PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o st\ i» 4bb' postale I gruppo Gena 60 lir Leto XXIV. St. 23 (6916) TRST, sobota, 27. januarja 1968 SEVERNA KOREJA OBTOŽUJE ZDA, DA HOČEJO SPROŽITI VOJNO Varnostni svet je začel razpravo o zaplembi ameriške ladje «Pueblo» Johnsonova izjava - Komentarji sovjetskega tiska Sestanek ameriškega poslanika v Moskvo z Gromikom NEW YORK, 26. — Varnostni svet OZN je začel nocoj ob ^21 p0 srednjeevropskem času razpravo o incidentu z ladjo «Pueblo», ki so jo zahtevale ZDA. Predseduje pakistanski predstavnik Aga Sani. Ameriška zahteva je bila sprejeta na dnevni red. . Sovjetski delegat Morozov je---------------- 12javil, da se o tej zadevi ne btore in ne sme razpravljati v varnostnem svetu. Zavrnil je tu- ameriške obtožbe proti Se-yerni Koreji in je izjavil, da Je ameriška navzočnost na Ko-reJi vzrok za napetost na tem Področju. Sovjetski delegat Morozov je zatem izjavil, da ZDA danes pobirajo Plodove strupene politike, ki so jo *eč let vodile na korejskih tleh. izjavil je zatem, da ameriška zahteva za sklicanje varnostnega sveta vsebuje obtožbe proti Severni ivoreji, ki so prez podlage. „ Zatem je Morozov izjavil, da rP4 s predložitvijo zahteve za sklicanje varnostnega sveta ne ravnajo na podlagi kakršne koli želje, da z* zagotovi ohranitev varnosti in mednarodnega miru. Pozval je varnostni svet, naj zavrne ameriško zahtevo. Takoj zatem je govoril ameriški “Olfgat Goldberg, ki je zavrnil sovjetske obtožbe. Izjavil je nato, na bi bilo «nerazumljivo in nedo-toj no>>, 66 ne bi varnostni svet ho-mi obravnavati tega problema. Do-?“1 je, da je dolžnost varnostnega ?yeta takoj začeti proučevanje pred-*»ne?a Problema. I Madžarski delegat je izjavil, da Je pravi razlog napetosti na Koreji ameriška zasedba. Tudi on se je “Pn obravnavanju tega vprašanja 1 varnostnem svetu. Kanadski de-vgat Pa je podprl ameriško zahte-?■ Zatem je varnostni svet z 12 Klasovi proti trem sprejel zadevo a dnevni red. Proti so glasovale Sovjetska zveza, Madžarska in Al-eiaJa' DruSih dvanajst članov je n?riovaio za predlog. Ker gre za {Jr®vopek, ne pomeni sovjetski nasprotni glas veta. Pred glasovanjem Je govoril tudi angleški delegat, ki je poudaril odgovornost varnostnega sveta za o-‘ra®w miru na svetu ter Je po-fvai, naj se zadeva obravnava s po-daK?° hladnokrvnostjo. Dodal je, k? m razprava v zvezi z ladjo «Pue-D °» lahko rešila krizo. Takoj po glasovanju je ameriški Qelegat Goldberg podrobno govoril j zaplembi ladje «Pueblo». Trdil je, aa je ladja bila stalno zunaj severnokorejskih voda Dalje je izja-j1 *, da j ) severnokorejska ladja, ki J? zajela ameriško ladjo, uporabljala mednarodne signalne zastave, a°.je zahtevala od ameriške ladje, jlaJ pove svojo državno pripadnost. 4° je ameriška ladja odgovorila, severnokorejska ladja ukazala: *t>ddaljite se, ali pa bomo na vas peljali.» «Putblo» je odgovorila, Qa je v mednarodnih vodah. fatem je Goldberg izjavil, da za Primer da bi šlo za kršitev, bi mo-rala severnokorejska ladja sprem-Jati ameriško ladjo ven s korej-skega področja. . Goldberg je nato izjavil, da sovjetske ladje stalno plujejo v mednarodnih vodah blizu Koreje in v trenutku, ko on govori, je neka C°vjetska ladja v Japonskem morja nasproti Seulu. Goldberg je de-da pomeni zaplemba ameriške adje premišljen oborožen napad evernokorejskib oblasti na odpr-tem morju. Pozval je varnostni .vet. naj zastavi ves svoj ugled, aa se «v celoti spoštuje korejsko Premirje od leta 1953». Dejal je, da ^briška vladi cveruje v miro-JUben postopek za ureditev tega olj sat,ja» toda ta postopek mora izvali Sedanje stanje je nespremenljivo.« f svojem odgovoru je sovjetski , ‘egat Morozov izjavil, da so Gold-ergove izjave neprepričljive. 0-, eml je, da je kapitan ladje «Pue-lari* pr‘zna*> ua je bila njegova aaja v severnokorejskih vodah. 0-nenil je tudi afero z letalom «U 2», ,° so ZDA skušale potvoriti dej-„(V,a- Dalje je dejal, da so ZDA po-sestorna v zadregi, kakršna je se-i®bja- Očitno je, da predstavlja cident z ladjo «Pueblo» odkrito Sti • v severnokorejske suvereno-). *n da zaplemba ladje in posad-Se, spada v izključno pristojnost -,,verne Koreje in ne varnostnega din’ TJalje je poudaril, da je e-šifiu Pfnblem v navzočnosti ameri-Bm sd na Južni Koreji, ki so od-roi?^ne skupno s svojimi južnoko-ozl imi lutkami za 52.000 kršitev rim ■ a’ zračnega prostora in tekalnih voda Severne Koreje od J?Va podpisa premirja, je ka n' bilo drugih govornikov, 16 fn a seJa odložena na jutri ob p” po srednjeevropskem času. Cq. redsednik Johnson je podal no-ladiPo televiziji Izjavo v zvezi z rah]? ! no priznane določbe mednarodnega prava in obveznosti, ki so jih prevzele z moskovskim sporazumom leta 1963 o prepovedi jedrskih poskusov. Tedaj so podpisnice izjavile, da bodo odpravile oku-ževanje z radioaktivnimi snovmi. Incident na Groenlandiji, nadaljuje list, je pokazal, da se ZDA ne brigajo za svoje družabnike v NATO in v nasprotju z voljo prizadete vlade in prizadetega ljudstva uporabljajo ozemlje druge države za potrebe Pentagona. Incident je poleg tega pokazal nevarnost ameriške strategije, «katere jedrske tipalke so zajele ozemlje številnih držav sveta in morja, ki jih obdajajo«. Glede ladje «Pueblo» piše list, da velja v ZDA vpoklic rezervistov vojaško ozadje za diplomacijo ali enostavno vojaška grožnja proti Severni Koreji in pritisk na varnostni svet. List pravi zatem, da je Washing. ton sicer nestrpen in bi hotel zgrabiti za orožje, toda se zaveda nevarnosti, ki bi jo imel začetek druge fronte. Na drugi strani pa vpoklic rezervistov, ki je prvi po kubanski krizi leta 1962, je po mnenju lista izgovor za povečanje ameriških čet v Vietnamu. Znano je, dodaja list, da se je Johnson vedno upiral vpoklicu rezervistov, ki so ga generali vedno zahtevali, Sedaj daje incident z ladjo «Pue-blo« Beli hiši «lepo opravičilo« V Delhiju sestanek Tito-Kosigin-Gandi NOVI DELHI, 26. — Danes so se začele v Novem Delhiju proslave obletnice ustanovitve indijske republike. Kot častna gosta sta bila navzoči tudi jugoslovanski predsednik Tito, predsednik so vjetske vlade Kosdgin, ki sta bila na častni, tribuni skupno z Indi-ro Gandi. Na vojaški paradi so prikazali tudi izstrelke, ki jih je Sovjetska zveza dobavila Indiji leta 1962. Med parado je letelo nad mestom 136 letal in tudi več helikopterjev francoske in sovjetske izdelave. Računa se, da je parado gledalo okoli milijon ljudi. Proslave se nadaljujejo danes v rezidenci predsednika republike s sprejemi in folklornimi prireditvami. Uradne proslave se bodo končale v ponedeljek z vojaško ceremonijo. Indijski predsednik Zahir Hu-sain je povabil danes na večerjo predsednika Tita in Kosigina. Pozneje se je pridružila še Indira Gandi, s katero sta imela Tito in Ko-sigin ((privaten« razgovor o incidentu z ladjo «Pueblo»,o Vietnamu in o Srednjem vzhodu. Poziv SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na seji v četrtek, 25. januarja sklenil pozvati vse včlanjene organizacije ,da po svojih močeh prispevajo za hudo prizadete prebivalce Sicilije in da se pri tem pridružijo pobudam občinskih uprav. PO NOVIH POTRESNIH SUNKIH NA SICILIJI Večina prebivalstva prenočuje na prostem s čimer se veča nevarnost novih obolenj Tri osebe umrle zaradi mraza, ki še vedno ni popustil PALERMO, 26. — Danes so v Palermu zabeležili nov potresni sunek ob 6.39 s središčem na področju Trapanija, ob 9.03 pa drugi. V Poggioreale se je pri prvem sunku porušilo devet hiš, ki so bile poškodovane pri prvem potresu. V Cala-tafimi so namestili 2500 ljudi vželezniških vagonih na postaji. V pokrajini Trapani je bilo pri včerajšnjem potresu ranjenih skupno 56 oseb. Preteklo noč sta zaradi mraza umrli v kraju Bisacquino na področju Palerma dve osebi. V Corleone je zmrznila šestmesečna deklica. Mati jo je vzela s seboj v zasilno zaklonišče na polju po včerajšnjem potresu. Ko je opazila, da je otroku slabo, je poklicala pomoč, toda bilo je prepozno. V kraju Siacca je prebivalstvo, kljub ostremu mrazu, preživelo vso noč na prostem. Zjutraj je bilo mestece še vedno prazno, vendar pa so se odprle trgovine živil in pekarne. V Maršali je precej mimo, čeprav je bilo včeraj poškodovanih precej poslopij. Mnogo ljudi je preživelo noč na polju, toda ve čina prebivalstva je ostala doma Prebivalci Agrigenta, ki so preživeli noč na prostem, so se zjutraj vrnili v svoje domove, šole so zaprte, odprti pa so javni uradi in trgovine. Ponoči je prišlo nekaj tovornjakov z begunci iz Montevaga in Santa Margherite Belice, ki so davi odpotovali proti severu. Tudi v Castelvetranu je prebivalstvo preživelo noč na prostem. Pri včerajšnjem potresu se je porušilo več hiš, ki so bile že prej poškodovane. Po včerajšnjem izredno slabem vremenu je bilo danes v Palermu zopet sonce. Toda gore okoli mesta so vse zasnežene. Tudi na cestah je poledica. Ponoči je snežilo na potresnih področjih okoli Agrigenta, toda sneg se je kmalu spremenil v blato. Tudi gore okoli Gibelline in Sante Ninfe ter Castelvetrana so pokrite s snegom. Davi so obnovili letalski most med letališčem Birgi blizu Trapanija in Ciampinom. Z letali zopet prevažajo sanitetni material, živila in nove reševalne skupine, ki bodo zamenjale dosedanje. Pripravljajo tudi področja, kjer bodo nastale vasi iz barak. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NIC VEC BISTVENO NOVEGA Nadaljnje zasliševanje prič na procesu De Lorenzo-Espresso Danes odloča sodišče, če bo zaslišalo še nove priče RIM, 26. — Na današnji razpravi na procesu De Lorenzo -Espresso sta pričala dva polkovnika, ki sta bila načelnika generalnih štabov divizij. Gre za Dina Mingarellija, ki je bil načelnik štaba karabinjerske divizije «Pastrengo» v Milanu, in za Luigija Bittonija. ki je bil načelnik štaba .divizije «Podgora» iz Rima. Zaslišanje obeh polkov- llinilllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||ll||ll|||||||||||||||lllllllll|IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||lll||llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllll| OB NASPROTOVANJU IN NAPOVEDI OSTAVKE SOTAJNIKA DE MARTINA Nepopolna večina socialistične stranke je zavrnila možnost vladne krize Seja je trajala vso not in se je zaključila šele danes popoldne ■ Verjetno zasedanje CK PSU ■ Ostra razprava v senatu o deželnem volilnem zakonu RIM, 26. — Vodstvo PSU je danes po izredno dolgem zasedanju odobrilo večinsko resolucijo, ki predstavlja pravi razkol v stranki, saj se je od nje odločila ne samo levica, temveč tudi dvanajst članov vodstva, tako da je za resolucijo glasovalo 27 članov, vzdržalo se je 12 članov, proti pa je glasovalo 5 članov. Bistveni prelom pa je povezan s sotajnikom De Martinom, pri čemer se že govori o njegovi ostavki. Resolucija se nanaša na zahtevo o preiskovalni komisiji o SIPAR, pri čemer že v začetku omenja stališče KD. ki vidi v tej zahtevi razlog za vladno krizo. Resolucija pravi, da bi bila kriza zelo škodljiva za normalen razvoj, zlasti v zvezi s sedanjimi težavami in potresom na Siciliji, poleg tega pa bi onemogočila tudi ustanovitev preiskovalne komisije. Zaradi tega zavrača to možnost, pri kateri bi predstavljale izhod ((samo predhodne politične volitve«. Vodstvo PSU je sinoči razprav ljalo vso noč in seja se je za ključila šele ob 6.15. Očitno gre za zelo ostra notranja nasprotja, ki so dobila svoje najostrejše obeležje s stališčem sotajnika De Marti na. Na tej osnovi se je porušilo dosedanje ravnotežje v okviru PSU, ki temelji v vodstvenih organih na načelu enakosti: polovica bivših PSI in polovica bivših PSDI. Zato tudi dosedanji vodstveni organi ne ustrezajo dejanskemu razmerju sil v stranki, v kateri imajo bivši člani PSI veliko večino in so bili tudi do sedaj sklepi spre. jeti soglasno, ali vsaj z veliko večino in samo s kritičnim stališčem levice. Združitveni kongres v tej zvezi ni prinesel jasnosti, ki jo bo prinesel samo prvi redni kongres združene socialistične stranke, ki pa bo predvidoma šele po političnih volitvah. Zelo verjetno bo prišlo v prihodnjih dneh do ponovnih posvetovanj in do poskusov, da se nas protja nekako izravnajo, saj je vodstvo sklenilo, da se ponovne sestane v ponedeljek, ali v tore-: nikov ni privedlo do posebnih novosti, ker sta oba v bistvu potrdila že znane zadeve in sta dodala samo nekatere podrobnosti. Polk. Mingarelli je orisal celotni postopek sklicanja sestanka pri glavnem štabu karabinjerjev, način Izročitve «čmih seznamov«, zadevo o ukazu o aretacijah, pri čemer je seveda izključil, da bi izvršili nezakonite ukaze. Tudi glede seznamov polkovnik pravi, da je šlo za nepomembna imena, ki jih ni poznal. Polkovnik pa je povedal nekaj novega o usodi črnih seznamov. Dejal je namreč, da so periferni policijski organi zbrali zahtevana obvestila in da je «listke» o teh obvestilih izročil SIFAR. Povedal je tudi, da je prišel od generalnega poveljstva nov seznam In torej dodatna imena, s čimer je potrdil eno izmed obtožb «Espressa», da je bil prvi seznam izročen nekako za «poskušnjo» in da bi prvemu sledili še nadaljnji, ln bi za vse veljal telefonski ukaz o aretaciji. Polkovnik se seveda ni več spominjal, če so govorili tudi o koncentracijskih taboriščih In če je pri tem šlo za taborišče na letališču Linate pri Milanu. Po njegovem se ni bilo treba truditi, češ da je v bližini letališča vojašnica karabinjerjev. Polkovnik Luigi Bittoni je bil nekoliko bolj zgovoren, čeprav ni niti on povedal kaj bistveno novega. Povedal je, da bi v primeru resnih izgredov morali ((pridržati« v seznamih označene osebe In aretirati one, ki bi zagrešile prestopke. Skratka, gre za točno oceno seznamov, ki so bili pripravljeni za to, da nekoga aretirajo, ne pa samo zasledujejo, ali opazujejo. Poleg imena in priimka je bila napisana tudi oznaka: «špijonaža» ali ((sabotaža«. Kar pa se tiče seznamov, pravi, da so bili površni, in da se spominja samo neke 75-letne osebe, ki je bila menda vpisana v PSI. Seznami so bili skratka stari, iz 1950-52. leta, in izključuje, da so vsebovali vladne osebnosti, poslance ali vojake. Tudi ta polkovnik ni hotel nič vedeti o koncentracijskih taboriščih, češ da je šlo za zadeve, ki so bile v pristojnosti krajevnih organov In torej poveljnikov legij. Tudi on je potrdil, da je prejel dopolnilni seznam in je zanikal, da so imeli načrt zasedbe RAI-TV. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo, ko bodo sodniki odločili, če bodo zaslišali še nadaljnje priče. ročitev treh državljanov, ki so menda nezakonito prišli v Španijo. Policija je aretirala štirideset študentov, ki so se udeležili protestnih manifestacij v Madridu, ker so oblasti zaprle znanstveno, filozofsko in politično fakulteto, v katerih so bile proglašene stavke. Iz Lizbone poročajo, da je dvanajst portugalskih osebnosti odločno protestiralo pri predsedniku republike, ker niso prejeli odgovora na zahtevo o ukinitvi preventivne cenzure. V pritožbi je rečeno, da izvedo portugalski državljani za novosti iz tujega tiska, in to tudi glede resnih vprašanj, ki zanimajo Portugalsko. V tej zvezi je omenjen tudi zadnji škandal, ko so bili nekateri vidni politični predstavniki Portugalske povezani z nemoralno dejavnostjo. po zasedanju poslanske zbornice, ki bo posvečeno obravnavi vprašanj in predlogov o parlamentarni preiskovalni komisiji o SIFAR. Cujejo se tudi glasovi, da gre za vprašanja, za katera bi moral biti pristojen glavni odbor stranke, in s tem v zvezi napovedi o bližnjem zasedanju CK PSU. V senatu se nadaljuje živahna bitka ob poskusih desnice za obstrukcijo zakonskega predloga o deželnem volilnem zakonu. Do ponovne zaostritve je prišlo, ker je predsednik napovedal, da bo zavrnil vse popravke, ki so po njegovem mnenju v nasprotju z ustavo. Tudi o tem vprašanju je senat glasoval in je prišlo do živahnega nasprotovanja masinov in liberalcev, ko številni popravki sploh niso prišli na glasovanje. Predstavniki pekov so danes o-brazložil razloge za stavke, ki so jo sindikalne organizacije proglasile za 31. januar. Delovna pogodba je ostala nespremenjena od 1965. leta in je v številnih obratih ne izpolnjujejo, delodajalci pa no- in denar za antifašistične organi-zabeli n- -rov o obnovitvi. | zadje. Portugalska Je zahtevala iz- Aretacije antifašistov v Španiji MADRID, 26. — španska policija je aretirala tri portugalske državljane, za katere trdi, da so bili oboroženi z dvema samokresoma in da so imeli pri sebi 12 tisoč novih frankov. Policija pravi, da so priznali, da so hoteli prinesti orožje Brown o ladji «Pueblo» LONDON, 26. — Zunanji minister Brown je davi izjavil v spodnji zbornici, da je britanski stalni predstavnik v OZN Caradon dobil navodila, naj podpre ameriško zahtevo, da se o zadevi ladje «Pueblo» razpravlja pred varnostnim svetom Dodal je, da ima Caradon nalogo prispevati k vsakemu poskusu zadovoljive rešitve incidenta. Brown je izjavil, da je prepričan, da je ladja bila v mednarodnih vodah, ko so jo zajeli. Neki laburistični poslanec je pozval vlado, naj stopi v neposreden stik s severnimi Korejci, «s katerimi smo sklenili števiina prijateljstva med tekmami za svetovni pokal«. Brown pa je odgovoril, da je po njegovem najboljši kraj za posredovanje OZN. Na vprašanje, kakšna je bila dejavnost ladje «Pueblo», je Brown odgovoril: «Zelo dobro nam je znana ta vrsta dejavnosti, pri kateri so vsi zaposleni. So take ladje tudi ob naših obalah In vemo, kaj delajo. Toda razumeti moramo to vrsto dejavnosti, ki se na splošno izvaja.« V bližini Siacce v pokrajini Agr-gento so nastale v zemlji razpoke, iz katerih uhaja sivkasti plin. Na vsem področju se širi oster duh po žveplu. Danes je prišel na letališče blizu Trapanija minister za obrambo Tre-melloni, ki si je ogledal iz helikopterja prizadeta področja. Na letališču se je sestal s podtajnikom v notranjem ministrstvu Gasparijem, ki koordinira pomoč na prizadetih področjih. Ministrstvo za zdravstvo javlja, da se je zaradi včerajšnjega novega potresa znova poslabšalo higiensko . zdravstveno stanje. To pa ne kar se tiče ranjenih, katerih število k sreči ni bilo veliko, temveč bolj zaradi psiholoških posledic tako med prebivalci na splošno, kakor med bolniki v bolnišnicah. Mnogi od teh so množično zbežali iz bolnišnic. Druge so morali prepeljati v druge bolnišnice na neprizadetih področjih. Nastalo je s tem vprašanje pripravljanja večje števila poljskih bolnišnic, ki že delujejo na teh področjih. Začeli so tudi iskati razpoložljivost bolnišnic na vzhodnih delih otoka, kakor tudi v drugih krajih polotoka, ki so laže dostopni z letali za prevažanje hudo obolelih v primeru potrebe. Ministrstvo za zdravstvo je pozvalo tudi pristojna ministrstva, naj upoštevajo možnost uporabe bolniških ladij. Strah pred novim potresom je pripravil mnogo ljudi do tega, da preživljajo noči na prostem ali v zasilnih zakloniščih, in s tem se ustvarjajo novi pogoji za bolezni, predvsem za pljučnico in bronhitis spričo slabega vremena. Zaradi tega so poslali na otok nove količine zdravil. De Murville o francoski zunanji politiki PARIZ, 26. — Zunanji minister Couve de Murville je danes med kosilom, ki ga je priredil pod predsedstvom bivšega tajnika golistične stranke, obrazložil osnovna stališča vlade. Dejal je, da ni mogoče govoriti o nadnacionalni Evropi, saj je edino stvarno govoriti o skupnem sodelovauju suverenih držav. Glede britanske kandidature meni, da za sedaj Velika Britanija ni sposobna vzdržati konkurence in finančnih obveznosti, ki jih skupnost zahteva. Razvrednotenje funta in odločno stališče britanske vlade govore, da je Velika Britanija na pravi poti, vendar pa je treba še nekaj let, da bo lahko vstopila v skupnost. Odpusti častnikov grške armade ATENE, 26. — V uradnem listu Je objavljena vest, da so odpustili iz vojske osemnajst generalov in petnajst polkovnikov v zvezi z dogodki 13. decembra, ko je kralj Konstantin skušal izvesti državni udar. Dekret tudi določa, da generalov in polkovnikov ne bo zaslišala preiskovalna komisija m da torej ne bodo mogli biti obtoženi v zvezi s kraljevim poskusom. Med odstavljenimi generali je tudi gen. Konstantin Dovas, ki je bil odlikovan z najvišjim vojaškim odlikovanjem in ki je bil inštruktor kralja Konstantina. Z Grčijo so obnovile redne odnose Avstralija, Portugalska ln Južna Afrika. Izpustitev glasbenika Teodoraki-sa je ponovno v dvomu, ker je menda sodišče «odkrilo» novo obtožbo, katero mora sodišče ponovno preučiti. Pap«ž je sprejel Šeperja VATIKAN, 26. — Papež Pavel VI. je danes sprejel v zasebni avdienci zagrebškega nadškofa kardinala F. šeperja, ki je bil imenovan za novega prefekta kongregacije ža krščanski nauk. Jugoslovanski cerkveni dostojanstvenik je v sredo prevzel novo službeno dolžnost in bo ostal v Rimu do torka in se bo nato za nekaj časa vrnil v Zagreb. Njegov povratek v Rim je predviden v prvih dneh marca. Skupina gasilcev na delu med razvalinami v Gibellini SPREMtHBt HMEHSKECfl POSTOMA V JUCOSLMUI PREISKAVA JE PREŠLA V PRISTOJNOST SODIŠČ Na teh stolpcih smo že objavili pred časom daljši sestavek o novostih, ki jih je prinesla v bližnji republiki movela» o izvajanju novega kazenskega postopka. V naslednjih vrstah pa objavljamo podrobnejši opis pristojnosti sodišč in policijskih organov. Vprašanje je zelo zanimivo, ker je novi zakon o kazenskem postopku korenito spremenil tradicionalno gledanje na odnose med obtožencem in preiskovalnimi nblastm-i. Gre za globoko demokratično reformo, ki ščiti obdolženca pred osaku samovoljo in mu nudi možnost, da lahko uporabi vsa zakonita sredstva, da se uspešno brani. Po novem zakonu je policija izgubila nadzorstvo nad zapori, ki so prešli v pristojnost sodišč. Policija lanko zadrži osumljenca samo 24 ur, nakar ga mora izpustiti, ali pa prijaviti tožilcu. To je nekaj novosti iz novega zakona, ki ga je poljudno pojasnil Vojko črnelč v članku, ki ga je napisal za ljubljansko »Delo* Preiskavo opravljajo samo sodišča. Priporov ne odrejajo več organi za notranje zadeve. Sodišča bedo prevzela tudi upravljanje zaporov. Tožilec in zagovornik bosta navzoča že na prvem zaslišanju obdolženca. Na seji pritožbenega senata so lahko prisotne tudi stranke in odvetniki. To so nekatere novosti spremenjenega zakonika o kazenskem postopku, ki je začel veljati z novim letom. Ena izmed zelo pomembnih novosti spremenjenega zakonika — preiskave (predhodnega postopka) ne opravljajo več organi za notranje zadeve, temveč, sodisča — za Slovenijo ni več novost. Vsaj v praksi ne. Minilo je namreč že dobro leto, odkar v naši republiki preiskavo vodijo preiskovalni sodniki. Za druge republike pa je to novost. Ob tem pa marsikoga zanima, kakšne so sedaj naloge organov za notranje zadeve in kakšne pristojnosti sploh še Imajo? Po razmejitvi funkcij organov za notranje zadeve in pravosodnih organov so se v dosedanjih razpravah in pogovorih pojavile razlage, ki niso v skladu z novelo zakonika o kazenskem postopku in kd bi lahko negativno vplivale na učinkovitost boja proti kriminalu. Nekateri pa celo trdijo, da policija pri nas nima zadostnih pristojnosti. Zadeva pa Je precej drugačna. Omenil sem že, da je novela izločila organe za notranje zadeve iz preiskave, ki spada sedaj po vsej državi v pristojnost sodišč. Vendar pa s tem organi za notranje zadeve niso izgubili svoje dosedanje funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti ni ta funkcija prešla na sodišče. Vsa opravila, ki so povezana z odkrivanjem in za katera je potrebna kriminalistična služba, sodobna kriminalistična tehnika in kriminalistična praksa, so tudi vnaprej ostala v pristojnosti organov za notranje zadeve. So pa nekatere druge spremembe, ki jih velja omeniti. S tem, ko so bili organi za notranje zadeve izločeni od preiskave in ki Je preiskavo v celoti prevzelo sodišče, ni bilo več potrebe, da bi imeli organi za notranje zadeve svoje zapore. Z zakonom je urejeno: zapore bodo upravljala sodišča, intenzivne priprave pa bodo zagotovile, da bo to zakonsko določilo čimprej uresničeno. Organi za notranje zadeve morajo vsakega pripornika izročiti najpozneje v 24 urah preiskovalnemu sodniku, ki bo odločil, ali so razlogi za pripor. Ce želijo organi za notranje zadeve zvedeti kakšne podatke od pripornika, ga lahko obiščejo šele, ko dobilo dovoljenje preiskovalnega sodnika. Organi za notranje zadeve tudi nimajo več pravice zasliševati osumljencev in prič, pač pa lahko zbiralo izjave in podatke. Delavec javne varnosti lahko obišče občana in od njega zahteva potrebna obvestila, lahko pa — kadar so za to razlogi — tudi pošli e vabilo, na katerem mora pisati, zakaj je kdo vabljen. Prisilni privod pride v poštev le, če vabl.lent brez upravičenega razloga ne pride in če na vabilu izrecno piše. da ga bodo prisilno privedli, če ne bo prišel. Na »pra-šanla povabljenec ni dolžan odgovarjati; v tem primeru ga bo delavec Javne varnosti opozoril, da bo pač moral spregovoriti na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku. Sicer pa je po spremenjenem zakoniku o kazenskem postopku za organe notranjih zadev značilno operativno delovanle, predvsem odkrivanje kaznivih dejanj, zavarovanje sledov na kraju dejanja in Zbiranje podatkov pri občanih med poizvedovalnem delom na terenu. Zato Je pričakovati, da bo formalnih vabil občanom sorazmerno malo, še manj pa prisilnih privedb. Poudariti pa je treba, da bodo v nujnih primerih organi za notranje zadeve Se vedno lahko prevzeli tudi formalno preiskovalna opravila (zaslišanj pa ne). Tesno bodo morali sodelovati z javnimi tožilci in preiskovalnimi sodniki, razen tega po bodo morali biti aktivni pri zbiranju podatkov po svoji pobudi; dejstvo, da so tožil cu že poslali ovadbo ali začetek preiskave ne sodišču, še zdaleč ne pomeni, da lahko primer odložijo. Vloga organov za notranje zadeve pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev ni torej nič manjša, kot je bila. Vse ovadbe mora dobiti pristojni javni tožilec, ki presodi, ali bo zahteval preiskavo ali ne. Preiskava se začne zoper določeno osebo, čg ja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, njen namen pa je zbrati dokaze in podatke, ki so potrebni za odločitev, ali je treba vložiti obtožnico ali pa ustaviti postopek. Zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave se obdolženec lahko pritoži (kar prej pri poizvedbah ni bilo možno), vendar pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Pomembno pa je, da ima lahko obdolženec ves čas. ko teče kazenski postopek — zagovornika. Preiskovalni sodnik mora obdolženca pred prvim zaslišanjem poučiti o njegovi pravici, da si lahko vzame zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč že na prvem zaslišanju. Če obdolženec meni, da se bo lahko branil sam, se bo pač sam branil. Vendar pa mora imeti obdolženec zagovornika po vložitvi obtožnice, če teče zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči 10 let strogega zapora ali kakšna hujša kazen, ali če sodijo obtožencu, ki ni navzoč. Če si obdolženec v teh primerih ne vzame zagovornika sam ali če nima denarja, dotoči zagovornika predsednik sodišča po uradni dolžnosti. Zagovornik je načelno lahko le odvetnik. Kaj pa, če ni možno dobiti odvetnika? Če v kraju, kjer ima sodišče sedež, ni dovolj odvetnikov, dovoli predsednik sodišča na zahtevo obdolženca, da si vzame za zagovornika diplomiranega pravnika, ki je zmožen pomagati pri obrambi. Spremenjeni zakonik o kazenskem postopku zahteva čim krajši pripor. Prej je preiskovalni zapor lahko trajal največ 9 mesecev, sedaj pa največ 6 mesecev. Poudariti pa velja, da morajo senati pristojnih sodišč tudi brez predloga strank stalno ugotavljati, ali so še razlogi za pripor. Nova zakonska dotočila so tudi poskrbela za čimbolj humano ravnanje s priporniki. Tako mora med drugim predsednik sodišča (zapore po spremenjenem zakonu upravlja sodišče) sam ali sodnik, ki ga dotoči, vsaj enkrat na teden obiskati pripornike in jih, če misli, da je potrebno, tudi brez navzočnosti nadzornikov ter paznikov vprašati, kakšna je hrana, ali se lahko oskrbujejo z drugimi potrebščinami in kako ravnajo z njimi. Dolžan je ukreniti, kar je treba, da bi čimprej odpravili nepravilnosti, ki jih je opazil med obiskom, da so v priporu ljudje, ki šele čakajo na sodbo. Novost je tudi dotočilo, ki pravi, da je treba obvestiti o seji pritožbenega senata tudi obtoženca in njegovega zagovornika ter oškodovanca oziroma zasebnega tožilca, kadar teče postopek na njuno zahtevo, če je kateri koli od njih zahteval v pr'tožbi ali odgovoru na pritožbo, naj bo obveščen, ali če predsednik senata spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Sicer ni obvezno vabiti strank na pritožbeno sejo. Če pa je obtoženec v priporu, ima pa zagovornika, bodo poskrbeli za njegovo navzočnost samo, če bosta predsednik, ali senat ugotovila, da je to smotrno. VOJKO ČERNELČ S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Poročilo o razgovoru delegacije s predsednikom M. Špiljkom Izvršni svet je ugotovil pomembnost obiska O poročilu se je razvila obsežna diskusija, v kateri so člani izvršne- „ gospod.«*« »««.». MM>*> SSVSS32 v četrtek je bila v Gorici seja izvršnega odbora Slovenske kultur- toilo prvenstveno govora o obisku delegacije slovenske narodnostne skupnosti v Rimu in o razgovoru s predsednikom izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mikom špiljkom. O pripravah za delegaoljo, o poteku razgovorov in o političnih zaključkih je obširno poročal predsednik zveze Boris Race, ki je zaključil, da ob tej priložnosti Slovenci v zamejstvu nismo zamudili ugodne prilike, da na primeren način obvestimo predsednika jugoslovanske vlade o naših vprašanjih. Predsednik je podčrtal, da je bil razgovor sproščen, da so se člani delegacije izpopolnjevali v izvajanjih, tako da ni prišlo niti do ponavljanj, niti do različnih stališč. Podčrtal je, da je predsednik špiljak že dobro poznal naša vprašanja, kar priča o prizadetosti matične države za nas Diinang: vojaki prve ameriške konjeniške divizije razsvetljujejo z raketami dolino San Qua. Upajo, da bodo izsledili morebitne čete osvobodilne fronte v hribovju, ki obdaja njihovo postojanko. Njihov trud je bil verjetno neploden, ker vietnamski partizani napadajo tam, kjer jih Amerikancj sploh ne pričakujejo ............mm,n ................mm ... mm...............................................................................m, ...........................................m" m.,,,,,.,.,,,,,,,,,,,,,,.,,., ...m NESREČA ATOMSKEGA BOMBNIKA V GROENLANDIJI | neORGANHACUA V [SIPTOVSKI VOJSKI Danska zahteva pojasnila Hejkal govori o možnosti o poletih ZDA čez svoje ozemlje nove vojne z Izraelom že sprejeto na zadnji seji julij® lanskega leta. Izvršni odbor je nato okvirno pričel razpravo o nekaterih vprašanjih kulturne aktivnosti, o katerih pa se bo predhodno še izrekla kulturna komisija zveze. Letalo s štirimi jedrskimi bombami je okužilo ledeno in snežno področje - Zaskrbljenost v vladnih krojih KOPEN HAGEN, 26. — Danski ministrski predsednik Jens Otto Krag Je danes izjavil, da’je danska vlada zahtevala od ameriške vlade, da ji pojasni vse okoliščine letalske nesreče ameriškega vojaškega letala «B 52», ki se je zrušito s štirimi jedrskimi bombami na Graenlančhji v bližini letališča Thule. Ta dogodek je zelo nevšečen za dansko vlado, in sicer zaradi dveh razlogov. Prvi zadeva politično stališče danske vlade do NATO, drugi IIIIIIIIIIIIIIIlVIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIHIIIinillimillMIIIlIvlIlllllllllHlllllllinilllllllllllllMIIIMIIIMIIIIIIIII FLAMCI PROTI BELGIJSKI VLADI V središču Louvaina spopadi s policijo Flamski študenti nadaljujejo borbo proti francoski sekciji na katoliški univerzi LOUVAIN (Leuven), 26. — OkoU 2.000 flamskih demonstrantov je včeraj preplavilo središče mesta ter se večkrat spoprijelo z žandar-merijo. Policisti so aretirali kakih 600 demonstrantov, ki so jih pozneje skoraj vse izpustili na svobodo. V veliki večini je šlo za flamske študente, toda med aretiranci je bilo tudi nekaj več kot deset rudarjev iz bližnjega rudarskega mesta Limburga. O neredih v mestu Louvain (Leuven po flamsko) smo svoj čas že poročali. Flamci so nezadovoljni, ker hočejo odgovorni krogi razširiti francoski del slovite katoliške univerze v Louvainu. Za Flamce, ki predstavljajo večino prebivalstva v tem okolišu, je ta pobuda pravzaprav napad na njihovo nacionalno samobitnost. Od tu protestne manifestacije. Včeraj so se manifestanti zbrali v predmestju Heverlee, kjer so govorniki na zborovanju poudarili flamski značaj mesta ter so sploh zahtevali, da se izloči iz univerze francosko sekcijo. Razni govorniki so ostro kritizirali '(reakcionarni značaj belgijske skupnosti katoliških škofov in bruxelske bur-žoazije«. Poleg tega so zahtevali tudi ostavko sedanje belgijske vlade. Do podobnih manifestacij Je prišlo tudi v drugih krajih, a druge se obetajo v prihodnjih dneh. Na včerajšnjih manifestacijah je poli- mi ter Je pregnala demonstrante s silovitimi curki vode iz črpalk. Življenje na Antarktiki in na Marsu NEW YORK, 26. — Skupina ameriških učenjakov proučuje značilnosti in način življenja mikroorganizmov, ki živijo na antarktiki. Gre za proučevanje, ki bi utegnilo pojasniti določene oblike življenja na Marsu. Skupino učenjakov vodi dr. Roy Cameron, a ta je povezana z ameriško ustanovo NASA. Učenjaki delujejo na postaji «McMurdo Sta-tion». pa splošne zdravstvene in tehnične zadeve, ki so povezane z morebitnim radioaktivnim izžarevanjem. Glede prvega razloga je predsednik danskega ministrskega sveta dejal, da gre pri tem za nesrečo, ki se je pripetila proti volji odgovornih ameriških krogov. Zunanji minister Tabor je v določeni meri sprejel to tezo, vendar pa je zahteval pojasnila glede morebitnih prejšnjih poletov ameriških bombnikov z jedrskim orožjem čez dansko suvereno ozemlje. Potek vsega tega dogodka Je spravil vlado ZDA v zelo kočljiv položaj, ker povsod vlada vtis, da se ZDA ne zanimajo preveč za morebitne suverene pravice raznih držav ter uporabljajo razna ozemlja v svetu, ki so za njih strateško važna, ne glede na pristanek prizadetih. Dokler vse teče po namazanih'dolarskih kolesnicah, je vse v redu, ko pa se pripeti kaka bučna nesreča, potem pa je ogenj v strehi. Američani zagotavljajo, da Je radioaktivnost, ki so jo povzročile bombe na obširnem ledeniškem otoku, skoraj nepomembna. Res pa Je, da je vlada ZDA poskrbela za temeljito preiskavo. Ameriški general Hunziker je Izjavil danes na tiskovni konferenci v oporišču Thule, da je okuženo le področje ledu in snega. General Albert Bowley, ki vodi preiskavo, je izjavil, da se le nesreča pripetila kakih 160 km od oporišča, ko je na letalu nastal požar. Ko je posadka sporočila, da ne more zadušiti zubljev, so ji ukazali, naj se reši s padali. En član posadke je pristal 5 km od oporišča, drugi samo 2 km proč, a tretjega so našli v nekem prepadu. Danski časopisi najavljajo protestno noto Danske Združenim državam Amerike. Poskus samomora pohčerjenke Jane Russellove HOLLYWOOD, 26. — Sedemnajstletna Tracy, pohčerjenka Igralke Jane Russel, je skušala napraviti samomor. Dekle je zaužito neznano količino uspavalnih praškov. Učenjaki raziskujejo življenje Eskimov NEW YORK, 26. — ZDA, Kanada, Danska in Francija so sklenile, da bodo začele skupno proučevati zgodovino eskimske družbe, že s prihodnjim julijem bodo znanstveniki vseh teh štirih držav odpotovali v tri kraje, ki ležijo onstran arktičnega kroga. Vest je sporočila v Washingtonu ustanova »National Academy of Scienses«. Preiskavo bodo vodili pod pokroviteljstvom nlcl je nenadoma izgubila zavest. Zdi se, da je mlada Tracy skušala napraviti samomor, ker ni odobra- ______ _ vala zakonske ločitve med materjo cija nastopila oborožena s puška- in Bobom Waterfieldom. in sicer preden je Sla v šolo. V učil- «tanove> ‘p^atereT's,deluje °M držav. Ameriška skupina bo obiskala vas Wainwright v Aljaski blizu Point Barrovva, kanadska pa v Iglu- 0btožbe proti iranskemu šahu, da skupno z IDA kuje zaroto proti Arabcem KAIRO, 26. — V zadnjih dneh so na podlagi novega zakona izvedli važno organizacijo v vrhovnem poveljstvu egiptovskih oboroženih sil. Odslej sta vrhovno poveljstvo in vodstvo vojaških zadev pod Naserjevim vodstvom, pod vodstvom vrhovnega sveta poveljstva oboroženih sil in ministra za vojno generala Favzija, ki je bil imenovan na to mesto in ki hkrati ostane vrhovni poveljnik oboroženih sil. «A1 Ahram» piše, da mora Naser ratificirati defenzivne in operativne načrte, ukrepe o dobavljanju orožja, razvoj in moralno usmerjanje vojske. Naser mora tudi imenovati višje častnike List poroča tudi, da bodo v prihodnjih dneh reorganizirali tajništvo socialistične zveze, na vodstvo katere je bil postavljen Ali Sabri. «A1 Ahram» objavlja običajni tedenski uvodnik ravnatelja Hejkala, ki piše, da je nevarnost vojne večja kakor možnosti, da se ji izognejo s politično rešitvijo. Dalje pravi, da brez bitke ne bi mogli doseči nobene pametne politične rešitve. Ugotavlja zatem, da odposlanstvo Jarringa na Srednjem vzhodu ni lik v severozahodnih predelih. Danci in Francozi pa bodo opravljali raziskave na severozahodni obali Groenlandije v bližini Upernavika. Menijo, da še okoli 77.000 Eskimov živi v Aljaski, Kanadi in na Groen-landiji. Znanstveniki štirih dežel bodo proučevali razloge, zakaj Eskimi niso nikoli zapustili svojih poledenelih dežel ter so kljub temu ostali pri življenju v razmerah, ki jih na splošno smatrajo za neprimerne za človeško življenje. Znanstveniki bodo proučevali življenje eskimskih otrok od rojstva do mladostne dobe ter bodo skušali ugotoviti v Koliki meri razne bolezni prizadenejo ta narod. _______ Nemški «Starfighter» se je zrušil na tla KIEL, 26. — Zvezno nemško vojno letalstvo je včeraj Izgubilo svoje 77. reaktivno letalo tipa «Starfigh-ter». Nesreča se je pripetila v bližini letališča Leck v Schleswig-Holsteinu. Očividci so pričali, da je letalo eksplodiralo pred pristankom. Pilot je skočil iz ponesrečenega letala ter pristal s padalom na tla skoraj nepoškodovan. .......................iimiihimiiiiiiiiiiiiiiiiiiih............................ RUDNIŠKA NESREČA V SPODNJI SAŠKI Dvanajst rudarjev mrtvih zaradi eksplozije v jašku Nesreča se je pripetila pri prenašanju eksploziva iz preplavljenega dela jame v ničemer napredovalo, in navaja izjave nekega zahodnega diploma« ta, ki pravi, da je največ, kar je Jarring lahko dosegel od Izraela, načrt dnevnega reda, ki se tiče neposrednih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami. Po trditvah Hejkala vsebuje ta dnevni red naslednje: 1. Vprašanje meja. 2. Vprašanje beguncev, 3. Svobodna plovba. 4. Ukinitev arabskega gospodarskega bojkota proti Izraelu. Seveda, dodaja Heikal, vse te zahteve Arabci v njihovi obliki in v njihovem bistvu zavračajo. Hejkal pa meni, da nevarnost ne prihaja samo od Izraela. «Iransk) šah, dodaja, izvaja odkrit pritisk na vzhodno krilo Arabcev v trenutku, ko so ti predmet strahotnega pritiska na svoje lastno srce. A-rabska borba je likvidirala navzočnost britanskega imperija na zadnjem braniku Arabskega zaliva. Toda ZDA se žurijo, da bi izpolnile praznino izkoriščajoč krajevne elemente, na čelu katerih je seveda šah, ki danes zahteva Ba-hrein in ki bi jutri utegnil zahtevati Kuvajt ali katero koli drugo ozemlje, ki bi ga on ali Amerika hotela. Tako, zaključuje Hejkal, se proti področju Arabskega zaliva pripravlja nova zarota.« Mesec dni na dnu reke JESOLO (Benetke), 26. — Policijske oblasti so našle avto Pie-tra Gazziera iz Zelarina v bližini kraja Jesolo, in sicer v reki blizu vasi Trepalade. V avtu je bilo truplo 41-letne Flore Tralli. Mladi Pietro Gazziera Je izdihnil pred nekaj dnevi sredi trsja v bližini Izliva reke Sile v morje. Spričo tega je vsa ta dogodivščina zavita v zelo gosto meglo. Flora Tralli je odšla s svojeg* doma skupaj z Gazzierom že pred mesecem dni. ženska se je bila ločila od moža ter je imela hčerko, ki je stara 20 let. Policijski organi so našli avto v katerem je bila Trallijeva v globini osem metrov. Karoserija na avtu je bila pokvarjena na več mestih, ena vrata pa so bila odprta. Zdi se, da je Gazziera tisto noč (na božični večer) upravljal avto v katerem se je vozil skupaj z Tralli” jevo. Zaradi velike hitrosti je 7 bližini kraja Trepalade izgubil nadzorstvo nad vozilom ter se prekucnil v reko Sile. Pri nesreči je voznik baje zadel v obcestni kamen ter ga izruval, že naslednji dan J® uslužbenec cestne uprave popravil okvare, toda ni se zavedel, da se je mogoče zgodilo kaj hujšega, šele pozneje so ugotovili, da je verjetno avto padel v reko prav na tistem mestu. Bivša Celentanova zaročenka pred sodniki MILAN. 26. — Sodnij ske oblasti so uvedle kazenski postopek proti Mileni Cantii, bivši zaročenki pevca Adriana Celentana. Sodišče je uvedlo kazenski postopek proti dekletu, njenemu 58-letnemu očetu Gio-vanniju, 54-letnl materi Giuseppini Panziiu, 50-letnemu bratu Euge-niu ter še nekaterim drugim osebam In sicer zaradi pretepa. Dogodek se Je pripetil 14. aprila 1963, ko se je bivša Celentanova zaročenka vrnila s starši in prijatelji v Milan. Zaradi precejšnjega hrupa v poslopju, kjer Je stanovala s svojimi starši, je posegla vmes policija na zahtevo nekega drugega stanovalca. PEINE (Spodnja Saška), 26. — Dvanajst rudarjev Je izgubilo življenje v rudniku železa Lengede v Spodnji Saški. Gre za isti rudnik, kjer je leta 1963 izgubilo življenje 29 rudarjev zaradi poplave. Rudnik železne rude Lengede se nahaja blizu Hanoverja. To pot se je nesreča pripetila v jašku «Ma-thllda» v globini okoli 100 metrov. Ravnatelj jaška, inž. Rudolf Stein, je izjavil, da je tudi sedaj botrovala nesreči poplava. Zdi se namreč, da se Je hudournik, ki teče čez rudniško področje razlil zaradi hudih nalivov čez bregove ter preplavil del rudnika, kjer je bil shranjen eksploziv. Ravnateljstvo je sklenilo, da se prenese ves eksploziv, ki je bil že neuporaben v zapuščen del rudnika ter da se razstreli dohode. To nalogo so poverili trem delavcem. Ko so bili tl na delu, Je nenadoma prišlo do eksplozije, ki Jih Je ubila. Nedaleč je bilo še devet delavcev, ki so pravkar i malicali. Eksplozija Je povzročila [| tudi njihovo smrt. Leta 1963 Je Izgubilo življenje v tem rudniku 29 rudarjev. Tedaj pa so jih rešili 14. To pot ni razen smrtnih žrtev drugih poškodovancev. no ter je zato tudi strošek za čiščenje snega precej nižji (300.000 dolarjev). Hude preglavice pa dela ministrstvu za promet čiščenje 115 letališč. Ustrezni strošek znaša 15 milijonov dolarjev. Požar je uničil industrijsko podjetje ROVERETO (Trident), 26. — Strahovit požar je danes zvečer popolnoma uničil v Roveretu tovarno «Duraflex», ki proizvaja lake in razna barvila. Podjetje stoji na robu industrijske cone. Požar je vzplamtel nenadoma. Zdi se, da ga je povzročila slučajna iskra, ki je zažgala hlapove vnetljivih tekočin, ki jih uporabljajo pri izdelovanju lakov. V nekaj minutah se Je oddelek, kjer je nastal požar, spremenil v ognjen pekel. Prestrašenim delavcem se je posrečilo, da so pravočasno zbežali iz gorečega oddelka. Požar pa je kljub temu zahteval svoje žrtve. Dva delavca sta dobila hude opekline ter so ju sprejeli v bolnišnico. Poškodovan je bil tudi neki gasilec. Zaradi eksplozije je bil ranjen še neki drugi moški. Njegovo stanje Je resno. Gasilci, karabinjerji in mestni redarji so se borili proti zubljem več kot tri ure. Poslopja podjetja so skoraj popolnoma uničena. Karoserija »Putin Parimo: elegance ublike a.ia «L)ino» Sneg in dolarji OTTAWA, 26. — Kanadska mesta se znajdejo vsako zimo pred hudim problemom, kako pomesti s svojih ulic velike količine snega, ki zapade vsako zimo. Vprašanje Je ne samo tehnično zelo zapleteno, temveč tudi pomembno zaradi velikih finančnih sredstev, ki jih treba vložiti. Federalne, pokrajinski in občinske oblasti so že določile v ta namen okoli sto milijonov dolarjev. Meeto, ki največ potroši za čiščenje svojih cest, Je Montreal Skupni strošek znaša za to mesto 9 milijonov dolarjev. V Torontu je položaj nekoliko boljši, ker je mesto blizu velikih ameriških jezer. Povsod pa zapade pozimi skoraj dva metra snega. Glavno kanadsko meeto Je v nekoliko boljšem položaj«, ker Je razmeroma awjb- Ribiška ladja priplula na varno BARI, 26. — Kmalu po zori J® priplula v pristanišče Mola pri Bariju ribiška ladja San Tommaso. za katero že od 4. ure včeraj zjutraj niso vedeli, kje se nahaja. Pomorske oblasti so ukazale vseto nižjim enotam, da preiščejo celotno področje, kjer bi se ribiška ladja utegnila nahajati. Vse te pobude pa niso porodile nobenega uspeha, ker je poveljnik ribiške ladje, ko Je opazil, da gre vreme na slabše, sklenil, da se približa obali to počaka na konec nevihte, žal P® tega svojega sklepa ni mogel sporočiti po radiu pristojnim oblastem, ker ladjica ne razpolaga z radijsko oddajno postajo. Davi, ko se je vreme Izboljšalo, je ladja zaplul® v pristanišče v Moli. RIM, 26. — V prihodnjih dneh se bo po mnenju meteorologov Italijanskega vojnega letalstva vreme Izboljšalo. Po njihovem mnenju bodo sedanje nizke temperature trajale največ 72 ur. Potem po p>ene-hal vpliv motenj, ki prihajajo I* Anglije. Po mnenju meteorologu7 se bo vreme najprej izboljšalo 7 Siciliji. Ti ugodnejši meteorološki pogoji se bodo potem razširili n» ostali del Italijanskega polotoka-čez tri dni bi se morala povsod temperatura precej dvigniti. Gabrieli* UiurgeUi la Nino Tanmto v filmu »Ojaraaione rtoofaeiM« 0 POJAVU, KI GOTOVO SKRBI AMERIŠKO VLADO Švedska daje zavetišče ameriškim dezerterjem Pobeg štirih mladih ameriških mornarjev z letalonosilke «lntrepid». Obsodili so vietnamsko vojno kot «nesmiselno, kru*o in nemoralno». Ameriški dezerterji v Zahodni Nem-Franciji, Belgiji in na Danskem. Nadaljevali bodo šolanje na švedskem, kjer se bodo tudi borili za mir Ameriški oboževalci boga Marsa Najbrž niso nikoli pomislili — ko 50 zanj začeli navduševati svoje ^državljane — kako kmalu bodo Je-ti spregledali kaj se za tem v resnici skriva. Morebiti je prav 111 adina spočetka še najbolj ver-Jela, da. gre za svobodo človeštva r? črnost Združenih držav, kate-rirn je začela groziti nevarnost od strani zvijačnih Azijcev in perfid-mednarodnega komunizma, m ni se prav dolgo od tega, ko ameriški dvajsetletniki, odhaja-J°ci na vietnamsko bojišče, bili sares prepričani, da je prav tu treba braniti svobodo demokracije, In slavo svoje domovine. Od-"Ajali so z navdušenjem, spudbu-Jdhl od svojih najbližjih in vseh Predstavnikov režima. Potem so v Vietnamu začeli umirati ter ugotavljati, da so njihove vizije o demokraciji in svoboda bile eno, *tvarnost o tem pa druga. Ugotav-jjali so, kako so se po zaslugi onih, 'd so si vietnamski pekel izmislili, bolj spreminjali v ubijajoče “vali, kot so tudi sami morali v Jse večjem obsegu umirati, podob-n° ranjenim zverem v džungli. In *e začeli vpraševati, kaj jih je Privedlo v to deželo, tisoče kilometrov oddaljeno od njihovih domov, in kakšni so resnični smotri, *sradi katerih tu izgubljajo svoje zdravje in svojo mladost, svoja “Vljenja. Skratka, začeli so misliti s svojo glavo in razmišljajoč pri- * I do sklepov, za katere nihče od ameriških častilcev boga Marsa, monopolistov oboroževalne indu-strije, nikoli niti pomislil ni, da bi 6e mogli poroditi v glavah obeta- ameriških mladeničev, ki bržkone dotlej sploh niso bili kdo Ve *tako vajeni gledati stvarem v obraz. Neposredna posledica tega je bi-a’ da so mladi ameriški bojevniki * Vietnamu začeli čedalje bolj in množično dezertirati ter se oprede-JevaU na stran nasprotnikov te “e samo umazane, temveč tudi nesmiselne in brezupne ameriške v°jne na azijskem jugovzhodu. Svetovno časopisje Je n. pr. prav Pred kratkim precej pisalo o sku-Pmi štirih mornarjev, ki so pobegnili z ameriške letalonosilke "Intrepid», ko je bila zasidrana v Poki japonski luki, nakar so preko “bvjetske zveze dopotovali na ^vedsko, kjer so dobili pravico azHa. Pobegnili so, torej dezerti-zaradi tega, ker nasprotujejo v-etnamski vojni. Pri tem so jim P°magaii nekateri japonski simpatizerji, pravtako mladi in nasprotniki vojne kot oni. Intervju tirih pobeglih mornarjev na moskovski televiziji, Je zbudil pozor-b®1 Po vsem svetu. Zanimiva Je bila njihova pot, Potem ko so zapustili «Intrepid» n se odrekli svobodi in demokra-basti in slavi, kakršnih so tu bllJ deležni. John Barilla, Richard Bailey, . rai8 Anderson in Michael Lin-®n®r s° potem, ko so določen čas p ewll v Moskvi, zaprosili za fin-, * tranzltni vizum. Finsko velepo-anlštvo v Moskvi, pa njihovi r°šnj| m ugodilo, ker je bil nji-, °v namen doseči Švedsko, vtem i,° Prdi švedskega vizuma niso ime-„ Pln°l so se raje ognili tega, da bi zamerili Amerlkancem. Jfliub temu so mladi Amerlkand ~~ nobeden še ni prekoračil dvaj-'Ce8a leta starosti — prileteli iz oskve naravnost v Stockholm, Dnvf sPreJela policija In se stv 8ala zanje, dokler bi se vsa ar ne rešila. Bill so to dnevi, , ‘p* strahu, da bi Amerlkand ne “Ptevall njihove Izročitve, mf?. trlurhl seji, je švedska ko-^ S1ja za tujce sklenila, da Jim Dnu?!* pravlco azila, toda ne lz 'vidnih, marveč lz človečanskih ha k 0V' V rešitvi ni bilo rečeno, t(, °1 jim bila prepovedana poli-na dejavnost. Spričo tega se ,Poslavlja, da bodo omenjeni za o ^PPaJ s švedskim odborom ..Vietnam, v bodoče vršili pro-l0lfaPd° proti ameriškemu sode-anju v vietnamski vojni, g,, teJ odločitvi švedske koml-bort Za tuJce. Je pričakovati, da se Vsl t'stl amerl^irl vojaki, ki v “Paj nahajajo v Zvezni republikami! ji ln ne bodo želeli iti na §vJ“larnsko fronto pobegnili na kat u° ln zaprosili za azil. Za-Svprt?*lep te komisije pomeni, da beouL ne P®*50 Vročali ZDA poji n ameriških vojakov. 80 rJe ameriški mornarji Mih Predstavnikom tiska, Je m, <*a Selja, da bi delovali v prid ust Zaradi tega imajo namen t6r^°vitl časopis, s pomočjo ka-gg 8a se bodo zavzemali za do-| PPienJenega cilja. Pleni kl PPPpr za Vietnam tudi zer. • ha se še mnogi drugi de-ZaiwT skrlvajo v raznih krajih kije ; ne I',emblje, Franclje ln Bel-ha vi0 Sam° čakajo na priložnost, Je n* r?S11 na Švedsko. Koliko Jih cia banskem, ni znano, vedo pa, izročil PoiiciJa. be Jih odkrije, stem * amer'šklm vojaškim or.la-em ,Ne 4ut‘J° se varni n‘M v ga 'leze|l, ki Je članica Atlantske-hodm ta Najmanj, seveda, v Za-o7t, Nemčiji. Vendar Jih je tudi on P.*e precej dezertiralo, esem skenJeP J’h živi tudi na ft'ed- hotiirJe mladi Američani, k1 so kP'11 z «lntrep'da» ln zair'u- nlžjo srednjo šolo, nimajo možnosti, da bi se vpisali na vseučilišče, toda švedski odbor za Vietnam jim je obljubil, da jim bo pomagal. Najpoprej prizadeva pojav vse bolj množičnega dezertiranja mladih ameriških pripadnikov oboroženih sil ameriški vladi nemajhne skrbi. Sicer ta pojav ni od danes, ker je bilo o njem precej pisanja tudi, postavimo, v času korejske vojne. Vendar takrat verjetno ni imel tistega obeležja izrecnega nasprotovanja vojni kot sredstvu za reševanje delikatnih mednarodnih vprašanj, ki ga ima danes in kar se, razumljivo, tud! drugače odraža v mednarodnem javnem mnenju, da ne omenjamo posledic, ki jih to ima za javno mnenje ln razpoloženje ameriških državljanov v ZDA samih. Lepa Maria Napoleone, nova napovedovalka v TV-rubriki za kulturo ln umetnost ZDRAVNIKOVO MNZNJC Kaj je vrtoglavica in kaj lahko pomeni Je resen bolezenski znak, ki mu moramo posvetiti pozornost Menda ni človeka, ki bi ne imel kdaj vrtoglavice. Nikoli ne nastopa enako, ampak je vedno drugačna. Nekateri ljudje občutijo vrtoglavico kot nekakšne notranje udarce, drugim se zopet zdi, kot da bi jih nekaj metalo zdaj na to, zdaj spet na ono stran. So tudi taki, ki tožijo o nesigurnosti pri hoji in pravijo da zgubljajo ravnotežje. Toda najbolj pogosto se pojavlja pri vrtoglavici nekak privid kroženja: krožijo ah bližnji predmeti ali človek, ki se mu zdi, kot da bi občutil vrtenje lastnega telesa. Včasih se človeku, ki ima vrtoglavico, mrači pred očmi, srce močno bije, utegne se zgoditi, da pride do slabosti in bruhanja, prizadeti se ne more orientirati v prostoru. Vrtoglavico lahko nepričakovano dobijo popolnoma zdravi ljudje, npr., če se vozijo z vrtiljakom ali če se spenjajo v višino (zlasti še, če gledajo pri tem navzdol), ali pa če gledajo predmete, ki se hi- OB VF.I.IKI KATASTROFI NA ZAHODNI SICILIJI Na potresnih področjih se gradijo nebotičniki Dosedanje izkušnje in nadaljnji poskusi za bodočnost iMii»..iiiiiiiiiiiii»i..nMn.....milili................................................................................................».i.i».........H..ni Tudi ne glede na katastrofo, ki je zajela zahodni del Sicilije, drži da se v zadnjih časih potresi kar vrstijo in mnogi prinašajo poleg materialne škode tudi veliko človeških žrtev. Nekateri izvedenci trdijo, da ((podzemeljske sile se že nekaj let vedno bolj pogosto oglašajo«. Ne bomo se ustavljali pri naštevanju primerov, od Agadirja do Skopja, Debra, Sicilije, Turčije, Taškenta, Čila Itd., kjer so v zadnjih letih imeli zelo hude potrese, da bi s tem dokazovali utemeljenost gornje trditve, pač pa bomo po moskovski agenciji «Novosti» navedli nekaj podatkov v zvezi s tem, kaj menijo o tem vprašanjem urbanisti in gradbeniki, odnosno, kako nato odgovarjajo sovjetski gradbeniki. Urbanisti in gradbeniki se zavedajo, da je treba vsaj na področjih, ki so potresno nevarna, začeti z upoštevanjem tistih elementov v gradnji, ki naj zagotavljajo večjo varnost ljudi, kar je seveda možno le v novih gradnjah, grajenih po novih principih. Ko so sovjetski arhitekti zbrali podatke o potresih in njihovih posledicah c Čilu, v Skopju, Taškentu in drugod, so skušali te podatke ln rezultate svojih znanstvenih raziskav izkoristiti v gradbeništvu za tako Imenovana potresna področja. In rezultat tega dela je to, da tudi na potresno nevarnih področjih ponovno rastejo visoke palače, cc'o nebotičniki, 20-nadstropne palače. V Sovjetski zvezi so potresi posebno pogosti v republikah osrednje Azije ter v jugovzhodnem Ka-zakstanu. Na področju Alma Ate so v zadnjih sto letih Imeli že okoli tisoč potresnih sunkov in med temi Je bilo tudi nekaj takšnih, ki Jih štejejo med najhujše. Zadnji potres z rušilno stopnjo devet Je bil v Alma Ati leta 1911 in je popolnoma porušil mesto. Od tedaj pa dolgo let, vse do pred nedavnim, v Alma Ati ni bilo hiše, ki bi Imela več kot dve kvečjemu tri nadstropja. In vendar so začeli prav v zadnjih časih celo v zadnjem letu ((širiti mesto v višino«. Kdor pride danes v Alma Ato, bo prav gotovo najprej opazil hotel Alma Ata, ki je za to področje že pravi ((nebotičnik«. Visok je namreč osem nadstropij. Se višji je sedež mestnega sovjeta, ki šteje 11 nadstropij. Poleg teh dveh ((nebotičnikov« Je še vrsta drugih visokih palač. Kljub dosedanjim uspehom na tem področju gradbeniki Alma Ate še niso zadovoljni. K dosedanjim Izkušnjam hočejo dodati še nove Izkušnje glede gradnje palač, ki bi bile vame, seveda do določene meje, tudi za hujše potrese. Odtod novi načrti, novi prijemi, včasih pa šele novi po-skusi. Ko Je bila palača devetih nadstropij — sedanji hotel Alma Ata — šele v načrtu, so se mnogi Izvedenci dvomljivo Izražali, ali Ima smisla lotili se take gradnje, ko vendar ne bo devet nadstropij moglo zdržati hujšega potresnega sunka Vzrokov za te pripombe ni manjkalo. Palačo z devetimi nadstropij bi bili morali, kot je predvideval načrt, graditi iz velikih v naprej pripravljenih kosov ali blokov, podobnim tistim, ki jih v Alma Ati uporabljajo pri gradnjah dvo, ali kvečjemu štirinadstropnih hiš. Toda glavna projektanta inž. Galina Pelousova in Vili Garverdt sta upoštevala vse možnosti in predvsem dejstvo, da je proti potresom najbolj primerno to, da je pritličje «prožno». Kako je možno graditi «prožno» pritličje, na katero naj bi se nato gradila druga nadstropja, celo devet, deset in več nadstropij? Ta gradnja je v drugih potezah takšna: Najprej postavijo za novo palačo temelje, ki pa nimajo nič skupnega z običajnimi temelji, kjer zgradijo močan monolitni temelj iz železohetbha, temelj, ki sega štiri metre in pol v globino. Na tem monolitnem temelju sta postavila 32 osemmetrskih betonskih stebrov, vgrajenih v kvadrataste »ovoje«, nekakšne kesone- na teh stebrih se mora »znesti« pretežni del potresnih navpičnih in vodoravnih valovanj, ker imajo ti stebri vlogo amortizerja. De’ potresnih sunkov pa prevza me’o nase tudi stene, ki vežejo stebre in delijo eno nadstropje od drugega. Ko smo tako prikazali principe, ki se jih držita sovjetska gradbenika pri gradnji višjih objektov na potresnem področju, bomo do- dali, da s tem prav vse še ni bilo rečeno. Zadnjo besedo ima še neka nova naprava, ki so si jo omislili prav za to, da preverilo nove gradnje za «potresne potrebe«. Na moskovskem zavodu Kučerenko so izdelali vibrator, ki do neke meje «posnema» potres. Vibrator more povzročati potresno silo devetih ton, kar bi ustrezalo tudi sili devetstopenj-skega potresa. Na neki visokogradnji v Alma Ati so to napravo tudi preizkusili, hkrati pa so preizkusili tudi samo gradnjo. Vibrator so najprej vgradili v ustrezno hišo iz želozobeto-na v pritličju in ga nato pognali. S pogonom dveh električnih motorjev je vibrator povzročil tresenje zgradbe, ki bi ustrezalo potresu devetih stopenj. Tako naprava, kot zgradba sta se obnesli. Navedli smo sovjetske izkušnje. Pri tem pa moramo omeniti tudi to, da se s tovrstnimi problemi temeljito ukvarjajo tudi Japonci, ki so glede tega menda pred vsemi na svetu. Japoncem je uspelo uvesti take novosti, da tudi najvišje zgradbe prenesejo hude potrese. Seveda vse to privede do dokaj višjih gradbenih stroškov. V splošnem velja, da so gradbeni stroški gradenj, ki naj bi bile kos tudi hujšim potresom, za 30 odst. višji. Toda kaj naj bi to bilo v primerjavi s tragedijami, kakršno je doživela sedaj zahodna Sicilija. PET LET PO NAPADU NA POŠTNI VLAK V Kanadi so ujeli Charlesa Wilsona Menijo, da je eden izmed voditeljev tolpe, kije izvedla najveiji rop v zgodovini: 4 milijarde lir v naši valuti iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHUHiiiiiiiiiiiiiiaiiMiitiiilitiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiMtMiHiii IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ Tavagnacco pri Russu Guido Tavagnacco, ki je v Vidmu in Gorici ter zahodno vse do Milana dobro znan slikar, je v Trstu sicer že razstavljal, skupno s furlanskimi slikarji. Sedaj pa se pri nas, ’ galeriji Russo, šele prvič predstavlja z večjo izbiro najnovejših olj in nekaj akvarelov. Kdor pozna njegovo likovno ustvarjanje, ve da je že zgodaj po zaključku šolanja na beneški akademiji v letu 1946, vzbujal pozornost s krepko v barvah in risbi za ono dob prav sodobno zasnovanimi olji. Ugajale so nje gove pokrajine in tihožitja po skladnosti barv in oblik, enako kot njegove figuralne kompozicije po razgibanem ravnovesju, ter njegovi potrebi, ki so prepričevalno učinkovali po živi podobnosti o-seb. To svoje močno dojeto predmetno občutje lastnega okolja je Ta-vgmcco ohranil vse do danes. Ni pa togo zaostal na začetnih u-spehih svojega umetniškega dela. V letih uveljavljanja abstraktno informalnih struj je Tavagnacco stalno prilagojeval času svojo likovno predmeinost. tako, da je vanjo vnašal vse tiste nove pridobitve napredne izraznosti, ki so mogle okrepiti umetniške vrednote njegovega oblikovnega ustar- V njegovih oljih so se postopoma pojavljali najnaprednejši slikarski prijemi, ne da bi se pri tem oddaljil od bistva oblikovne stvarnosti, obogatene z varljivim prividom abstraktnosti. Tavagnac-cov trenutni način slikanja, s katerim se izpoveduje skoro samo z barvo, se nam kaže na razstavi v vrsti zelo svetlih olj belo-rumenkastih odtenkov, prepojenih z rahlimi sivinami Zelo široki a umerjeno razporejeni gosti namazi teh barv pa posredujejo ob najmanjšem posredništvu naravne oblike naslikanega, vendar zelo močno občuten dojem tople prisotnosti velikii. cvetov sončnic in ženskih teles Ta vsebine prevladuje v večini olj ter se stopnjujejo do obširnih slik polja s sončnicami in ženami ter ležečega akta Če je v oljih Tavagnuccu barva postala neposredni izroz njegovega temperamenta ter si podreja upodobljeni predmet tako. da je skoro vseeno, ako utone v njej. pa je to drugače v prikazanih akvarelih. Ne glede na tu, da je v teh velikih tihožitjih cvetja še mnogo starejšega Tavagnacco, pa vseeno po razgibanosti in drznosti potez kažejo preče išnjo povezanost s tu prikazanim oljnatim slikanjem. MILKO BAMBtC janja. .....................................................................................HM................H....H«........UMU.....H.... Povežite se tesneje z družino smisJ?8 vietnamska volna »ne ha ;,na' kruta. In nemoralna«. Sq, nameravalo n«dnl'pvat' to n''6 na Svedskcm Glede n« 1 ^ so dovršil) samo ameriško OVEN (od 21 3 do 20.4.) Odličen za-eužek. Bodite previdni z dekletom, ki ste ga pred kratkim spoznali, . , BIK (cd 21 4 do 20.5.) Odšli boste na mnogo obetnjoče potovanje. Dobro se pripravit za nek ga lantni podvig DVOJČKA od 21.5 do 20.6.) Pri šlo bo do skouljive razcepljenosti med vami :i. sodelavci. Udeležili se bos‘e neke dobrodelne akcije. RAK tod 21 i do 22.7 > Zabredli I boste v tehnične težave, toda ne /.a ’ dolgo. Trezno hoste nastopih v spo . bo, ki trdi, da vas ljubi. DEVICA Uk* 23.R do 22.9.) Enkra ten uspeh, ki e verjetno ne bo več ponovil. Bodil; bol zadržani v od nosih do žen . TEHTNIC A .od 23.9 do 22.10.) Brez večjega napora ne boste do segli cilja I- ste si ga bili posta vili. Se "ek- . asa taiste slalio raz pol iže u rU|.EVd(odl 22" Pd.'J 2? 8 )mNeprimer-j Š CORPUoN 'oo 21 tli do 22,11.) r.3 bolj uspešni bosu;, kov sic bi Opogumil«, sc ir, svojim nredstojnl-li doslej. Ne ponižujte se pred ose-1 kom predložite nek svoje zahteve. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Več previdnosti v ravnanju z denarjem. V čustvenih odnosih ste nekoliko pregrob. KOZOROG (01 21 12. do 20.1.) Kot ste novo leto začeli, tako tudi nadaljujte: solidno In previdno. Nemudoma obiščite nekega prijatelja, ki je zbolel. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) V od nosih do ljudi ne nastopajte tako, da bi vam mogli očitat' brezdušnost. Naužijte se do konca sreče, ki se vam nudi RIB) (o' 20.2 do 20.3.) Obrzdaj te nekoliko svo|o preveliko slast po denarju Srečne, boste prestali do kaj težko srčne preizkušnjo. LONDON, 26. — Prve dni avgusta letos bo pet let, odkar je bil izvršen največji roparski napad v zgodovini, ko je namreč skupini roparjev uspelo napasti poštni vlak, ki je iz Glasgovva vozil v London obilna dva milijona funtov šterlingov, torej okoli štiri milijarde lir v naši valuti. Kakor je znano, je napad uspel in čeprav so pozneje angleške policijske oblasti uspele spraviti pod ključ in pred sodišče nekaj članov te roparske tolpe, ni jim u-spelo priti do plena in nekaterih članov tolpe, niti jim ni u-spelo odkriti imena tistega, ki je ves ta napad pripravil in vodil .Angleški policiji je uspelo rešiti dejansko le osmino ukradenega bogastva in aretirati le nekaj roparjev. V četrtek zjutraj pa so v Kanadi postavili »lisice« na roke enemu izmed roparjev. Hkrati pa poročajo, da so tudi v Londonu aretirali enega izmed roparjev, ki so sodelovali pri tem velikem ropu. Zgodba Charlesa Wilsona, ki so ga v četrtek uklenili v Kanadi. je zanimiva, ker menijo, da so s tem »spravili na varno« enega izmed glavnih pobudnikov in vodij tega ropa, kar z drugimi besedami pomeni, da se angleški policiji odpira pot do razkritja novih soudeležencev pri tem ropu in s tem tudi do odkritja skrivališča ali skrivališč, kamor so roparji svoj plen skrili. Charlesa VViisona so aretirali v kraju Rigaudu, v Quebecu v Kanadi, kjer ima svojo posest in kjer je pod tujim imenom živel z ženo in tremi hčerami. Aretiral ga je sam načelnik letečega oddelka Scotland Yarda Thomas Butler, seveda ob pomoči kanadske policije. Thomas Butler je pred dnevi v ta namen tajno prišel v Kanado, ker so nekateri podatki govorili, da se je bil Charles Wilson zatekel v Kanado. Pravzaprav je bil Wilson že v rokah britanske policije in celo prvi izmed vseh članov roparske tolpe, ki ga je britanska policija aretirala po napadu na poštni vlak. Ko se je na Angleškem začel lov na člane roparske tolpe, so aretirali kakih 15 roparjev in 7 članov tolpe je bilo obsojenih na krajše ali daljše zaporne kazni. Charles Wilson je bil na tem procesu, kot eden izmed voditeljev napada, obsojen na najdaljšo zaporno kazen na 30 let. Toda ni minilo še leto dni, ko je skupini VVilsonovih prijateljev u-spelo priti v zapor v Winson Greenu, kjer je bil Wilson zaprt. Tu so nočnega zaporskega paznika omamili, nato pa rešili Wil-sona in preko zidu pobegnili. Približno leto dni pozneje je uspelo iz angleških zaporov zbežati še štirim drugim Wilsonovim sodelavcem, med katerimi je bil tudi Ronald Biggs, ki so ga smatrali za namestnika voditelja tolpe. Kakor se spominjamo, so se tedaj pobegi iz britanskih zaporov vrstili tako rekoč dan za dnem, tako da je o tem razpravljal celo britanski parlament .Britanska policija se je potrudila in je leta 1966 spravila pod ključ dva nadaljnja člana roparske tolpe in sicer Edvvarta Whiteja in Ronalda Edcvardsa, toda veliko roparjev je ostalo na svobodi in med temi je tudi - odja tolpe. Še danes britanska policija ne ve povedati, kdo naj bi to bil, pa čeprav hkrati domneva, da je to Bruce Rem-nolds, ki da se je umaknil v tujino, kjer uživa na račun bogastva, ki si ga je s tem ropom priskrbel. Charles Wilson si je poleti, pred dvema letoma, kupil v kraju Ri-gaud v zvezni državi Quebec v Kanadi ilo in posest za 42.000 dolarjev in se tu naselil pod imenom Ronalda Allowaya. Užival je svoj blaženi mir in ni nikamor zahajal, pač pa se raje zadrževal doma s svojimi tremi hčerami in ženo. Kdor je od sosedov poznal gospoda Ronalda Al-lowaya, mu niti na pamet ni prišlo, da bi to mogel biti Charles Wilson, to se pravi eden najbolj znanih zločincev, kar jih je na seznamu Scotland Yarda in tudi Interpola. Kanadski policiji pa je pred časom vendarle postal sumljiv, posebno še, ko je dobila od mednarodne policije prošnjo, naj se nekoliko pozanima za tega gospoda in naj nadzira vse njegove premike. Šef letečega oddelka britanskega Scotland Yarda Thomas Butler pa je pretekli teden tajno prišel v Kanado, v Montreal, da bi »preveril nekatere stvari«. V soboto dopoldne se je na domu Ronalda Allowaya predstavi; lo nekaj agentov, da bi preverili njegovo identiteto, j Takoj So ugotovili, da je gospod Alloway prišel v Kanado ilegalno in da dejansko ni to nikak Alloway pač pa pravi pravcati Charles Wilson, ki je najprej pripravil ali celo vodil napad na vlak, nato pa tudi pobegnil iz birminghamskega zapora. Prepoznal ga je tudi inšpektor Scotland Yarda. Načelnik kanadske policije ga je pri priči aretiral »zaradi prestopka«, ker je protizakonito prišel v Kanado. Odpeljali so ga najprej na policijo v Montreal, kjer so ga zaslišali, nato pa so ga izročili oblastem, ki odločajo o vseljevanju tujcev v Kanado. Le tem oblastem je prepuščeno, kaj bodo z njim storili. Vest o aretaciji Wilsona je prišla v London šele sinoči. Kanadska policija, na katero so se obrnili za informacije, pa ni hotela dati nikakršnega pojasnila v zvezi s to aretacijo. Britanska policija pa je istega dne objavila vest, da je aretirala neko drugo osebo, ki je bila zapletena v roparski napad na poštni vlak. Policija sicer noče povedati, za koga gre, domneva pa se, da gre za svaka Charlesa Wilsona. tro premikajo. Nekateri tožijo, da postanejo vrtoglavi, če se vozijo z avtomobilom, letalom ali parnikom. Taki vrtoglavici pravimo morska bolezen. Ta ni nevarna za zdravje, saj hitro mine, brž ko pridemo v drugačen ambient. Ljudje, ki dobijo vrtoglavico te vrste, lahko popolnoma ozdravijo, če se zadevno vadijo. Pri nastajanju morske bolezni je važno stanje živčevja. Značilno je, da se ljudem, ki so nekoč pluli po morju in so trpeli zaradi morske bolezni pojavijo znaki te bolezni, že ko pridejo na ladjo, včasih celo takrat, ko samo mislijo na potovanje po morju. Za preprečevanje morske bolezni priporočajo osebam, ki so temu obolenju podvržene, da sistematsko gojijo jutranjo gimnastiko in pri ten. obračajo glavo zdaj naprej, zdaj nazaj in potem na stran. Takšen dolgotrajen trening bo naposled pripomogel, da do morske bolezni sploh ne bo prišlo več. Farmacevtska industrija proizvaja danes tudi vrsto preparatov, ki bolj ali manj uspešno preprečujejo morsko bolezen. Proti nastopajoči slabosti dobro učinkuje validol, in sicer vzamemo 6—8 kapljic r.a sladkorju ali z vodo. So ljudje, ki dobijo vrtoglavico brez vidnih vzrokov. Pri tem je treba pomisliti na različne bolezni osrednjega živčevja, na o-bolenju ušes na zastrupitve, na bolezni srca in ožilja ter obolenje žlez notranjic. Najbolj pog« sta oblika vrtoglavice je tista ki je v zvezi s povečano občutljivostjo, kot na primer pri morski bolezni, in kjer gre za okvare funkcije vestibular-nega aparata. Vestibularni aparat je dobil svoje ime od latinske besede «vestibulum», kar pomeni preddverje. Nahajamo ga v notranjem ušesu, ki je zamotan labirint neštetih potov in kanalov. Vrtoglavica, ki ima vzrok v motnjah funkcij vestibularnega aparata, se bistveno razlikuje od drugih vrtoglavic. Pri vestibularni vrtoglavici na primer lahko človek pravilno opiše znake (simptome), ki jih občuti Nekaterim bolnikom se zdi, kot da bi se vrteli okoli njih razni predmeti, drugi čutijo, kot da s bi jim lastno telo vrtelo okrog vertikalne osi. Za časa mirovanja teh občutkov ni. Pojavijo se, ko se začne telo premikati (včasih je dovolj, da se glava). Zaradi tega je razumljivo, da se hočejo ti ljudje čim manj gibati. Znanstveniki delijo vestibularno vrtoglavico na periferno, ki je v zvezi z boleznimi notranjega ušesa, in na centralno, kjer gre za motnje v možganskih centrih. Vzroki periferne vrtoglavice so vnetja notranjega ušesa, arterioskleroza, zastrupitve z alkoholom in nikotinom ter endokrine bolezni. če se periferna vrtoglavica pojavlja lire*, vidnih sprememb v ušesu, govori no o Menierovi bolezni (imenovani po francoskem zdravnika Me.iičru, ki jo je prvi opisa! sredi preteklega stoletja). Napad take vrtoglavice lahko traja od nekaj sekund do več ur. So primeri, ko se bolnik po napadu čuti popolnoma zdravega. So pa tudi taKi, ko bolnik občuti veliko slabost in je popolnoma uničen. Tudi pogostost napadov je različna. Vzroki Menierove bolezni niso povsem jasni. Večina učenjakov misli d. je vrtoglavica posledica pritiska tekočine v labirintu ušesa. Bolezen sice« ne ogroža življe- (Nadaljevanje na 6. strani) Maksim Gaspari slavi 85. rojstni dan Menda ga ni Slovenca, ki bi ne poznal slovenskega slikarja Maksima Gasparija. Seveda ne mislimo pri tem, da ga vsi poznajo o-sebno, gotovo pa ga vsi poznajo vsaj po številnih njegovih delih, katerih nekaj smo mogli zaslediti v raznih ilustracijah, nekatera pa reproducirane no razglednicah, fct so bile, so še in verjetno bodo še aolgo zelo priljubljena motivika za razne praznične ali tudi priložnost ne čestitke. Kdo ne pozna pogosto tudi uspelih reprodukcij Gasparijevih del v obliki razglednic, na katerih vidimo razne slovenske narodne običaje: in na katerih sta v spodnjem desnem robu napisani avtorjevi kratici M. G. In ta slovenski umetnik slavi danes svoj visok življenjski jubilej — 85. rojstni dan. Rodil se je Maksim Gaspari 18S3 v Selšku blizu Cerknice. Kmalu, že v zgodnjih otroških letih je postal sirota in sorodniki, ki so ga redili, so računali, da bi Maksim mogel postati trgovski pomočnik, morda kdaj tudi trgovec. Mlademu Maksimu pa to ni šlo v račun, pač pa je kazal veliko veselje do risanja in tako je prišel najprej na ljub’\nsko šolo za umetno obrt, na pi. s mu stoletja pa je z drugim slovenskim slikarjem, Gvidom, Birolo, odšel ur, Dunaj, kjer se je vpisal najprej nu grafično šolo, nato pa m akademijo za upodabljajoče umetnosti. Po končanem šolanju je z drugim slovenskim slikarjem, s Hinkom Smrekarjem, odpotoval v Miienchen, kjer se je sicer s težavo prebijal skozi življenje, vendar že jasno kazal svoja povsem osebna umetniška nagnjenja, ki se jim ni odpovedal vse življenje. Nato se je Gaspari vrnil v Ljubljano, Kokot smo že v začetku povedali, je Maksim Gaspari v glavnem jemal motive za svoje umetniško ustvarjanjz v slovenski folklori. Znane so njegove Slovenske ohceti, znani so njegovi Naborniki, prav tako je znano njegovo Stehvanje in k. mnogo drugm motivov iz slovenskegu ljudskega bogastva, ki jih jc iviaKsim Gaspari ovenkovečil v svojih delih. Toda Maksim Gaspari, današnji visoki slavljenec, ni delal le s čopičem, pač pa tudi s peresom, saj se je lotil tudi umetnostne kritike in deloma tudi umetnostne zgodovine, vsaj v fragmentarnih oblikah. O sebi m o svoji dejavnosti je Maksim Gaspari rekel takole: »Paleta s Kačo med rožami in trnjem, si mislim, bi bil morda najbolj primeren heraldični simbol za mojo, tako imenovano, »folklorno umetnost«. Nisem kulturni velikan na poljani naše male očetnjave, temveč le skromen živopisec motivike, v katero sem se zaljubil že v svojih mladih letih. Vse življenje sem se zavedal: »Znanje je moč!« In zato sem slikar, ilustrator, kariKaturist, portretist, deloma pisatelj, pesnik . . . Življenje me je vodilo po ravnih cestah, še več krat pa po sirmih grapavih stezah. In ko že gledam svoj življenj ski opus, potem lahko rečem, da me je vseskozi vodilo geslo Vesna nov, ki smo si ga Hinko Smrekar, Gvido Birola in jaz zastavila tam ob prelomu stoietja: «Iz naroda za narod«! Da je današnji jubilant ostal vse do danes zvest temu geslu, smo posredno povedali že v začetku, ko sko omenili njegova dela reproducirana v obliki razglednic, ki so prišla v sleherno slovensko hišo. Toda njegova dela, njegovi izvirniki, ki krasijo mnoge galerije in marsikateri dom to še bolj izrazito izpričujejo in bodo ostala kot trajna umetnost tudi trajen dokaz, kako je Maksim Gaspari ljubil svojo tmalo očetnjavo» jssnssB Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila - L00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Iz starih časov - 12.00 Orkestri - 12.30 Za vsakogar nekaj -13.30 Semenj plošče - Rosy in Ro-bertino - 15.00 Giasba za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.10 Pregled slov. dramatike - 17.30 Valčki I. Berlina - 17.40 Slov. znanstveni delavci -17.50 Zbor »Miinchner Chor-buben« - 18.15 Umetnost - 18.30 Mojstri jazza 19.00 Orkester Mon-tenegra - 19.10 Družinski obzornik 19.25 Operetne melodije 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.50 Sobotni variete - 21.20 Vabilo na ples - 22.20 Cinganski orkestri - 22.40 Za konec tedna. SOBOTA, 27. JANUARJA 1968 mladino - 16.30 V očetovi diskoteki - 17.10 Okrogla miza o operi - 18.00 Znanstvena oddaja - 18.20 Zabavna glasba - 21.00 Oddajali smo. II. program 6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Oddaja za avtomobiliste - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 13.44 Pesmi desetletja - 13.35 V soboto na vasi - 14.00 Juke box - 15.00 Najnovejše plošče - 16.30 Rapsodija - 16.35 Ital. zbori - 17.00 Mladinski problemi - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Roman v nadaljevanjih -20.40 Plesni glasba Koper ///. program 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutra nja glasba 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel Branzanti • 10 45 Plošče - 11.15 Poje E. Fizgerland - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Skladbe za ?odala - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Mladinski klub 15.30 Popevke - 16.30 Izbrali ste 17.40 Happenmg - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19 00 Poje A. Franklin - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Po ročila 8.30 Jutranja glasba - 9.06 Plošče - 10.05 Šok ■ 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Glasbena igra Tisočak 14.30 Ital. popevke 16.00 Program za 10.00 Bachova kantata 206 - 11.00 Antologija interpretov - 13.00 Dvorakove skladbe - 14.40 Pianist S. Fiorentino izvaja Debussyja 15.30 Simfonični orkester - 13.20 Nemščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kino in gledališče - 19.15 Koncert - 20.15 Orkester in zbor rimskega RAI - ?2.3U Radijska drama. Slovenija 7.00, 15.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za šolarje • 9.25 Naši ansambli 9 45 B. Bartok-I. Petrič: Kmečka suita 10.15 Pri vas doma li.00 Turistični napotki 11.15 Kar po domače -12.00 Na današnji dan 12.10 We-ber: Koncertantna skladba - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Popevke - 13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Melodi.e 15.45 E. Charles-Roux: Pozabiti Palermo - 16.00 Vsak dan zs va 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! 18.00 Aktualnosti - 18.15 Pravkar prispelo - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu 20.00 Tekmovanje ansamblov - 21.00 Veseli akordi -21.30 Fonoteka radia Koper - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden. Ital. te le vizija 10.30 Sola - '2 31) Znanstvena oddaja - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 14.30 Svetovno prvenstvo v slalomu - 17.00 Giogagio - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije -17.45 Program za mladino - 18.45 Nekaj zgodovine - 19.50 Šport in ital. kronike 20 30 Dnevnik -21.00 «Lilly Champagne« - 22.15 Moda in druge zanimivosti - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Nikoli ni prepozno - 18.30 Francoščina 2100 Dnevnik -21.15 TV razprave: Ustava je stara 20 let 22.30 Puškinova »Kapitanova hči« Jug. televizija 20.00 'n 22.40 Dnevnik 17.35 TV kažipot 18.00 Obzornik - 18.20 Pepelka — otroška igra 19.20 V besedi in sliki 20.35 Poklici — humor, oddaja 21.35 Glasbena oddaja 21.50 Gideon — film. Vrem* vrčeraj: Naj višja temperatura 7,2, najnižja 1,8, ob 19. uri 5,6 stopinje, vlaga 75 odst,, zračni tlak 998,6 stalen, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 27. januarja JANEZ Sonce vzide ob 7.33 in zaton ob 17.02. — Dolžina dneva 9.29. — Luna vzide ob 6.16 m zatone ob 14.09- Jutri. NEDELJA, 28. januarja PETER ZASEDBA LADJEDELNICE FELSZEGI PODROBNOSTI 0 ZAKONSKEM OSNUTKU BELCI-BRESSANI Solidarnost miljskega prebivalstva Stalež za šolskega nadzornika in šest didaktičnih ravnateljev vsega javnega mnenja in strank Včeraj so obiskali ladjedelnico miljski župan Millo ter delegaciji KPI in KD ■ Delegacija delavcev na sodišču L£ AUIORITA REAtNENlL*«* .AVVENIR.E DELLE ‘$1 DEL* C N P I Položaj v ladjedelnici Felszegy v Miljah, ki so jo predvčerajšnjim ob 17. uri zasedli delavci, se ni včeraj nič spremenil. Z delavci je solidarno vse miljsko prebivalstvo, ki je zbralo mnogo živil za delavce ter jim jih prineslo v ladjedelnico. Prav tako je solidarno z njimi vse delavstvo sploh in vse javno mnenje, saj gre za ohranitev važnega industrijskega obrata, ki ni pomemben le za miljsko marveč za vse tržaško gospodarstvo. V i-menu miljskega občinskega sveta je izrekel delavcem solidarnost župan Millo, ki je bil včeraj opoldne v ladjedelnici skupno z delegacijo KPI, v kateri so bili med drugimi poslanka Marija Bernetič, tajnik Šema, vodja skupine svetovalcev v občinskem svetu in deželni svetovalec inž. Cuffaro in drugi. Zvečer pa je prišla v ladjedelnico delegacija Krščanske demokracije, ki jo je vodil Guido Botteri, ki je tudi izrekel solidarnost svoje stranke z delavci. V imenu stranke jim je izročil tudi 100,000 lir. V ladjedelnici so skupaj z delavci sindikalni predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij. Včeraj je odšla delegacija delavcev na sodišče ter zahtevala, naj odložijo morebitni stečaj, ker jei skupina zasebnih gospodarstvenikov baje pripravljena prevzeti ladjedelnico, če ne bo prišlo do stečaja, saj je tudi možnost naročil, če pristanejo upniki na odložitev svojih terjatev. Delavcem so odgovorili, da je stvar odvisna od predsednika sodišča in ua ni moč izključiti stečaja. V ladjedelnici je zaposlenih 492 delavcev in uradnikov, v proizvodnji pa jih je bilo ob času zasedbe 2s0, ker so bui vsi drugi na izrednem aii bolniškem dopustu. Število navzočih delavcev in uradnikov v ladjedelnici se je včeraj nekoliko zvišalo ker so se vrnili nekateri ozdravljeni delavci z bolniškega dopusta. Kot smo že pisali, bi stečaj ladjedelnice povzročil mnogo večje število novih brezposelnih, kot znaša število delavcev in uradnikov v sami ladjedelnici, ker so delala zanjo tudi številna zunanja podjetja, ki bi ostala brez dela. Včeraj so se tudi posvetovale med seboj sindikalne organizacije v zvezi z nastalim položajem. Vsekakor pa ni glede zunanjih intervencij za rešitev ladjedelnice bilo včeraj nič novega. nnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinnnii,mi,mm SEJA TRETJE DEŽELNE KOMISIJE Odobritev zakonskega osnutka v prid psihiatrične oskrbe Dežela bo v ta namen prispevala pokrajinam 300 milijonov lir na leto Sedež šolskega nadzornika bi bil v Trstu - Poslanec Belci je posredoval, da bi bil zakon odobren še v tej zakonodajni dobi Včeraj smo na kratko poročali, (jezik, pripravljeno opravljati da sta demokristjanska poslanca • dolžnosti samo kot poverjeniki. Belci in Bressani predložila poslan- Poslanca Belci in Bressani pra- ski zbornici zakonski osnutek glede šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Agencija »Italia* pa nam je poslala v tej zvezi poleg osnutka zakona tudi sledeče sporočilo: «Demo-kristjanska parlamentarca poslanec Belci in poslanec Bressani sta pred ložila poslanski zbornici zakonski osnutek o »Ustanovitvi staleža za nadzorno in vodilna mesta za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici.* «Zakonski osnutek, kot je poudarjeno v obrazložitvi zakona, se povezuje z zakonom št. 1012 od 19. julija 1961. Na osnovi člena tega zakona je bil že ustanovljen posebni stalež za učitelje osnovnih šol slovenskega jezika, ki vsebuje sto mest za tržaško in 43 mest za goriško pokrajino. Člen 6 omenjenega zakona, je poudarjeno v obrazložitvi, je eno- _ _ j M, ' stavno predvideval, da se bodo šolski skrbniki za nadzorno službo nad osnovnimi šolami posluževali osebja, ki popolnoma obvlada slovenski jezik. Ta predpis pa se je pokazal nezadosten, da bi zagotovil šolam s slovenskim učnim jezikom potrebno vodilno in nadzorno osebje zaradi pomanjkanja osebja, ki bi bilo, čeprav pozna slovenski ......................................................... RAZGOVOR Q KRUHU NA PREFEKTURI Novi, strožji predpisi o pripravi in peki kruha Razen za kruh z maščobami) (mastjo ali oljem), ki se je podražil od 10 do 15 lir, ostane cena kruha za druge vrste nespremenjena Pred kratkim se je nekoliko zvišala cena kruhu, ki vsebuje maščobe, medtem ko Je ostala cena drugim vrstam kruha nespremenjena. Da tu seznanil javnost o vzrokih poviškov in da bi orisal tudi novi zakon o peki kruha, je imel pod-prefekt dr. Mlceli včeraj na prefekturi razgovor s časnikarji. Novi zakon o peki, ki je izšel 4. julija lani in ki tudi točno opredeljuje, kaj pravzaprav pomeni po zakonu pojem o kruhu, določa tudi način peke in prodaje kruha. Med drugim določa zakon, da sme imeti kruh od 29 do 40 odstotkov vlage ustrezno z velikostjo posameznih hlebčkov ali hlebov. Poleg tega določa tudi strožje kazni in globe za razne prekrške, ki gredo od 200.000 do 2 milijona lir. Na podlagi novega zakona in zadnjih sklepov pokrajinskega odbora za cene Je bil izdan nov pre-fekturni odlok o prodajnih cenah kruha vrste «1» in «0». Z novim odlokom so bile potrjene prodajne Za prvo vrsto kruha veljajo obvezne cene in kršilci so kaznovani z globami. Za kruh iz moke «00» so peki sklenili z oblastmi prostovoljen sporazum in niso cene po zakonu obvezne, vendar so peki pristali na to, da se bodo držali dosedanjih cen, ki so odvisne od teže kruha; Vsekakor sme stati ta kruh največ do 220 lir. Končno veljajo za posebne vrste kruha popolnoma proste cene (iz tako imenovane »integralne* moke, ržene moke itd.). Kot smo dejali, pa se je nekoliko zvišala cena kruhu, ki vsebuje maščobo. Toda po novem zakonu ne sme ta kruh vsebovati manj kot 4,5 odstotka maščobe, medtem ko doslej ni veljal ta predpis. Nove cene za ta posebni kruh so naslednje: za kruh z mastjo od 60 g teže naprej 250 lir za kg, z oliv- nim oljem 255 lir za kg; za kruh z mastjo pod 60 g 280 lir za kg, z olivnim oljem pa 285 lir. Ta kruh . , mora biti nameščen na ločenih po cene kruha vrste «1» v kosih po licah s posebnimi kartončki, na tif-p * Ifator’’ * * - - - rali na festivalu, bodo za javnost predvajali tudi stare fantastične filme, s katerimi želi vodstvo festivala prikazati zgodovino te zvrsti filmske umetnosti. 250 g, ki stane 100 lir za kg; vrste «0» po 150 g, ki stane 120 lir, in vrste «0» po 100 do 120 g, ki stane 130 lir. Potrdili so, da morajo imeti prodajalne kruha ta kruh obvezno na razpolago v dopoldanskih urah. če pa ga nimajo, morajo dati kupcem po tej ceni dražje vrste kruha. Ker pa se zadnje čase vedno bolj krči povpraševanje po tem kruhu, čeprav je dober in zdrav, menijo oblasti, da je morda včasih slabo pečen. Zato so opozorile peke, naj pazijo, da bo ta kruh vedno dobro pripravljen in pečen ter so zato tudi uvedle strogo nadzorstvo nad njim. Mimogrede povedano, se proda teh treh vrst kruha skupno le 7.40 odst., tako imenovanega normalnega kruha (iz moke «00» 55 odst. in kruha z maščobami (mastjo, oljem Itd.) 37 odstotkov. Tretja stalna deželna komisija je soglasno odobrila zakonski osnutek o ukrepih za razvoj zdravstvene službe ustanov za psihiatrično oskrbo in mentalno higieno. V ta namen se pooblašča deželna uprava, da daje podpore pokrajinskim u-pravam za psihiatrično službo in za mentalno higieno. Te podpore bodo lahko dajali za upravljanje psihiatričnih ambulant in dispanzerjev, »dnevnih* in »nočnih* bolnišnic, za zaščitene delavnice kakor za vse pobude za okrepitev psihiatrične pomoči. Podpore bodo lahko dajali tudi za študijske štipendije za obiskovanje specialnih šol za terapevte in za bolniško o-sebje. Vsako leto bo dežela prispevala v ta namen 300 mil. lir. Zakonski nacri je pripravil odbornik Nardini i, se vokvirja v nove sheme psihiatrične oskrbe. V zadnjem času so se pojmi o tem precej spremenili: pojmoma zdravljenja in okrevanja sta se pridružila pojma profilakse in »pred-zdravljenja*. da se bolnikom prihrani sprejem v bolnišnico z vsemi znanimi psihološkimi in zakonskimi posledicami. V ta namen so razne pokrajinske uprave ustanovile dispanzerje ia mentalno higieno, tako da se, kolikor js mogoče, prepreči osamitev bolnika v bolnišnici ter da se favorizira ohranitev sti- j Skratka, s tem se bo predvsem o-kov med bolnikom in družbo. krepila psihiatrična, oskrba bolni- Izkušnje so pokazale, da je nu- kov izven umobolnic. jen sprejem bolnika v umobolnico le v določemn razdobjih bolezni ter da normalni stiki bolnika z njegovim okoljem pomagajo zdravljenju. Vsekakor je sedaj služba mentalne higiene še pičla in pomanj kljiva, medtem ko bi lahko opravljala važno praventivno vlogo. Dispanzerji bi morali predstavljati alternativo umobolnici in ne biti le njeno dopolnilo Ustroj oskrbe umobolnih izven u-mobolnic bi moral biti naslednji: dispanzerji in ambulante za mentalno higieno »dnevne* bolnišnice, ki bi nudile vso oskrbo moderne psihiatrije podnevi, ne da bi za stalno sprejeli umobolne vanje, »nočne* bolnišnice za tiste umobolne, ki so potrebni zdravstvene o-skrbe vsak dan, a ki lahko opravljajo podnevi svoje delo; zaščitene delavnice, kjer ne bo delo omejeno na nekako razvedrilo, marveč bo imela terapevtske smotre. K vsemu temu je treba dodati še zdravljenje doma, center za prilagajanje delu in ambientu bolnikov, ko prideio iz umobolnic itd. Iz vsega tega se vidi, da je deželni poseg pameten in koristen, saj bodo tako imele pokrajine, ki skrbe za to torišče, na razpolago sredstva za racionalno uporabo novih prijpmov v psihiatrični oskrbi. katerih je napisano, kakšne maščobe vsebuje in kakšna je njegova cena. Sploh mora biti vsaka vrsta kruha nameščena posebej. Prepovedana je prodaja kruha s splošno označbo, da vsebuje maščobe. Prepovedana je tudi prodaja kruha na kose brez označbe teže; skratka, kruh se mora tehtati pred kupcem. Kot torej vidimo, se je podražil samo kruh z oijem za 15 lir in kruh z mastjo za 10 lir pri kg. Cene drugih vrst kruha so ostale nespremenjene. Opaža se splošna težnja, da segajo kupci vedno bolj po dražjih vrstah kruha, čeprav je dober tudi kruh po najnižji, to je politični ceni. Vzrokov za to je najbrž več. Prav pa je, da se ljudje, ki morajo obrniti vsako liro, preden jo izdajo, zavedajo, da jim mora biti predpoldne vedno na razpolago kruh, ki stane od 100 do 130 lir za kg. Začetek priprav za VI. festival fantastičnega filma V preteklih dneh je vodstvo mednarodnega festivala fantastičnega filma razposlalo raznim filmskim družbam v inozemstvu vabila za udeležbo na VI. mednarodnem festivalu fantastičnega filma, ki bo v Trstu na gradu sv. Justa od 6. do 13. julija. Hkrati so razposlali tudi pravilnik festivala. Tudi letošnji festival se bo delil na dva dela. Prvi del je namenjen dolgometražnim filmom in ne bo tekmovalnega značaja, marveč je namen prirediteljev, da prikažejo vse, kar je bilo na tem področju filmske umetnosti izdelanega v sezoni 1967-68. Drugi, tekmovalni del festivala, je namenjen srednjeme-tražnim in kratkometražnim filmom. Za letos so prireditelji vključili v ta del še posebno kategorijo, za katero so ustanovili eno prvo nagrado. V tej kategoriji bo do predvajali znanstvene filme, ki po svoji vsebini predstavljajo zanimivost na raziskovalnem tehnološkem in znanstvenem področju. Poleg tega pa bodo predvajali tudi sperimentalne filme v okviru kinematografskih stvaritev, ki uporabljajo nove tehnike. Najboljši film iz drugega dela bo žirija nagradila z «Zlatim pečatom mesta Trsta» in s «posebno nagrado«, druga «posebna nagrada« bo dodeljena najboljšemu filmu nove kategorije. Vsem predvajanim filmom, tako kratkometražnim kot dolgometražnim, pa bodo dodelili simbolično «vesoljsko ladjo festivala«, delo tržaškega kiparja Marcella Mar-cherinija, ter posebno diplomo. Poleg filmov, ki bodo konkuri- Za veliko noč izlet SK v London V jutrišnji številki našega dnevnika bomo objavili podrobni program izleta v London, ki ga priredi Slovenski klub v okviru svojega delovanja v letošnji sezoni. Izlet bo, tako kot pred dvema letoma v Moskvo, tudi v London z letalom, in sicer z odhodom z ljubljanskega letališča. Izletniki bodo odpotovali na velikonočni petek zjutraj, tako da bodo že opoldne v Londonu, vrnili pa se bqdo na velikonočni ponedeljek ponoči. Program predvideva dva ogleda mesta podnevi in enega ponoči ter celodnevni izlet v Windsor, en dan pa bo na razpolago za obiske muzejev in galerij ter za nakupe. Sicer pa bodo vse podrobnosti objavljene jutri, kot tudi cena, ki je izredno nizka. vita v svoji obrazložitvi, da potreba po zaščiti jezikovne manjšine z ustreznimi pravili, ki jih določa čl. 6 ustave, narekuje — poleg nujnosti, da se zadosti zakonitim zahtevam prizadetih kategorij, ki bi videle v ureditvi nadzornega in vodilnega položaja v šolah slovenskega jezika večje jamstvo za učinkovitost šol samih — da se pripravi poseben zakonski ukrep. Člen 1. zakonskega osnutka Belci — Bressani, ki se sklicuje na vsebino zakona 1012 iz leta 1961, določa ustanovitev dveh posebnih staležev, enega za šolskega nadzornika (eno mesto), drugega pa za didaktičnega ravnatelja (šest mest). Ostali predpisi, ki temu sledijo, se nanašajo na zakonsko in upravno ureditev omenjenega osebja. Osnutek predvideva torej dodelitev mesta na osnovi normalnega natečajnega postopka, hkrati pa se sklicuje na piavila o plačah in karieri ustreznega osebja navadnih staležev. razen sedeža šolskega nadzornika, ki je določen v Trstu. Glede stroškov, ki bodo iz tega izhajali, zaključuje obrazložitev, je treba poudariti, da bodo ta mesta krita iz števila na novo ustanovljenih mest, ki bodo dodeljena posameznim pokrajinam začenši s 1. oktobrom 1963. Gre za zakonski predlog, ki bo gotovo povzročil zadovoljstvo med etoično skupino v Trstu in Gorici, zlasti v šolskih krogih, kjer so še posebno pričakovali ustanovitev šolskega nadzomištva in didaktičnih ravnateljstev. Glede didaktičnih ravnateljstev je predvideno, da jih bo pet dodeljenih tržaški in eno goriški pokrajini.« Predlog zakonskega osnutka je sledeč: Člen 1. Za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na tržaškem področju, o katerih govori zakon štev. 1012 od 12. julija 1961, se ustanovi posebni stalež šolskega nadzornika leno mesto) in stalež didaktičnih ravnateljev (6 mest). Mesta posebnih staležev, ki jih omenja gornji odstavek, se dodelijo z natečaji, katerih se lahko udeležijo kandidati s slovenskim materinim jezikom, ki imajo vse pogoje za vstop v ustrezne navadne staleže. Člen 2. Za šolskega nadzornika (čigar sedež je v Trstu) in za didaktične ravnatelje, ki pripadajo posebnim staležem, ki jih omenja člen 1, se uveljavijo predpisi, ki se nanašajo na plačo in kariero ustreznega osebja navadnih stala-žev. te. si je slovenska športna mladina odkupila eno predstavo; s tem so naši športniki pokazali svojo kulturno zrelost. Predstavo si je o-gledal tudi dopisnik londonskega «Timesa». Pretekli torek, sredo in četrtek je naše gledališče gostovalo v Piranu, Kopru in Postojni z isto komedijo; predstave so bile takoj razprodane, tako da so morali ljudje odhajati, ker ni bilo več prostora. Aplavzi in priznanja so še enkrat potrdili sloves, ki ga naše gledališče povsod učiva. Prihodnji teden bo 1. februarja SG gostovalo z Wildom v goriškem Katoliškem domu; naslednjega dne bo pa gost novogoriškega gledališča. Z Drevi ob 19. uri bo v kulturnem krožku »Bodolfo Morandi« na Trgu Stare mitnice 11 predaval prof. Mario Baratto o temi: Od «komedije» do «umetnosti». Ob zaključku seminarja za otroške vrtnarice V okviru dvodnevnega seminarja za otroške vrtnarice, ki ga je organiziral pedagoški odsek Sindikata slovenske šole s sodelovanjem pedagoškega svetovalca Stanka Miheliča, je v četrtek profesorica Lipužičeva (ne pa v sredo, kot je bilo pomotoma objavljeno) obravnavala problem in značilnosti jezikovnega izražanja otrok v predšolski dobi. Vzgojiteljice so pozorno sledile zanimivi razpravi in tudi aktivno sodelovale s svojimi pripombami Seminar Je prav gotovo veliko koristil in hvale vredna je bila po-buda za njegovo izvedbo. Danes, ko pridobiva pedagoška vzgoja čedalje večji pomen, je strokovno izpopolnjevanje učnega osebja nujno potrebno. Mislimo, da bi morala v bodoče italijansko-jugoslovanska mešana komisija obravnavati problem organiziranja seminarjev tudi za slovenske vrtnarice. Pernarčič Evgen iz štivana v bolnici po cestni nesreči Včeraj zvečer so sprejeli v bolnišnico (ortopedski oddelek) Evgena Pernarčiča, 33-letnega učitelja, ki stanuje v Stivanu 16. Na Ul. Udine pri št. 20 ga je malo prej povozil 39-letni Ferruccio Eller! z bdanchino. Ce ne bo komplikacij, bi moral Pernarčič ozdraveti v sedmih dneh. NATEČAJ Na občinski oglasni deski sta izobešena vsedržavna natečaja, in sicer: eden za zamisel ln izdelavo umetniških del za osnovno šolo Sv. Jakob-Carbola za tri dekorativue mozaike in dve skulpturi iz brona; drugi pa za tri mozaike v osnovni šoli v naselju San Sergio. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Člen 3. Mesto šolskega nadzornika in šest mest didaktičnih ravnateljev, ki jih določa čl. 1, pojdejo na račun števila na novo ustanovljenih mest, ki bodo dodeljena raznim pokrajinem začenši s 1. oktobrom 1968. V zvezi s predložitvijo gornjega zakonskega osnutka, nam je na naše vprašanje Krščanska demokracija v Trstu sporočila sledeče: »Glede tega zakonskega osnutka je poslanec Belci posredoval pri voditelju za šolska vprašanja in kulturo Krščanske demokracije poslancu Rosatiju in pri ministrstvu za šolstvo, kjer je priporočil, naj se zakon odobri že v tej zakonodajni dobi. Poslanec Belci je poudaril, da je ta zakonski osnutek točna obveza Krščanske demokracije v Trstu, s katero popolnoma soglašajo voditelji stranke na vsedržavni ravni.« Velik uspeh zadnje predstave SG V nedeljo, 28. t.m. bo Slovensko gledališče v Trstu zaključilo prvo serijo predstav Wildove komedije «Kako važno je biti resen». Komedija je doživela izreden uspeh. Se posebno je treba poudariti, da Alfierijeva «Razporoka» privablja mnogo občinstva Kdor se je moral v šoli guliti s kako Alfierijeva tragedijo, polno zanosa ir. hvalnic svobodi, se začudeno vpraša, cli je res komedija «Razporoka», ki jo uprizarja v Avditoriju Stalno gledališče iz Aqui-le, delo tega tragika. Res je, da pisatelj biča v tej komediji po kvarjeno pridobitno genovsko in s tem splošno italijansko družbo, njeno hinavščino in lažno moralo, a vendar je to čisto drugačen svet, kot nam ga slika Alfieri v tragedijah. Zaplet komedije Je kaj preprost. Premetena in do 'mozga pokvarjena gospa Gherdalosi, ki nosi v družini hlače, bi se rada odkrižala hčere, ker ji izpodnaša tla pri njenih ljubimcih ter ji postaja nezaželena tekmica Najprej jo zaroči z mladim, zatelebanim in plašnim, a poštenim Prosperom Benintedi-jem, toda vsa stvar se kmalu raz-dere, ker se pokaže da je dekle velika spogledljivka, in ker ta zaroka ni pogodu nadutemu grofu in fičfiriču, ki je materin in hčerkin ljubimec. Takoj zatem mati spletkari in žarov kljub začetnemu nasprotovanju očeta, ki Je edini poštenjak v tej družbi, čeprav zelo skop, hčerko z bogatim, a starim in bedastim trgovcem Fdbriziom Stomaconijem (ij samo ime vse pove). Ob zaroki pa sklenejo takšno1 poročno pogodbo, ki v zadnji točki določa celo, kdo bo hčerin ljubimec, to je plehki grof. Tu pa mati vzroji, ker ji ljubosumnost zamegli razum, ter pred vsemi napade hčerko in grofa, ki sta jo izigrala. In tu izkriči oč. v svojem protestu tudi vodilno misel komedije, ki ji je dala tudi naziv; lliiiiin,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, ll, i,,l,ll, ,,,,,,,,,1,,!,,Il,l,iiilililllliiiiili,illlll,l,liill,liilllillliiiiiitnilllllliilllllllliiiililllllllllllilllllllilllniii*iimllriiiiiiniiiiillllllllllllliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiii,iiiiiii|,i„i 0b n 9 sl dr inski dftvck VE^ERI 0B SREPflH v «gregorč»ču» z osnovo do dva milijona lir Prvi obrok je treba plačati 10. februarja Nadaljujemo objavo seznama oblancev za družinski davek v ocici z davčno osnovo od 2 mili-J°na lir navzgor, ki je bil do da--es na vpogled prizadetim na ob-'hskem protokolnem uradu. V o-, ePajih je naveden davek, ki ga 00 Posameznik moral plačati. Giovanni Piemont, učitelj, 2,3 mi-‘ijona (145.140); Agostino Pirella, travnik kirurg, 2,3 mil. (145.140); (ii»a^° Huala, trgovec, 2,2 mil. 5.780); Ivan Krpan, trgovec. 2,2 , • (135.780); Lucio Martellani, le-»Tnar' 2,2 m l. (135.780); Mario 'azzoni, upokojenec. 2,2 mil. (135 £°c 780); Niko Mermolja, import-2,2 mil. (135.780); Gior-Osbat, industrialec. 2,2 mil. «ti-o i ): Riccardo Osbat, indu- “Ualec, 2,2 mil. (135.780); Lorenih r?0’ 2’2 miL 035.780); Virgi-tpi. Gaier, kinematografski ravnanj1’ 2,1 mil. (126.696); Augusto Le-mehanik, 2,1 mil. (126.696); I-W Massi> uradnik, 2,1 mil. (126 nit-c ®6); Bruno Mazzorana, urad-’ 2.1 mil. (126.696); Adriano Mi- Jttne trn seri, trgovec, 2,1 mil. (126.696); Isidoro Molar, uradnik, 2,1 mil. (126.696); Alfredo Monaco, vojaški krojač, 2,1 mil. (126.696); Luigi Moncaro, trgovec, 2.1 mil. (126 tisoč 696); Rudolf Nanut, trgovec, 2,05 mil. (12.262); Giancarlo Fuga-gnoli, zdravnik. 2 mil. (117.900); Auremio Garlatti, upokojenec, 2 mil. (117.900); Giuseppe Gorjan, šofer, 2 mil. (117.900); Antonio Grusovin, industrialec, 2 mil. (117 tisoč 900); Giuseppe Iucchi, uradnik, 2 mil. (117.900): Cvetko Kocjančič, upravitelj 2 mil. (117.900); Carmine Lalli, podčastnik, 2 mil (117.900); Augusto Lafanja, inženir, 2 mil. (IV7 900): Mario Macuz inženir, 2 mil. (117.900); Pietro Martini, pražarna kave, 2 mil. (117 tisoč 900); Ladišlav Mikluš, avto prevoznik, 2 mil (117.900); Mario Miseri, trgovec, 2 mil. (117.900); Alessandra Moser vd. Peteani, u-pokojenka, 2 mil. (117.900); Gracco Muratti, trgovski zastopnik, 2 mil. (117.900); Antoiio Terzo Orzan, posestnik, 2 mil. (117.900); Ottavio mmmkn Palin, občinski tajnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Luigi Palmerini, uradnik, 2 mil. (117.900); Guido Pela-rini, trgovec, 2 mil. (117.900); Car-lo Pellis, zobozdravnik, 2 mil. (117 tisoč 900); Renato Perelli, uradnik, 2 mil. (117.90C); Guido Piccinin, ravnatelj, 2 mil (117.900); Mario Picotti, upokojenec, 2 mil. (117 tisoč 900); Vladimiro Perazzi, trgovec, 2 mil. (117.900). (Kunec prihodnjič) Zastrupljene vabe na lovišču v Sovodnjah Goriška lovska zveza sporoča, da je s pomočjo lovskih čuvajev nastavila po polju na sovodenj-skem lovišču zastrupljene vabe za .uničenje roparskih živali. Zato o-pozarja prizadete občane, naj ne spuščajo na polje svojih psov, mačk ln drugih živali, ki bi se lahko lotili zastrupljenih vab in poginili. Priporoča tudi, naj tisti, ki opazijo take vabe, pustijo te na miru in se jih ne dotikajo. Predvaja danes, 27. t. m., s pri četkom ob 18. uri film, ki ga ^ režiral Pietro Germi: L’ IMMORALE ^»Jo: UGO TOGNAZZI, STEPANIA SANDRELLI in drugi KIH« .IBIfi. P KO* K It Predvaja danes. 27. t. m., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope ^hnicolor briljantno komedijo: 1 BARBIERl Dl SICILIA lgraJ°: FRANCO FRANCHT, CICCIO INGT?'SSIA, GARLO HINTERMAN ln DAN IELA GIORDANO V avtobusu je kradel Goriška policija Je včeraj prije-., in zaslišala 37-letnega Egidia ! Cetino lz Gorice, Ul. Don Bosco, ter ga prijavila sodišču pod obtožbo, da je ukradel 1.300 Ur v mestnem avtobusu. Pred nekaj dnevi Je sprevodnik mestnega avtobusa št. 1 prijavil na kvesturi, da Je na končnem postajališču v Standrežu neki neznanec izmaknil iz vozila 1.300 lir, ki so bile položene poleg sedeža šoferja. Obenem sta s šoferjem opisala sumljivega človeka, ki se Je malo prej vrtel okrog tistega sedeža. Na osnovi teh podatkov Je policija zasumila Cetino, ki so ga zaslišali in ta je tatvino tudi pri-! znal. Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj nekaj po 17. url pripeljali v gorlško civilno bolnišnioo 58-letnega Gluseppa Marchija, dim-j nlkai a iz Ul Toti v Gorici Zdravniki so mu ugotovili .'om v križu ter so ga pridržali za 60 dni na i zdravljenju. Sirjenje slovenske knjige na Goriškem Zakaj je bila slovenska knjiga našim nasprotnikom vedno trn v peti - Cenene in lepe slovenske enciklopedije - Nadaljnje delovanje kluba Na zadnjem večeru ob sredah v klubu «Simon Gregorčič» je bil govor o širjenju slovenske knjige. Predstavnik Tržaške knjigarne iz Trsta Stanko Lupine, ki je po rodu Goričan ter je bil dolga leta zaposlen v slovenski knjigami v Gorici, je opisal važnost knjige v narodnem osveščanju ter vzgajanju. Prisotnim je navedel nekaj zgodovinskih podatkov izpred prve svetovne vojne, ko smo imeli Slovenci v Gorici dve knjigami, med katerimi je bila Gabrščkova v Trgovskem domu najlepša knjigarna od Dunaja do nas ter je bilo v njej moč dobiti vse slovanske knjige. Zaradi odkritih simpatij v prid srbske vojske v balkanski vojni so Gabrščka avstrijske oblasti, ki so bile njegov glavni odjemalec, začele sabotirati. Zašel je v finančne težave ter je skušal knjigarno ohraniti s tem, da je zaprl knjigarno v Gosposki ulici. Sam Gabršček piše v svojih spominih, da je s tem napravil usodno napako. Hud udarec mu je prizadejal tudi požig kioska Miramar v Gra-dežu. Fašizem je prepovedal prodajo vseh slovenskih knjig, in tudi za kratko dobo po sporazumu s Stojadinovičem, ko so knjige iz Ljubljane uradno prihajale v Gorico, je policaj takoj po ]X)dpisu prevzemnice knjige zaplenil. Z nastankom osvobodilne borbe se je začelo tudi tiskanje slovenskih knjig. Prevoznik Poldo Do-Ijak je iz Milana prepeljal v Grgar dva tiskarska stroja za partizansko tiskamo. Po vojni so se na Korzu spet pojavile slovenske knjige, ki jih je naščuvana šovinistična drhal zažgala. Zakaj vsa ta gonja proti slovenski knjigi? Zupančič je ob neki priliki rekel: Narod brez knjige je narod brez spomina. Tore) bi požigalci in uničevalci slovenskih knjig želeli, da bi bili brez spomina, brez preteklosti, brez naših tradicij in kulture. Slovenska knjiga je na organiziran način dokaj globoko prodrla v slovenske vrste na Tržaškem. Seda) je na vrsti Goriška. V klubu so seznanili prisotne z izidom nove enciklopedije, ki je polovico cenejša od enake enciklopedije v italijanščini. Vse knjige so na voljo v o-beh slovenskih, knjigarnah v Gorici. Možno jih je naročiti tudi na obroke. Pred tem je predsednik kluba Marko Waltritsch poročal o dosedanjem delu kluba ter o bodočih predavanjih, med katerimi naj o-menimo predavanja o zamejskem tisku, o urbanističnem razvoju Nove Gorice, o sarajevskem atentatu itd. ----------- Sindikalni sporazum v Tržiču Sindikalni predstavniki so sporočili prizadetim delavcem, da je bil po posredovanju goriškega prefekta dosežen sporazum za delovne pogoje v podjetju ASGEN. Obenem so se zahvalili prefektu za posredovanje, ki je omogočilo dosego sporazuma. Ta obsega 6 točk ter predvideva vključenje ln zaokroženje tarif za akordno delo, novo vrednost točk, proizvodno nagrado za 1967 ln proučitev kvalifikacij. Novi sporazum stopi takoj v veljavo. Zelena luč za Livek Jutri dopoldne bodo uradno odprli smučišča in žičnice na Livku pod Kukom. S tem se Livek uradno vključuje v vrsto primorskih zimskošportnih središč, ki mu zavoljo ugodnih terenov, bližine velikih centrov, dobre opreme z vlečnicami ter ugodnih snežnih razmer upravičeno lahko prerokujejo še lepo prihodnost. Ta dan bodo otvorili gostišče ob parkirišču na zaključku prve vlečnice ter tri vlečnice, dve krožni in eno nihalno. Skupna dolžina vseh treh vlečnic je 1.200 metrov, kapaciteta pa znaša blizu tisoč vlekov na uro. Smučišče pod Kukom so položna in strma, kakor si jih kdo lahko želi. Snežna odeja trpi tja do pomladi, ker so smučišča na osojni strani. Dohod je možen z dveh strani, po Soški dolini, kjer se v vasi Idrsko odcepi pet kilometrov dolga makadamska pot do Livka, ali pa po Beneški Sloveniji čez Sovodnje, Cepletišče in drugorazredni prehod Polava,, odkoder je do Livka samo dva kilometra poti. Obe cesti sta spluženi, zlasti cesta čez Benečijo, ki je speljana po prisojni strani, je skoraj vedno brez snega. Z livških smučišč je iep razgled na Soško dolino v okolico Kobarida, na Km in njegove planine, na drugi strani pa na Matajur. Pobudnik izgradnje smučarskega centra je Turistično društvo iz Kobarida. Na zgornji sliki je gostišče ob smučišču s Krnom v ozadju, na spodnji sliki pa vlečnica med obratovanjem. Umestitev novega predsednika videmskega nadzornega odbora Včeraj je bil v Vidmu sestanek pokrajinskega nadzornega odbora, na kateri je odbornik za krajevne ustanove Vicario umestil novega predsednika odbora odv. Gian-carla Paganija, ki bo nadomestil prejšnjega predsednika odv. Clau-dia Magnina. Ob tej priliki je imel odbornik Vicario govor, v katerem je izrekel nekatere zanimive ugotovitve v zvezi z delovanjem novih deželnih nadzornih organov. Gorim VERDI. 17.00: «L’indomabile Angelica«, M. Mercier in R. Hos-sein. Italijanski Kinemaskop v barvah. CORSO. 17.15: «Riflessi in un oc-chio d’oro», Elisabeth Taylor in Marlon Brando, ameriški kine-maskopski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 16.30—22: «As- sassinio al terzo piano«, Simon Signoret in James Caan, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. 17.15: «Peggio per me, meglio per te«, Little Tony, v barvah. VITTOR1A. «Pecos š qui... pre-ga e muori«, R. Woods in Luciana Gigli, italijanski kinemaskop v barvah. / riir AZZURRO. 17.30—22: «Ad ogni Costo«, Janet Laigh in Robert HofL man, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 16—22: «L‘investiga-tore«, P. Sinatra in J. Jones. Kinemaskop v barvah PRINCIPE. 17.30—22: «La 25. ora«, A. Quinn in V. Lisi. Barvni film. S. MICHELE. 19—22: «Arrivano 1 rassl, arrivano i rassi«, B. Keyet, kinemaskop v barvah. Dodatek «Allegri eroi«, S. Laurel in O. Hardy. K itn kr RIO. 19—21.30: «L’awenturiero», A. Quinn, R. Schiafflno in R. Hay-wort. V barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštel 26 — tel. 33-49. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Alla salute«, dr. Fab-ris, Panzano, Ul. Cosulich 103 — tel. 72480. RONKE Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72-393. ........................................................im...m....... OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Na križišču pri Štivanu do smrti povozil mopedista Zaradi sleparije z eskomptirano menico bo sedel 18 mesecev Lov na lisico na Vrhu Jutri priredi vodstvo lovskega rezervata na Vrhu lov na lisico, ki se ga morejo udeležiti tudi tisti lovci, ki ne sodijo v to lovišče. Vsi udeleženci te športne manifestacije morajo imeti pri sebi lovsko dovoljenje, zavarovalnino pri RCT, obenem pa morajo imeti posebno dovoljenje za lov v obmejnem področju. Lovci se bodo ob 8.45 zbrali v Grilovi gostilni na Vrhu. Včeraj so nudili prvo pomoč v tržiški bolnišnici 20-letnemu Vla-dimiru Gergoletu iz Doberdoba, ki se Je zbodel na levi nogi. Okreval bo v 4 dneh. Pri dopoldanski razpravi se je včeraj zagovarjal pred goriškim okrožnim sodiščem 34-letni uradnik iz Trsta, Renato Zeraušček iz Ul. Franca št. 5, ki je bil obtožen nenamernega umora takrat 34-let-nega Alberta Grudna iz Cerovelj pri Devinu. Obtožba se nanaša na prometno nesrečo, ki se je pripetila dne 17. decembra 1965 ob 19.20 uri na krlžpotju, odnosno pri odcepu ceste pri Tržiču, znanem pod imenom «Agli archi«, kjer se odcepi od državne ceste TržičTrst cesta proti Sabeljčam. Takrat se Je peljal Zeraušček z avtom glulia 1300 iz Tržiča v smeri proti štivanu. Blizu omenjenega križišča Je Kakih 25 m pred seboj zagledal nekega mopedista, ki je menda vozil preveč na sredini ceste, ali hotel morda zaviti celo na cesto proti levi. Pritisnil je na zavore, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Glulia se je s silo zaletela v mopedista, ki je padel na pokrov motorja ter se potem odbil na tla, kjer je obležal nezavesten. Pone srečemca, za katera so potem ugotovili, da je bil Albert Gruden, ki se je vračal z dela v Tržiču proti domu, so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer pa ni več prišel k zavesti ter je ponoči ob 5.30 podlegel dobljenim poškodbam. Zapisnik o nesreči je napravila izvidnica cestne policije iz Tržiča, ki je zadevo prijavila sodišču in je šele sedaj prišla na vrsto Pri razpravi je obtoženec povedal, da je izplačal zahtevano odškodni no družini pokojnega Grudna, njegov zagovornik odv. Poillucci lz Trsta, pa je predlagal, naj ga popolnoma oprostijo, ker v danih pogojih avtomobilist ni mogel preprečiti nesreče. Sodišče Je obtoženca, za katerega je tožilec predlagal eno leto zapora in odvzem voznega dovoljenja za eno leto, po daljšem posvetu oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pri drugi razpravi je bil priso ten od treh obtožencev samo eden in sicer 45-letni Giovanni Leotti iz Belluna. Njegova soobtoženca 81 letni Marcello Bazzarini iz Trste Ul. Madonnina 21 in 44-letna Mari: Di Chito, ki stanuje na istem ni slovu, pa sta bila odsotna. Meseca novembra 1964 je Leolt izročil v Gorici nekemu Giusepp: Bulianu menico za 400 tisoč lil ki je bila potem eskomptirana pi banki Del Friuli, ob zapadlosti p, je podpisniki niso plačali. Pozne je je Leotti podpisal novo menici za isto vsoto, ki jo je Bullian zo pet eskomptiral pri omenjeni bar ki ter je tudi ostala neplačana. Sodišče Je spoznalo Leottija zi krivega sleparije z menico ter gi je obsodilo na 18 mesecev zapora 60 tisoč lir globe in plačilo sod nih stroškov. Ostala dva obtoženci sta bila oproščena s polno formu lo, ker v zadevi nista zakrivili Lažnivega dejanja. Obtožence sti branila odv. Aleffi iz Vidma in odv Sfiligoj iz Gorice. Drž. tož. dr. Laudisio; preds sod. dr. Cenisi, sodnika Arculec in Mancuso; zap. Naselil. ODBOJKA DREVI OB 21.15 Derby B lige Bor-Libertas Na stadionu k.-uiln Uallje pri «SnriPtft Puhblicltš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst