Št. 133. V Gorici, dne 16. novembra 1901. V^čaj XXXI. Izhaja trikrat h« teaea t šestih iidaajlh, in sicer: vsak torek, četrtek in sobot«, jutranje Iz-daaje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemu* aii v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 , 60 , , , 3-30 1*70 pol leta.. četrt leta Posamične številke stanejo 10 Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici -t\\ II v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSeek vsalt ian od S. ure zjutraj do 0. zveJJer; ob nedeljah pa ck'-3. do 1*. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« ste ae oziramo- „PRIMOREtoda ne prosi ga, naj jo reši še drugič... Mar ne veš, kako je Aeol sprejel Odiseja, ko je prišel k njemu drugič s prošnjo, naj mu dit ugoden veter ? Bogovom ni drago, ako jim kdo dela nadlego.« »Kadar se ji vrne zdravje,« odvrne Vinicij, ^odpeljem jo k Pomponiji Grecini.« >Prav učiniš, kajti Pomponija je bolna. To mi je povedal Aulov rojak, Antistij. Med tem se utegne še marsikaj pripetiti, da vaju konečno ljudje pozabijo, saj dandanašnji so najbolj srečni oni, ki so pozabljeni. Bodi vama Fortuna solnee po zimi, senca pa po leti!« Po teh besedah prepusti Vinicij a njegovi sreči ter odide k Teoklesu vprašat ga po Ligijinem zdravju. Toda njej ni grozila več nikaka nevarnost. V podzemeljski ječi bi jo bil brez dvoma umoril zadušljiv zrak, a to tem bolj, ker je imela hudo vročnico; toda sedaj je imela skrbno postrežbo in vsega drugega v izobilju. Na Teoklejevo zapoved so jo nosili na vrt, ki je obkoljeval vilo, in tam je sedela po cele ure. Vinicij je venčal njene nosilnice z anemonkami in po-točnicami, da jej je tako nadomestil atrij -v Aulovi hiši, (Dalje pride.) može?! Ne, zakaj to bi bilo sramotno za I vsakega volilca in za celo občino. Volili pa bodemo za poslance može, ki jih nam priporoča narodno - napredna stranka, to je gg. O. Gabrščeka in A. Vrtovca, katerima celo lažnjivi klerikalni listi ne morejo nič očitati. Zmagala bosta sicer tudi brez Cerkljanov, vendar mi si ne pustimo več, imeti sramotilni priimek, da smo nazadnjaki in volili jih bomo zato, da bodemo lahko od njih tirjali odgovor, kaj so za nas storili in kako so nas zastopali. Isto bomo zahtevali tudi od narodno-napredne stranke, ki bode imela, kakor se vidi, vseh tO poslancev v dežemem zboru. Udeležite se torej volitve vsi, ki imate pravico voliti, in volite one volilne može, ki jih vam priporoča naša stranka, da bode zmaga tako sijajna, kakor je bila letos v avgustu, ko so obrtniki in trgovci volili komisijo za pridobnino. Takrat je imelo pravico voliti 80 obrtnikov in od teli jih je volilo 60 na našo stran, klerikalci pa se s svojimi 15 glasovi niti pokazati niso upali. Možje volilci! Zavedajte se svoje pravice, in če vam bodejo delali klerikalni agitatorji sitnosti in nadležnosti, vrzite jih skozi vrata in pokadite za njimi! Onim pa, ki bodo le preveč nadležni, povemo po volitvah marsikaj, kar ne želijo, da bi prišlo v javnost; pričeli bodemo pa najvišje gori pri Kacinu in potem i pojde po zaslugi brez ozira po »vrsti, kakor so hiše v Trsti*. * Is gor. (Prvi dnevi.) — Na Tolminskem so pričele volitve že v sredo, j — Duhovščina napenja svoje zadnje moči. j Agitacija je strašna. Vsak volilec ima neprestano nad seboj agitatorja v duhovski suknji, ki obdelujejo tudi ženo in otroke ter ne dajo i miru, dokler ne dobe obljube ali se jim obrne : hrbet. Mirno lahko rečemo, da tako grde in drzne agitacije ni še videla naša dežela. Ubogemu ljudstvu polnijo ušesa s smrtnimi grehi, s peklom in hudiči, da pobožne duše kar mrzel pot poliva. — Vsaka naša zmaga ob tako ostudnih razmerah je naravnost velikanskega pomena. In zmagali bomo vendarle! Iz rodiške žnpanije. (Ponesrečeni shod našega župnika v Kačičah.) — To smo gledali v nedeljo Rodičani, da je maša, ki mesto kakor po navadi skoro do jedne (raja, končala s pridigo vred v jedni mali urici. Ljud:e so ugibali, kaj neki to pomenja. V cerkvi smo zapazili dva tujca, o kojih ^o nekoji trdili, da sta že predvečer prišla v farovž. N6, po maši nam je nekdo povedal, ki bolj ljudi pozna,da je to oni glasoviti Klavžar in še neki njegov drug (Suholazec! Ur.), ki sta prišla na povabilo župnika in kaplana Kran-Čiča imet »katoliški" shod v Kačiče. — Nam se je to čudno zdelo, da sta si župnik in kaplan ravno Kačiče zbrala, ko imamo vendar v Rodiku toliko lepih prostorov. Za ta shod se je cel teden prej že na tihem agi tiralo ter se povabila ubogim kmetom delila tako na tihem, da ni nihče na-prednjakov do nedelje doznal, kaj se ima v Kačičah goditi. Od Rodičanov je bilo le par tako srečnih, da so dobili povabilo, katero je veljalo kot vstopniea, a po dragih vaseh nakeiske žu~ panije, kakor smo dbznali, raznesla sta župnik in njegov kaplan kar cele kupe. —- Takoj po blagoslovu mahajajojo župnik, Klavžar in še neki nam nepoznani človek (Suholazec. Ur.) iz vasi proti Kačičem. Prisedši v Kačiče so se vstrašili vsi trije tako, da Klavžarček bi bil kmalu v peč zlezel. Kaj pa je neki bilo ? Zborovalna soba je bila do zadnjega kotička napolnjena in glejte! s samimi naprednjaki. -— Prvi, kateri se je zavedel, je bil župnik. Siteo ponižno stopi v sobo in javi, da je or «a danes v najem vzel sobo in da pričujoči niso vabljeni. Gosp. Muha izjavlja in prosi v imenu vseh, da se jim vstop dovoli, ker želi on in ostali največi davkoplačevalci vedeti, kaj se bode tu kmetom zabivalo v glavo. — Župnik pa izjavlja, da je to ,katoliški" shod in ne dovoli. — Med tem pričkanjem se je zmuznil natihoma Klavžarček iz sobe in oni njegov pristaš, da nismo niti zapazili kedaj. Župnik uvidevši, da sta ušla in da je sam, pobrisal jo je tudi ven. Zdaj smo debelo gledali, kam so izginili vsi trije. Že smo mislili, da se vsi trije nahajajo že dlje časa v varnem župnišču v Rodiku, kar pride nekdo povedati da so pri mežnarju in da tam zborujejo. No tu je nekaj Klavžarček pravil o šoli, o katoliškem svojem prepričanju, rotil par šolskih otrok in par ne- volilcev v sobi, da morejo volit »ta prave", J in shod je bil končan. I Kaj tako neslanega in smešnega gotovo, I g. urednik, niste, še videli. Bodi Vam še po- j vedano, da so se udeležili tega , katoliškega* I shoda trije glavni stebri tuk. klerikalcev in I sicer: Dovgan iz Brežeca, na daleč znan po I svojih činih pri ženskah, »Pičo* iz Rodika, I ki je ženo spodil, in znani poročeni Ambrožič I iz Barke, kateremu je te dni ,ta druga* po- I rodila. — To je torej tista lepa družba, s I katero naš župnik in kaplan Krančič uganjajo I poiittčne kozle. Drug drugega je vreden! I Gradišče, dne 10. t. m. — V soboto | dne 9. t. m. praznovali smo pri nas dvojen J praznik in sicer: Domač praznik sv. Božidara j kot hvaležnica in zahvala Bogu za pr hijene 1 vinske in druge pridelke sploh, ter istega dne j bil je ob 3. uri popoldne shod, ki ga je pri- I redil izvrševalni odbor narodno - napredne j stranke v Gorici, in na katerem nas je naš I dični poslanec č. g. dr. Turna o marsičem I podučil in pojasnil o gospodarskem in poli- I Učnem položaju, zakar mu tu izrekamo pri- j srčno zahvalo! Pritrkovalo in streljalo se je, I da je bilo veselje. Shod je bil primerno kraju J šele dobro obiskan, bili so navzoči nekaterniki I tudi iz sosednih občin Prvačina, Renče in I celo iz Rihemberga. Čast jim l Obžalovati je | le, da se med nami nahajajo nekateri j neotesanci, koji so se tako daleč spozabili, in I še toliko ne vedo, da je nespodobno siliti v I besedo govornika, zahtevati besedo, a slednič [ se tej odtegniti; z druge strani pa ceI6 su- | rovo napadati in očitati lažnjiva dejstva do- I mačim predstojnikom, katera nikakor niso I osnovana in nedokazljiva. i Dovolite, da se izrazim tako očitno, a | ne z namenom koga žaliti, temveč zato, ker J sem previdel, da medsebojni resni opomini j nič ne pomorejo, mogoče bode javnost bolje I vplivala na te neuke modrijane: j V tuk. novo izvoljenem starešinstvu j imamo tudi tri nove starešine jalovce, med temi tudi glasoviti govornik - napadalec na J shodu. To duševno revše izjavilo se je javno v krčmi pred mnogo ljudstvom, da v dosego j blagostanja v občini treba za pokati (zapoditi) j iz občine učitelja in farja (duhovnika), kar je J na shodu ponavljal z drugačnim izrazom, saj, I da on živi, akopram ne zna citati in pisati, j in tudi upa se zveličati, če tudi nobenega I ne bo. Zdrava načela, kaj ne ? On in njegov sodrug starešina sta tudi v zemljepisju strokovnjaka, kajti ona ne moreta umeti, da bi j se naša zemlja sukala okoli svoje osi in se pomikala okoli soinca, ker bi sicer morala I hiša pred njima stoječa, jima enkrat za hrbet j priti; tako sta utemeljila svojo učenost. I Tretji pa je učenjak prve vrste, sam se j zove teolog (bogoslovec, ali bolje rečeno J „bog-pslovec*). Vedeti treba, da je deloma I končal ljudsko šolo na Gradišču (malem Du- j naju) pod namestnim podučiteljem pok. Iv. ! Vovk, ter zna tudi po kurje brskati na papir, j Je tudi kmetijski strokovnjak, kajti izšolal se je v mesecu dni na deželni kmetijski I šoli v Gorici, ter tam tako močno napredoval, I da je pred par leti pridelal na svojem po- J sestvu čez 50 hi. vina, letos pa baje celih I 7 hI. Za vinorejo je torej močno vnet, za j slast vinske kapljice se močno zanima, ter J pospešuje trtno rodovitnost celo tako, da z j glavo in nosom trdo opoko razbija, ko nima j drugega orodja pri sebi. I Blažena občina naša je res lahko po- j nosna na take vrste strokovnjakov, katerim 1 je tudi izročeno vodstvo v prospeh blagra j občanov. I To so res vrli možje, kaj ne da? | ! Gospoda, ki priporočate društvo v pro- I speh vzajemnosti, izobrazbe in napredka, re- I cite, ali je mogoče z enakimi nazori kaj po- I četi? — Bralno društvo sicer že obstoji pri J nas, a Bogu bodi potoženo, da spi, radi oseb- I I nosti, mrženj, nevoščljivosti in drugih strasti, j ki so nekod v najlepšem cvetju. Šola in cerkev J j se s takimi načeli ne more ujemati, to mora J J vsak treznomisleč človek priznati. Z učenjaki j brez učenosti ni mogoča polemika. Občinarji, J naprednjaki! kličem Čim po pregovoru: »Sloga jači, nesloga t:-ii". Zedinite se na skupno delovanje in vsj h bode gotov! Opustite osebne mržnje, ne* ščljivost, trmoglavost, j strankarstve, itd., delajte složno v blagodejen prospeh materijalen in duševen, zagotovim Vam, da boste želi obilen sad blagostanja! Brez zamere, to mi obtežuje srce, želim boljše I bodočnosti, v kojo svrho pomozi nam Bog! j Opazovalec. Ii BHj. — Našega gosp. nunca po-znate dobro. — On dela vse na katoliški podlagi, za katoliška načela, je dejal »Prismo-jenec* oni dan, in po pravici ga prištevajo med katoliške stebre. In ker že dlje časa igra važno vlogo, in ga prav sedaj o deželno-zborskih volitvah gotovo tje in sem srečate, nate njegovo sliko! Pred nekimi leti mu je šinila kat. misel v glavo, da je ustanovil tukaj nebroj društev, katerim je dosledno ostal načelnik, — če tudi morda kje skrit, tajnik, blagajnik in kar treba, ki so pa sedaj na kraju propada. Koj na to je romal skozi dve leti po Italiji, bil 2 krat pri sv. Antonu v Padovi, ki je v sorodu z našim cerkv. patronom, šel je na Dunaj, i obiskal poljedelskega ministra (?), a vsled preobflega gradiva so se mu skregali koj na j to Jdejali" v možganih, napravil je obile j stroške pri kaplaniji, katera stoji brez kaplana, ter nima kedo podučevati krščanski nauk. Že drugič se je dal volili v obč. svet. Prvi župan, ki pa je moral prav sedaj ženo j v Egipt poslati, da preredi družino, ni mu j več po volji, in najbrže poskrbi v kratkem j za drugega. Pred leti je javnim plesom sicer nekoliko ugovarjal, toda s to zadevo se je sprijaznil, spomnil se je, da je lepo bilo, ko j je na neki svatbi tam nekje pri Mirnem — j kakor se govori — sam obračal Miciko, ! češ, saj je bil tudi naš Zveličar v Kani vesel. I Sploh rečeno, naš gosp. nune je delaven iu žilav; zjutraj stisne na tihem svoje opra-vilce, potem hajd v opekarno k Italijanu, v Gorico k notarju pozvedovat ali k dobtarju tožit, in zopet z Italijanom domov, ogledat bilanco v posojilnem društvu, poprašat v konsumni podajalnici čevljarja po skupljenem dobičku, čeravno še sedaj računi — že v 3. letu poslovanja — niso bili izdani, ter je, kakor se obče trdi, na stotake deficita! Naš gosp. nune ima toliko opravila in dela čez glavo, da za cerkev in kršč. nauk mu le malo ali skoro nič časa ne ostaja, tako da odrasli otroci zamanj čakajo prvo sv. ob- ! hajilo od leta do leta. In kaj de ljudstvo na to? — Večina več ne verjame ne v Boga ne v hudiča, pač pa v »farja*, ki plača za pijačo, osobito o kakošnih volitvah in shodih. Ker pa je sedaj tukaj 24 volivcev, ki so — se nadejam — vsi trdni ter nunčevo prigovarjanje in priduševanje nič ne hasni, ker pijače njegove ne potrebujejo, zbrana bosta napredna volilca za deželnozbor. volitve. Drugje pa vendar gre pazili na gosp. nunčevo skrb, ker mogoče napravi h koncu še kak shod v Mirnem in Vrtojbi ter plača za pijačo. — Prihodnje o naših društvih bolj natančno ! Menim, da vsi spoznajo, kam vodijo nunčeva »načela*. Domaže in razne novice. Kanalsko županstvo je odposlalo 15. t. m. z ozirom na sklep starešinstva z dne i 14. t. m. Štev. 1358. na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje na Dunaju prošnjo, da dobimo Jugoslovani slov. vseučilišče v Ljub- j ljani. Posnemanja vredno! j Poroka. — Poročil se je dne 13. t. m. g. Ivan Dovgan, trgovec in posestnik v Materiji, z g.čno Ano Škuf ca. Mnogo sreče! Kolesarski jour-fixe bo drevi ,pri jelenu*. — Ker pa potrebne priprave za oder še niso dovršene, odpade napovedana tragedija »Karakala*, katera se vrši danes teden. Opozarjamo pa rodoljube v mestu, da se jour-fixa udeležž, kajti zabavili se bodo kljubu temu izborno. Na programu je petje, šaljivo predavanje in prosta zabava. Volitve volilnih mož. — V Volčah, 3 volilni možje, je zmagala narodno-napredna stranka. Voiče so zadnjič volile klerikalno. Na Krasu so volile v četrtek občine Avber, 1 vol. mož, Dutovlje, 2, Na-brežina, 3, Šempolaj 1, Slivnol; včeraj: Štor je 2, Stjak 2. — V Dutov-Ijah, v Avberju, v Štorjah, v Nabrežini zmagali naši; iz Šeropolaja in Slivnega ni zanesljivih poročil. Drugih poročil s Krasa ni. j Občina Kal - Kori tnica, ki spadaj pod Bov< c, je volila 1 moža. Došlo je 11 volilcev za klerikalce in 9 za nas. 3 naši volilci so odšli v ponedeljek v svet, ker so bili napredupki zmage gotovi. Toda čirni aparat je deloval v temi in pridobil dva volilca. Naši na to niso volili. V Logu je izvoljen nune. C e z s o č a je volila naprednjaka. Tamkaj se klerikalci ne upajo niti prikazati. Slava jim! Danes volita Žaga in Srpenica. Upanje je na zmago. Ljubušnje je volilo včeraj. Borba ! naravnost grozna. Gosp. Gabršček je imel na predvečer shod na Karanem. — V Lju- I busnjem so zmagali po nečuvenem tero- 1 rizmu nuncev klerikalci. Naše zaupnike Ivi somišljenike prosimo nujno, da nam sporočajo sproti in nemudoma izid volitev volilnih mož, bodisi da je ugoden ali neugoden za nas. To potrebujemo, da smo takoj točno poučeni o izidu volitev, ker klerikalci bodo lagali o teh volitvah na vse pretege in z lažmi begali druge volilce, da bi ž njimi volili. Torej prosimo takojšnjih poročil. Pogum! — Klerikalci se bahajo z dosedanjimi vspehi kakor sraka s pavovim perjem. Svoje prve vspehe bodo razglašali že kot konečno zmago. Ali dobili niso nič, treba le upoštevati, da so volile doslej po večini občine, ki so bile do sedaj klerikalne. To pa se je zgodilo namenoma, češ, to bo dobro uplivalo klerikalcem v prilog in naprednjakom v neprilog. Tako pomagajo »od zgorej* dr. Gregorčiču, svojemu zavezniku. Ali to naj nikar ne plaši naših volilcev, marveč prav to naj jihr všpodboder dabodo timagilnejše-agitovali, da bodo tim bolj pazili na volišču ter šli v polnem številu povsodi volit napredne volilne može. Torej pogumno na delo! Zmaga bo naša. — Klerikalcen pa: Prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Kdor se slednji smeje, se smeje najbolj od srca. Volilci, pozor! — »Prim. List* piše o dr. Turni, da »ta človek je bil radi kaznjivega dejanja izgnan iz kranjske domovine.* To je grdo in ostudno obrekovanje, nevredno duhovnika. Dr. Turna je trpel v Postojini radi svojega narodnega prepričanja, kar je pojasnil že sam in kar je potrdilo potem tudi postojinsko starešinstvo. Katoliški duhovnik dr, Drejc Pavlica pa se predrzne pisati v svojem listu, da je bil i z-gnan iz kranjske domovine radi kaznjivega dejanja 1 To je lopovstvo prve vrste! in s takimi lumparijami sleparijo volilce! .... Tega pa do sedaj tudi še nismo Culi, da so koga izgnali iz domovine! Kako zvitarskol Mi svetujemo dr. Drejcu, da predno očita drugim sploh kaka dejanja, naj pogleda malce tje v Rihemberg v svojo rojstno hišo ter naj ravna svojega nerodnega očeta, pred čegar pragom je dosti velikih smetij. Tam pometajte in »izganjajte*! Opravila bo dovolj! Tudi na Kras so se spravili. Kakor nam poročajo, so začeli klerikalci z vsemi močmi, kar jih sploh imajo, delati za svoja kandidata tam. Za svoja kandidata smo rekli, pravilno je le: za kandidata Čemeta, župana v Tornaju. Kakor smo že povedali, d r. Abram ne kandidira več ter je izjavil s častno besedo, da kandidature iz rok klerikalne stranke ne sprejme. Torej ostane za Kras le en klerikalni kandidat, in ta je Černe. Da Čeme ni za poslanca, o tem je prepričan menda pač vsak Kraševec in kdor ga pozna, Kaj neki more storiti za Kraševce tako neznaten človek, kakor je Černe. Nič, prav nič. Ako bi bil, denimo slučaj, Cerne izvoljen za poslanca, bi bil le podrepnik dr. Gregorčiča, kateri je zvezan z dr. Pajerjem, ki dovoljuje Slovencem le tisto, kar že prav mora biti ter se razume samo po sebi. Drugega z dr. Gregorčičem ni mogoče doseči. Vsak Kraševec pa, ki pozna gospodarski položaj Krasa, je prepričan, da je potreba, nujna potreba opomoči kmetiji na Krasu, ker drugače preti od vseh stranij Kraševeem beraška palica. Ako izvolijo Černeta, bi storili korak nazaj, namesto naprej; ostalo bi pri starem. Kraški kmet pa dobro ve, da je treba začeti drugače delati za prebivalstvo na Krasu bodisi v kmetiji, bodisi v obrti, da je čas, da se obrne na bolje. Ali Cerne ni mož, ki bi kaj na bolje obrnil, pač pa na slabše, ker v deželnem zboru bi bil zastopnik Krasa le po imenu, v resnic* pa Gregorčičev zadnji hlapec, kajti za »velikega* hlapca služi oa sam pri Pajerju. Klerikalci hočejo naravnost oslepariti Kraševce s tako kandidaturo, kakor je Cernetova, da jih bodo le držali pod komando, kadar bodo tarnali, da jim gre slabo, na jih potolažijo z boljšimi časi, ki pridejo, in pa z »unira svetom*, kjer pridejo v nebesa, toda le ako bodo poslušali g. nunca, in sicer v vseh rečeh! Dr. Abram torej ne kandidira več, Černe pa ni za poslanca, še za župana ne. Kot kandidata narodno-napredne stranke sta nastopila na Krasu kulturni inšpektor Stre kel j in dr. Tre o. Štrekelj je strokovnjak v vinarstvu in gospodarstvu spkh, je sam posestnik in rojen Kraševec, torej kakor nalašč vstvarjen za poslanca Krasa, kateremu treba prav v gospodarstvu opomoči. Da pa je to mogoče, je treba poznati korenito dobro in slabo stran kraške kmetije. To pozna Štrekelj, ki bo mogel tako vspešno zastopati Kraševce v deželnem zboru. Drugi | kandidat je odvetnik dr. Treo. Rekli smo že j večkrat, da juristov potrebujemo neobhodno v deželnem zboru. Doslej so imeli Kraševci zastopnika-jurista, v dr. Treotu mu najdejo vrlega naslednika. Kajti kolikor ga Kraševci poznajo, so pač mogli sprevideli, d^dr. Treo je ljubezniv in postrežljiv ter ima srce za kmeta, kakor ga je imel dr. Abram. Ako prevdarite torej, Kraševci, da klerikalci imajo za Vas le enega kandidata, in to tomajskega Černeta, ako premislite, da napredna stranka je bolj krščanska, kakor klerikalna, ker ne zlorablja vere in cerkve v politične svrhe, ter ako primerjate naša dva I kandidata s Černetom — pač ne morete storiti drugega nego obrniti hrbet klerikalni I stranki in pustiti njenega Černeta na miru! Volite pa morete potem edino le Š t r e k e 1 j a in dr. Treota, katera bosta prava zastopnika Krasa. — Kraševci so stali po svojih dosedanjih deželnih poslancih izven klerikalne stranke, kaj naj bi se prav sedaj dali ukleniti v klerikalni jarem?! Ne, tega Kraševci ne store. Pred šestimi leti niso marali za »Slogo* — in prav so imeli l — istotako možato odbijejo tudi sedaj dr. Gregorčičev naskok na Kras. Kajti ako hočejo dobro samim sebi, mora|o^olitattt^ii*wk»4le#i«-kalne stranke ter voliti napredna poslanca, katera bosta vkupno z drugimi znak vspešno zastopati Kraševca *v vsakem oziru ter se boriti za neodvisnost in jednakoprav-nost goriških Slovencev proti Lahom in vladi. Kraševci, na nage* pa_ pokažite klerikalnim zdražbarjera, da med Vami ni mesta za nje! Po Krasa lazi Ga hej. Te dni je bil v Komnu, kjer je »držal govoranco* pri dekanu.Škandal je, da pošilja Gregorčič okoli to človeče, ki je v kazenski preiskavi radi goljufije. Kaj tako človeče naj uči naše Kra-ševce, kako in koga imajo voliti?! — Spominjamo se, kako je pred letom dnij neki kraški župan v naši tiskarni preklinjal Klav-žarja in rekel, da ga pojde tožit radi takih rečij, zbog katerih je sedaj v preiskavi. — Kraševci, povejte temu človečetu, kar mu gre, in zalovite ga tje, kamor spada. Pod čast mora biti vsakemu Kraševcu, le govoriti s tem človečetom. — In človeče, ki se ne vidi iz svojih grehov, naj bi govorilo proti Štreklju in dr. Treotu ali pa priporočalo koga. — Zalovite ga iz svoje srede, ako držite kaj na svojo čast! Klerikalna laž, — »Prismojenec* pravi, da je dobil s Krasa več pisem, »v katerih kraški rodoljubi z navdušenjem pozdravljajo kandidaturi dr. Abrama in g. Antona Cer-neta, župana v Tomajtr*. — Cerneta imenuje gospoda, dr. Abrama pa ne. Torej je po nazorih »Prismojenca*, kateri seveda ne morejo biti drugačni nego prismojeni, Cerne gospod, dr. Abram pa ne! Kakor že rečeno, dr. Abram ne kandidira in ga je dr. Gregorčič, kateri je 1.1895. hujskal Kraštvce proti njemu, kar samovoljno uvrstil med svoje kandidate. To kraševci tudi vedo, zato ne morejo z navdušenjem pozdravljati kandidature dr. Abrama, ker je pravzaprav ni, — tistega, ki pojde z navdušenjem volit tomajskega černeta, bi pa res radi poznali! Cela vest o navdušenem pozdravljanju je navadna klerikalna laž, ki služi v grde volilne svrhe klerikalcev. Kdo Je slepar! — »Norica« in .Prismojenec* pravita, da je cestni odbor goriške okolice primanjkljaj 2000 gld. iz leta 1874., kateri igra v Klavžarjevi aferi usodno vlogo, popolnoma izbrisal. — »Primanjkljaj* se je bil obvezal Klavžar povrniti. Dolg pa se je izbrisa* na podlagi pojasnil starejših odbornikov! Da se govori tu — in to je pisal Klavžar sam! — sploh o dolgu, s tem je dokazano, kar se je K. očitalo! Kajti ako je vse v redu, ni »primankljajev* in radi teh;ni »dolgov«.-----------Izbrisal, izbrisal se je dolg i Hm! Računi se brišejo navadno, kadar se poravnajo, ali Gahej ve, da se brišejo tudi neiztirljivi dolgovi. Kaj pa se je hotelo K. vzeti? — O povrnitvi skrbno molči, že ve, zakaj, pravi le, da so dolg ,iz-brisali.* — Dobila se je neka imenitna i z j a v a. morda se dobi sčasoma v arhivu tudi tista goba, s katero je bil izbrisan Klav-žarjev »primankljaj*! V goriški okolici prično volitve vo-liluih mož v ponedeljek. Znano je, da se nadejajo klerikalci zmage prav v goriški okolici. Prvotno se je sodilo na sploh, da bosta kandidirala v okolici prof. Berbuč in dr. Gregorčič. Ali Gregorčič se je umaknil šem-paskemu župniku Grči ter šel v gore, ko si je še poprej naredil tak račun, da v slučaju, sko propade v gorah, udere v veleposestvo, kjer mu pojdejo Lahi na roke, da bo izvoljen. V okolici kandidira torej prof. Berbuč in župnik Grča. Oba ta dva grospoda smo že ocenili v »Soči* po zasluženju. Zato nagla-šamo tu le v glavnem to, da obadva stojita v prvi vrsti zdražbarjev ter nositeljev sedanjega političnega razkola v deželi. Ako bi bila ta dva izvoljena, pa bi se nadaljeval razkol v slovenski delegaciji in volilci goriške okolice bi imeli težko odgovornost za ta razkol na vesti. Prof. Berbuč in župnik Grča sta strastna sovražnika dr. Turne in vseh naprednjakov. Umevno torej, da bi, kakor doslej, delala t deželnem zboru le ovire, in vsa prizadevanja naprednih poslancev bi se razbila ob zlovolji Lahov in teh dveh poslancev. Ta dva moža sta že zastopala goriško okolico v minolera deželnem zboru. Ali kako ? Ali moreta le kaj malega pokazati, čemur bi se reklo t vspeh ? Nič in nič! Grča se je navadno blamiral, če je le usta odprl v deželnem zboru, Berbuč pa je začel govoriti in »delati* šele pred koncem zadnjega zasedanja, ko je jel farbati z užitnino. Torej nič drugega ni zmogel ta veliki junak, nego edino le to, da farba o užitnini. In glejte! Dr.Turno dolži, da je on kriv, kakor da bi dr. Turna imel na vrvici deželnega glavarja, laške poslance in še slovenske. Ali ni to prehudobno; kar uganja Berbuč z užitnino, ko dolži naravnost dr. Turno, da je zakrivil neko stvar, o kateri je imel Pajer v rokah glavne poizvedbe! Torej samo farbati zna profesor Berbuč! Druga'; je mož strahopeten, ki se boji vlade, kakor hudič križa, o kmetijstvu — in goriška okolica je vendar pretežno kmetijska! — pa nima najmanjšega pojma. On je komoden gospod, spletkar in pa strasten sovražnik dr. Turne. Grča pa ni nič boljši.------- Kandidata narodno - napredne stranke za goriško okolico sta kanalski župan Zega in ajdovski župan Lok ar, oba moža, neodvisna, ki se pečata s kmetijo in obrtjo ter kot župana -in--ker sta v vedni dotiki z ¦ljiirtfiiBOjt- tejagjjito poznata vse potrebe naše okolice. To staliva moža, do katerih se bodo mogli kmetje z zaupanjem obračati, ker jih bosta razumela, kaj hočejo in bosta mogla tudi kaj storiti za nje vkupno z dru-gimi naprednimi poslanci. Naša Brda tišče klerikalci v pesteh, ne store pa za Brice prav nič. Ali ni zadnji čas, da se odtegnejo Brici uplivu farovžev ter stopijo na lastne noge in delajo tako, kakor sami mislijo s svojo glavo, ne le vedno -* nunčevo! Za Brda bi bilo treba še marsikaj storiti glede vinoreje in glede" kupčije s sadjem, približati bi jim bilo treba železniške zveze itd. Klerikalci niso storili nič takega, zato pa so Brda zanemarjena v mnogih pogledih. To pa tudi ne bo drugače, ako izvolijo klerikalce, ker klerikalni poslanci so se pokorili slepo doslej Lahom in dež. i glavarju in isto bi storili odslej, ako bi bili izvoljeni. Lah pa noče poznati Slovenca ni- | kjeri drugodf kot takrat, ko treba dati. Ako j torej mislijo Brici, da bi pritikali tudi Brdom | boljši časi, potem naj volijo napredne kandidate, kateri bodo po lepem programu narodno-napredne stranke delovali skupno in v dotiki z ljudstvom za zboljšanje razmer na sploh. Vipavci in Kanalci in drugi okoličani bodo volili napredno, ako store tako tudi Brici, pa bo zmaga naše stranke tudi v goriški okolici sijajna, kakor drugodi, Le na noge! Berbuč in Grča ne poznata kmetskih težav, to sta dokazala doslej, ko sta sedela v deželnem zboru, zato ne smeta biti več poslanca. Poslancem za goriško okolico morata biti izvoljena Zega in Loka r, moža iz srede naše kmetije in obrti. Volilci l Volite ta dva moža iz svoje srede! Koga voliti ? — Klerikalci agitujejo na vse kriplje le z vero in cerkvijo. Naprcdnjaki so brezverci, denejo vero dol, vera je v nevarnosti itu. Niti z besedo pa ne črh-nejo, da hočejo pomagati kmetu, da hočejo v novem deželnem zboru delati vspešneje za nalo kmetijo, obrt ter za osvo-bojenje izpod laškega jarma. Ker nimajo takega namena, seveda tega ne govore. Klerikalci hočejo le lepo mirno sedeti v deželni hiši in sprejemati »dobroto* iz rok Lahov. Naša stranka pa je pokazala volilcem jasen svoj program in povsodi povdarja in naglasa, da hoče delati za dobrobit vseh slojev našega prebivalstva. Radi tega pa stoji v vedni zvezi z IjuMvom, ker hoče njega koristi v deželnem zboru zastopati res tako, kakor pritiče. Kaka razlika ! V dež. zboru ne bo treba paziti na Boga, kakor misli ljubljanski škof, marveč tam gre za splošne koristi kmeta in za to, da bo goriški Slovenec kedaj ravno-praven z Lahom. Vsi smo kristjani, razlika je le ta, da naprednjaki ne zlorabljajo vere v politične svrhe, klerikalci jo pa. Mi hočemo delati v dež. zboru, klerikalci pa hočejo biti le imenitni kot poslanci. Koga torej voliti, ni težko uganiti. Klavžar se hvali po farovških listih, kaj da je storil dobrega občinam. On ni storil prav nič, ker kot dež. uradnik ni mogel storiti nič, storili so le drugi, ki so nad njim. Ako je napravil kako prošnjo dobro, je bil ;:a to plačan, in ne slabo! — in pa prosilci so ga dobro informovali. Torej je on izrazil le želje prosilcev v primerni obliki, reševali so pa prošnje drugi ne on. Ako se baha, da je storil to in ono, le laže. On ni storil nič, on je le pisal, in zato je bil plačan. Kaj se bo hvalila sraka s pavovim perjem! Vse Je sijajno. —- Dne 13. t m. je volila kmečka občina Kal-Koritnica pri Bolcu 1 volilnega moža. »Prismojenec* pa poroča: »Zmagali so naši sijajno!" Vsakdo bi mislil, kakšna zmaga je to! N a š i z m a-gali sijajno! Ali kaj je: dobili so enega volilnega moža! Pa je že vse — sijajno! Volilci! Sijajnosti klerikalcev nikar ne verujte dosti 1 filnemberg, dvigni se t ' — Dr. Drejca grozno jezi, da so Rihemberžani spoznali njegovega sila narodnega očeta ter nočejo plesati več tako, kakor piska očka župan Pavlica. Zadnjič ob državnozborskih volitvah so volili Rihemberžani napredno, in ker bo tako tudi sedaj, zato kliče dr. Drejc svojemu rojstnemu kraju: Rihemberg, dvigni se! Dr. Drejc, le potolaženi bodite? Rihemberg se dvigne ob sedanjih volitvah zopet, pa ne v prilog ne nerodnemu očki Pavlici in ne treznemu sinčku Drejcu, ampak dvigne se pod zastavo narodno-napredne stranke ter bo volil tako, da bo dr. Drejc še za nekaj stopinj bolj zeleni Vsiljevanje »Prismojenca*. — Pišejo nam iz mesta: »Brezplačno raznaša razna-šalec »Primorskega Lista" po goriških gostilnah to cunjo. Ž njo je zašel tudi k »Jelenu*. Mar misli zeleni Drejc spreobrniti s svojim revolver-žurnalom slovensko inteligenco, ki se zbira tam? Kislo grozdje. Sicer pa so »jelenovi* gostje hvaležni ri-hemberškemu kopunu za njegovo radodar-nost, ker rabijo »Prismojenca* najprvo mesto »Brivca«, potem pa ga pošljejo tja, kamor I spada — v oni kot, čegar ime se v boljši družbi ne izgovarja*. I Razpis štipendije?. — Razpisuje se deželni štipendij 600 kron, ki ga je ustanovil deželni zbor s sklepom 10. septembra 1888. v spomin šliridesetletnice vladarstva Nj. Vel. ! presv. Cesarja Franca Jožefa I. 1. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej-groftjir slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnika ali više poljedelske šole, na katerem avstrijskem vseučilišči, skozi vsa leta vseučiliščnih študij* držeč se obstoječih postavnih predpisov.* 2. Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru do 15. decembra in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem. da. so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosedanjem napredovanji. Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji v četrtek so razpravljali o predlogih glede" kongregacij, izseljenih iz Francije. Erler (nemški radikalec) je povdarjal, da francoski zakon proti kon-gregacijam ne zadeva onih, ki se pečajo z milosrdnostjo, temveč le one, ki se umeša-vajo v politiko ter so postale prepotentne. Eisenkolb je dokazoval zid papizma in rimske cerkve, katera je laška naprava, ker od 1. 1513. so papeži samo Lahi in od 263 papežev je bilo Lahov 223. Španija je propadla vsled klerikalizma, na čemur so krivi v glavnem jezuiti, ki tudi drugodi s svojimi nazori spodkopujejo države. Kadar jezuiti in drugi ter nune izgube svojo avtoriteto, takrat se dvigne Avstrija v novo življenje. Ker podpredsednik Začek ni dovolil čitanja nekih citatov, jo bil nastal velik ropot med njim in nemškimi radikalci. Prihodnja seja v torek. Iz proračunskega odseka. — V seji proračunskega odseka je trgovinski minister baron Gall pojasnjeval, da se za poskus dogradi najprej popolen kanal med Donavo in Odro, kateri bo v zvezah tudi z Vislo, Več govornikov je priporočalo, naj bi se železniško ministerstvo preuredilo v minislerstvo za javna dela in komunikacije. Posl. Kramaf je želel, da bi tudi avstrijska vlada postopala tako energično, kakor ruska, ki je znala doseči, da se tudi na Pruskem spoštujejo določila svetovne poštne zvozo. Posl. Vukovič je govoril o avstrijski trgovini z Orijenlom in sosebno z Albanijo in priporočal vladi, naj bi z vsemi sredstvi povspeševala to trgovino. Poslanec Povše se je bavil z vprašanjem obnovljcnja trgovinskih pogodeb, ter je priporočal, naj se na vina r s t v o jemlje obzir. Za vseučilišče r Ljubljani. - ¦ Nujni predlog, podan državnemu zboru zastran slovenskega vseučilišča v Ljubljani, se glasi: — »Že več kakor 50 let zahtevajo Slovenci, naj se ustanovi slovenska univerza. Že leta 1848. je takratna vlada, ki je to zahtevanje pripoziHa kot utemeljeno in ustanovitev take univerze kot koristno in potrebno uredbo, tudi na to opozarjala, da veleva potreba, upoštevati načelo narodne ravnopravnosti in jednakomernega varovanja vseh interesov, da se ta zahteva izpolni in je obljubila ustanovitev slovenskega vseučilišča. Ta obljuba se vsled nastalih političnih zapletajev, državnopravnih in finančnih skrbij ni izvršila. Od takrat pa to zahtevanje ni prestalo, nego se v zadnjih letih vedno odločnejše oglaša. Pri tej stvari so Hrvatje in Srbi te državne polovice Slovence najtoplejše podpirali. Sedaj se oglaša s to zahtevo vse jugoslovansko prebivalstvo Avstrije. V seji poslanske zbornice dne 20. okt. 1898. je poslanec dr. Ferjančič predložil peticijo, v kateri se vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani na vse strani natančno pojasnjuje in se zahteva hitro aktiviranje takega učnega zavoda. Ta zahteva je zadobila sedaj prav aktu-velen pomen, ker je sedanja vlada, odgovarjajoč na interpelacijo poslancev barona Malfattija, dra. flortisa in tovarišev izjavila, da hoče za pravnike italijanske narodnosti organizirati samostojno fakulteto, oziroma poskrbeti, da se italijanskim dijakom na drug način zagotovi možnost, posvetiti se vseuči-liškim naukom v njihovem materinem jeziku. Ako se uvažuje, da se je obljubila ustanovitev vseučilišča prebivalstvu, ki šteje, kakor italijansko prebivalstvo, kakih 670.000 duš in ki pošilja na vseučilišča naše državne polovice na leto 1100 dijakov, potem je toliko bolj utemeljeno, da se ustanovi vseučilišče za južne Slovane, ker je teh v naši državni polovici nad dva milijona duš in so prisiljeni pošiljati vsako leto dosti več kakor 700 dijakov na nemška vseučilišča. Zahtevanja, naj se jugoslovanskim dijakom zagotovi možnost, študirati vseučiliške nauke v svojem materinem jeziku, ne utemeljujejo samo didaktični razlogi, ampak tudi oziri na primernost in na pravičnost, torej razlogi, ki odločno tirjajo, da stori vlada brez odlašanja vse pripravljalne korake za aktiviranje vseučilišča za južne Slovane, oziroma da kar mogoče hitro predloži poslanski zbornici dotično predlogo. Vsako odlašanje bi pomenilo neopravičeno zapostavljene in žaljenje Jugoslovanov. Pri tem vprašanju tudi budgetarni pomisleki ne smejo igrati nobene vloge. Gre se za važno kulturelno zahtevanje, naf čegar izpol- nitvi imajo ne samo Jugoslovani, ampak celokupna država velik interes. Sicer pa je dolžnost vsake nevtralne vlade, ako se zaveda svoje naloge, da podpira in pospešuje kulturelni razvoj vsake narodnosti v vseh ozirih. Kar se tiče specijalno finančne strani tega vprašanja, je uvaževati, da je deželni zbor Vojvodine Kranjske leta 1896. sklenil, v svrho ustanovitve vseučilišča v Ljubljani žrtvovati jeden milijon kron in da je dalje mestna občina ljubljanska dovolila 100.000 K. Z ozirom na te okolnosti se nujno G. kr. vlada se pozivlje, predložiti poslanski zbornici kar najhitreje mogoče zakonski načrt, s katerim se zagotovi ustanovitev vseučilišča z juridično, filozofično in teologično fakulteto za južne Slovane. V formelnem oziru se nasvetuje, naj se ta predlog izroči naučnemu odseku. 13. t. m. je bil na Dunaju shod slovanski visokošolcev dunajske univerze. Došlo je kakih 2000 dijakov ter mnogo slovenskih, hrvatskih in čeških poslancev, med slednjimi tudi zastopniki češkega veleposestva. Jeden visokošolcev je v dolgem govoru utemeljeval sledeči dnevni red: Zahteva se ustanovitev jednega vseučilišča za Jugoslovane; protestuje se proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu; zahteva se pripoznanjo spričeval, pridobljenih na zagrebški univerzi! Nadalje jo navel zahteve, ki se tičejo položaja Slovanov na dunajski univerzi; je zahteval reorganizacijo slovanskih visokih in srednjih sol, ustanovitev češke univerze na Moravskem in slednjič podržavljenje poljskega gimnazija v Tešinu. Vse te resolucije so bile jednoglasno vsprejete. Mladočeškl poslanec Brzorad jo obljubil jugoslovanskim dijakom popolno podporo mladoČešKega kluba. Govorili so tudi poslanci Gerny, Reichstadter in dr, Ferjančič. Slovanci visokošolci v Gradcu so m obrnili do vseh slovanskih dijaških korporacij s prošnjo, da bi podpirali njih agitacijo za ustanovitev jugoslovanske univerze v Ljubljani. Vsprejel se je dnevni red, ki izjavlja popolno soglasje s sklepi dunajskih vseuči-liščnikov in se je sklenilo nadaljevati agitacijo, dokler vlada ne ustreže zahtevi Jugoslovanov za ustanovitev univerzo. 400-lotnlen hrvatskega pesništvu. — Hrvatje slave v Zagrebu te dni 400-letnico svojega umetnega pesništva. 400 let je minilo, odkar je prvi hrvatski pesnik Marko Marulie* spisal prvo hrvatsko pesem »Judita*. Slavijo te 400-letnice se vrši jako veličastno in se ga udeležujejo tudi nekateri slovenski odličnjaki. Ozkotirna že .ca iz Trsta ur Opčlne. — »Wiener &eilung* objavlja razglas ministcrstva za železnice, glasom katerega se odvetniku dru. Krausenecku v Trstu in tovarišem podelja zaprošena koncesija za gradnjo in obrat ozkotirne električne železnice iz Trsta preko Škorklje na Opčine. Kon* cesijonarji so obvezani takoj začeti z gradnjo, ki mora biti dovršena v jednem letu, števši od 14. t. m., ter izročena javnemu prometu. Narodno gospodarstvo. Žitni črv. — Pišejo nam s Krasa: Tudi pri nas, in sicer v precejšni množini, se nahaja Žitni črv, kateri žitu radi tega močno škoduje, ker izčrpa iz žita brašne snovi. Žitni črv se sploh tedaj močno prikazuje, če ni žito do cela suho, torej tedaj, ko se še vlažno žito spravlja pod streho. Ker se je v tem letu pri precej vlažnem vremenu in ne do cela dozorjeno žito shranjavalo, se lehko računi, da se bo ta črv letos v veliki množini prikazoval. Kmetovalec mora paziti, da konča tega škodljivca. Prav dobro sredstvo za uničenje črva je sledeče: Sprazni Žitnico žita, počisti dobro tla, (pod) in položi nanje kak kožuh z dlako navzdol, črv, kateri se nahaja v razpokih žagane, si poišče prav rad gorko kosmato posteljo. Vsako jutro počisti dobro kožuh in uniči črve, kijih v kožuhu dobiš. To ponavljaj toliko Časa, dokler zapaziš lese prav malo črvičev v kožuhu. Ko je torej že večina črvov pokončana, vzemi 3 čebule in skuhaj jih v vodi (20-25 1.) ter operi s to vodo, ka-;id precej močno diši, tla in pusti, da se ista pošuše. Ko so suha tla, spravi žito spet na stari prostor. Izjava. Proti dopisu iz Vrtojbe v »Soči8 št. 131. izjavljava podpisana zaupnika napredne stranke, da ne odgovarja resnici, ter zagotavljava prizadetega č. gos. vikarja — da isti dopis ni iz naše duhovnije, ampak gotovo je podtaknjen. Ta dopis nas je vse občane zelo razburil, ker se ne strinja z resnico o našem č. gos. vikarju, ker je do seda j vsega spoštovanja vreden. Vrtojba, 15. novembra 1901. Fran pl. Locatelli 1. r. Jakob M ara ž 1. r. Dostavek uredništva: Omenjeni dopis iz Vrtojbe nam je došel iz peresa gospoda, za katerim nismo imel! nikdar sitnosti, ker je poročal vedno istinito. O kakem pod-taknjenju ni govora. — Ksr nočemo delati krivice nikomur, se pridružujemo gorenji izjavi, t kolikor se stvar nas tiče. Pravi vinski ocet prodaja po 16 kr. liter Peter Birsa, gostilničar v Gorici, Corte Caraveggia. V^aro\ prašaK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljnblja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dr. Emil Marcus zdravnik in operator ody I« Trsta OrdIniru vsako nedeljo za bolne na očeh ter slabovidne od 3—5 pop. Corso Giuseppe Verdi štv. 37. pritličje (Vrtna ulica). Samo 5 kron t stane 41/, klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matzleins-dorferstrasse 76. \www Naznanilo. Podpisana si usojava uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sva otvorila na Komu št. 9. Priporočava se toplo za mnogobrojna naroČila Slovencem v mestu in na deželi udana Prezelj Ss Kos, krojaška mojstra. registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica nit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. -----------mm----------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4V»%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo Članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bito K 1,263.536. Poštno-hran. račun štv. 837.315. Urarsko delavnico in popravljalno ter zalogo ur vseh vrst in velikos.ij, kakor žepne, na-_ zidne, budilke, ure z nihalom itd. nadalje šivalne stroje najnovejših sistemov, vse po zmernih cenah priporočaj Jakob Šuligoj,/ Gosposka ulica štev. 25) Vsako popravo ur jamči jedno leto, šivalne stroje za pet let Gostilna „Alla citta d i Gorizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Fric Šimenc. I0D do 3D0 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. -- Ponudbe pod Ladwlg fiaterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. >©0©©©©©©©e©©0©e©©©© Pristni vinski cvet se dabi v mirodifialcl pri jL A. JBRBTIČ-U S v Gorici — Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) a? to čevljarsko lelaiico je otvoril COTIČ PETER t Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. BrešCaka). Sprejema naročila vsakovrstnih Čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. Mlin n Prvačini. Frančeškin & CJan. Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Prvačini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo FranLeškin & Cfun. ar Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za itloitc Iffl -