Razne novice. Godovi prihodnjega Iedn a, 29. nedelja: Tomuž, žkof; Tnfin, mučeneo. 8il. pondeljek: David, kralj; Libenj, Nicefor, muč. 81. torek: Silrester, papež; Pavlina, mučenica. Uto 1913: 1. jaoaar: sreJa: Nuvo leto, Obrezavanje 6osjiad«vo. 2. četrtek: Makarij, opat. 3. petek: Gem.fefa, devica; Salrator, spoznar. 4. sobota: Tit, skof; Iiabela, kraljica. * Osebna vest. Naš prerailostljivi k.nezoSkoI so se vrnili še-le dne 22. decembra zvefier z Dunaja, kjer so imeli v sredo, dne 18. decembra, v sklupini desniee gosposke zbornice govor o cerkvenopravniK zadevah, in kjer so se potem due 19. in 21. deoembra udeležili sejo v gosposkj zbornici. Iz ueiteljske službe. Provizorični učitelj v Račjem Maksfmilijan Smole je imenovan za: stalnegaučitelja istotam; provizorični učitelj v Crešnjevcu A. Planer je imenovan za stalnegai učitelja istotam; stalni učitelj v Kostrivnici Ignacij Cokl je prestavIjen v Runce. * Iz politične slnžbe. Namestniški konceptni praktikant Ervin Kropaček v Slovenjem Gradcu je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. * Južna železnica bo imela letošnje leto približno 160 milijonov kron skupnih dohodkov, Iz južne železnlce. Prestavljeni so: Franc Cutič, provizorični prtstav, iz Brežio v W6rgl; Viljem Novak, provizorični pristay, iz Velikovca v Brežice; Adolf Vlček, pristav, iz Spittala v Badem; lajfijunkt Franc Papst iz Celja v Gorico; Hugon Navratil, postajenačelnrk, iz Werndorfa v Pliberk; ' Edv. Grah, aspirant, iz Ruš v Donawita: Jožef Pilji, pristav, iz Donawitza v Ruše; Alojzij Laurenčič, aspirant, iz Bracola v Vuhred-Mairenberg. Snu-tna kosa. Dne 19. t. m. je umrl v Trstu dolfeolo/tni slovenaki poslanec in tržaSM meslni svetovalen Alojzij .Gorjup. * 2.500 novih naroenikov je pridobil ,.Slovpnsla Gospodar" leta 1912. To je število, na katero je lalil ko naš list, pa tudi vsak" njegov prijatelj, ponosen. Predno bo šlo leto 1912 k zatonu, se bo tiskal ,,Sliov. Gospodar" v 13.000 izvodih. Pa so to tudi naročniki, ki v redu plačujejo naročnino, Ljudstvo naSe upošteva vaznost svojega glasila, ga podpira in giri/ Naj gre tako broz prestanka naprej! O Božiču in Novem letu porabite vsako priliko za razširjenje ,,SIovepskega Gospodarja"! . Gradec. V soboto, dne ^.decerabra, je priredilo društvo ,,Kres" svojim članora, katerih šteje letos nad 300, Miklavžev večer. ,,Kresove" prireddtve vedn.o bolj in bolj zadovoljujejo obfiinstvo in pridobivajo med graškimi Slovenci vedno ve6 prijateljev. Veseli moramo biti, da se ,,Kres" tako lepo razvija, da je postal nositelj slovenske misli v Gradcu in bivališfee vseli katoliško mislečib slojev. Velik uspeh ima zaznamovati društvo s svojim Miklavževim večerom, ki je prav lepo uspel in se Čuje o celi prireditvi le pohvala. Miklavž je polagal graški mladipi na srca, naj skrjjiio čuva zaklad svete vere in pa naj se trdno drži slovenskega jezika, katerega jo je ugila slovenska mati. Po govoru je razdelil mmogobTojna darila malim in odraslim, kakor so pae zaslužili. Ko je n.ebegki poslanec odšel, so igrali Kresjapi Šaljivo enodejanko ,,Za letovišče", pri kateri smo morali obeudovati izurjenost društvenih igralcev. Veliko smelia je žel saljiv prizor ,,Boltatu Pepe in Žane z Iblane na turškem bojišfiu", ki so ga igrali trije ,,Ljubljancanje" prav po ,,iblansk". Kresjani so izvedeli vse najnovejše novice z bojišoa. Mnogo smo imeli zabav in veselic, pa tako lepo uspelih kot baš ta, je bilo malo. Naj bi pristopilo še več Slovencev h ,,Kresu"! * V. Weixl pod zaščito ,,Slogo". Zadnjic smo odlo6no prijeli slovenskega papirnega trgovca Weixla v Mariboru, ker prodaja v svoji trgovini nemški pohujšljivi list ,.Der neue Blitz"", kajti razpe6avaiije veri nasprotnega in potem Še nemškeg a lista nikakor ne spaida v panogo ,,.slov. narodno trgovstvo". G. V, ^reixl nam je nato pisal, da je dozdaj in bode tudi še dalje prodajal omenjeni list ter je zavestnopristavil, da se za naš list nie nc zmeiii, naj piše o njera kar hoee. Obcnem nam je tudi javll, da Citatelji ,,Slo. vensfcega Gospodarja" tako redko priliajajo v njegovo trgovino, da bi jih lahko po dnevui z lucjo iskal. Hvala Bogu, smo si mislili, da je tako, vsaj naši pristaŠi ne pridejo v položaj, da bi se jim nudil v nakupovanje kak nemSki aJi slicni gasnigki ,,pofel". Zato stno g. Weixla pustili pri miru. V resnici pa ]e g. Weixla naša ostra in zaslužn» graja dosti prijela, kar dokazuje, da mu vendar ni vseeho, kiaj pišemo o njem. Prišla sta iiamreč v ,,Slov. Narodu" lonalu dva dopisa, v katerih se hoče g. Weixla zagovarjati in oprati, 6eŠ, da smo ga mi zato napadli, ker je odbornik liberalnega politicnega društva za mariborski o- kraj. Tudi na ta dva dopisa smo molčali. Se-le, ko j* Weixl zbobnal skupaj mariborsko Slovensko trgovske društvo, da ga brani kot svojega nadstrapkarsfcega odbornika, smo zopet z vso odlocnostjo zavrnili izvajanja omenjenega društva in tobenem stavili več vprašanj, na katera pa do danes Se nismo dobili odgovora. Gospodje že vedo, zakaj ne odgovorijo! Najbrž jim dela težave Weixlov koledar, ki na nesramni aačin napada našo stranko. Je paS težko dokazati nadstrankarstvo trgovca Weixla, odbornika Slovenakega trgovsbega drušlva, ako t.a istoSasno v svojem kbledarju javno -nastopi zOper katoliSko stranko in prevzame obenem tudi odbornišiko mesto v liberalnem, torej strankarskem društvu! Kaj ne? Celo ,,,Slovenski Narod" ne prinese nič ve6 v zagovor g. Weixla. Zato pa mora nastopiti ,,jetična" wSloga", da ga zagovarja in mu prižene odjemalcev.. Ta lažnjivka ]e zdaj iznašla, da mi zato napadamo Weixla, ker ga ho&emo uničiti kot konkurenta tiskariie sv. Cirila, ki ima tudi svojo papirno trgovino. Lažnjivka ,,Sloga", ta trditev že docela ne bode držala. Mi poznamo tiskarno sv. Cirila. Tiskarna sv, Cirila. si ni Se-le zdaj uredila papirne trgovine, temvee je to trgovino že imela ter je delovala za naše ljudstvo že, ko papirnega trgovca V, Weixla ge ni bilo in bode to svojo palogo Se izvrševala, ko g. Weixla in ,,Sloge" morda ne bo vec, Tiskarni se ni treba bati pobenih konkurentov. To si naj ,,.Sloga" in nadstrankar Weixl dobro zapomnita! * ,,StaJer6evi" uredniki. Ptujski odvetnik dr.A. Brumen priobčuje v ,,Slovenskem Narodu nek odgovor na napade v ,,Stajercu" in pravi med drugim: ,,Neposrednemu predniku L, Linharta, I. D., ki je 25^ novembra t. 1. v Leskovou radi preobilo zavžitega žganja obležal v oestnem jarkii in potem v svinjskem hjevu g. M. Straschila, svaka I, Orniga, izdihnil skesano dušo, sledi moje pomilovanje in usmiljenje v tužen grob. Rad bi napisal primeren. pckrolog o njem za ,,ŠtajerSeve" pristaše in citatelje, He bi vedel, da ,,,Stajercev" odb*or, oziroma g. Karel Linliart, ta nekrolog sprejme v svoj list, Tudi z nekim drugira,,StajerBevim" ure-dnikom imapn posebno socutje iri prav pušSavniŠko usmiljenje. Ta je neki ubogi ženi v Trbovljali leta 1906. ostal dolžap neko svoto za lirano. Ko ga je tožila pri sodišSu, je dvignil upor proti placilnemu povelju, dasi je priznal dolg v celem obsegu. Pri obravnavi se je pustil kontumacirati, ta izreden pošteniak! Ker je eksekucija proti njemu ostala brez uspeha, je prišlo do razodetne prisege, katero je ta ,,kremeniti" znaSaj tudi prisegel, trdee, da ne raore te svote plaSati, ker mu Siidmarka plača samo 160 K mesecno, Ce ho2e g. K. Linhiart ime in naslov tega urednika ,,Štajerca" izdati, naj se potrudi k meni y pisarno ali pa naj pregleda aikte c. &r. okrajne sodpije v Ptuju Cb II 473-6 in E IV 633-6." Kaj bo Linhart na to odgovoril? * Edlni domoljub. Linhart §e vedno psiije stovenske poslance kot največje Skodljivce domovine, vidi med Cehi saine izdajalce ter pravi o ,,Stajercu", da je edini slovensko pis-ani list, ki je stal zvesto za cesarjem in doinovino. S ,,Stajercem" se pac pe bomo kregali zaradi domoljubja, vendar pa bi radi vedeli, ali &e Linhart nikidiar ni videl v Ptuju viseti velnzdajalske frankiurtarice in ali mu ni znano, da peki list ,,Stajerc" izhaja v ..Bismarkovi" ulici. Je li bil tudi Bismark avstrijski domoljub? * Pesem za Božič je objavil ,,,Stajerc". O kaKovosti &taj.erčijan'skegla stihofcvorja ne govorirao, saj stoji, kakor znano, primerno v isti višini, kot ištajer. Bijanski patrijotizem, ,,Staierc" pa je v tej pesmi tudi pokazal, da je hkratu posebne vrste pismouk. ,,Stajerc" namree tako pesnikuje: ,,V hlevu zvezda porodila se, ki svet ]e razsvetlila. Sijaj, sijaj v srca jasna, zvezda ti božičpa, krasna." Pisinouk ,,Stajerc" torej uci, da se je v betlehemskem hlevu rodila ,,zvezda", »božiSna,", ,,krasna,". No Korl, pojdi in vprašaj kakšneigakoli šolarcka in boš izvedel, kdo se je rodil v betleh,emskera hlevu. * Zmaga korošklh Slovencev. V St, Stefanu ob Zili so Slovenci pri oMinskih volitvah zmadali v vseli treli razredih, Nemci in nemškuta^ji so popolnoma propatlli. St. Stefan je 'najvecja občina šmohorskega okrajnega glavarstva. * Kalendar Srca Isusova in Mariji-na za prostu godinu 1913. Ta koledar, ki so ga izdali hrvagki jezuitje, se odlikuje ne samo po lepi zunan]osti, teravefe tudi po jako bogati vsebini. Koledar stajne po pogti 90 vint in se paroBa v Zagrebu pri ,.Hrvaškem kato. liškem tiskovnem društvu". * V osredujo komisijo za zgodovino so izmed štajorskih Slovencev imeiiovani: profesor dr. AvguŠtin Stegenšek in stolni prošt Karol Hribovšek iz Maribora, in proSt Jos. Flek iz Ptuja. * III. slovenskl protialkoholni kongres (sliocl) priredi Protialkoholna zveza ^Sveta vojska" in Drušivo zdravnikov na Kranjsldem oblOletnici protialkoholn.ega gibanja na Slovenskem. Cas kongresa: Nedelja 29. in ponedeljek 30, decembra 1912, Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela j,Union". — I. nedelja 29, decernbra: Ob 8. uri v stolnici tiha sv. maša v namen Ivbngresa. Pričetek zborovapja ob 9. uri dopoldne. * Vollk požar. V občini Sepekava blizu Prage na jCeškem je uniftil velik požar dne 19. t. m. 39 hiš z v&emi gospodarskimi poslopji iri pridelki vred. Zgorelo je tndi miiogo živine. Neki kmetici, ki je pred nekaj dnevi iz strahu pred vojsko vzdignila v hranilnici 12.400 K, }e zgorel ves depar. * 80 let poslanec. Dne 19. t. m. je slavil ogrski državni poslanec Jožef Madarasc SOletni: o svojega- po- slanfeevanja. Ma-darasc je bil že leta 1832 kot 181etni mladenič izvoljen za poslanca. Radi starosti se starosta vseh poslancev le malokdaj udeleži sej državnega zbora. Z avstrijskega tržišča. Pri nas v Avstriji imajo tovarnarji in karteli zlate case. Cement, železo, sladkor in drugo enako blago se ni nikjer v Evropi zadnja leta tako podražilo kakor pri nas v Avstriji, ker vlada bogatim industrijcem in kartelom premalo gleda na prste. Avstrijski cement je tako drag, da pride celo cement iz Nemcije vkljub carini in tovornini ceneje kot avstrijski; enako je glede železa. — Listi poroBajo, da nameravajo tovarnarji sladkorja svoje izdelke zopet podražiti, in sicer 1—2 K pri 100 kg. — Cena žitu sedaj polagoma, a stalno pada. Ta teden je znagal padec pri pšenici in rži povprecno 5—10 y. pri 100 kg. — Pitana živina je sedaj ob praznikih vstrajala pri svoji ceni, nasprotno pa je cena plemeni živini padla za 1—3 K pri 100 kg žive teže. * Živinske potne llste se ne sme izpolnjevati s črpilnim svinčnikom (tintnikom), ampak samo s pra<vim črnilom. Ministrstvo za javna dela je z odlokom št. 11.102 z dne 17. marca 1912 javilo, da je spisovanje živinskih potnih listov s Srnilpim svinfipikoin nedopustno, ker taki potni listi pripuiščajo ostrgatve in postanejo po veckratnem pregledovanju, posebno ob deževnih dneh, neBitljivi, kar ima najvadno slabe posledice za župana, pa tudi za lastnika živipe. C. kv nainestnija je z odlokom štt 1276-14, z dne 6, decembra 1912 na to opozorila podrejene ura'de. Naj se župan* in izdajatelji živinskih potnih listov natangno ravnajo po teh1 navodilih. * V kateri volilni razred se naj pri »obcinskili volitvah uvrstijo častni občani? Došlo nam je vec vpraganj, v kateri razred spadajo Bastni obcani. Glasom volilnega reda za Stajersko se morajo uvrstiti castni občani sledeče: Ako castni ob&an ne plačuje v obcipi nobenega davka, se uvrsti v III. volilni razred, ako pa plačuje sam za-se v obSini davek, potem kot castni občap ne voli, ampaJc voli le kot davkoplačevalec. V slučaju pa, da ima mož, ki je častni občan, v občini posestvo skupno z ženo, voli poleg tega, da je davkoplacevalec, &e tudi kot Častni obBan, sam za-se. N. pr. Anton Sliva je castni obcan v obcini Dolga vas, On ima v občini tu'd'i srednje posestvo, na katerem je soposestnica tudi njegova žena. Kot davkoplačevalec je uvršcen v II. volilpi razred, a kot častni občan voli tudi v III. razredu, Če pa bi bil Sliva sam lastnik posestva, brez žene, voli samo v II, razredu, ker se mu v tem slufiaju volilna pravica kot davfcoplacevalcu in Bastnemu obBanu združi, * Zn baikanske ranjence so darovali ozir. nabrali: g. župaa V;-;ko Jezernik in krjjaiki mojster Franc Grabner sta v Lučanah nabrala 128 K; Marija Dimec K 18 42; Marija Impcrl v Razborn 5 K; Neža Marovt, Brasiovče 7 K; Zopanstvo v Borecih 11 K in perilo; Rupnik Aoa, Loče 4 K ; Plaznik Franja, Pameče K 5-20; Lederer Ana, Gor Volidina 20 K; Marica Vrhnjak, Pameče K 6-40, Marija Vovlak, B«slo»če K 21-60; Sobota UrSa 2 K; Masten Neža 2 K; Neimenovana 9 K; Kolarič J, Mala nedelja 14 K. * Za S. K. S. Z. v Mariborn je daroTtl veleč. g. M. Eferl, župnik pri Z-;. Sv. Kungoti fi K. Hvaia! Rodoljubi posnemajtel * Mirljin otroK sem! Zivlieaska slika v 3 dejaojib, Iz nemškega prestavila Albina Treven Zložila nčitfiljica Marijine kongregacije. 1913. Založilo Kat braln > druStvo pri 8v. Jurju ob juž. žel. Igra je različua od one že znane ^Marijin otrok". Priporofia se zlasti deklišk.Marijinim družbam t predstavo kot jako primerna. Tiskala Cirilova tiskarna t Mariboru. Cena izrodu je 50 vin, Mariborski okraj. m Maribor. OErajno glavarstvo razglaga, "dabo imelo uradiie dneve izven Maribora v mesecu januarju: v <5etrtek, dne 2, v Slovenski Bistrici; v torek, dne 7. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, in dne 9. pri Sv* Lenartu v Slov. goricah. — Meseca februar ja: v torek, dne 4. v PeKlu pri Polj&anah.; v cetrtek, dne 6. v Slov. Bistrici in v četrtek, dne 13. pri Sv. Leoartu v Slov. goricah. m Maribor. Župana dr. Schmidererja je imenoval mestni svet za castnega občana, — Imenitno gospodari naša mestna uprava z obcinskim deparjem. Ko so zasipavali obzidje novega mostu in oni del ceste, ki vodi z mostu v Gosposko ulico, so cisto pozabili na vodovodne cevi. Sedag, ko je bilo že vse pripravljeno za tlalianje, so pri&li še-le na to. In talco sedaj zopet prekopavajo ze usedeni zasip več metrov globoko, da jim bo mogoce položiti vodovodne cevi. Ali ta, dela nič ne stanejo? In pri regulaciji ceste z Glavnega trga proti Narodnenra Domu so se nemšiki inženirji mocno zmotili. Tlak Mayer-jeve hiše jo moral Kiifmann položiti 30 cm prenizko, tako, da bo cesta višja kot tlak in bosta ob deževju blato in voda tekla v hišo. No, pa v Mariboru vse to ni6 ne stori, saj imajo davkoplačevalci denar! m Maribor. Na deželni vinarski in sadjarski šoli sb vrši od 20.—25. januarja 1913 tecaj za kletarstvo, Natančneje v oglasu. in Maribor. Zadnji Betrtek, dne 19. t. m. se je vršil v dvorani društva katoliških mojstrov okrožpi zadružni shod. G. nadrevizor PuSenjak je v svojem govoru dajal važna navodila posojilniearjem in je razmotrival položaj na denarnem trgu. Udeležba je bila prlmeroma mala. Nekatere posojilnice, posebno one z desnega brega, niso poslale sploli nobenib zastopnikov, kar je vse graje vreilno. Pohvalno moramo omeniti vrlo posojilnico pri Sv. Križu nad Mariborom, ki je bila zastopana po veo vrlih možeh. m MariJbor. — Silvcstrov večer v Kuški koži na Pohorju. Tozatleven pogovor se vrši v petek, dne 27. decembra ob S. uri zvecer v kraeeki sobi Narodbega Doma v Mariboru, m Sv. Magdalena v Mariboru. Zadnjo nerMjio t. 1., dn.e 29. decembra, ima magdalenska dekliška zveza zopet svoj redni meseSni sestanelc takoj po vefternicah v društveni sobi, Vabljena so vsa dobro misleSa dekleta! m Kamnlca. Prvo dejanje Županovanja Hofbavierjevega je bilo, da je dal dovoljenje za ples na adventno pedeljo v ABingerjevi obstilni. DržimD se načela: po njihovih delih jib bomo spoznali. m Kamnlca. Dne 19. t. m. ]e umrla posestnica Elizabeta PotoBnik, ki je vsakokrat pri občinskih1 volitvah dala pooblastilo slovenski stranki. Pokopapa je bila pri Sv, Urbanu. Zavedni Slovenki svetila večna Iu6! m Gop. Sv. Kungota. Franc Drozg, oženjen posestnik na VrtiBu v tukajšpji župniji, je v sredo, dne 1L decerabra v jutro odšel v Maribor na sejem. Ker ga ni bilo domov, so ga začeli iskati in so ga v soboto, dne 14. deoembra zvečer našli pri Frasovi gostilni v Spodnji Sv. Kungoti mrtvega v Pesnici. Spra. vili so ga v mrtvašnico pri Spodnji Sv. Kungoti in ga v torek, dne 17. decembra, popoldne po izvršenem komisijskem ogledu in raztelesenju pokopali na ondotnem pokopališi&u. Umrl je, kakor pred par leti pri njem stanujo&i Pius Heric. Kakor se da sklepati, je bil vzrok žalostne smrti najbrže nesrečni alkohol, m Gop. Sv. Kungota. Vendar je na obftinski deski na stari šoli zopet nabit slovenski razglas, pa ne mislite, da iz tukajšnjega kraja, ampak iz Gradca, najnrec ,,NaMep na smodnišnico pri Karlsdorfu — 500 kron premije za izpitovanje krivca" od c. kr. Stajer. namestništva v Gradcu z dnp 9, decembra 1912, štev, 12752-3 1912. Da je nabit ta razglas lepo v slovenskem jeziku, ima menda svoj vzrok v tem, ker je priŠel iz Gradca od c, kr. štajerskega namestništva, in menda le ni prav kazalo, slovensko besedilo nazaj zagrpiti in zakriti, kalkor se je del.alo Se pred nedavnim casoni. m St. TIJ v Slov. gor. Oni železniBa^, o kate. rem ste v zadnji gtevilki poročali, da je v Storab. dne 16. t. m. ponoci ponesreBil, je tukajšnji rojak Rupert Fidler. Rajni je bil oženjen, oce dveh. malili otrok; bil je vrl Slovenec in kršBansko misleB mpž. Truplo so prepeljali v Maribor. Pogreb se je vrSil dne 19,. dec. N. v m. p.! m Vukovski dol. Tukaj je umrl župan in posestnik J. Santl. Rajni je bil pristaš šitajerčijanske stranke, N. v m. p.! m Jarenina. Na novega leta dan po vecernicaJi se vrši v čitalnici občni zbor Bralnega društva. Na spore'du je poroeilo odbora, volitev novega odbora, sprejem novili udov, govor in Saljivi srečolov s kraspimi dobitki. Na praznik sv. Treh kraljev, dne 6.prosinca popoldne po večernicab je obcni zbor Mladetni§ke zveze. Na vsporedn: Volitev odbora, govor. — Priliodnjo nedeljo, dne 22. prosinca popoldine po veBernicah se vrši občni zbor Dekligke zveze jareninske, Na vsporedu: volitev odbora, govor. Oba shoda se vršita v citalnici KmeBkega bralnega druStva. Jarenineani, zlasti mladina, pridite polno&tevilno! m Stndencl pri Mariboru. Pri ob8ins!ki volitvi za II, in I. raared, ki se je vršila dne 20. t. ra., so zopet zmagali Nemci in posilinemci. NasprotniB so a«itirali in si pomagali z vsemi dovoljenimi in, nedo_ voljenimi sredstvi. V II. razredu je dobila slovenska stranka 26 glasov, Nemci pa 51. V I. pa Slovenci 4, Nemci 12 glasov. To je za naš prvi poizlčus lep uspeh. m Sv. Levrenc nad Mariborom. Skrajpo nesrajnni dopisi, s katerimi napada po nemških ftasopisiK ip v ptujskem smrdljivcu znana vsenemška troji. ca vsak.ega, Ki še količkaj drži na svojo narodrio Cast in poštenje, morajo tudi najvecjega mlaBneŽa razburiti. Castilci pruskega Bismarka so postali kristalnocisti avstrijski ,,patri.iotje", nas Slovence pa tožarijo in ovajajo kot veleizdajalce in nevarne srbaSe, katere je treba zapreti ali pa izgnati na Srbsko. Talče hudobije ip brezprimerne hinavšBine so zmožni samo nagi nemčurji, ki so si kot narodni odpadniki že davno izvolili Judeža za patrona, NajveBji napotek", v katerega pri vsaki priliki trcijo s svojo neumno buBo, je nag g. g, župnik. Pri vseb obfiinskih volitvab je župnik komandant; getudi doma bolanleži, pemškutar ga vendar vidi na volišcu. V tržki obCini ima gospod župnik kbt veleposestnik v I. razredu volilno pravico, tudi davkia plača vec kot katerisibodi ,,nemški" purgar, in vendar od sloveriskega in kmeckega denarja obogateli nasprotniki nobenega pri volitvah tako težko ne vidijo kakbr g. župnika^ Seveda, zaslužek, ki ga da g. župnik enemu ali drugemu posilinemeu, je pa le dober. Ne morera dopisa boljge skonCati, kal;or da navedem besede neke poštene in pravicpe Nemke, ki je naše poturice tako-le obsodila: ,.Ako bi bili pravi Nemci takšni, kakoršni so SentloVrenSki posilinemci, bi bilo mene sram, 'da sem nemSkfega rodu!" m Sv. Lovrenc nad Mariborom. StraSna smrt! Do tretjega gre rado! V radolniSki planini je neusniiljena, smrt zahtevala že tretjo žrtev! Debla, tukaj ,,plohi" imenovana, so zmečkala dne 3. marca 1910 samskega mladeniča Konrada PauliC, dne 22, decerabra 1911 zakonskega moža Antona Gasserja, sedaj, 19. decerabra 1912 pa vdovca Gregorja MesariB. O zadnji nesreBi poroBa priprosti drvar tako-le: V ftetrtek, dne 19. deoembra 1912, ob '/=7. uri zveBer, ob krasnem luninera svitu, smo zaCeli spravljati i>lohe navzdol po V* ure dolgi, ,,najdaljši" radolniSki riži. Ob njej je na vsakih 200 korakov stal eden drvar-paznik s cepinom in lopato; s cepinom je odviral, to je porival naprej usta/vljenc plohe, z lopato pa zaviral, to je, metal zemljo v rižo, kadar je bila pregladka. 8 plohov — prvi poizlnis — je zdrknilo dobro. Po vrsti smo jih spustili šo 35. Naenkrat pogreša naS voditelj enega paznika, zato ustavi vse delo. 10 mož nas je bilo takoj na mestu, da poiš5emo pogreganega tovariša, S strahom ob srcu korakamo ob riži, eni nadesni, drugi na levi strani; igcemo, a tovariša ni, kli_ cemo, a tovariS se ne zglasi. Dosedaj talco svetla luna se skrije za Crpi oblak! Kaj li to poraeni? Prižgemo veliko svetilko in v njenem svitu igfiemo dalje. A groza! Tukaj so krvavi sledovi, tukajcunje od sukL nje in hla5, tamkaj drobne koŠBice in, ob riži kupBeki človešMh možganov! Crni oblak1 je splaval izpod lune in ta je zopet dala svojo svetlobo. Sedaj smo pri njem! 200 korakov navzdol od mesta,, na katerem je opravljal svojo nevarno službo, in 15 korak.ov proč od riže je ležalo njegovo truiplo nago, noge ip roke so bile zdrobljene, spodnji del celjusti pa se ga je še držal, a glave — od ust nalvzgor — ni bilo nikjei1! V nedeljo, dne 22. decembra 1912, smo ga v velikem sprevodu pokopali. Gregor, naj 'ti bo Bog milostljiv! Tovariši, Boga se bojimo in bodimo pripravljeni! m Jcšenca pri Framu, Umrl je starosta naSe obBin©, krae&ki prevžitkar Jurij Pungertnik, po doma6e Malej, v 91, letu. Pokopali smo ga v nedeljo, dne 22. t. ln, — Letos je bilo mnogo in nesramno lažnjivih' dopisov iz naše občine v ,,Stajercu", Takb je bilo tudi, da zanaja v našo občino g, Baznik, kaplan iz HoB, s svojimi Orli, Resnica pa je, da g. kaplan nikdar ni bil na Ješenci, Zopet smo brali, da ]e prišla vrla; Kovaeeva deklina iz dekli&kega shoda v Cirkovcah driigo jutro domov; resnica pa je, da se je z našim vrlim obBanom, to je s svojim o&etom, peljala isti dan tje in nazaj. In kloliko ostudnih napadov je moral prestati naš občespoštovani župan. Vsa obBina je bila razburjena, sose"dje, ki so si bili prej najboljši prijatelji, so se sprli med seboj. To vse j9 povzroBila zlobna roka nekega pritepenca, ki je pisal nesramne dopise v .,Štajerca". Hvala Bogu, moral je zapustiti našo obfeino, preselil se je drugain; sedaj se vrača mir med sosede. Nekaj dobrega pa je vendar storil nesramni dopisun, namreB, da so vsi prijatelji ,,Stajerca" spoznali, da je ,,Sta.|erc" lažnjivec od začetka. — Se eno novico. NaŠa obcina bo zacela slovensko urado\najti. Uradoval b.o odslej sin poslanca Pigeka, ki se je nedavno oženil s hBerko naSega župana. Slov. Bistrica. Razpisa/ne so volitve za naŠ okrajni zastop. Veleposestvo voli dne 20. jan. 1913, mesto in trgi dne 22. janua]rja in kmecke obBine pa dne 24. januarja, Volitev se za&ne vsajkokrat ob 10. uri zjutraj in se vrši v občinski pfsairni v Slov. Bistrici. Vsaka skupina voli osem zastopnikov. V mestni skupini voli mesto Slov. Bistrica šest zastopnikov, trg Studenice enega In Makole enega zastopnika. Ptujsid okraj. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 1*6. t. m. je umrla po dolgi, mučni bolezni, žena veleposestniKa Mih. Mustafa, Marija, rojena Mla,ka,r, sestra pree, g. stolnega dekana dr, Mlakarja. Naj v miru poBiva! Celi obitelji naše iskre^o sožalje! p Mihalovci. NaSiliberalSeki, oziroma njih uŽaljeni general, se grozno huduje v zadnjem ,,Narodnem listu, da so bili ti nesrečni ,,klerikalci" tako neusmiljeni in so pri tukajSnjib.' obBipskih volitvab. liberalce porazili, To je že od sile. Vsaj nekaj veseljabi se naj tem ubogim liberalcem pustilo. Skoda za njih dragoceno življenje, ktatero se vsled ,,klerikalne" zmage skrajša zaveS let. — Kar pa piše general o pašem gospodu župniku, pa je delal ravno on sam. NaŽa straoka je agitirala pošteno in ni vsiljevala voliloem kandidate, kfakor so to delali liberalni zgagarji. p Sv. Barbara v Halozab. Dvomimo, če je kje v ptujskem okraju župnija, Kjer bi število naro6nikov za ,,.Slovenskega Gospod.arjai" taJco naraSSalo kot pri nas. Zadnji teden je dobil zopet ,,SlovensklGospodar" 12 novih naroSnikov, med letom pa jih je bilo itak vsak teden več. — Vinske cene so letos z«lo lepe, samo žal, da se veSinoma vse vino že najiaja v kleteh bogatagev. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 16. t. m. je umrla tukaj Marija Marin v najboljši dobi svojega živJjeinja. Rajna je bila vrla žepa in dobra mati. Vrli kršBanski hiši naše sožalje. Rajni bodi zemljica lahka! p Rogatec. Pravo sliko nemšk(b-nja,cionalnega gospodarstva nam kaže proracun naSega okrajnega zastopa za leto 1913. Proracum izkazuje 48.245 K 22 vin, primanjkljaja, kateri se mora pokriti z dokladami na direktni davek v višini 68%, Kdo ima glavno besedo v našem okrajnem zastopu? Liberalni in naoionalni Nemci! T,ako je povsod, kjer so ti ljudje na krmilu. Občine, okrajni zastopi in dežele, kjer vladajo ti Ijudje, imajo od leta do leta vedno bolj slaljo gospodarstvo. Kopičijo se dolgovi, doklade rastejo, a ti ubogo krneSko ljudstvo pa le placuj. Najboljge sredstvo proti slabemu gospodarstvu v jajvnili zastopih je, da naši ljudje ob volitvah take vsiljivce izbaonejo. p Zetale. TuKajŠnja šola slavi letos lOOletnico svojega sestanka. V ta namen se bo priredila dne 29. decembra po pozni slu'?bi božii posebna slavnost v šolskih prostorih. Ob tej priliki se bo tudi šolska. deca primerno obdarovala. Ljutomerski okraj. I Hntomer. V Stročji vasi so se vrSile nedavno obfiinske volitve. V odbor je zlezlo tudi par takih, ki vcaaih cinoajo na posilinemško stran. — Letošnje vino še ne bo tako slabo, kot se Je prvotno mislilo. Res, kisline je malo vec v njera kot navadno, a kdor ga je pobolj&al z dodajatvijo sladkorja, ta bo imel g« izborno kapljico. Cena je dokaj lepa. Pod 60 vin. li- ter ga sploK ni dobiti. Starina pa se placuje po 1 K in &e crez. — Ogrski Slovenci se vedno bolj selijo na Stajersko. Davčni madžarski vijak in pritiskanje Slovencev je na Ogrskera že v navadi. — Ozimne na Murskera polju letos niso posebno lepe. Ce bo slaba zima, pa bo malo krulia. 1 Gor. Radgona. Med prekmurske Slovence, ki spadajo pod ,,nemško" Radgoho, se pošilja po veS 100 izvodov ,,Stajerca". PrejŠnjo nedeljo sem videl, kako jih je nek mož, doma v Žepovcih, razdeljeval, ponujal in prodajal med naše ljudi. (Op.uredlniŠtva: Poizvedite, ali iraa dotiSni mož oblastveno dovoljenje za razdeljevanje in prodajo lista.) Po ovinkih sem potem iz. vedel, da daje Siidmarka podporo za Širjenje ^ŠtaJerca" med prekmurske Slovence. Zalostpo sredstvo! SL cer pa tudi ,,Slovenskega Gospodarja" prihaja lepo število med nas; v naših vaseh, ki spadajo pod radgonsko župnijo, se jih je letos tudi ranogo naroeilo. Dobro bi bilo^ ko bi ,,Slovenski Gospodar veclčrat prinašal kaj iz naših krajev. (Le pišite! Ur.) 1 Veržej. Braluo draštvo uprizori na Štefanovo gledališko igro: ^Domea" Po predstavi prosta zabava s petjem, srečolovom, šaj\jivo poSto itd. v gostilni a. Alojza Seršen v Veržeju. Začetek ob pol 5. nri popoldne 1 Gsrnja Radgona, Naša ml*d. zvez* priredi na Štefauovo, dne 26 t. m. veselico z gledališko predstavo nMojatra Erižmka božični večer" in sieer » gostilni g. Alberta Horrst v Gor Radgoni. Na vsporedn je tadi pe jo tamburanje in šaljiva požta. Začetek ob 4. nri pop. Slovenjgraški okraj. s Soštanj. Vas Družmirje dobi v kratkem električno razsvetljavo. Drogi so že postavljeni, okoli novega leta bodo dovršene tudi ostale priprave. St. Jaiiž pri Spodnjem Dravogradu. Dne 13. t. m. je prerano preminula učiteljica v pokoju in naduciteljeva soproga, blaga gospa Kliementina Alt, v 38. letu svoje starosti, po skoro ilveletni mučni bolezni, katero je prenašala s čudovito potrpežljivostjo in vdanostjo. Bodd ji zemljica; lahka! 8 fodijorjii. B alno druAtvo prir-idi na prazu k sv. Štefans, 26. deembr* ob 3. uri popoldne v stari šoii predatavo nNežika z Bleda". c Ce>lje. Dne 24. avgusta t. 1. je povozil samodrc zagrebškega tovarnarja Gerersdorferja v Cestah. pri Slatini nekega Jožefa Buk&eka, ki je mrtev oble. žal. Tovarnar Gerersdorfer, ki je vozil s svojim samodreem izredno naglo, je bil obsojen na 20 K globe ali 1 dan zapora. c Celje. Zadnja ,,Vahtarica" se grt)zno lmduje, ga g. okrajni glavar dne 15. decembra ni obiskal neke prireditve v neraški hiši. Ali celjski prusaki ne vedo, da v družbi, kjer se neprestapo vpije ,,Heil tfn'd Sieg" ter se tuli ,,Die AVaclit am Rhein" ni prostora za domoljubnega človeka, kaj Še-le za c. kr. uradnika? — Dae 15. t. m. je imela podružnica nemškega Sulferajna v Gaberju svojo slavnost. Slavnostni govor je imel komisar (! ?) Bruno Bauer. Govoril je o Germanih ter izrazil ponižno željo, da se bo delu Sulierajna posrečilo, dobiti eeljskim Germanom našo okolico v roke. c Celje. ZnaČilno za liberalce, ki so s svoio ,,N, stranko" baje vzeli narodtio delo v Celju v zakup, je pisarjepje ,,Slovenskega Naroda" y 292, Sfevilki t. 1., kjer liberalni člankar trdi, da se je nemški vpliv iz mesta utrdil v okolico tako, da bo ta, ,,Kajkor se nadejamo, že pri prihodnjih volitvah. pridobljepa.". Celo naše starodavne Petrovge vidi ta narodnjak ze v nemških rokaK (to so namree tiste PetrovCe, kjer so se pri zadnjih opbČinskih volitvah združili liberalci z nemŠkutarji in Nemci). Iz teh vrstic seva vsa liberalna zajgja korajža, ki jo liberalec navadno pokaže, če se je treba postaviti po robu Nemcem ali nemgkutarjem. Prav ie imel oni mož, ki je rekel: ,,Ce govori liberalec o parodnosti, o delu za narod, mu je ravno takp verjeti, kot ee bi te jud pozdravil s ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ce se bomo celjski in okoliški Slovenci zanagali na liberalce, da nas otmejo Nemcev, srao res Izgubljeni, c Celjska okolica. V Libojab, je posestniku Goveddcu pogorel dne 13. t. m. kozolec s krmo in žitom vred. Kako je nastal ogenj, se ge ni dognalo. Skoda je krita z zavarovalnino. Dn.e 14. t. m. so peki neznani lopovi napadli v gozdu pri Lokrovcu posestnika, Jezeriiika iz Ostrožnega vrlia in ga tolkli s koli, da je postal ves krvav. Jiezernik je napadalcem le s težavo ubežal v Skobernetovo pristavo. — V Pečovju pri Teharjih je dne 11. t. m. 12letnemu Alojziju Knezu vejalnik odtrgal prstanec leve roke. c llmelj. Promet s limeljem ie na žatečkem tržiSou teden za tednom slabeji. Kupcev prihaja vedno manj. Cepe se gibljejo med 124—145 K 50 kg. Za izvenčeški hmelj se je plaCevalo 110—130 K za 50 kg. c Sv. Jurij ob južpi železnici, V četrtek, dne 19, decembra, se je vršila pred upravnim sodiSčem razprava o pritožbi neka/terih naših tržanov zoper odlok deželnega odbora, da se opusti ,,ktomuna", to je trg ne sme imeti sam za-se ge kakega drugega gospodarstva kakor cela obBinatrŠka skupaj z Bezovjem vred; vse mora priti v občinsko blagajno. V istem smislu so odločili tudi na Dunaju; stvar se saraa po sebi razume; in vcndar so imeli pri nas leta in leta nekV) oskrbovališBe trškega premoženja, ki je doliajalo od sejmov, dokler ni prišel deželni odbor toj nepostavnosti na sled. Dotičnim gospodom naj ne bo žal za njihove izgubljone šarže, paB pa za lepe denarce, ki jih stane pravda; zastopal jih1 je odvetnik dr, Kukovec. — Tudi pri nas je celjska posojilnica kar preplavila s svojimi racunskimi zakljuBki na&e Ijudi, da jih opozori, naj pri njej vlagajo denar. Liberalna Kmečka posojilnica, ki trpi sušb na vlogali,, naj se celjski dohtarski posojilnici zahvali za lepo uslugo. u Vransko. Tukaj smo pokopali dne 17. dec. Franca Kozmelj, uglednega posestnika iz Prekope. Na njegovi sedmini se je nabralo za Slov. Stražo 8 kron, Ziveli darovalci! Rajpi naj poeiva v miru! c St. Jur ob Taboru, Bralno društvo ima v petek, dne 27. t. m., zjutraj po sv. maši v cerkveni luši letni obcni zbor z navadnim sporedom, K udeležbi va. bi odbor. c Ljubno v Savipjski dolini. Dne 22, junija t. 1. je bila pri nas volitev Šestib, odbornikov in treh namestnikov za 3. razred, drugi dan je bila pa volitev z.a 2, in 1, razred. Izvoljeni so bili izkljuSno pristaSi Slovenske kmečke zveze. Nekemu posestniku v St. Primožu in udu prejšnjega občinskega odbora pa ta izvolitev ni bila všec, ker je propadel. Pred volitvijo je sicer agitiral pri volilcili za-se in svojo stranko, a voliloi mu niso hoteli vbB iti na lim. Ves razjarjen vsled tega poraza je vložil rekurz zoper volitev, a tudi ta ugovor mu ni prinesel takb zaželjenega uspeha. PolHi&na oblast j© namrefi zadnjo volitev potrdila, le tretjega namestnika v 3. razredu je zaradi nekega malega pregrešk.a izbacnila in ukrenila, da se mora voliti drug namestnik. To volitev je županstvo na dari 17» t. m. razpisalo. A glejte in strmite, pri&el je k tej volitvi le eden volilec, in, ta je volil Franca Budna, kateri laliko sedaj reBe, da je on — enoglasno — izvoljen namestnik občinskega odbora na Ljubnem, c Nazaret. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 29. diecembra, božično veselico s petjem in Saloigro. PriBetek ob 3. uri popoldne, c Sv. Mlklavž nad Laškim,. Naeelnikom krajpega šolskega sveta je bil že tretjikrat izvoljen Jožef Paivenik, posestnik v Ložah, za namestnfka pa 6. g. župnik Ivatn Zakošek. c Dol pri HrastniTfu. NaSe Izobraževalno dru§tvo je sklicalo v nedeljo, dne 15, decembra, poueen sli,od, kateri je bil zelo dobro obiskari. O jugoslovanskih dogodkih zadnjega časa, s posebnira ozirom pa vojsko na Balkanu, je govoril poslanec S. K, S. Z., Fr. Žebot iz Maribora. Obiskali so nas tokrat tudi našl sosedje od Sv. Jederte, c Retiica v Sav. dal. Na^e proatovoljno gaailno drnštvo priredi povodom tridesetletnice obstoja 5. januaija 1913 vrliko slarnost. So sedna druStva se prosijo. da se blagovolijo na to ozirati. c Št. Jur *b ju*. že . Kat. bralnj društvo priredi ob priliki desetletaiee Bvojega obstanka na Št*fanovo dne 26. decembra 1912 dve gledališki predstavi KNa Betlehemaitib poljanab" in ^Veseli god". Začetek ob 3 uri pop. K obilni udeležbi vabi odbor. c Nova cerkev. Izobraže««lno draštro priredi na praznik sv. Stefana, 2f>. decembra ob 3 uri i;op ldne v d'uštvenih prostorih gledalško predstavo ,,Pri goapodi1' z deklamacijo in petjem. c Mszirje. Kat. slo<r. izobražetalno draštvo ima občni zbor v nedeljo pred Novim letom dne 29. t. m. Vabljeai so vsi člani in prijatelji društva c Mozirje. PomočniU Tokodelske zadrnge za Mozirje, Reoico in Eokarje priredijo dne 29. grudna ob 7. uri zvežer v gostilni BIlirija" sedaj Frane Bračič v Moz rju srojo Teselieo v prid utrjenja blagajne pomočuiškega zb^ra. Prijatelji udeležite se! b Brežlce. V neki gostilmi ,,blizo" mesta je pred kratkim nek vinski raešetar iz Bizeljskega hudo robantil aoper naša društva, ,,Slovenstega Gospo'darja" in Kmečko zvezo ter naše poslance. Mož, ki je z dugo in telesom liberal&c, vnet oboževalec ,,Narodnega Lista" in bil najboljši agitator za dr, Knkovaa pri zadnjib državnozborskih volitvah, se je celoizrazil: ,,Cu- y.aja bi naj naša vlada poslala nad te pr kle- rikaloe". Lepa želja, gospod mešetar! Sicer pa se mi pristaši Kmečke zveze bore malo zmenimo za razne ,,ponižne" želje bizeljskili lil>eralcev, Betudi lOkrat klicejo Cuvaje nad nas. b Sevnlca ob Savi. Na zadnji sejem je prignala neka Karolina Duh s kranjske strapi kravo, vredno 200 K, a prodala jo je za 70 K. Nekaterim se je zdela ta nizka prodaja sumljiva in so iavili žensko orožnikoin. Izkazalo se je, da je ženska kravo ukrao^la. Orožniki so ceno kravjo mešetarko prijeli in zaprli. Izkupiček 70 K so še najgli pri njej, b Rajhenuu g. V čotrtek, dne 26. decembra ra praznik bt. Ste fana priredi naše izobraž-valno drnštvo predstavo velezaaimive Fiužgarjeve igre BNaža kri''. Vrli Slovenci od blizn ia daleč, pridite 8t p<gledat, kako so ljubili gvoj narod naši predaiki pred 100 letil Začetek z o<irom na vlako ob pol štirih pcpoldne. Najaovej^ Današnja štovllka je izSla samo na 8 straneli, ker je tiskarna radi praznikov z delom preobložena. Po Novem letu bo zopet vse v redu, Cnvajpadel. Da je slovensk'o-hrvaSkaobgtrukcija v državnem zboru z.adnji teden prenehata, sta dva razloga: prvič so sc večinske stranke po dolgih pogajanjih in prisiljene vsled obštrukcije izrekle pripravne, da se izpolni želja hrvaško-slovenskega icluba, da država s posebmo blagajno podpira kmeftko zadružništvo; drugic se je zagotovo sporoBilo našim poslaiicem, da je Cuvaj padel. Dolgo Ča-sa se je ogrska. vlada branila, da se Cuvaj odpusti. Toda nevolja Hrvatov in pa odloBen nastop hrvašico-slovenskih poslancev sta vendar nazadnje zmagala. Že zadnji teden je presvitli cesar podpisal odlok, s katerim se dovoli Cnvaju dopust. Toda tudi to je dogovorjeno, da se Cuvaj iz tega dopusta ne vrne veB. Saj tudi za navadpe dopuste ni treba cesarjevega podpisa. Sedaj bo zaBasno nadoraestoval Cuvaja za nekaj fiasa višji uradnik, pozneje pa bo imenovan bam, da izvrSi nove volitve za hrvaški sabor. Novi dnnajskl župan. Ker je dosedapji župaa na Danaju, dr. Neumayer, odstopil, je dologila, krSS. socialna večina dunajskega občinskega sveta bivgega trgovsk'ega ministra dr. WeiJ3kircb,ii€rja za župana. 2e rajni dr, Lueger je Se malo pred svt)jo sairtjo izrazil željo, naj bi WeiBkirchner postal njegov naslednik. Mlrovna pogajanja v Londonu. Poslaniki evropskih velevlasti so se pri seji v cetrtek dne 20. t. m. v Londonu sporazumeli, da dobi Srbija trgovsko pristanišče ob Jadranskem morju, kal|erega pa no sme utrditi v vojne svrlte. Ker bodo Srbi, kak'or poroSajo listi, ta pogoj sprejeli, smo laliko prepričani, da je vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo odstranjena, Glede Egejskih otokov, kojih nekatere so zasedli Grki, so sklenili poslapiki, da ne sme nobena država, ki bi te otoke dobila, na njih' postaviti mornariSkih postaj za svojo monnarico. Albanija pa dobi po sklepu poslanikov svojo lastnosamoupravo. — Dn>s 2h decembra so se zopet nadaljevala mirovna pogajanja med zastopniki balkanskiti držav in Turčijo, TurBija je privolila, da se smejo njeni zastopniki tUdi z Grki pogajati, Beprav je ž njimi še vojska. Iz Carigrada je došel k pogajaniera poseben odposlaneo turške vlade, Abro Effendi, ki ]e prinesel turškim zastoppikom predloge TurBije glede mirovnih pogajanj. Turčija baje pred vsem zaliteva, da se jim dovoli dovazanje živeža v oblegane trdnjave, posebno v Drinopolje. Smatra se, da hofie TurBija zopet zavlacevati potek pogajanj. k Zreče. Dekliška zveza im» na Novega leta dan po večernicah obžni zbor. Na dnevnem reda so važne Btvari. Por^čilo tajnice, blagajničarke, pogovor glede nove ku:ižuice, vol tev odbora itd. Pridite torej vse brez izjemel Vojske ne bo. Bili so trenutki v preteBenik tednih, ko se na tozadevno vprašanje niso mogle s tako odločnostjo kot odgovor dati besede, ki smo jih zgoraj zapisali. Vedno je visela nekoliko v zrak^i možnost, da pride db vojske med nami in Srbijo, oziroma Rusijo, ki je pp slovesnem zatrjevanju nemškib listov v spornih vprašanjih stala v ozadju kot mogoena obramba Srbije. Sedaj so se razmere izpremenile. Rusija se ni mogla odlogiti za vojsko z nami, ker ji preti tudi vojska na vzhodu s Kitajci. Vrhu tega p.a še tudi v notranji Rusiji ni tako mirno, da bi se v slučaju v<5jske ne trebalo bati uporov. Z ozirom na vse to sb je Rusija odločila, da ne bo podpirala srbskib zalitev do skrajnosti, in Srbija se je sedaj udala zahtevam Avstro-Ogrske. Da Rusija ne bo do skrajnosti podpirala ruskib zahtevj je pokazala po svojem poslaniku na mirovnih pogajanjih v Londopu, ki se je pridružil sklepu drugih velevlasti, da naj postane Albanija samostojna. Srbska vlada je temu sklepui pritrdila., kar je tem lažje storila, ker se ji je dovolila ponnorska luka ob Jadranskem morju, toda seveda na tujem ozemlju. Nadalje se je Srbija iz lastnega nagiba odloBila, da nam da zadošcenje zaradi žalitev nasproti konzulu Prohaski v Prizrenu. Srbski ministrski predsednik Pašifi je prišel v avstrijsko poslaništvo v Belgradu ter prosil za odpušoanje. S tem je tudi ta zadeva ugodno in mirnim potom re&ena. Lahkb reBemo, da v trenotku ni zadeve, v kateri bi si Avstrija ip Srbija tfaspnotovali, zaradi tega se tndi laiiko rece: Vojske ne bo, sedaj je mir zagotovljen!