Zaupafmo Ą scbc! Mala antanta, slovensko povedano: Mala zveza (Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija) se imenuje tako, da se razlikuje od nekdanje Velike antante ali Velike zveze, ki so jo velesile sklenile v medsebojno podporo osobito za časa svetovne vojne. Ako je bi.a medsebojna podpora namen Velike antan$e, je tem bolj svrha Male zveze. Drža">e, združene v tej zvezi, bi vsaka sama jl sebe bile prešibke za uspešen nastop ^ia pozorišču mednarodne politike. Če pa podprejo druga drugo, pridobijo na inoči in odpornosti ne samo vse skupaj, marveč tudi vsaka posebej. O velikem pomenu in o lepi bodočnosti Male antante je čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, vodilna osebnost te zveze, v praškem parlamentu 25. aprila rekel sledeče: »Boj za zedinjenje Poljakov, Čehoslovakov, Rumunov in Jugoslovanov v novi povojni Evropi mora biti za vsako ceno dobojevan, in katerakoli velesila bi se postavila proti temu razvoju, bi povzročila nov evropski požar. Poljska in države Male antante so najlepši primer tvoreče se nove Evrope. Na mesto etare habsburške monarhije je zrastel nov politični činitelj, čigar politična, gospodarska in 'kulturna sila se ne bo dala več dolgo omalovaževati. Gre tu za veliko ozemlje z velikanskimi razvojnimi možnostmi, z velikim prirodnim bogastvom in s skoro 50 milijoni prebivalcev. To ozemlje, ki ima važno zemljepisno lego, se stika s prijateljsko Poljsko, s katero nobena izmed držav Male antante nima nikakega spora. Za to se nadejamo, da bo mogoče navezati z njo še tesnejše sodelovanje nego je današnje. Ne spuščam se v domnevanja, moram pa reči, da se zunanja politika ne dela od dne do dne, od leta do leta, marveč za cela desetletja naprej. Pri tem pa se moramo spomniti, da bo imela Češkoslovaška čez 30 do 40 let najmanj 20 milijonov prebivalcev; y isti dobi bo Rumunska dosegla 24 milijonov, Jugoslavija pa tudi 20 milijonov prebivalcev. To ne bodo več male 'države in to pomeni za nas, da bo iz naše zgodovine in iz naših političnih računov izginila beseda o vprašanju malega naroda in da bo strab za našo bodočnost končnoveljavno izginil spričo gotovosti in tr<!nosti naše narodne in državne zgradbe. Ne zabtevamo in nismo zahtevali mesta velesil v evropski politiki. Tak položaj si vsaka velika država ali zveza držav izsili s svojo politiko, svojo važnostjo, močjo, boga- stvom in kulturno silo, nikakor pa ne z izjavami in diplomatskimi akti. Zavedamo se svoje sile in svojih nedostatkov, spoznavamo pa popolnoma, da imajo velesile v evropski politikFVečje dolžnosti, večje odgovornosti in s tem tudi več vpliva in močnejši položaj. Ako je pa svetovni tisk sam od sebe govoril o »peti velesili« po podpisu dogovora Male antante, je v tem izražena enostavno .elika resnica: države Male antante fcot celota predstavljajo razsežno skupino, ogromno po prebivalstvu in ozemlju, in te tri države so z vidika mednarodnega prava enakopravni činitelji z vs^ko državo in tudi z vsako velesilo. Zato ne priznavajo in ne poznajo nad seboj npbene druge avtoritete razen Zveze narodov, . dokler bo ta postopala strogo po duhu in po postopku svojih današnjih pravil, na katera je poleg drugih držav pristala tudi Mala antanta. O reviziji je dr. Beneš tako-le opredelil svoje stališče: »Nade, ki so nastale v nekaterih državah glede pogodbe o direktoriju četvorice (Anglije, Francije, Nemčije in Italije), se ne bodo in se ne morejo izpolniti. Pri tem se misli zlasti na meje Poljske in na meje Male antante proti Madžarski. Države Male antante si ne bodo dale dopasti, da bi druge države ne glede na to, pa čeprav velesile, odločale o njihovem ozemlju. Dr. Beneš je izjavil g. Simonu, britanskemu zunanjemu ministru, da mora vsakdo, iki bi hotel izsiliti izpremembo češkoslovaških mej, sam priti po ta ozemlja. Češkoslovaška država vztraja pri svojih mejah, ker jih smatra v današnjih razmerah kot pravične. Nobena izprememba ne bi odstranila morebitne pomanjkljivosti in nezadovoljnosti, temve. bi jih samo prenesla v druge tabore, tako da bi borba trajala dalje. Izprememba meja bi bila le mogoča z direktnim sporazumom med udeleženimi državami, morda z uporabo člena 19 pogodbe o Zvezi narodov. Češkoslovaška zastopa v vprašanju revizije načelo direktnega sporazuma s sosedi. Ako bi bila mogoča kaka majhna izprememba, se mora ta izvršiti le pod naslednjimi pogoji: Izprememba se ne rnore izvršiti z zunanjim pritiskom :temveč mora iti le za prostovoljen dogovor na podlagi ustavnega prava dotične države. Dalje more priti do takega dogovora samo v ozracju mirnega sodelovanja brez terorja ali pritiska. Končno pridejo v poštev samo enakovredne odškodnine, tako da bi se očuvali interesi obeh delov.