PRIMOR DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI Čij- 1 1 c /1 PoStnina plačana v gotovini Oiev. 110 ^J.OUOy Spedizione in abbon. post. I, gr. TRST, sreda 31. maja 1950 Cena 15 lir Začetek zasedanja evropske gospodarske komisije OZN v Ženevi Izjave glavnega tainika Myrdala o njegovi poli po Evropi in v Moskvo tiskovni konferenci Myrdal obrazložil predloge za vzpostavitev trgovine med Vzhodom in Zahodom LONDON. 30. Jutri se bo v 5®evi začelo zasedanje evrop-Jg gospodarske komisije v ie kojnisije Gunnar ki ie napravil potova-;«P° Evropi in v Moskvo, je poročilo o evropskem Mn 3 em P°l°žaju. V po-lla«!? Poudarja potrebo vzpo-15»vitVe odnosov med Vzhodno .Zahodno Evropo: Hladna P“a stane mnogo. Brezposelni.' ie.nevarnost, 'ki se vedno iji:Myrdal je. nato pouda-.. da temelji ameriška politi-j* «a domnevi, da bj bili sve-hdr- viri •dolarjev zadostni za V®tlZevahie relativno visoke izvoZ;i iz ZDA. My režal ko 1a b,J treba io politi-* ie bi bilo ne-dovoli znižati carm-&’arife. ŽDA, da se omogoči ^ho zvišanje uvoza. Ho ime* danes tiskov- ^Konferenco, na kateri je jj/bpil sovjetski odgovor na *g°ve predloge za praktič-ij. Vzpostavitev trgovinskih iz-dJuav med evropskim Vzho-jrV* ih Zahodom. Myrdal je v g^benici, tj jo je predložil vladi> predlagal med tojjt naj bi se država Za-rj0 ‘e Evrope obvezale, da boči ?uP°vale žito in morda tu-Vzh a Se Proizvode v državah doi_ ne Evropa z» relativno <*ooam,razdobia- Na podlagi teh '.-.s. °rov. ki bi določali naj-jjfj® *n najnižje cene, bj se Zahodne Evrope obve. »edm«? bi izkupičkom teh tonsvl v lahko vzhodnnev- fotjsljg , v —----- -------- g0( ^r2ave nakuptjvale bla *«-’ - bi bilo sporazumno po- seznam. Dalje le D, sal izjavil, da je bil 'glav-nieSoveg'a potovanja janii ovania 2 raznimi vla-tti ■ “Prepričati se o možno-tjja K1ll'b sedanjemu .vtanju tonl”e v?ine. da se napravi joJ,„..*edanUm oviram za trii tPs,ke odnose med Vzhodom “Zahodom i>. ^1“! na je pred njego odhodom večina zahodnih fchv ((pozitivno, čeprav pre-Jjjho, odgovorila na njegove EWloge». Pripomnil je. da je jP Prijazno sprejet v Moskvi, Hli' ie več razgovorov z vlad IjN9 Podpredsednikom Mikoja-UjC.', zunanjim ministrom In ^‘-sn'ojn za zunanjo trgovino. Vjetsb1 ie sporočil vsebino soda odgovora, ki pravi, Vo vlada ceni njego- Ve 5?uU(1o. C e bi ga tudi drža-Ijesoa°dne Evrope podprle, bi tiv, Papor lahko imel pozi-22° V v*“t*ke da vlogo pri razvoju med-trgovine. Sovjetska Dteiu da 3e pripravljena pod-W,.razvoj evropske zunanje jiua.^e pod pogojem, da s** feno v z a i ^ m n i interesi javlja ^ovietfka vlada tudi ■ da sprejema njegov predlog za sklenitev evropskega sporazuma glede žita. Predstavniki Sovjetske zveze da bi se lahko udeležili proučevanja predlogov glede potreb žita uvozniških držav ter glede pogojev, pod katerimi bi se lahko sklenil dogovor o žitu, ki naj bi jamčil interese uvoznikov ter interese držav dobavi teljic žita. Nato Je Myrdal pripomnil, da «v sedanjem svetu polnem ogromnih političnih težkoč* odpirajo po njegovpm mnenju sovjetski odgovor ln odgovori zahodnih nemu de vilnih večanj dom . ie. da A' pot k potrebam- l;tev Steza po-Vziio- lomnil 'čba togo napraviti invda bo treua vse udeležence pozvati na eveliko pozornost, potrpežljivost in spravljivost*. Nato je dejal, da so sedanje izmenjave med Vzhodom in Zahodom na mrtvi točki in da predstavljajo komaj polovico predvojne količine. Predvojna vi hna pa n j zadovoljiva in bi bilo potrebno doseči mnogo višjo koiičinn izmenjav. Predstavnik angleškega ministrstva za zunanjo trgovino je danes dopisniku AFP izjavil, da se angleška vlada strinja z Myrdalovimi predlogi glede sklenitve dogovora o žitu med Vzhodno in Zshrdnn Evropo. Pripomnil je, da želi Velika Britanija zvišati količino izmenjav z državanji Vzhodne Evrope, in dodal, da ie Velika Britanija glavna odjemalka Sovjetske zveze glede drugovrstnega žita. Vendar je pripomnil, da je Myrdalov predlog še preveč medel. Po njegovem bi bilo treba osvetliti sledeče točke: 1. ali bi bil ta dogovor v protislovju z mednarodnim dogovorom o žitu, podpisanim v Washingtonu marca 1949: 2. ali bi bil' v nasprotju s havansko karto in še posebno s splošnim dogovo- rom o tarifah in trgovini, ki so ga podpisale številne države Vzhodne Evrope. Moskovska ((Pravda* piše ped naslovcm ((Ekspanzija ameriške zunanje trgovine in dum-ping», da je zadnje zasedanje treh zunanjih ministrov in zasedanje atlantskega sveta potekalo y znamenju povečanega pritiska ZDA na člane Zahodne Evrope. Dalje pravi list, da je vedno bolj nesorazmeren razvoj kapitalističnih držav še povečal nasprotstva med ZDA, ki so obogatele v vojni, ter obubožanimi državami Zahodne Evrope. ZDA izkoriščajo položaj in sistematično višajo svoj izvoz. To umemo višanje Ižvo-za, ki gre v korist monopolov, iinansira ameriška vlada. Ta ekspanzija ameriške zunanje trgovine je sestavni del ameriške napadalne politike in vodi do popolne dezorganizacije mednarodne trgovine in do poslabšanja mednarodnih odnosov. Marnski mladinci bodo prišli v Jugoslavijo PARIZ, 30. — Nedavno je bila V Parizu konferenca, na kateri je 38 mladih Vietnamcev sklenilo, da se bo letos udeležilo prostovoljnega dela y Jugoslaviji. Mladinci, med katerimi je 30 delavc.ev, in 8 izobražencev, so izjavili, da se hočejo na delu v Jugoslaviji prepričati o resničnem stanju. PARIZ, 30. — poročila, ki prihajajo iz Salgona, pravijo, da raste napadalnost oddelkov Viet-minhove vojske. Posebno močan napad na francoske sile je bil izvršen na Donkhe v severnem Vietnamu. Omenjeni kraj leži 30 km južnovzhodno od Caobanga, katerega so oddelki Vietminha zasedli 27. maja. Donkhe so vietminhovi oddelki napadli s topništvom in težkimi strojnicami. Niti francosko letalstvo ni moglo pomagati francoski posadki, izpostavljeni močnemu napadu. BEOGRAD, 30. — Vojaško sodišče v Beogradu bo 1, junija začelo soditi dva bivša visoka častnika JA. Obtoženca sta Vlado Dapčevič in Branko Petričevič. Oba so a-retirali, ko sta skušala zbežati v neko informbirojevsko državo. Razprava bo javna. Nasprotovanje Velike Britanije proti Schumanovemu načrtu Angleži hočejo biti pred začetkom pogajanj na jasnem in si skušajo v trustu, kjer bi imeli glavno besedo Američani, zagotoviti vsaj privilegiran položaj 30. — Se vedno so / darskega značaja, katerega re- | ve ZDA in Kanade v evropski PARI dokaj o„ ra nasprotstva med Francijo in Veliko Britanijo v zvezi s Schumanovim načrtom za združitev nemške in francoske industrije jekla in premoga. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da je angleška vlada vedno pripravljena začeti morebitna pogajanja o tem načrtu, toda ne more se nič obvezati, dokler ne bodo določene tudi podrobnosti načrta. Kakor poročajo, je francoska vlada v svoji noti. ki jo je izročila v četrtek, predlagala raznim vladam, naj bi pred začetkom pogajanj podpisala skupno izjavo, s katero bi se prizadete vlade obvezale, da bodo sprejele «v interesu miru in evropske solidarnosti* načeio o skupni upravi premogovne in jeklarske industrije ter Q ustanovitvi visoke mednarodne o-blasti, katere sklepi bi obvezovali udeležene vlade. V britanskih krogih se ne strinjajo s francoskim stališčem, da bi te obveznosti predstavljale neke vrste načelne izjave. Poudarjajo da sprejem Schumanovega načrta ne bi mogel biti samo načelno vprašanje, pač pa postavlja tudi vprašanje gospo- Poslaništvo FLRJ vTirani Prenehalo poslovali ^Pravnik poslov je z uslužbenci zapustilTirano zara-J 1 ^sbriminacijskega postopanja albanskih oblasti !>0GR li ~,JU AD, 30. — Agencija inil * Poroča, da se ie danes »Oslovi2 Tirane v Beograd ju-uPa- odpravnik pošlov ikeDaJ z Uslužbenci jugoslovan. hiji Predstavništva’ v Alba-lišb. "Ugcslovansko predstav-\ V Tirani je začasno opu-dejavnost zaradi neznosne-Jiiim.jihjb in številnih diskri-*9?res ?slcih dejanj, ki so jih ju le albanske oblasti. ^Han°-S'ovaT1sko ministrstvo za 2adeve ie obvestilo šli 5Jo poslaništvo v Bcogra-?i>(), t*'h sklepu in je hkrati v Ju„ i ulbansko vlado, da ‘ii-ar.fnslovansko poslaništvo v Vi, J Ponovno odprto šele te-i 9 'l0 albanska vlada nu- ktea-^ostna .jamstva za svoje stališče do jU-*M.,“ns*ega diplomatskega yništva v Tirani. % ^slovanski poslanik ifBtoiu izraelske vlade Im izr=^^T-EM, 30. — Predsed-h. “ke vlade je danes spre-,S, °lo *?ui0vanskefia poslanika iX.h ^teeviča. Ta dogodek je ličilo « važen, ker se je prvič V? obli,, a Je tuj diplomat urad-A v 1 Predsednika izraelske le?°shvii s ,em Je % *alem Potrdila, da priznava * mem in nočejo začeti p-Ajajarij, takoj, kajti očitno je. da imajo tu prste vmes veliki ameriški trusti, ki so prav za prav pravi pobudniki Schumanovega načrta. Ti bi namreč z ustanovitvijo omenjenega trusta hoteli odpraviti v Evropi angleško konkurenco ter odgovarjajočo industrijo v ostalih satelitskih državah, k: bi potem bile odvisne od ZDA. Zato hočejo v Londonu doseči vsaj toliko, da bi imeli kake privilegije v omenjenem trustu. Verjetno je, da Se bodo pogajanja začela 15. junija. Angleški listi komentirajo izmenjavo pisem med Parizom in Londonom. «Times» govori o posebnem položaju Velike Britanije in pravi, da sp Francozi prepričani, da v primeru, da bi Velika Britanija utrpela kako škodo «v trenutku, ko so njeni napori za razvoj izvoza imeli uspeh, bo ta škoda samo začasna*, ker da bo pozneje lahko »našla kompenzacije, ko se bo ameriški trg skrčil in bo nemška proizvodnja postala nevaren tekmec*. Dobro obveščeni krogi komentirajo možnost, da bi Velika Britanija lahko odgovorna na francosko-nemški «pool» o premogu in jeklu z nekakim angleško-švedskim «poolom», in izjavljajo, da na to «ni misliti*. Dne 2. junija se bo sestal svet ministrov evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECE). Med drugim bodo razpravljali o ustanovitvi evropske plačilne zveze, ker prejšnji plačilni sporazum poteče 30. junija. Tehnične podrobnosti novega sporazuma in določbe za njegovo izvajanje pa bodo predane v proučitev izvedencem. Računajo, da bo to trajalo dolgo in da bo evropska plačilna zveza lahko začela poslovati šele čez nekaj mesecev: verjetno je torej, du bo prejšnji plačilni sporazum podaljšan. Na dnevnem redu so tudi sklepi glede priključit- načrt za gospodarsko obnovo in glede gospodarskega sodelovanja atlantskih držav. Dalje bodo verjetno razpravljal: tudi o odnosih med OECE in Evropskim svetem. LONDON, 30. — Minister Bevin je bil danes popoldne ponovno sprejet v Jondonsko bolnišnico Manor House, kjer bo še enkrat operiran. Ves ta čas bo Bevina nadomestil državni minister Kenneth Joun-ger. Slria toksini dela v Belgiji BRDSELJ, 30. — Ker so delodajalci odklonili, da bi povišali mezde tekstilnim delavcem, je danes zjutraj začelo stavkati 80.00(1 delavcev v dveh flamskih pokrajinah. Stavka poteka mirno. Kasneje se je stavka razširila še v bruseljski pokrajini. Pričakujejo, da bo jutri stavkovno gibanje zavzelo še večji obseg. Stavka se bo namreč razširila še na valonske pokrajine. Zahteve tekstilnih delavcev so: 1) minimalna mezda 200 italijanskih lir na uro za navadne delavce; 2) minimalna mezda 135 lir na uro za navadne delavke; 3) uvedba polurnega odmora na delu. WALLACE OBSOJA politiko ZDA in SZ Nova ugibanja o Lievih razgovorih s Trumanom in Achesonom Jugoslovanska repiozontanca za Rio sestavljena BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska nogometna zveza je objavila imena 19 jugoslovanskih nogometašev, ki bodo odpotovali v Rio de Janeiro. kjer bodo zastopali Jugoslavijo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Člani jugoslovansko reprezentance so sledeči: Markušič, Be-ara, Horvat, Colič, Broketa, Stankbvič, Čajkovski I, Djajič, Palfi, Ivanovič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič. Firm, Bobek, Čajkovski II, Vukas, Atanacko-vič in Mihajlovič. Kot pripravo za svetovno prvenstvo bo jugoslovanska državna reprezentanca igrala v Bernu s švicarsko reprezentanco. Tekma bo 25. junija. 29. junija bo Jugoslavija igrala , z Meksiko, 1. julija pa 2 Brazilijo. NA MALAJSKEM POLOTOKU se širi osvobodilno gibanje CAMBERRA. 30. — Predsednik vlade Robert Gordon Men. zies je v parlamentu poročal o razgovorih z britanskim komisarjem za južnovzhidno Azijo Malcolmojn Mac Donaldom. Menzies je dobesedno izjavil, da je položaj na Malajskem polotoku danes resen in da se je poslabšal predvsem y zadnjih mesecih. Omenil je, da se je pod vplivom zmag ] j .»kake vojske na Kitajskem začelo širiti narodno-osvobodilno gibanje na Malajskem polotoku. Menzies je poudaril, da jp treba takoj izvajati sklepe, ki so jih sprejeli na konferenci v Co-lombu in Sidneyu. Na Menzie-sovo vlado, ki je predložila zakon q prepovedi komunistične dejavnosti v Avstraliji, so nekateri angleški krogi pritiskali, da bi jim nudila vojaštvo za dušitev gibanja toku. narodno-osvobodilnega na Malajskem polo- HONG KONG, 30. — Spet so zaživeli boji za posest otokov, ki nadzorujejo izliv Biserne reke. Iz Hong Konga razločno vidijo topovsko streljanje na otoku Lintin, kamor -so se umaknile nacionalistične čete, potem ko so zapustile nekatere otoke. VARŠAVA, 30. — Predsednik poljske republike je danes odpoklical poljskega poslanika v Beogradu Jana Karolina. NEW YORK, 30. — Bivši podpredsednik ZDA in voditelj ameriške napredne stranke Henry Wallace je v ponedeljek zvečer y govoru, ki so ga oddajali po r.adiu, izjavil, da je treba grajati ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi nadaljevanja hladne vojne. «Kar se tiče mene, je Wallace izjavil, sem istega mnenja kot milijoni ljudi, ki mislijo s Trygvem Liem, da se hladna vojna mora naglo končati, kajti hladna vojna je vražja cesta, ki vodi do uničenja ZDA in Sovjetske zveze*. Wallace je poleg Trumana napadel tudi senatorja Roberta Tafta, ker se silita širiti sovraštvo in strah in s tem vzbujata predsodke, nastale v hladni vojni. Wallace je predlagal 1. utrditev OZN, in 30 odst. znižanje ameriškega in sovjetskega oboroževanja. 2. razširitev mednarodne trgovine in denar, ki bi ga bili tako prihranili, bi ga porabili za razvoj in napredek zaostalih pokrajin. 3- utrditev naprednega kapitalizma v ZDA. Wallace je potrdil, da Trumanova četrta točka o pomoči zaostalim pokrajinam ni zadostna. ((Pravim vam* je dejal Wallace «da 25 milijonov dolarjev, ki jih letno trosijo ZDA, ne bodo na-prt li konec hladni vojni, pač pa jo bodo še poostrili. V zvezi z Lievimi razgovori s Trumanom in Achesonom krožijo najrazličnejše vesti v ameriški prestolnici. Med drugimi ta, da niti Acheson, niti Truman nista dala nobenih izjav, niti da se nista. obvezala glede sprejema LR Kitajske v OZN. V tej zvezi pa pravijo, da se ZDA ne bodo poslužile veta, če bo večina članic organov OZN za sprejem LR Kitajske. Druge vesti, ki krožijo v Zvezi z Lievimi razgovori, pravijo, da je baje glavni tajnik OZN sporočil ameriškima državnikoma, da Stalin v bistvu ne nasprotuje novi konferenci s Trumanom, katere bi se lahko udeležila še Schuman in Bevin, če bi dnevni red te konference že v naprej . sestavili do potankosti. Truman sam baje sedaj proučuje rezultate londonske konference, o katerih mu je poročal Acheson. Truman bo nato zavzei stališče do vprašanja ameriške vojaške «pomoči» državam atlantskega pakta. V sredo pa bo Acheson poročal kongresu o rezultatih londonske in pariške konference. Za zaprtimi vrati pa bo odgovarjal na vprašanja republikanskih in demokratskih parlamentarcev o Evropi in Aziji. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je Acheson med razgovori s Trumanom poudaril potrebo < večjem pošiljanju orožja in druge pomoči Bao Daju. ilerBMNiaflia fnpel u diicfn redil LAKE SUCCESS, 30 - Zasedanje Odbora za zaupno upravo se bo začelo v četrtek 1. junija. Na tem zasedanju bo Odbor moral med drugim proučiti določeno število letnih poročil o upravi mandatnih ozemelj, poročilo misije OZN, ki je obiskala Togo in Kamerun, dalje internacionalizacijo Jeruzalema in zaščito svetih krajev, odobritev poročila glavne skupščine o načrtu sporazuma glede zaupne uprave bivše italijanske kolonije v Somaliji in drugo. O vprašanju internacionalizacije Jeruzalema in zaščite svetih krajev, ki je bilo predmet dolgih razprav na zadnjem zasedanju Odbora za zaupno upravo, bo zopet poročal Ro-ger Garreau, ki je predsedoval prejšnjemu zasedanju in je poslal načrt statuta prizadetima vladama držav Izraela in Jordanije. Kralj Abdulah ni odgovoril na statut. Izraelska vlada pa je statut odbila in s svoje strani predlagala novo kompromisno rešitev o internacionalizaciji svetih krajev pod varstvom OZN. Diplomatski krogi in opazovalci pri OZN pravijo, da načrte o internacionalizaciji, ka- kor so ga sprejeli na zadnji glavni skupščini OZN, nikakor ni mogoče uresničiti, kajti ne Izrael ne Jordanija nista pripravljena umakniti svoje oblasti nad onimi deli mesta Jeruzalema kjer imata sedaj svoje vojaštvo. V krogih, ki so blizu predsedstva Odbora za zaupno upravo, poudarjajo dejstvo, da se je izraelska vlada s svojim protipredlogom skušala'približati kompromisu, katerega je zaman predlagal Garreau, t. j.. osnutku statuta, ki bi omejil mednarodno oblast na majhen del Jeruzalema, skratka na one predele mesta, kjer so božje poti. Poudariti je treba, da so vsa božja pota v Jeruzalemu pod arabsko kontrolo. Angleška delegacija pa s svo. je str.ani pravi, da bi o vprašanju morala razpravljati glavna skupščina OZN, kjer bi izraelska spomenica služila kot izhodišče zg razpravo. V nedeljo volitve na Japonskem TOKIO, 30. — Japonski volivci bodo v nedeljo izvolili polovico čJanov visoke zbornice. Volitve bodo brezdvomno odraz stališča Japoncev do okupacije in ameriške politike v zadnjih štirih letih in pol. Ker je sedanja japonska vlada v vseh ozirih pokorna okupacijskim oblastem, mislijo, da bo usoda vladnih kandidatov pokazala, kaj mislijo Japonci o ZDA. Predsednik vlade Sigeru Joši-da, predsednik liberalne stranke je med volivno kampanjo zahteval sklenitev ločene mirovne pogodbe z ZDA in zahodnimi silami. Vodja komunistične partije Sanzo Nosaka je poudaril, da bodo volitve borba med pristaši splošne mirovne pogodbe in pa pristaši ločene mirovne pogodbe. Kandidatov za nedeljske volitve je 563, mest v zgornji zbornici, katera je treba zasesti, pa je komaj 132. Največ kandidatov je predložila liberalna stranka, in sicer 136. Italija po drugi svetovni voj ni | i7j Sporazum predstavnikov CIM z dne 2. junija 1945 v Rimn Objavljamo prva dva dela nadvse ‘ zanimive razprave «Italija po drugi svetovni vojni*, tov. R. JANHUBE, ki je izšla v prvi številki «Dela», glasila CK KPS, kjer so objavljene važne izjave voditeljev KP Italije glede njenih odnosov (Jo Trsta in Jugoslavije. . 8. maja 1945. leta so delovne množice Rim% v mogočnih manifestacijah na trgu SS. Apostoli zahtevale, da se napravi konec dotedanjim promznarhi-stičnim vladam tipa Badoglio in Bcmoml in da se sestavi nova vlada, v. kateri bodo izključno le predstavniki strank. CLN (italijanski narodnoosvobodilni pokret). Kakcr vemo, je 26- julija 1943 maršal Badoglio p« padcu Mussolinija osnoval svojo prvo vlado, ki je bila pripravljena pogajati se z zavezniki. Po begu kralja Vittoria Emmanuela v Brindisi pa vse do 4. junija 1944, vlada pod vodstvom maršala Badoglia ni ustrezala željam naprednih političnih krogov v Italiji■ Tudi CLN, ki je bil v Južni Italiji in ki je bil /aeto* osnovan šele po prihodu zavezniških čet, ni predstavljal take borbene sile kakor pod nemško o' u-pacijo v Srednji in Severni Italiji.'Stranke, zastopane v CLN (socialisti, komunisti, demokristjani, Stranka akcije, liberalt in Demokracija dela), so sicer na sestanku 28. januarja 1944 zahtevale abdikacijo kralja, vendar pa dalje od te platonske zahteve niso prišle. Povratek Togliattija v marcu 1944 iz Sovjetske zveze je prinesel v politično življenje takratne Italije nov moment: ni važna ostavka kralja, temveč dosledna borba 'proti nacifašizmv za dokončno osvoboditev in demokratizacijo Italije. Korak naprej u političnem ž vljenju Italije je vsekakor pomenila nova vlada Boncmlja, sestavljena 5. junija 1944 po sporazumu strank, zastopanih v CLN. Po dokončni osvoboditvi Italije, ko se je revolucionarni val pomaknil s severa proti jugu, je bil Bonoml 12. junija 1945 prisil-en pzdati ostavko in so pod pritiskom demokratičnih množic angla-ameriiki okupatorji morali pristati na formiranje protestira, Ker sl0va^ke oblasti že a * 7aPrtega jugoslo-Vzr^'ča, ^državljana Zvonimira bi imele tehtne va in^hskn 0 Postopanje. Juto*^ Poslaništvo zalite- o aretaciji in o Iz tega je videti tudi vzrok, da mučenje grških patriotov v Atenah Moskve ni prav nič ganilo. Stalin je bil prisiljen molčati. Churchill se je vzpel na isto tribuno, s katere je trdil, da se ne vojskuje zato, da bi uničil angleški imperij, In s te tribune je začrtal linijo, ki se naj je drže »dobri* komunisti vsega sveta (prave komuniste, ki se bore v Grčiji, je imenoval »trockistične bandite*), hoteč preprečiti, da se tl «dobrl» komunjstl ne bi Izgubili na poti solidarnosti z grškimi »puntarji*, kar bi moglo »oslabiti* protlhltlerJevško koali. C'vim šefom španskih »komunistov*, se kljub vašemu navdušenju za anglosaško P°!lt,kf «•!?" cionalne združitve* skleniti pakta ne z dv.en“aHv,f^ ma monarhofašistov, ne s H Roblesom In CD A < Narednika tollška stranka), ne s faSistlCntrr.l generali Francove vojske ne drugimi, ker vse te strahke zivt v razmerah, ki se razlikujejo j>u grških, ker itnajo vse te stl:a,I7i popolnoma različne karakteristike. , . Zaradi vsega tega do pakta ni prišlo. Tega neuspeha niste zakrivili vi. Storili ste vse, kar je bilo v vaših močeh, in celo mnogo več, samo da bi prišlo d° pakta. Vsekakor pa je zanesla vaša politika med antifašiste v domovini in izven nje zmedo in razkol, boje in cepitev, in sicer tako zelo, da ste oslabili špan- Jose del Bario: ODPRTO PISMO POLIT CK H0MPART 6. Odgovorni ste, da je protifašizem v Španiji obglavljen ■ ■ ■ (S? stanju prizadete-1 ski protifašizem pred njegovim Ko Zahteva poslani-1 stoletnim sovražnikom. Nudili ste orožje in odprli pot vsem Prie-1 Zaharijadesi, To je fcilo neogib- tovim kapitulantskim operacijam. Odgovorni ste za to, da je proti-faSlzem v Španiji obglavljen, in za okoliščine, ki so mu onemogočile strmoglaviti fašizem, v Španiji v dragocenem trenutku, ko je bila Franclja osvobojena. Ta cilj pl bilo mogoče doseči, da ni Politbiro CK KP Španije dopustil popolne kapitulacije španske protifašistične koalicije v Ameriki in da ni tako dejansko likvidiral republikanske vlade. Posledica tega je bila, da so bili španski člani odpora v Franciji in borci v Španiji v trenutku osvoboditve Francije brez pravega vodstva, ki bi bilo zares ljudsko in bojevito, ki jil Jih lahko v enotnih in razširjenih vrstah privedlo do zmage. Vaša politika te potisnila na navadno obmejno ravsanje tisto, kar naj bi se spre«, menilo v odločilno bitko. Špansko vlado ste hoteli zamenjati z nekakšno »Hunto supremo*, vedeli pa ste, da Je sploh ni. Kaj je Goskdlca kga^Franco segl?1 stepsti uspeh kakor grški krmilu. Naposled, čfo- no. Zato skušajo grški Zaharijade-si In španski Urlbesi odvrniti od sebe vso odgovornost s tem,, da obtožujejo »titoizem*. Za Grke so" si izmislili grdo laž: »nož v hrbet na Vicjju*. Za Spance so skušali najti" druge »nože v hrbet*. To nam' dokazuje članek, ki ga je napisal Santiago Carillo z naslovom: »V luči bukareškega poročila* («Nuestra bandera*, 28. julija 1949). V tem članku, kjer se naslanja na resolucije Komin-forma proti Jugoslaviji, skuša pred španskimi komunisti (člani francoskega odporniškega gibanja, katerih pjjigram je ljudska republika, ne pa »Hunta supre-nr.a»i opravičiti dokončni poraz svoje politike «naoionalne združitve* s fašisti. Na vse kriplje išče jih med ljudmi, ki so skušali «zaman) dobesedno uporabiti v Franciji moskovski manifest, ki ga je Politbiro KP Španije prevzel naše. Carillo je prekosil rekord vst-ga pretiranega cinizma in ostudne hipokrizije. Carillo napada Manzona in Trilla, ki jima lahko edino očitano prav to, da sta bila ali da sta hotela postati naj-vestnejša tolmača orientacij in ukazov, ki sta jih dobivala od Politbiroja in samega Carilla kot člana Politbiroja, iz teh vaših ukazov sta seveda — med vami Pa nedvomno ni nikogar, ki bi bil «titoističnega» kova — Man-zol in Trilla hotela storiti isto, kar je hotel storiti Carillo že decembra 1944, kakor lahko ugotovimo !z besedila konference, ki jo je imel le-ta takrat v Perpi-gnanu. Po osvoboditvi Francije in pred stvarnostjo, ki je ni bilo mogoče kamuflirati, se je pokazala vsa nesmiselnost kapitulantske politike. Neposredna povezanost s komunisti in protifašisti iz francoskega odporniškega gibanja, ki so se prosto izražali pred Politbirojem (kakor se je slišal tudi glas notranjega odpora),, vse to vam, je preprečilo celo prikriti katastrofalne posledice vaše politike «nacionalne združitve*. Dokazano je, da tudi tisti, ki so kot Spanci in komunisti so- delovali v francoskem odporniškem gibanju v boju proti okupatorju, mislijo povsem drugače o nacionalni združitvi kakor Politbiro. Le-ti pojmujejo narodno združitev kot enotnost med republikanci in protifašisti spro-gramom: boj za republiko. Kljub vsemu ste hoteli proti voljj re-puolikanskih in komunističnih množic Španije nadaljevati svojo •edanio politikg. V ta namen ste organizirali v novembru .1944 v Toulousu konferenco «Naclonalne unije*. Santiago Carillo je organizator konference in avtor ((poslanice*, ki jo je «Hunta suprema* baje noslala iz Madrida. Ni se še polegel odmev vaših glasov, vaših govorov, v katerih ste trdili, da bo «Hu«ta supretna* takoj osvobodila Španijo (»Francu je ostalo samo še nekaj ur življenja*, le trdil Santiago Carillo na konferenci v Pertignanu, ko je do neba poveličeval toulousko konferenco v novembru 1944), in že ste bili primorani razpustiti svojo «Hunto» in znova vključiti v vaš partijski program boj za re- JUGOSLAVIJA NI POSTALA ŽRTEV, KER JE IMELA TITA Upam, da sem dokazal, da sta bili Španija in Grčija žrtvi razdelitve področij vpliva. Jugoslavija ni postala žrtev, ker je imela enega Tita ali celo več Titov. Tam ni bilo ne Uribesov, ne Za-harijadesov, pa tudi če so bili, niso ničesar opravili. Ni povsem slučajno vaše prizadevanje, da publiko (januarja 1945). Od vaše I napadate in obrekujete, da se bo-politike ((nacionalne združitve* I r * proti »titoizmu*, kakor delaje ostal kup simboličnih dekora- i° kominformisti. To počil. vsakršnih m»t»i ki iih ie ? , t s* izognili argu- Jin je | mentom, s katerimi Tito in «ti- cij, vsakršnih metel nervozna Carillova misel skovala na hitro roko in Jih priložila »poslanici*, ki jo je »Hunta suprema* baje poslala iz Madrida. Španski protifašisti še vedno niso preboleli katastrofalnih posledic te vaše politike. Franco je še vedno na krmilu, naši narodi pa po Ječah gladujejo in obupujejo. Kljub vsemu temu se vaša kapitulantska politika nadaljuje. Zdaj govorite o republiki, ker vas Je množica komunistov in protifaši-stov k temu prisilila Vaša kapitulantska politika vas je prlved-la do sodeloyanla z Lopisovo kapitulantsko vlado, cilj te vlade P»,,ie bil: odkrita anglosaška politika. To politiko ste podpirali z večjo vnemp kakor sami prie-tlstl, Prekopicavanje zunanje politike ruskih šefov vas je privedlo do tiste poiitjke, za katero se kdajpakdaj še zdaj navdušujete. toisti* pobijajo vaše laži. Predla gam vam v diskusijo »titoističen* argument, ki očitno kaže, da je razdelitev namenila enako klavno usodo Jugoslaviji, Grčiji in Španiji. Ameriški zunanji minister meo vojno Cordeii Hull piše v svojih spominih (Knjiga II.,'str. 1451 -1458), kakšna pogajanja so se vršila o Balkanu med vladami Velike Britanije, ZDA in ZSSR od aprila 1944. Bistvo teh pogajanj, v katerih so sodelovali predsedniki, zunanji ministri in veleposlaniki vseh treh vlad, je Bila «razdelitev področij vpliva* na Balkanu med ZSSR in Veliko Britanijo. Ti dve vladi sta se naposled, oktobra 1944, dogovorili tako, da bo imela ZSSR odldčl-len vpliv v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, medtem ko bo njun vpliv v Jugoslaviji razdeljen na pol* (Aleš Bebler v »Komunistu*, Beograd, 15. septembra 1949), (Nadaljevanje sledi) šqa in glavnega vodstva demokrščanske stranke le notranji pomen za stranko, kajti nezaupanje, ki jg v javnosti nastalo v demokristjanske prvake, se pač ne da izbrisati s poročilom stranke, ki ima danes v Italiji v rokah škarje in platno. Vzporedno s tem škandalom so se pojavile obtožbe proti dr. Francu Evangelistu, tajniku Andreottija in enemu izmed •voditeljev mladih demokristja-Francu Evangelistiju, tajniku ja na kongresu mladinskih delegatov demokristjanske stranke obtožil demokristjan Macio-ce, da je kot upravnik tajnih fondov na ministrstvu za notranje zadeve tako obogatel, da postaja že sumljivo. Na vsak način pa da ni mogel tako obogateti niti s prihranki svojih visokih prejemkov. Tudi v tem primeru je demokrščanska stranka vso zadevo kolikor mogoče zakrila. Kljub temu. da je Evangelisti državni funkcionar, so sklicali posebno razsodišče, demokrščansko seveda, ki je »preiskalo* vso zadevo. No, demokristjanska stranka je šla še korak naprej. Njeno razsodišče je ((Ugotovilo* samo to, da je bila policija v tem primeru ((nezakonito uporabljena* za navadne osebne zadeve vse drugo pa je bilo v ((redu*. Za vsak primer pa je bil Evangelisti odpuščen in je izginil z ozemlja italijanske republike, ter se ie za nekaj časa pojavil v Trstu. Vrnil se je sicer v Rim, toda čele po izjavi razsodišča, ko je demokristjanska stranka rešila zadevo v svojem krogu. Kot kaže, je politično življenje v Italiji zaplavalo v ne preveč čiste vode škandala in korupcije, kjer se tako imenovana večinska stranka poslužuje v.seh sredstev za desego svojega cilja. Predsedstvo zbornice pa je tudj že sporočilo, da ne bo ničesar podvzelo v primerih, kakor je škandal Viole, De Gasperi se je tudi oglasil in je pred vlado branil Spatara. Zanimiva pa je De Gasperi-jeva trditev, da V nobenem primeru ne bi dogodki prizadeli Spatara kot ministra, čeprav bi se izkazalo, da so obtožbe resnične, kajti po De Gasperi-jevih izjavah se te nanrlajo na dogodke, ki so se zgodili, preden je bil Spataro minister. Poročilo je vlada soglasno odobrila. Tako torej misli De Ga-sperijeva vlada. Viola je medtem izjavil, da bo v zbornici v sredo ali četrtek, ko bodo razpravljali o predlogu liberalcev, da bi ustanovili parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bi proučila Violove obtožbe, povedal to, kar iz previdnosti ni povedal razsodišču in vodstvu demokristjanske skupine v parlamentu. Omenil je. da bo govoril o dejstvih in predložil dokaze. tako da ne bo mogoče dvomiti o resničnosti njegovih obtožb, $ KOLEDAR Prva seja »spomladanskega" zasedanja trž. obč. novljene šovinistične gonje proti ljudski oblasti sveta v znaku ob-v Istrskem okrožju Fašistični zločinec javno žuga tovarišu dr. Jožetu Dehlevi, zastopniku Ljudske fronte »Prišel bo dan, ko ti bom živemu izruval srce» Navzoči občinski stražniki niso niti s kretnjo niti z besedo poskušati razpršiti skupine tašističnih ustrabovalcev, katerim je načeloval obsojeni fašistični zločinec Almerigogna Včerajšnja prva seja (tafcojsanem primeru, za protifasi-imenovanega) spomladanskega j stičnega prvoborca, ki je bil zasedanja tržaškega občinskeg >. j obsojen od fašističnega tribu- sveta se ni začela samo z obnovljeno gonjo proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju, temveč tudi v. znaku javnega žuganja in ustrahovanja skupine štirih fašističnih zločincev pred samo mestno palačo op prisostnosti več občinskih stražarjev. Ko je tov. dr., Josip Dekleva sinoči po končani seji okrog 21.15 uri v družbi ostalih občinskih svetnikov prišel i- ob Činske paldče, ga je pri izhodu čakala skupina fašističnih zločincev, ki jim je načeloval znani fašistični zločinec ALMERIGOGNA, ki aa je pred nekaj , leti kopr sko ljudsko sodišče.'zaradi njegovih_ zločinov, kijih je počenjal z našim‘ljudstvom, obsodilo na več let zapora- Almerigogna je obsut s fašističnimi psovkami tov. Deklevo, pomagale Pa so mu pri psovanju zlasti nekatere vnete fašistke iz omenjene skupine. Fašistični zločinec je pretil s pestjo in kričal: nPrišel bo dan, ko ti bom Sivemu izruval srce!«. Navzoči trije ati štirje občinski stražniki se takorekoč za to javno žuganje fašističnega zločinca niso niti zmenili. Niti. s kretnjo, niti z besedo niso poskušali, da bi skupino fašističnih zločincev razpršili. Ta najnovejši javni nistop starih zakrknjenih fašističnih zločincev, je samo posledica šovinistične in fašistične gonje, proti ljudski oblasti v Istrskem nala na četrtstoletje ječe ter dober del svojega življenja preživel v zaporih in internacijah fašističnega razbojniškega režima. Prva točka dnevnega reda včerajšnje seje je bila: «5jTO — položaj v coni B». Po številnih interpelacijah svetovalcev o raznih POCITIMŠKR KOLONIJE POZIV STARSEM Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok, ki so že bili vpisani za kolonije v. Sloveniji, da pripeljejo otroke, na zdravniški pregled. Na pregled pridejo lahko otroci iz vseh mestnih sektorjev. Pregledi bodo dnevno od 9 do 12 inodl7do 18 urevUl. R. Manna 29. Starši naj prinesejo s seboj rojstne liste otrok. okrožju ki jo vodi, «giunta mu-nicipale« na čelu s županom Bartolijem in ves klerofašistič-ni in kominformistični tisk. Zato je tudi razumljivo, zakaj občinski stražniki proti fašistom niso hoteli postopati. Zahtevamo, da oblasti pod-vzamejo najstrožje mere proti javnim nastopom fašističnih zločincev zlasti, ko gre v opi* PRED VPISOVANJEM V SREDNJE SOLE V katero šolo naj vpišem svojega otroka Prav v teh dneh, ko se vrši vpisovanje v gimnazijo, stoje slovenski starši ponovno pred vprašanjem, kam vpisati svojega otroka, ki je dovršil četrti, ali peti" razred osnovne šole. Odločitev je seveda težka, saj odvisi od tega koraka vsa nadaljnja otrokova življenjska pot. Večkrat se starši niti ne zavedajo važnosti tega koraka ter ■ vpišejo svojega otroka pač v tisto šolo, ki jo bo lahko v najkrajšem času dovršil ter postal Piko najprej sposoben služiti si sam kruh. Pri takem gospodarskem položaju, kot ga imamo sedaj na Tržaškem ozemlju, je tako gledanje staršev kaj razumljivo, saj je mnogokrat njihova glavna skrb, kako preskrbeti svoje otroke ter jim zagotoviti čim prej zaposlitev. Vendar bi morali slovenski starši pri tem vprašanju pomislili tudi na to, da odločajo o usodi svojega otroka, ki bi lahko z višjo šolsko izobrazba dosegel boljši položaj ter bi lahko tako svojemu narodu mnogo bolj koristil. Slovenski starši ne smejo pozabiti tudi na to, da je bila in je še tudi danes tendenca italijanskih reakcionarnih krogov na pretkan način odrivati naše otroke od posečanja srednjih in višjih, šol, da bi tako zmanjšali število slovenske inteligence, kar je bil tudi glavni cilj fašističnega režima. Prav zaradi načftnega uničevanja slovenskega solstva se je danes število slovenske inteligence na Tržaškem ozemlju tako strahotno skrčilo. To občutno pomanjkanje slovenske inteiigen ce, ki Se odraža v vseh panogah javnega življenja, smo dolžni popraviti z vpisovanjem naše mladine v srednje šole; tu mislimo predvsem gimnazijo, ker ima le dijak, ki je dokončal 'gimnazijo možnost nadaljevati budije na univerzi. Vse ostale srednje šole mu te možnosti ne nudijo. V strokovni šoli, si pridobi učenec sicer res neko zaključno zna. nje. ki si gg pa ne more izpopolniti prav zaradi tega, ker so mu vrata iz te šole na univerzo zaprta. Starši se Pri izbiri šole to rej ne smejo ozirati samo na svoje tesne ekonomske prilike, temveč morajo jemati v obzir otrokove sposobnosti, njegoča nagnjenja in veselje, ki ga čuti do tega ali onega poklica Naj starši pomislijo samo na to, kolikokrat so krivi otrokove nesreče, ker so mu zastavili oviro na njegovi razvojni poti Slovenski starši naj pravočasno vse to pomislijo ter storijo svojo dolžnost do otrok in ;do nateda s tem, da vpišejo tvoje otroke v gimnazijo. vprašanjih po večini krajevnega značaja, na katere je odgovarjal župan Bartoli, je občinski svet prešel na dnevni red. Prvi je seveda prevzel besedo sam župan, ki je rekel med drugim, da «ni dovolj samo razpravljati« o Istrskem okrožju in »težkem položaju« v njem temveč tudi «priti do sklepov, t. j. izglasovati resolucijo, ki jo je v imenu «Giunte municipale« prebral. Predlog giuntine resolucije se sklicuje na podobno znamenito esolucijo, ki so jo po štiridnevnem sejanju sprejeli 24. februarja t. 1. in jo poslali na OZN, in na «solidarnost», ki so jo izrazili Bruxellt’su predstavniki žoltih delodajalskih sindikatov. Predlog resolucije govori o «tragičnem položaju istrskega ljudstva«, o ((protidemokratičnih volitvah« 16. aprila letos, protestira proti ((trpinčenju«, proti ukinitvi carinske meje z Jugoslavijo, i;roti nekakšnim »deportacijam mladine« itd. Dalje zahteva resolucija, naj italijanska vlada intervenira pri OZN in končno zahteva, da je treba «nujno in neodložno zamenjati sedanjo zaupno upravo«. Končno pravi predlog resolucije, da je vse to »neobhoden pogoj« za »obdržanje sedanjih diplomatskih odnosov« in «vzpostavo kakršnega koli odnosa z Jugoslavijo«. Zupan Bartoli je pojasnil, da je tudi on prejel opomin predsedstva cone da občinski svet krši zakon o občinah iz leta 1915, ker razpravlja o vprašanjih, ki ne spadajo v'njegovo kompetenco. »Toda, je dejal Bartoli, ker nimamo parlamenta, moramo pač o takšnih važnih stvareh razpravljati v občinskem svetu«. Se pred svojo resolucijo pa je župan prebral kominformistično resolucijo,' ki govori prav tako »terorju«, ((raznarodovanju« in zahteva imenovanje guvernerja ker je prvi pogoj za boljšo rešitev t. j priključitev k klero-fašistični Italiji. K obravnavi resolucije se je že ta večer priglasilo šest govornikov, čeprav so do zaključka seje prišli le štirje na vrsto. Med prvimi demokristjan dr HARA-BAGLIA, ki je pogrel vse ono, kar imamo priliko vsak dan prebirati v tukajšnjem šovinističnem in kominformističnem časopisju o grozotah in strahotah v Istrskem okrožju. Naslednji govornik, dr STOC-CA (Tržaški blok), pa je poudaril, da je prišlo do tako napetega stanja med obema conama v glavnem po krivdi angloameriške vojaške uprave, ki upravlja cono A na način, kakor da bi šlo za eno izmed italijanskih pokra-.in. To dela že dve leti, izogiba-oč še vsakršnemu sodelovanju z drugo cono ceI6 na gospodarskem polju. Dr. STOCCA je nadalje govoril o pomenu Trsta zaradi njegovega položaja, na čemer so gospodarskega stališča poleg Jugoslavije in Italije zainteresirane tudi ostale srednjeevropske države. Ob zaključku se je izrekel za spoštovanje mirovne pogodbe. Kominformist POGASSI pa se je lotil zadeve na povsem drugačen’ način. Začel je s ((terorjem« v coni B, zatem pa nadaljeval s citati iz vseh mogočih listov, da bi dokazal sodelovanje jugoslovanske vlade z zapadnja-ki. Da bi podprl svoje trditve je navedel kup paktov in načrtov, med terni tudi sredozemski pakt, v katerega naj bi bila baje vključena tudi Jugoslavija in o katerem doslej še nihče ni ničesar slišal. Toda videc Pogas-si je prišel še do vse drugačnih zaključkov: po zadnjem Sforzo-vem govoru je njemu čisto jasno. da bo tu prišlo zopet do «ba-ratto infame« po predhodnem sporazumu Tito-Sforza-De Gaspe-ri, na podlagi katerega bo Trst razdeljen med Italijo in Jugoslavijo, Seveda se je tudi včeraj zavzel za guvernerja v smislu resolucije, ki so jo kominformisti že pri enem prejšnjih zasedanj predložili mestnemu svetu. Takoj zatem se je oglasil milje-nec šovinistične publike, ki je tudi sinoči napolnila galerijo, kakor vedno, ko 'gre za delikatna vprašanja, zadevajoča tukajšnje Slovence, odnosno jugoslovansko državo, sklicani prenapetežj imajo seveda namen podpreti s kričanjem in ploskanjem svoje zastopnike, česar so se v obilni meri poslužili tudi tokrat, čeprav je župap Bartoli svetohlinsko opozarjal, da bo dal izprazniti dvorano. Nastopil je torej svetovalec Italijanskega bloka Monciatti in zapel visoko pesem o italijanstvu in madrepatriji. Odveč bi bilo nagajati vse njegove nedosledne'in demagoške trditve, ki nimajo z objektivnostjo nič skupnega, marveč le namen navdušiti enostransko vzgojeno občinstvo, zraslo iz fašističnega naraščaja. In to se mu je brez težave posrečilo. Mimo tega pa je poskrbel za zabavne intermezze v spopadu s kominformisti. Ka-kor'vedno, so si tudi včeraj drug drugemu očitali fašistične srajce in kakor vedno se je tudi včeraj izkazalo ob zaključku kričave diskusije, °a so bili tako eni kot drugi vneti privrženci snoparske ideologije. Toda to je postalo v tržaškem občinskem svetu nekaj že tako naravnega, da bodo pričeli kmalu postrani gledati one, ki se ne morejo pohvaliti s fašistično preteklostjo Rusijo je imenoval Monciatti italijansko smrtno sovražnico, sovražnika št. 1 Pa mu predstavlja Tito. Svetovalec Monciatti bi se lahko izrazil tud; brez zavijanja in lepih frazarjenj: on sovraži vse. kar je slovenskega in slovanskega, nemara sploh vse, kar ni italijansko, ker je bil pač deležen fašistične vzgoje. In ob zaključku je povedal še nekaj zanimivosti: z Jugoslavijo bi se on pogajal le upoštevajoč rapalsko rešitev, kvečjemu še VVilsonovo črto. Toda kljub naivni zahtevi do pogajanj ne bo moglo priti, ker je odločno odklonil vsak kompromis s Titom-, se pravi z Jugoslavijo. S kom bi se torej mož rad pogajal, res ni mogoče ugotoviti, — pa tudi ni važno, ker njega gotovo nihče ne bo za to vpra.šal. Take in pocobne nedoslednosti smo morali poslušati, dokler župan ni zaključil' seje in napovedal prihodnjo za petek o.h 17.30. « Uspelo» zborovanje kominjormističnih sindikalistov V ponedeljek zvečer je bilo na trgu Valmaura pri Sv. Ani zborovanje, ki so ga sklicali voditelji Enotnih sindikatjv. Kominformistični ((Sindikalisti« so si zamišljali, da bi bilo to zborovanje nekak nadomestek Vrsta nesreč pri delu Vrstc nesreč tržaških delavcev je včeraj <»b 9 dopoldne otvorii 28-letni Arrigo Braida, kj dela v eni izmed tukajšnjih tovarn. Med delom mu je po nesreči roka zašla pod neki stiskalni stroj, ki mu je zmečkal sredinec in prstanec desne roke, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 12 dni. Dve uri za n/im je bit sprejet na III. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 41-letni zidar Pertot Franc s Kontovela 16 Njemu se je pripetila nesreča v bližini inštituta za vojne sirote na Martove/n polju, kjer je skušal prestaviti prikolico nekega kamiona, ki se ie nenadoma pričela premikati ter ga povozila. Pri tem je dobil poškodbe po levem kolku ter po obeh nogah in se bo moral zdraviti od 5 do 20 dni. Ob 12.40 je prišel po zdravniško pomoč v ambulanco glavne bolnišnice 18-letni Sipionel-lj Viktor z Gretskega klanca 5, ki se bo moral zaradi opeklin po desn; roki zdraviti okrog 7 dni. Opekel se je s kavstično kislino v drogeriji Ferrazzutti, kjer je uslužtben. Pozno popoldne, točno ob 18.25, je bil na vrsti 41-letni šofer Abram Emil z Drevoreda XX. septembra ®6- Ponesrečil se je v delavnici Struggia v Ul, Torricelli 14, kjer mu je električna žaga skoraj odrezala prstanec leve roke. Na srečo bo Abram v 7 dneh zopet zdrav. Zadnji, ki je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici, pa je bil 20-letni delavec Schiffinj Olivio za ono zborovanje, na trgu Unita, ki ga odgovorne oblasti niso dovolile. Pričakovati je torej bilo, da se bo spričo ((ogorčenja«, ki vlada med tržaškim delavstvom zaradi ((terorja« v «coni B», udeležilo tega zborovanja najmanj 10 ali Pa recimo vsaj 5 tisoč delavcev; a kako žalosten je bil, pogled na trg, na katerem je postajalo le nekaj najzvestejših kominformistov, ki so ’ se trudili, , da bi kazali čini bolj za-. dovoljno' lice glede na «veliko» udeležbo tržaškega delavstva. Kominformisti bodo hoteli ta svoj poraz opravičiti s tem, dal govornikom ni bflo dovoljeno govoriti o položaju v «coni B», a če bi delavstvo res verjelo vsemu, kar mu. hočejo natvesti kominformisti, potem bi se zborovanja udeležilo'že zaradi tega. da bi dokazalo_ svojo ((solidarnost«. Kominformisti naj bodo le zadovoljni, da niso dobili trga Unita. Kakšr.a bi bila šele tam poiomijada, če bj se po tolikem kričanju predstavili s tako »ogromno« množico tržaškega delavstva. Ker jim zborovanje ni uspelo, kot so morda pričakovali, javljajo danes v svojem glasilu, da 5e bila to . samo okrajno zborovanje in da bodo druga še sledila; no, če bodo tako «do. bro« uspela kot to, potem si kominformisti lahko res čestitajo. PRIPRAVIMO NARODNE NOŠE ZA DAIU SIOVINSDI KULTURE ki bo 11. junija v Trstu (^leciati&če - 'dCLnfr - Ifiadifr SREDA 31. maja Angela, Bojslav Sonce vzide ob 419, zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.27: Tuna vzide ob 20.25, zatone ob 3.29. Jutri četrtek 1. junija Juvencij, Radovan SINDIKALNE VESTI Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov STO-ja bo imel v soboto 3. junija ob 19.30' plenarno ^ejo s sledečim dnevnim redom; 1. Sindikalni pregled. 2. Organizacijsko poročilo: pristopne izjave in izkaznice. 3. Obnovljeni sindikati — izkaznice in članarina. Vsak član akcijskega odbora bo prejel pismeno vabilo. Claiii tajništva Odbora za obnovo razrednih sindikatov bodo imeli v soboto 3. junija ob 18.30 sejo, to je eno uro pred sejo Akcijskega odbora. URADNE OBJAVE ODSLEJ BO DAJAL DOVOLJENJA ZA JAVNA ZBOROVANJA CONSKI PREDSEDNIK PROSVETNA DRUŠTVA PD ((Slavko Škamperle«, Sv. Ivan, vabi odbornike na sejo, ki bo danes, 31. t. m. ob 20.30, ker je ponedeljkova -zaradi praznika odpadla. Pridite vsi, ker je seja važna! Naša slovenska narodna noša je naše etnično in kulturno bogastvo. Ohraniti to bogastvo je naša dolžnost. Vedno naj ostane pristna za vse prilike, posebno Za naše slavnostne dneve kot bo 11. junija Dan slovenske kulture, čigar zaključna točka bo revija slovenskih narodnih noš. Za to revijo pozivamo vse zavedne Slovence in Slovenke Trsta ter okolice, ki imajo sami narodne noše ali si jih lahko izposodijo, da jih že sedaj pripravijo in se 11. junija udeležijo nedeljske slavnosti v narodnih nošah. Na ta način bomo tudi najlepše počastili obisk naših bratov iz različnih krajev slovenske zemlje. TRST, 30. (PIO - AIS) — Zavezniška vojaška uprava je že objavila, dp je njena politika, da postopoma prenese odgovornost na raznih področjih na krajevne oblasti. V skladu s to politiko je sklenila pooblastiti conskega predsednika, da izdaja ali odreka dovoljenja za javna zborovanja in povorke ter da odobri ali prepove vsebino lepakov, ki . bodo nabiti na javnih prostorih. Zavezniška vojaška uprava pa si bo pridržala pravico dovoljevati ali prepovedovati manifestacije, pri katerih • bi aktivno sodelovale osebe izven anglo-ameriškega področja. Ce se zdi conskemu predsedniku primerno, lahko pooblasti predsednike občin za dajanje dovoljenj za zborovanja, povorke, demonstracije itd. v svojih občinah. Te nove odločbe bodo veljale ] od 11. junija 1950 in vse proš-' nje za manifestacije ali za lepljenje lepakov na dan 11. junija ali po tem datumu bo treba vlagati po določilih in predpisih, ki jih bo pravočasno objavil conski predsednik. VA BILO na redni etični zbor Podpornega društva ..Oiiaška matica" Osrednji odbor Pcdpornega društva ((Dijaška matica« v Trstu sklicuje redni občni zbor svojih članov, ki bo v nedeljo 4. junija ob 9 uri v Slovenskem dijaškem domu, Ulica Buonar-roti št. 31, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Tajniško poročilo; 3. Blagajniško poročilo; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Razno. ODBOR OBČNI v d' °OR Trslu Upri . zajamčena . pravilna vzgoja,. Mladih?) pa Jti izrazila željo' za skupen filet. da bi- se spo znala z delom in vzgojo svojih sobratov v domovini, ki gradijo socialistično bodočnost. Prepričani smo, da bo mladinska organizacija upoštevala želje mladine iz Saleža, ki so prav gotovo želje tud; ostale mladi, ne tega okraja. Sestanek je še p.srbej oživel, ko je prišlo do rprašanja praznika slovenske kulture 11. junija. Vsi prisotni so ne izrazili, da bodo ar« ta dan še v večjem številu kakor prvega maja pohiteli na važno prireditev, pa čeravno b; jih imeli kominformisti vnovič slikati in prinašati v. «Delu», cUniia« in «Lavoratore» kot «rinforzi dalla zona B«, saj bodo na tak način zaslepljeni domačini toliko prej spoznali, kje je resnica in kje je laž. Žepar v trgovini Tudi 40-letna Pizzignac Ida je včeraj postala žrtev spretnega žeparja. Zeparska akcija se je dogodila v trgovini z ma-nufakturnim blagom, ki je na vogalu ulic Oriani in Vasari. Med izbiranjem blaga, ji je namreč v njeno torbico segla roka neznanega dolgoprstneža ter ji izmaknila denarnico, v kateri je irnpla 6000 lir in o-sebne dokumente. Obvestila Kmečke zveze Predsednik KZ je v spremstvu strokovn°ga svetovalca cbiskaj nedavno g- prof. dr. An-dri-ja, predstojnika urada za šolsko vzgojo pri ZVU. Namen obiska je bil izvedeti nd g. predstojnika o ukrepih, ki so bili morebiti ž(, pcdvzfti in onih,( ki jih merodajne oblasti nameravajo ukreniti za otvoritev dvoletne kmetijske šole v Trstu, s slovenskim učnim jezikom, na podlagi zadevno oredložene zahteve v prvi polovici aprila t. l.-s strani raših kmetovalcev preko KZ. Ob izmenjavi misli v tem pogledu je bilo ugotovljeno, da je otvoritev omenjene šole narekovana v prvi vrsti po potrebi izboljšanja gospodarskega in socialnega položaja tukajšnjega kmečkega življa, zlasti pa v korist dornaši kmečki mladini. Ta bo v stanju zajamčiti si in izboljšati svoj obstoj n* do-mači, skopi grudi, edino na podlagi sodobne strokovne izobrazbe y naprednem kmetijstvu, ki mu bo omogočala, da Se posveti bolj intenzivnim in donosnim panogam kot doslej, Sam-j na ta način bo motel tukajšnji kmečki živelj priti do lažjega zaslužka na lastni zeln-lli. Potrebno Jr poudarili, da pride ta kmetijska šola v Trslu v Poštev za vso nad 15 let staro kmečko mladino slovenske narodnosti, ki prebiva na tukajšnjem ozemlju in si želi teoretične ter praktične izpopolnitve v kmetijskih panogah. Tako — srednjo — šolo n morejo nikakor nadomestiti tako imenovane ((nadaljevalne šole za poklicno pripravo v kmetijstvu«. (scuole di avviamento professionale a t.ipo agrario). Do teh nadaljevalnih — kmetijskih šol imajo pravico, oziroma dolžnost obiska vsi šolo- obvezni otroci kmečkih staršev,, ki so dovršili 5 razredov ljudske šole pred izpolnitvijo šoloobvezne dobe. oziroma 14. leta, in si ne želijo priprave v kakem drugem poklicu. (Italija), ,ski zakon od 22.4.1932 jjrtev, 490) KZ prizna rada- volje, da zahteva rešitev otvoritve dvoletne kmetijske šole v Trstu -s primernim zemljiščem in z internatom — vsestransko in temeljito proučitev problema, ter znatna denarna sredstva. Uverjena pa ie, da bodo merodajne oblasti, z dobro voljo in z vzgledom, ki ga na polju strokovne .vzgoje kmečke mladine nudijo tudi druge neagrar-ne države, znale najti ugodno rešitev tudi za ta izredno važen socialni problem na našem ozemlju. Zaradi tega pričakuje KZ v imenu svojih članov in kmetovalcev vsega Tržaškega ozemlja, ki ga uorav-lja ZVU, da bo kmalu dobila zagotovilo o otvoritvi omenjene šole že s prihodnjim šolskim letom. ob 18 občni zbor v dvorani krožka ((Kraljiči), Dom pristaniških delavcev (s tem popravljamo prejšnje obvestil;' z naslednjim dnevnim red( 1. Izvolitev predsedsiva in dveh skrutinatorjev. 2. Sprememba pravil. 3. Poročila upravnega in nadzornega odbora ter obravnava o poročilih. 4. Odobritev bilance. 5. Izvolitev novega upravnega odbora. 6. Razno. Ce ne bi bilo ob prvem sklicanju zadostnega števila članov in bi s tem občni zbor ne bil sklepčen, bo občni rr na istem kraju v drugen, sklicanju 4. junija ob 9, ki bo v smislu pravil sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Če je človek vinjen Ob 4. popoldne je bilo, ko je včeraj prišla v tržaško bolnišnico po prvo zdravniško pomoč 44-letna Susagni Josipina, kj je brez stalnega bivališča. Zaradi rane nad desnim očesom se bo morala zdraviti 7 dni, dobila pa jo je v neki gostilni v Ul. Vidali 3, kjer se je V vinjenosti prerekala s 55-let-no Vicich Antonijo iz Ul. Scuole Nuove 1, katera jo je baje med prepirom sunila, tako da je izgubila ravnotežje ter z glavo udarila ob neko gostilniško mizo IZPITI na slDvenshih višjih srednjih ^11 Na slovenski trgovski akademiji, učiteljišču In na višji j-ealni gimnaziji 5 klasičnima vzporednicama bodo privatni izpiti v drugi polovici junija, zrelostni izpiti pa od tietjega julija dalje. Prošnje za vse vrste izpitov za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu šole najkasneje do 31. maja. Pojasnila o prilogah in taksah dobite V tajništvu šole. IZjPITl 110 nižji smrtmi šoli v trstu Zaključek dram v gledališču Tudi letošnja dramska sezona v tržaškem občinskem gledališču ni prinesla posebnih presenečenj. V razmeroma kratkem razdobju so sc sicer zvrstile številne igralske skupine, med njimi nekatere z zvenečimi imeni in upoštevanja vredno tradicijo, kot n. pr. Ruggero Ruggeri, Metno Be-nassi, Tatjana Pnvlcvna itd., toda njihov repertoar je večji del ostal na značilni povojni plitvini in ni dosegel niti višine in ostrine repertoarja italijanskih gledališč, ki delujejo v Rimu in Milanu. To nam upravičeno vzbuja sum, da se 0 tržaškem repertoarju razpravlja na posebnem mestu — 1 zven in mimo umetniških vodstev nastopajočih skupin. Kako si naj sicer tolmačimo značilen primer iz lanske dramske sezone, ko je neka igralska skupina napovedala med ostalim svojim sporedom tudi napredno in kritično dramo ameriške pisateljice Lillian Uell-man -Male lisice» (v slov. prevodu: Kobilice) in je bila ta predstava brez vsake obrazložitve odpovedana? Letošnjemu repertoarju so številne dramske novosti vtisnile neko značilnost in navidezno vabljivost. Toda-te novosti so obenem odkrile zagato svetovne, posebno zapadne dramatike. Lahkotna in brezidejna salonska žlobu-dravost dominira na deskah tržaškega občiriskega gledališča, ki je postalo zabavišče in zbirališče tržaške snobovske enoblesse«. Zato tudi nekateri klasiki- in resnejši dramski poizkusi ne morejo učinkovati na splošno repertoarno linijo. Igralska družba Diana Tor-rieri in Tino Carraro, ki je v Trstu zaradi odlične igre prve igralke Diane Torrieri ?elo popularna, je letos zaključila sezono. V soboto 27. t- m. je skupina uprizorila komedijo G. Bevilacgue -Stari ples v.trehs. Torej zopet dramatizirani trikotnik v zakonu. Avtor je želel ta priljubljeni motiv modernizirati. Varana žena je namreč izobražena in gleda na življenje umoderno«. Svojo sestrično, s katero jo mož vaia, povabi na počitnice v razkošno vilo (dejanje se seveda razvija med zelo «finimi» ljudmi) in sredi improvizirane zabave razkrinka nezvestega moža in sestrično zapeljivko. Vsa zgodba bi se lahko zaključila z običajnim predpisanim receptom: ljubica pobegne, žena ostane, mož se vrne skesan in osramočen v ženin objem. Toda ne. Zena je vendar amoder- na»! Zahteva drugo reši tevj mož se naj v navzočnosti obeh žena odloči. Na vrsti jc avtor, da nam z resnično analizo današnje družbe osvetli ta konflikt in dosledno izpelje predvsem ženin značaj. Bevilacgua pa se je tega očividno ustrašil. Najbrž ve, da pred meščansko publiko ni dobro reševati tako zamotanih problemov o zakonski morali in zvestobi. Cernu vznemirjati ofrakaneg a meščana, ki ‘se je prišel v gledališče zabavat in uplgndirat? Odločno ženino vprašanje zvodeni. Ljubica res pobegne ž mladim študentom in mož, ostane s pogledom Uprtim v,tla... To abriljantinirano« komedijo je ansambel odigral v lahkem konverzacijskem stihi, brez hrupa in neposredno. Odlikovala se je Diana Torrieri v vlogi varane žene. s plemenito igro in izr&lno sugestivnim tonom je 'besedno priklenila poslušalce, in sicer papirnato vlogo dvignila do resnične umetniške stvaritve. V nedeljo se je ista dramska skupina poslovila od tržaškega občinstva s komedijo Andreja Pugeta ((Srečni dnevi«. V občinskem gledališču Verdi bo začela pomladna sezona simfoničnih koncertov. JOŽE B. Na slovenski nižji srednji šoli v Trslu, Ul. della Scuola Nuova 14, bodo v juniju naslednji izpiti: I. SPREJEMNI IZPIT. Začetek 16 junija. Vsak učp ec naj vloži do 31. maja pr. šnjo na k: Ikovanem papiiju za 24 hr in ji priloži: 1. rojstni list anagraf: kega urada, k ilkovan s 24 lirami; 2. poirdilo o ponovnem c pljenju: 4. potrdilo o plačan) lak.-i 150 Ur. V pisarni pa plača 100 lir za kolek na diplomi, papir in izpitne stroške. II. NIŽJI TEČAJNI IZPIT: začetek 21. junija. Piošnjo je treba vložiti do 5. juniin Taks i znvša 35o lir. izpitni str ški 200 lir. III. PRIVATNI V STO K NI IZPIT: v drugi polovici junija. Prošnjo je tr ba vložiti d i 1. junija. Taksa zraši 300 lir. Vs,- takse se plačajo na pošti na položnici za šolske takse c. c. 11-124. RAVNATELJSTVO »...jtnostna razstava il_ Božidarja Jakca v galeriji Scorgione Razstava ■ grafike slovenskega umetnika Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20 ure v galeriji «Scorpione» v Ul. S. Spiridione 12. Letovanje dijakov nižjih srednjih šol ZAM organizira za slovenske in italijanske dijake n'z‘ jih srednjih šol Trsta in lice počitniške kolonije. Prl' dejo v poštev dijaki od 13 & 15 let. Vpisovanje se vrši n! 55 dežu mestnega odbora Ulica Machiavelli 13 IU * četrtka 1. junija dalje, d»**J no od 9 do 12 in od 15 do j« in pri referentih za kolonij* po terenih. Vsak dijak mora pri vP'sf, položiti 500 lir ter oddat krstni list irj potrdilo ° isW-vetnosti (certificato di aUr tenticita). . murnu vstoimi in tfičaimi na nižji trgovski strokovni Soli v p Sprejemni, vstopni in 0™!' tečajni izpiti na nižji državi trgovski strokovni šoli s® začnejo v drugi polovici jd®’' ja po urniku, ki je objavil*® na oglasni deski v šoli. Prošnje sprejema šolska P1' sarna vsak dan in jih je tre- ba vložiti za nižji tečajni 1Z' pit do 5. junija, za ostale i1' pite do 31. maja 1950. Vsa pojasnila prejmete * šolski pisarni. Ul. Lazzareu0 Vecchio št. 11, II. ■II RADIO II* JUG0SL. CONE TRSTI iviH (Oddaja na srednjih valo' 212.4 m ali 1412 kc) SREDA, 31. 5. 1950 6.15: Napoved časa, por0^ vremenska napoved in anevnega sporeda; 6.30 Zabaven jutranji spored; poročil® Azzurro. 16.00: «Ljubša krava« Danny Kaye, V)« Belvcdere. 14.30: «Neuc RO** ,!()»" I.s il! leta« Sv. Vid. 18.30: »Ribič«, Brazzi Lumicre. 16.30; «NepOzl San Marinu«. »Ob morju«. 16.30: (d^/Um Zaslanov«, sovjetski j partizanskega žičljenj®- gir Marccnl. 16,30: «!ntrige n* dll«. l)F Mar,simo. 16.00: »Cas se J . ki ie tak°i Prl5ela "dedovanjem tatu, a v,a ven-£ ni izsledila. tj,.0 je Venuti uvidel, da je k 0 Policije brezplodno je I? začel s preiskavo, infor-L*8-1 se je po vsem Tržiču, kdo videl njegovo na no-pepravljeno kolo. Pri ta-tJ, izpraševanju vseh znan-?4e naletel ng prijatelja ki Je'svetoval naj se obrne na jlpijo v Gorici ali Videm, ker Je pri tržišč m tatovih obi-$ da svojega plena ne pro-doma. Svetoval mu je na- sje. haj se nu-i-tcj inforrni i Gorici jr, zastavljalnici nu tam zaifavil kolo. Venu- če je kdo v zadn jem rt prijateljev svet ’.1iivJialn •vati arina sVoje kole našel v za-’1'ci v Vidmu. Zastavila “tla 34-letna Macorini iz Tržiča, katero je policiji, dlit: , « ^ jo • j iirijavi y, ^ aretirala. iii^taj 30 zaradj tega Maco-na goriškem kazen- ^ aodisču obs -dili na 1 le Vi mesece zapora. Ju 4 »vež Waše^kega novembra je Pre-H* Pritekla na poveljstvo ti, Jk°v v Trž-ču Mozzi Ire-$ ^.objokanimi očmi javi-n^en °ee, 45-letni Mozzi »ie* ’ neusmiljeno pretepa •I, Pikico -n orožnike prali Dtea.j Preprečijo, da bi se nje-«lo. n®ri kaj hujšega ne zgo-V»Vn °zniki so šli za deklico mj .ost v Mazzijevo stano-pjj b Mozzija zasačili, kako U° « jn z vsem srdom bil ‘tiraj-?® so 'Jklen’li in ga .''uicr,1 ^(!nsko pa odpeljali v kjer s0 ji zdravnik; >«co, Hi , Jj p°trebno pomoč in Ja-^ se bo morala zdraviti dne so orožniki i Mn, Preisk'ayo in izvedeli, % r ^e dolga leta tako "Vna z ženo, in da se čestokrat vrača domov pozno ponoči pijan ter da jo brez vsakega vzroka pretepa. Orožniki so Mozzija prijavili sodnim oblastem Oproščen predsednik zadruge Nat0 je zasedel zatožno klop 44-letni Corbatto Gašpar iz Gradeža, predsednik prevozne zadruge «La Gradese«. Corbattu je obtožnica očitala, da n, kot predsednik omenjene zadruge poskrbel za plačilo dohodninskega davka za neki materiala nemškega izvora, ki ga je Zadrugi izvlekla iz morja v bližini Gradeža. Slo je namreč za električni motor, ave osi nekaj posod za plin in pnevmatike za avtomobil, ki so ga Nemci pred svojim odhodom leta 1945 pahnili v morje. Predsednik zadruge se j licNk - - *>wputnik' ki Ka vas, takoj vpraša Tv. hadinoisko višino te Sladkim preteklega le-'kn. s °v- Martinuzzi Ed* i>«gan žel v na Slavniku. *_I0f)ru malo razu-Po letošnjem Sando za gradnjo V letošnji zgodnji spomladi •a- posamezni člani kopiskega društva obiskali Slavnik in P«-n.čila so bila ugodna. Tako smo dne 21. maja organizirali društveni izlet skupaj z matičnim Tržaškim planinskim društvom, z izhodiščno točka Podgorje in povratkom na Materijo in Markovščino. Izlet 15 uspel nad pričakovanje. Bilo je lepo majsko jutro, ko stno krenili s kamionom iz Kopra proti Podgorju. Pregled na državni meji je bil hitro opravljen in ob 8. uri smo se že vzpenjali po strmem južnem pobočju nad železniško postajo Podgorje. V pičli uri, nekateri počasnejši pa v dobri uri. smo bdi na vrhu. Slavnik ima čudovito bogato planinsko floro sii. Ko smo se izvili iz gozdnega pasu na travniška pobočja Slavnika, ki smo jih poimenovali rajske poljane, podobne živo pisanim preprogam, posu-j,, s snežno belimi bedenicami (narcisami) in prepletene s cvetkami rumene in modre barve, med katerimi so se po* nosno'dvigale bolj redke živordeče divje potonke, se nismo hiogli prečuditi in nagledati. Tu in tam pa so kukale izza kamenja modre lilije in male ijtletu je prodrla V kakor malokatera gora na Kra-1 divje vrtnice. Vse te cvetke sp izžarevale v jutranjem soncu še orošene osvežujoč vonj, ki nam ga je donašala hladna sapica, prijetne hlade od sonca nekoliko ožgana lica. Z vrha se nam je odprl ve-ličasen razgled na Koprski in Miljski zaliv ter na širni Tržaški zaliv, na severu pa so zablesteli v soncu zasneženi vrhovi Savinjskih planin in Triglavskega pogorja. V bližini sta se nad dolinsko meglo dvigala naša dobra znanca iz preteklega leta siyi Nanos in beli Notranjski Snežnik, Slavnik večkrat omenjata Y svojih potopisih in knjigah dr. Henrik Tuma in dr. Julij Ku-gy kot najlepšo goro bližnjega tržaškega zaledja in opisujeta njegovo znamenito in bogato floro. Kugy je našel na pobočjih Slavnika celo rastlinsko redkost, znano pod imenem Pe-dicularis Frid* Aug., ki je ni najti nikjer drugod na svetu. Dne 5. junija bo imelo Koprsko planinsko društvo svoj drugi redni letni občni zbor. Društvo šteje danes že skoro 200 članov. Zaradi velike razdalje do planinskih predelov Slovenije bo treba društveno delovanje v glavnem preusmeriti v istrsko in notranjsko pokrajino in V preučevanje prirodnih zanimivosti Istrskega Krasa. Treba bo ustanoviti odsek, ki bo vršil propagando in zbiral sredstva za gradnjo planinskega doma na Slavniku. Cim bolj bo Istrsko okrožje povezano s* svojim naravnim zaledjem, tem lase bo udejstvi-ti ta cilj. Rri tem nam bo gotovo rade volje pomagalo tudi naše matično tržaško društvo. Velika je višinska in podnebna razlika med obmorskimi naselbinami in vrhom Slavnika. Zdravniki toplg priporočajo menjavo podnebja bolnikom pa tudi zdravim ljudem, ker ugodno vpliva na krvni obtok in zlasti na dihalne organe. Na pobočjih Slavnika bo treba izvesti tudi pogozdovalno akcijo z borovimi sadikami, najprej na severnih pobočiih, kar bo še povečalo njegovo privlačnost in koristilo gospodarstvu obrobnih naselbin. Ko smo se na vrhu že odpočili in okrepčali, so prispeli tržaški planinci. Izmenjali smo 7. njimi prisrčne planinske pozdrave in nekaj besed o načrtih za letošnjo poletje. ’ Opoldne so se koprski planinci odpravili po severnem pobočju v smeri proti Materiii. Faia skupina je krenila v Ske-danjščino, od koder je še dobre pol ure hoda do Markov-ščine ob cesti Trst-Reka, kjer nas je čakal naš kamion. Druga skupina je obiskala Slivensko jamo, tretja Pa je šla naravnost v Materijo in tam počakala na kamion, ki je pozno popoldne odpeljal iz Markov-ščine proti Hrpeljam. Vasj na severu Slavnika so mnogo trpele zlasti za časa na-cifašističnega okupatorja. Pa tudi razdobja med prvo in drugo svetovno vojno se tamkajšnji prebivalci neradi 8jxnni-njajo. Od fašistov požgana poslopja so že obnovljena in povsod je vidno stremljenje istrskega človeka k boljšemu In lepšemu življenju v svobodni j Jugoslaviji. Ko smo se zadovoljni z uspelim izletom vračali v Koper, je bilo seveda govora o novih načrtih, deloma združenih s prostovoljnim delom in raznih težavah pri planinsko-propa-gandnem delu v Istri. Ni lahko to delo, ker Istrani planinstva do osvoboditve niso poznali. Prvi uspehi so bili doseženi šele, ko so naše sindikalne organizacije s pomočjo jugoslovanskih' sindikalnih organizacij omogočile precejšnjemu številu Istranov večdnevno bivanje na Bledu, v Bohinju, Kranjski gori in po raznih sindikalnih domovih y alpskih dolinah, od koder so bili organizirani skupinski izleti v gorovja. Kakor je bilo y Jugoslaviji že tolikokrat poudarjeno na planinskih zborovanjih in od strani odgovornih organizatorjev fizkulture, naj velja tudi za prebivalce Istrskega okrožja geslo: Ob dela prostih dneh proč iz zatohlih mestnih ulic v svobodno prirodo, na vrhove naših gora za okrepitev zdravja in delovne sposobnosti! Ker pa je ob naporih za izgradnjo socializma čas za izlete pičlo odmerjen, nam mora biti jasno, da so naše naravno torišče bližnje istrske in notranjske gore, kakor jg n. pr. Pohorje naravno torišče mariborskih in Nanos postojnskih planincev. BORIS KERMAVNER Sindikalne podružnice koprskega okraja so kot ostale množične organizacija hotele dati svoj prispevek v tem tekmovanju, ki je hotelo dati poudarka rojstnemu dnevu maršala Tita in podčrtati veliko hvaležnost našega ljudstva o-svobcditelju Istre. Istočasno je vse delo, ki so ga napravili člani množičnih organizacij delno odpcmoglo pomanjkanju delovne sile v okrožju. Tako so podprli z delom izvrševanje enoletnega plana, ki bo prinese! vsem prebivalcem v okrožju znatnega izboljšanja. V naslednjem prinašamo podatke posameznih sindikalnih podružnic, ki so tekmovale. Sindikalna podružnica menz je napravila 126 ur, mizarska zadruga 22, tovarna Jaksetič 409, Odpad - Lipa 428, Zadružne poslovne zveze 561. Notranje uprave 1256, Istra - Benz -Gorivo 272. Okrožni odbor KP 213, Omnia 1108, Sodišče 176, Adria 600. Edilit 2012, STIL 264. Banka 115, Fructus 470, 1CET 742, razni - prostovoljci 423, Vodovcd 142, tovarna rib De Langlade 290, tiskarna Jadran 430.S.E. PTT 332, Istrski okrožni ljudski odbor 1729, Mestni ljudski odbor 130, Kmetijska šoia v Škocjanu 210. VUJA 1167, kavarna Loggia i35, Taverna 487, zadruga slikarjev 126, Vino, Prerad, Cor-rado 315, Kulturniki 334, Ra-diofonia 150, okrajni ljudski cev, vojnega zločinca Maierja liaibitseha so avstrijske oblasti spustile na svobodo Na Koroškem se v zadnjih mesecih dognjajo stvari, ki upravičeno vzbujajo globoko 'skrb. Čeprav najmerodajnejši koroški politični faktorji ob vsaki priliki poudarjajo potrebo po sožitju obeh narodov, ki tu živita, potrebo po dobrih sosedskih in meddržavnih odnosih, vendar v vsakdanji praksi delajo prav nasprotno. Po vsem sodeč kaže, da jim ni ne za sožitje narodov in mir V deželi, ne za dobre meddr-žavne odnose. Med ta dejanja, ki jih lahko označimo samo kot nadaljevanje nerazumljivega izzivanja in višek nacionalnega šoviniz-ma, spada brez dvoma gonja, ki so jo pred meseci začeli proti ostankom slovenskega pouka v tako imenovanih dvojezičnih šolah; sem spadajo intenzivne priprave z a vel eneni-sko proslavo 10. oktobra, prepoved zbiranja prostovoljnih prispevkov za j>ostavitev spomenika padlim partizanskim borcem (borcem, ki so se edini v današnji Avstriji aktivno borili proti fašizmu). Dalje, v to kategorijo/prav tako spadajo tudi procesi, kakršen je bil nedavno v Velikovcu. Na tem so s pomočjo nacističnih prič hoteli zadržati nekdaj zaplenjeno posestvo koroškega Slovenca. Na tem je SS-Standar-tenfiihrer Steinacher, predobro znani zagrizeni nacist in sovražnik koroških Slovencev, držal govor in več kot uro dolgo dokazoval, da «koroški Slovenci niso bili nikoli preganjani», pač pa, da so bile ((slovenske koroške organizacije one, ki so na Koroškem umetno naseljevale Gorenjce in Stajerces. Med ta dejanja pa nič manj ne spada izpustitev zloglasnega krvnika koroških Slovencev, vojnega zločinca Maier -Kaibi tscha. Maier-Kaibitsch, najvidnejši reprezentant 25letnega velenemškega šovinističnega hujskanja proti koroškim Slovencem, načrtne germanizacije našega naroda, ilegalni član NSDAP od 1933. leta, vodja Himmlerjevega urada za utrjevanje nemštva na Koroškem in v okupirani Sloveniji, SS-Standartenfiihrer, eden največjih povzročiteljev vsega trpljenja, preganjanja in poniževanja našega naroda na Koroškem. Odgovoren je za deportacijo 300 slovenskih družin na Koroškem ali več kot 1300 oseb, za smrt 91 oseb, odgovoren kot iniciator načrta o totalni deportaciji 80.000 Slovencev iz Gorenjske, za delno izvedbo lega načrta (ko je bilo v juniju in juliju 1941. leta deportiranih v Srbijo okrog 2800 oseb), sokriv deportacije nadaljnjih 4500 oseb in tako dalje. Zaradi vseh teh velikih zločinov so Maier-Kaibitscha, ki je bit v zapo/ru od 12. lil. 1948. leta, po skoraj dveletnem pripravljanju obtožnice postavili 14. oktobra 1947. leta pred celovško sodišče. y,c takrat so kazali čudno prizadevanje, da bi tega vojnega zločinca čim bolj razbremenili. Sodišče je poklicalo samo okrog 38 prič, od tega je bilo nad polovico hudo obremenjenih nacistov in SS-ovskih kolovodij ter gestapovskih zločincev, nad 10 je bilo najožjih Maier Kaibitsche-vih sodelavcev, ostali, samo štirje ali pet, pa so bili Slovenci, neposredne žrtve vseh njegovih krvavih zločinov. Razprava, ki se je vlekla skoraj dva tedna (in na kateri so sodniki z državnim pravdni- Na ta nezaslišani akt eusmi-ljenja» do enega največjih zločincev, s katerim je povezano neizmerno trpljenje ne samo koroških Slovencev, marveč tudi velikega dela vsega slovenskega naroda, so koroški partizani ostro protestirali pri avstrijskem notranjem ministrstvu. Toda, kakor to ministrstvo lani ni odgovorilo na protest zaradi hujskanja orožniškega komandanta iz Železne Kaple, ((da je treba vse partizane postreliti», tako do danes ni odgovorilo tudi na protest zaradi izpustitve Maier-Kaibitscha, zločinca, ki ni samo hujskal, marveč tudi zakrivil smrt 97 koroških Slovencev in ki je povzročil neizmerno gorje. Čeprav je bil Maier-Kaibitsch že od 12. Ul. 1946. leta v zaporu, so vendar — navzlic odločnim zahtevam koroških Slovencev — razpravo proti njemu odlagali skoraj dve leti. Vprašanje bodoče pripadnosti Slovenske Koroške 1946. leta namreč še ni bilo jasno, velike sile o tem problemu tedaj še niso razpravljale. Zato bi proces proti Maier-Kaibitschu, ki bi moral razkriti vse 25let-no preganjanje koroških Slovencev, tedaj lahko škodoval avstrijski državi in njenim pretenzijam na ozemlje Slovenske Koroške. Kakor hitro pa so zapadne sile na konferenci v Moskvi 1947. leta avstrijske zahteve javno podprle, je hkrati s tem prešla tudi bojazen, da bi proces lahko v večji meri škodoval. Zato je tudi po koncu moskovske konference prišlo do Maier-Kaibitschevega procesa, na katerem so avstrijske oblasti zaradi bodočih konferenc hotele pokazati svojo navidezno pravičnost. Nov moment pa je prišel po konferenci v Parizu 1949. leta. Tedaj je Sovjetska zveza pokazala' da nafta več velja kot 108.000 koroških Slovencev. Za. rad; tega so oblasti tedaj začele omiljevati Maier-Kaibit-schevo zaporniško življenje, končali pa so letos s tem, da so ga za veliko noč iz ((Zdravstvenih razlogov)) izpustili. Maier-Kaibitsch ni eaini primer takšnega taktiziranja koroških oblasti. Steinacher, Fritz in drugi notorični nacisti, ki so bili vse do pariške konference iz taktičnih razlogov V ozadju, danes nastopajo svobodno kot «ekspertiy> za koroško vprašanje, kot spričes na razpravah proti koroškim Slovencem, nastopajo kot javni govorniki in podobno Vse to pa kaže, da je še da-les do tega, ko bodo slovenski in ostali jugoslovanski narodi lahko verovali lepim besedam koroških obiasti. Nova jugoslovanska prekooceanska ladja »Makedonija" je priplula na Reko Velika prekoocenska ladja «Makedonija» z nosilnostjo 9100 tor.', ki so jo za Jugoslavijo zgra dili na Nizozemskem, je v nedeljo prvič pristala v domačem reškem pristanišču. Pri slav. nostnem sprejemu so bili navzoči predstavniki LR Makedonije — podpredsednik vlade Borko Temelovski ter ministra Kemal Sejfula in Dime Velov-ski. V imenu vlade LR Makedonije je pozdravil posadko podpredsednik vlade Borko Temelovski. Kapitanu ladje je izročil srebrno vazo kot darilo pred. sednika vlade LR Makedonije kom vred titulirali vojne gu Lazarja Koliševskega. Za okra- zločinca Maier-Kaibitscha z gospodom ne pa z obtoženim), je zato konec koncev morala Prinesti ljudem v ozadju vsaj relativni uspeh. Na temelju pričevanja razbremenilnih »prič«, ki so jih nabrali z vseh vetrov, ter kupoštevajoč njegove nesporne zasluge, ki jih je imel v obrambnih bojih za Koroško in v prvi avstrijski repubtilAv, obtoženi ni bil obsojen na najvišjo kazen, marveč samo na dosmrtno ječo. ((Slovenski vestniki), organ koroških Slovencev, je po objavi obsodbe in zaradi teženj, ki so jih pokazali na razpravi, zapisal, da je telo verjetno, da bo obsojeni kaj kmalu izpuščen, bodisi zaradi morebitne amnestije, bodiji jz kakršnih koli drugih vzrokov. In tako je tudi bilo. V za-četku je časopisje moglo samo ugotavljati, da je Maier-Kaibitsch deležen v zaporu posebno milega režima in vseh mogočih olajšav. Pred nekaj tedni pa so koroški partizani, zbrani na svoji redni letni skupščini, zvedeli, da je Maier-Kaibitsch izpuščen in uzioa svobodo nekje pri Brucku na Muri. Izpuščen je bil na priporočilo koroške deželne vlade, ki je upoštevala njegovo «zdravstveno stanje» in zato ugotovila, da je preslaboten, da bi bil še dalje v zaporu. sitev te nove velike ladje je vlada LR Makedonije darovala tudi preproge in slike iz socialistične graditve v Makedoniji- Ladja »Makedonija« bo v kratkem odplula na svoje prvo potovanje. «Hura! Dobili smo še bas in klarinet - Sedaj bomo kmalu popolni !» NAŠLI SO SE... L® K. REZOLUCJ IMtOOMSlCOjO * Informbirojevski gonji proti Jugoslaviji se je sedaj priključil tudi Franko, seveda na svoj način. Medtem ko informbirojevci obtožujejo FLRJ, da je postala agentura zapadnih imperialistov, je Franko ne obtožuje nič manj kakor tega, da pripravlja osvajalni pohod proti kapitalističnim deželam in s tem ogroža svetovni mir- Preko radijske postaje v Moskvi in v drugih informbirojevskih deželah govorijo apolitični emigranti« in kličejo na pomoč »zdrave sile« v Jugoslaviji, razne vohune, saboterje, četnike itd.... preko radijske postaje v Madridu pa kriči apolitični emigrant« Peter Karadžordževič in prav tako poziva »zdrave sile«, saboterje, vohune, četnike itd. Q O S P O D E S T V Q TRGOVINA • INDUSTRIJA Nemško - francoski kombinat pomeni pokoritev Anglije, podpora konservativcem, ost proti Vzhodu Poročali smo tudi mi o tajni konferenci, ki je bila v začetku 1949 v Duesseldorfu (Reuter. Nek York Times), z udeležbo nemških, francoskih In luksemburških industrijcev, in je planirala jeklarski kartel v zapadni Evropi. Konec lanskega leta je prinesla Welt am Sonntag vest q francosko-nem-škem paktu, ki so ga zamišljali tako. da bi Francija opustila postopoma svoj program gradnje električnih central, zlasti vodnih, in bi se zvezala s po-rursko mrežo. Govorili so o načrtu kanala med rekami Maas, M osel in Marne za prevoze lorenske rude v porurske jeklarne. Ustavljali so demon-tažo v Porurju, v Loreni pa so v. okviru Marshallovega plana instalirali ogromne valjarne, ki bodo med največjimi v Evropi in so eden najvažnejših členov novega kombinata. Nekaj podatkov o pomenu in velikosti tega načrta. Ležišča premoga v Porurju cenijo na 88 milijard ton. Predvojna let- na proizvodnja, je bila 138 milijonov ton (vsa Nemčija 186 mili j. ton), več le Vel. Brita- nija - in ZDA - v 1949 milijonov ton, torej se bliža predvojnemu številu. PROIZVODNJA PREMOGA (V MILIJ. TON) Francija Posarje Zapad1. Nemčija Belgija Vel. Britanija ZDA 194« 47.2 7.9 55.3 22,8 188,7 537.5 1947 4*5,2 10.5 72.5 24.4 200,8 1946 43.5 12.6 87,0 26,9 211,8 1949 51.2 14.3 105.5 27,6 218.5 1938 46,5 29,6 230.7 354,5 624,0 591,0 434,0 PROIZVODNJA JEKLA (V MILIJ. TON) Francija Posarje Zapad. Nemčija Belgija + Luksemburg Vel. Britanija ZDA 1946 4,4 0,3 2,7 1947 5,7 0,7 3,1 1946 7.2 1.2 5,6 1949 9.1 1.2 9,2 1938 6.2 17,0 3,6 12.9 60,4 4,6 12,9 77,0 6,4 15,1 80,4 6,1 15,7 70,6 2,3 10,5 28,8 V pridobivanju železne rude Pa je bila pred vojno in je še danes na 1. mestu Francija, ki ie v 1938 pridobila 33,1 milij. ton. (slede: ZDA 28,9, ZSSR 28, Švedska 13,9, Nemčija 13,8 Vel. Britanija 12, Luksemburg 5, Al- žir 3 itd. -vse v milij. ton). Načrta sta torej možna dva: francoska žel. ruda z 1. nemškim ali 2. angleškim premogom. Izbira je bila z ameriškega stališča lahka. P.orurske koksarne sq dajale £ Se frnli in ne fakir Bežen pogled na Koroško golgoto ne Itc jtcspcilcval Slovencem > Koroški Slovenci se odločno borijo za svoje pravice, njihova narodna zavest raste, moč za borbo pa črpajo iz svoje partizanske epopeje, ki je s krvavimi žrtvami zapečatila nedeljivost in enotnost vsega slovenskega naroda preko vseh krivičnih državnih meja • -v k-Sfi . 4M' k.-: . , 11 II0.; i SPOMENIK PADLIM BORCEM V VELIKOVCU Vfak brzi mimo Vrbskega je. zera in, ko občudujem iz drvečega vlaka lepoto koroške dežele, iščejo moje oči obenem — Slovensko KorctSko. Toda imena postaj Fiiderlach, Lind-Rosegg, Vel len, Portsčhach, Krumpendcrf, zakrivajo površnemu in nezainteresiranemu popotniku resnični značaj in prvotna imena teh krajev: Po-dravlje, Lipa-Rožek, Vrba, Poreče, Kriva vrba. Tudi ko prideš v Celovec, boj le s pomočjo domačinov našel v vsem mestu le dva slovenska napisa, in sicer na sedežu ((Demokratične fronte delovnega ljudstva« in napis ((Gostilna Obir«, ki je v pritličju hiše, kjer imajo svoje prostore Slovenska prosvetna zveza in druge množične organizacije demokratičnih Slovencev. Ce pa se spre- hajaš po celovških ulicah in čitag imena celovških trgovcev in obrtnikov, se spomniš Hitlerja in se vprašaš: «Le kaj bi ostalo od anemškega« Celovca, če bi morali celovški meščani za tri rodove nazaj dokazovati svoj narodni izvor, kot so morali dokazovati Hitlerju čistost svojega arijskega porekla?« Toda kaj govorim o treh rodovih? Zadostovala bi le dva, en sam rod in marsikje le nemški pravopis zakrije s «sch» in atsch« le pristne slovenske š-je in č-je. Avstrijci, kakor vsi oni, ki si svojijo ozemlja sosednih narodov, se trudijo v prvi vrsti, da izbrišejo vidne znake, da jim zemlja, ki ji vladajo, ne pripada. Zato je njihova skrb, da si zatirani narod ne omisli napisov v lastnem jeziku. Prav te dni so bili funkcionarji «Zveze slovenskih zadrug« že sedmič pozvani k oblastem zaradi samo slovenskega napisa na zadružnem kamionu. Deželna vlada je poklicala na po-pioč celo dunajsko vlado, ki sicer opleta celo z nekimi paragrafi iz senžermenske pogodbe; vendar ne more z njimi preprečiti, da bi zadružni avto a slovenskim napisom vozil iz Celovca v Podjuno, v Rož, v1 Ziljsko dolino in nemo klical svoj aMemento«. Ko so koroški mladinci izvedli po Slovenski Koroški akcijo za dvojezične napise, so sicer po večini ti zopet izginuli, ker so jih uničili nacistični šovinisti, vendar se vse pogosteje, zlasti V Podjuni, srečujejo tudi slovenski napisi. V občini Sela in še kateri drugi so celo uradni napisi aVolksschule — Ljudska šola«, ((Občinski urad — Ge-meindea,mt» dvojezični. Koroški SloVenci krčevito branijo svoje pravice, njihova narodna zavest raste; moč za borbo pa črpajo jz svoje partizanske epopeje, ki je s krvavimi žrtvami zapečatila nedeljivost in enotnost vsega slovenskega naroda preko vseh krivičnih državnih meja. Svojo odločnost in popustljivost so pokazali v borbi za slovenski napis na spomeniku padlim partizanom, ki stoji na velikov-škem pokopališču. Na zahtevo celovške škofije dne 22. aprila 1948 je okrajno glavarstvo v Velikovcu z odlokom «t. 37-15 Praes - 48 - dr: M - Sch. 2 dne 6. julija 1948 zahtevalo, da se od napisa, ki se glasi ((Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu« zbrišejo besede: «v borbi proti fašizmu«. Hkrati je okrajno glavarstvo zagrozilo, da bo to odločbo izvršilo uradno, če ne bo odloku ugodeno do 1. av gusta 1948. Napis pa stoji v celoti še danes, ker se je koroško slovensko ljudstvo odločno uprlo taki skrunitvi grobov svojih najboljših sinov. Nacistična miselnost, ki že vedno prevladuje tudi v celovškem škofijskem dvorcu, se ne kaže le v zgoraj opisani aferi, temveč v neprestani ponemčevalni politiki najvišjega cerkvenega funkcionarja na Koroškem, ki rad pošilja slovenske duhovnike v čisto nemške župnije, da jih v slovenskih župnijah nadomešča z nemškimi duhovniki. Svoj odnos do slovenščine je škofijski ordinariat izpričal tudj z dopisom štev. 3037 dne 13.10.1948 naslovljenim na Slovensko prosvetno društvo ((Kočna« v Svečah, v katerem naroča društvu, naj pošilja v 'bodoče na ordinariat le nemške vloge. Čeprav ne moreš zaradi združenega pritiska svetne in cerkvene oblasti najti na prvi pogled Slovenske Koroške, vendar so ji prav te oblasti vsaj do neke mere priznale obseg in meje z odredbo o ureditvi dvojezičnih šol, ki sq jo izdale 31. oktobra 1945. Kakor bomo videli kasneje, nima že v svojem bistvu krivična odredba nobene pozitivne vrednosti, razen že omenjene, da našteva kraje, kjer naj bodo dvojezične šole, kar znači priznanje, da so ti kraji slovenski. V Ziljski dolini, v najzahod-nejšem predelu Slovenske Koroške naj bi bile dvojezične šole v Občinah Brdo, Goriče, Sv. Stefan in Blače. Odredba našteva v okraju Beljak naslednje občine: Bistrica na Zilji, Smer-če, Straja ves, Poclklošter, Pek-štajn, Marija na Zilji, Ledenice, Rožek, Lipa pri Vrbi, Verm-berk, Kostanje, Vrba, Loga ves, in St. Jakob v Rožu: V poli- tičnem okraju Celovec naj bi bile po odredbi dvojezične šole v Sv. Martinu na Dholici, Skofičah, Zgornji vesci, v Bil-čovsu, Hvališah, Vetrinju, Kot-mari vesi, Zihpolju, Zrelcu, Radičah, Medgorju, Grabštaj-nu, Trdnji vesi, Pckrčah, Sv. Tomažu pri Celovcu, na Otoku. v Bistrici v Rožu, Slovenjem Plajberku, Svetni vesi, Spodnjih Borovljah in v Borovljah ter v Smarjeti v Rožu in Selah. Za okraj Velikovec odredba ne našteva Občin z - dvojezično šolo, temveč določa ((Vse občine z izjemo Pustrice«. V času ko je bežal nacifaši-zem popolnoma poražen in uničen, se je zdelo ((pravičnim« oblastnikom na Koroškem, da je prav, že Slovencem priznajo, ne morda slovenske šole, kot pripadajo vsakemu enakopravnemu narodu, temveč le ((dvojezične šole«. Kako bi bile videti take dvojezične šole, nam pove že navedena odredba od 31. oktobra 1945, k j določa: «V južnem predelu dežele Koroške obstoje dvojezične šole. V prvih treh šolskih stopnjah se poučuje načelno y materinskem jeziku otroka, vendar se g°ji pouk drugega deželnega jezika od začetka šolskega pouka v najmanj šest tedenskih urah. V četrti šolski stepnji se uvede nemški učni jezik, ki ostane do konca šolske obveznosti. Razen tega se poučuje v četrti stopnji tedensko štiri in pozneje tedensko tri ure slovenščina. Verouk se-mora poučevati izključno le v materinskem jeziku«. Toda tudi ta ponižujoča drob. tinica, ki so jo dobili koroški Slovenci v letu zmage nad na-cifašizmOm, je ostala le. mrtva črka na papirju. Avstrijski komunistični poslanik Kazianka je y svojem govoru v proračunski debati y celovškem deželnem zboru decembra 1946 navedel, da Se je odredba zadovoljivo izvedla vsega le na devetih šolah (na eni v okraju Beljak, na treh v okraju Celovec in v petih v okraju Velikovec). Toda od leta 1946 so se razmere že močno, močno poslabšale: (Nadaljevanje sledi) pred vojno 32 milijonov, ton koksa, toda na razpolago je 1 lo tudi 8 milijard kublčniftj”®' trov zemeljskega plina letr Pridobivanje jekla je seve odvisno od dovoza rude, ker porurska ležišča železne rude krijejo komaj eno petino be. Nasprotno pa je l°renT.t industrija odvisna od Porurs ga in posaarskega Prerioga koksa (Francija je v prejemala premog iz ^. ... 1949 pa uvozila 8, 1 ton premoga in koksa it ja). Tako bi Francija !a v zameno Porurju rudo. ki je letno pridobV^ Loreni 21,5 milijonov K*1 kako 2/3 francoske pr®*a nje) drugo področje lei"* rude je Pas de Calais). Schumanov predlog popolno integracijo: razen rt dobivanja, prodaje in & tudi tehnična, finančna l* cialna vprašanja. Enotna et •.rodse1 deltii!1 tev modernizacije proiz izboljšanja, kakovosti. mezd, transportnih tarif, nalizacije, izkupička c • Odprava carinske meje^ ^ Nemčijo in Francijo za 1 jiA premog, enaki pogoji na notranjih trgih, uStvaP^ skupne evišje oblasti), j, Francija in Nemčija ter ki bi pristopili, zastopani t* sprejema obvezne sklepe, m no je omenjena zagotovitev sebne lastnine, kar cika i*4 buriste). Takšen gospodarski blbkn^. ško-francb&kih rudninskih zenov bi pomenil največji ko®1' binat kapitalističnega g0SP^ri stvd, kar jih je svet vid-fh j, bi avtomatično ((disciplin Ni belgijsko-luksemburško tn tansko železarstvo s svojin11 milij. ton jekla, 20 surovega železa in 180 ton premoga. Belgiji in semburgu je najbrže he/M ljubši od nemško francoske nc s cenami v izvozu. sko stališče je rezervirano kor pri vseh poskusih ^ noevropske integracije. V O Iranji politiki bi vstop V J*4*-pomenil preprečiti način'14 « ima laburistična vlado načrtu. Razumljivo, da r to igralo veliko vlogo pri p. ki bi utegnile biti zanjo Po tej strani bi bila a«ieh*J? gesta kot pomoč Churchill * res spretna. Stališče delavskega raZtA in sindikatov v tem cpr(W®\ je jasno. Izrazil ga je francoske Splošne zveze 4 - ik« ki zavrača predlog jeklarsi .tor superkartela. Ta pomeni 5 njevanje priprav na vojn6 še večje izkoriščanje del&flZ, ter odpoved suverenosti ‘V. cije. Pomeni nadvlado ne1Ij( industrije nad francosko< znižanje višjih franc^ mezd na nižjo raven, s čemer bi se posl® ^ položaj francoskega delov.C4 še bolj utrdilo dosedanje riščanje nemškega delavce■ JUGOSLOVANSKI SOLISTI dobili sest nagrad na medn# rodnem pei/skem Lckmoi/afli11 LEPA JE POMLAD V SLOVENSKI KOROŠKI Na mednarodnem pevskem tekmovanju v Belgiji so jugoslovanski pevci dobili vseh 6 nagrad. Veliko čast no nagrado «Graind Prix» belgijske vlade je dobila sopranistka Valerija Heybalo-va, članica beograjske opere; nagrado predsednika francoske republike, prvo častno nagrado in nagrado predsednika občine je dobil bariton Vladimir Ruždjak iz Zagreba; drugo častno nagrado in nagrado britanske vlade je dobil tenorist Ja- iiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiMjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiMmiiiiiimiiimiiimitiiifiirtim Zadovoljstvo se Je znova | dela je bilo obilo, jaz pa sem oglasilo na Visokem. Spomin očeta Polikarpa se je ublažil in kri človeka, katera je bila prelita po njegovi roki, ni več vpila do božjega stola. Tudi mene je zapustil spomin na bitke in vojske, razen onega, ki mi je tičal v prsih, kjer mi Je nekaj kljuvalo ln dan kakor v uri, viseči na steni. Težilo me je, da nisem mogel poprijeti za nikako delo; samo Jedel pri hiši! Poskušal sem delati, pa ni bilo mogoče, in Jurij in Agata sta me prav grdo oštevala, če sem se hotel lotiti najnedolžnejšega dela. Res je, da nisem prišel praznih rok k hiši in lahko bi bil živel, ne da bi bil hiši v nadlego, ali človek, ki delati ne more, je vendar preveč pri hiši. In to je bilo, kar me je peklo! — Ko je cvetje izginilo s trav- nikov in vrtov in ko je vročina prihajala, sem pri lepem vremenu lazil k njivi pod gozdom, tja, kjer mi je bil svoj čas oče povedal, da je visoški dve kmetiji meni namenil. Ravno na istem mestu sem legal v travo. Velikokrat sem tako ležal na soncu in nad dolino, ki je mrgolela pod mano; in takrat se je razvijalo pred mano, kar sem doživel v preteklosti. Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in drugim v težavo. Pa me je hitro zapustila ta želja, ker vojščak, ki leži težko ranjen sredi bojne poljane, ravno tako nerad umrje, kakor se nerad loči od sveta bogataš, sedeč pri polni skledi. V takih trenutkih sem dobro vedel, da te, naj si še tako zapuščen in osiromašen, veže trdna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je — zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti ka- ostane, če jo še tolikrat zata-1 teklost: pred mano se vlečejo jiš! Ko tako ležem, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača — ni prazna beseda; del je mojega življenja, in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kot te Je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel pomladi, da bi te ne bilo objemalo njeno cvetje, in ne jeseni, da bi ti ne bila sipala svojih sadov. Mogoče, da je težko umreti — moja vera to ni! — ali toliko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doline bodisi od gladu, nego na zlatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imei vsega na kupe! Tako večkrat premišljujem na zeleni tratini pod gozdom. že en in isti obraz in zvesta ti 1 Tu in tam gledam tudi v pre- široke vrste težko oboroženih mož, vrsta šaržira na vrsto, ranjeni padajo in umirajo, bogati prapori se vijejo, jezdeci žvenketajo na svojih konjih, sami generali pridirjajo, avieto-ria« Jih obdaja, trombe se oglašajo topovi grme — vse to pa izgine, kakor izgine dih stekla, in ostane mi edinole sladka zavest, da sem spet na svoji domači zemlji, ki me objema, kakor objema mati svojega otroka ali kakor objema nevesta svojega ženina! Nekega dne sem zaspal pod gozdom in sem se spet prebudil. Helas! Kako je pričela hiteti ura sredi mojih pljuč! Tik mene Je sedela — Margareta VVulffingova in pogleda ni odmaknila od mojega obraza. Čakajte, bila je pet let mlajša od mene, bila je potemtakem stara sedem in trideset let, ali Je bila še vedno čedna ženska, ker njenega obraza še niso bile preorale skrbi in ne bridkosti, ki jih je preživela. Spregovorila je: alzidor, govorilo se je, da si slab in da bi ti prav prišla postrežba.« Nisem hotel izreči trpke besede, ali vendar sem nehote odgovoril: aMargareta, se nisi še omožila?« Sam ne vem, kako sem prišel do takega vprašanja: ni mi bilo prav vseč, da Je prišla, ker je nisem klical. ■Cernu bi se možtla?« je zajokala in pristavila je še; »Lahko bi se že bila, saj je dosti moškega spola po vaseh, ki komaj čaka, da bi snedel doto ženski, ki je sama in zapuščena.« Tega nisem mogel tajiti. Zatorej sem le vprašal: »Kaj pa hočeš?« Odločno je odgovorila: »Saj sem ti že povedala: po-strežnica bom pri tebi. Vendar vidiš, da ti domači, ki te imajo res radi, ne morejo zmeraj postreči. Na polju je delo, v hlevu je živina in prej, ko je to opravljeno, preteče čas. To pač vidiš, kako se peha Agata, pri tem pa trepeta, da boš hud, če nisi postrežen, kakor bi moral biti. — Kar nič ne ugovarjaj!« Ko je tako govorila in ko se ji Je v očeh nabrala odločnost, je bila všeč meni, siromaku — pa je pač nespametno, da kaj takega zapišem. Ali v tej vojski nisem zmagal. Kmalu se Je prikazala tudi Agata na bojišču — ti dve ženski sta se gotovo sporazumeli — in njena vojska se Je združila z Margaretino. Toliko časa sta me obdelovali z mušketami in topovi, da sem se vdal na milost in nemilost. Privolil sem torej, da je prišla Margareta VVulffingova v hišo, da mi je stregla! Postavila si Je pred vrata moje čumnate posteljo in, če sem le malo za-kašljal, malo težko zasopel iz preslreljenih prsi, Je v temni noči takoj prihitela in povprašala, ali ne potrebujem tega ali drugega. Nadaljevanje sledi nez Lipušček iz LjublJy tretjo častno nagrado 111 'f grado nizozemske dobil basist Tomislav/V lic iz Zagreba; četrto 'Ajj nagrado je dobila Nada Putar, peto časth®,^ grado pa tenorist zvr oba iz Zagreba. #ll>-' goslovanskim pevcem Te nagrade so podeh*' ^ slednjem glavnem vanju v Verdiersu Pri,«# jllL geu, ki se ga je 50 pevcev in pevk 1? ,š' slavije, Belgije, Italije. ZDA. Nizo^A’ Finske. Švice, DansK^ijt strlje in Južnoafriške “tel1' Po prvem izločilne^ p/ movanju je ostalo 2A jt' cev. med njimi vseh J goslovanov, ki so v F°VJ njih tekmovanjih ** mezne glasovne katee dobili 8 prvih nagrad Jf1 drugo. V naj ožje f)n movanje Je prišlo 9 P® -o’ med njimi 6 Jugoslov Nagrajene j ugosKA’9 A pevce je občinstvo po^jA lo z burnim Emil Helman. pred, $ sindikata iz Verdiers^ 0p predsednik razsodiš19 ;.eS ganizator konkurza J yCli> - K - UK tal Jugoslovanom agi- v ;onc< pevcs-jpflp. hodek pa Je Sel 29 /o°be^ družinam prlbll/m^ lzgut^ in zasluženi zmagi- ^ tek je bil velik koncer &0 jugoslovanskih pev<*jn0r? skih rudarjev, ki so v pff Mlcnje pr mogovniku Char teza Jugoslovanskih^ pd je bila posebno zdravljena- 90