres je poslal poglavarja k vragu. Slišal sem, kako ga je ozmerjal češ, da njegovi orožniki niso vredni počenega groša. Pet milj dalje, kjer je vodila stezica ob robu globokega jarka, je Francis pregovoril svoje sopotnike, da so nadaljevali pot, sam je pa znova zaostal, čakal je nekaj časa, da so drugi zavili za bližnjo goščo, nato je odšel počasi za njimi in prevzel tako prostovoljno obrambo beguncev za slučaj napada od zadaj. Kma-lu je opazil na gosti travi sledo- ve konjskih kopit. Iz kotanj se je cedila temna, mastna tekočina, v kateri je izurjeno Franci-sovo oko takoj, spoznalo neočiščeno nafto. To je bil samo začetek — nekje v bližini je moral biti glavni tok nafte, od katerega so se ločilte te stranske struje. Kmalu je naletel na vrelec. Strmina je bila tako velika, da bi nastal slap, če bi tekla mesto nafte veda. Nafta je pa gosta in zato je tekla zelo počasi. Fancis je bil utrujen in ker je bila pot če2 potok goste nafte zelo naporna, si je hotel najprej odpočiti. Sedel je torej na skalo, položil kraj sebe puško in revolver ter si zvil cigareto. Vsak hip je pričakoval, da se začuje peket konjskih kopit. Torres in poglavar nista mogla biti več daleč. * Ves izmučen in onemogel je prihajal ubogi delavec na upehani kobili do istega jarka, kjer je sedel nekoliko v stran Francis, ki je slučajno odkril bogate petrolejske vrelce. Tu se je utrujena kobila zgrudila na tla. Delavec jo je brcnil z nogo, da je zopet vstala, in zapodil s palico v gozd. šepajoč je izginila v držunglah. Toda s tem ubogi peon še ni bil rešen vseh nezgod tistega dneva dasi sam niti slutil ni, kaj ga še čaka. Tudi on je sedel na skalo, skrčil noče, prižgal cigareto in začel ogledovati potoke goste nafte. Kar je zaslišal v bližini korake je ves prestrašen je zlezel v grmovje. Pokukal je iz svojega skrivališča in zagledal dva neznanca. Približala sta se izvoru petrolejskega vrelca in" spustila s pomočjo železnega kolesa zatvornico tako, da je tekla nafta zelo počasi. —Nič več ne gre, — je spregovoril starejši. — še en obrat in nafta raznese cevi, ameriški inženjer me je svaril, naj pazim na cevi, Komaj sta neznanca končala sveje opravilo, ko se je pojavil cdred jezdecev, med katerimi je spoznal skriti peon svojega gospodarja in njegove sosede. Najbrž so porabili to priliko, da pri-rede na ubežnega delavca braka-do, kakor so prirejali Angleži brakade na lisice. Ne, ta dva lastnika petrolej-skih vrelcev nista nikogar videla. Toda plemič, ki je jahal na čelu odreda, je opazil sledove konjskih kopit in pognal konja v tisto smer. Ostali so mu sledili. Peon je počakal, pokadil ciga- zov. Ko je imela denar v rokah, je kratkomalo izginila. Tako nisem imel niti žene, niti denarja. že pet let sem plantažni delavec. Pet let me gonijo na delo kakor živinče, pet let me pretepajo in mučijo, a pomislite : čez pet let sem dolžan že 250 pezov, dasi sem se prodal samo za 200. * * * Dočim sta prodirala Francis in nesrečni potomec plemena Maya vedno dalje v Kordillere, da dohitita svoje sopotnike, in dočim so goreli daleč za njimi bogati Juchitanski petrolejski vrelci, je pripravljala usod;' tt:m daleč sredi Kordilleri nove dogodke. Ti dogodki so privedli skupaj preganjane in preganjalce — Francis, Henryja, Leoncio in njene domače, peona,, plemičev odred, poglavarja in njegove orožnike, kakor tudi Alvarez Torresa, ki je hrepenel po obljubljeni Reganovi nagradi, še bolj pa po Leoncii. V eni izmed številnih kordil-lerskih skalnatih votlin sta sedela moški in ženska. Lepa in mlada ženska je bila mestiza ali ženska z mešano krvjo. V votlini je brlela petrolejska svetilka in mladenka je čitala debelo knjigo, vezano v telečjo kožo — španski prevod Black-stona. Oba sta bila bosa. Na sebi sta imela raševinaste plašče s kapucami. Kapuca pre- krasne mladenke je bila pomaknjena na tilnik tako, da so se videli njeni bujni črni lasje, starec pa je bil pokrit kakor menih. Njegov dostojanstveni obraz, na katerem so se poznali sledovi asketizma, je bil izrazito španskega tipa. Najbrž je imel tak obraz tudi Don Qui-jote. In vendar je bila med njima razlika. Starčev oči je pokrivala večna tema — mož je bil namreč slep. Sedel je v pozi Rodinovega "Misleca," poslušal je in razmišljal, dočim mu je prelestna mestiza čitala. Toda starec ni bil sanjav, niti junak, ki napada z mečem mline na veter, kakor Don Quijote. Bil je sicer slep in zunanji svet je bil zanj mrtev, vendar pa so govorile poteze na njegovem koščenem obrazu, da je izredno energičen. Njegova duša nikakor ni bila slepa, zakaj prodirala je v najskrivnejše globine sveta ter videla tam skrite grehe in zločine, plemenitost in dobra dela. Dvignil je roko v znak, naj mladenka utihne in izgovoril misli, ki so mu rojile po glavi med čitanjem. Moški mora vsak dan napredovati v svoji izobrazbi — je dejal tiho, kakor da govori sam zase. — V bistvu so bili zakoni vedno dobri. Toda praktično izvrševanie zakonov ie snelia- r\ MAC, I THOUGHT I \ ) 1 -I SLIPPED AND ^ ~^ Sent You HOME A long- I \ anl? i \ TIME AGO WITH SOME J=—l \ SAT D°WN \ \ CREAM Pu^So ^gg-TB« I ^ THESE.' J? suge OiD.glr^tfsJj^/a j ^-v JI^JL ir IWAMTEMfiE- 1 ^JgjpšT v^1' .jBB^^^3^ SERVICED WITH > fg|gS ) / J