St. 56. VGnrH v torek dn<> 14. julija 1903. Letnik V. l/baja vs;i' torck in Nolinlo ob 11. in i |>r«'«l|ii>111ii{• /.a imi'sIii Iit ol, IV uri jwip. /:i (li'^.i'lo. Ak(» pads ii.'t t;t dm \;i pra/.nik i/iilc dan |>n>j ob (>. zvi'ivr. Slanc po po>ili picjciiian ;tii v (ini'ici n;i iluin pošiljun c«'lolt>lii<> S '\, pollel.no i K in iVI itii'tno 2 K. I'rodajasc v (iorici v to- bakanian S c Ii u• ;i r /. v Šolskib iilirab. .1 c I I c rs i I ¦/. v Nunskih ulic-ili in L'1- b ;t it ii;i Vcnliji'vcrn tckalisi'u po 8 vin. GORICA (Zjutwnjt Jz d in t i s k ft r n i», ulica Vitturini I.. 41. 9. iJopiNc y iiaaloviti na urcdiiiStvo, Malawi' in narnčiiino pa na upravniAtvn »(iiiricH«. O|flasi »¦» račmiijo po petit- v r H t a 11 in sict-r akw hc tiskajo 1 - krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin, 3-krat po H vin. Ako «•' v»'ökrat tiskajo, r»ön- IIIJO »f p(j pOflodbl. Izdajntolj in odgovorni uvednik Josip MaruSie. Tiska ,.Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušič). Srbija pod Karagjorgjevičem. Dosodanjo i/.javo novega srbskega ' kralJH dokazujejo, da ni ostalo l»p«*z po- : sledic njegovo dolgoletno bivanje v svo- bodni Švici. On hoc« namrec dokazali, da jo v resnici pros'injon deinokralskih tiačrl in da neeo v Hvoji domovini ni- kakor svojevoljno paSevati, kakor kak crjontalski aulokrat. Posebno dopada srbskemu narodu to, da hodi okolo brez vsake vojaške stražo tor odslranjuje vse ovire, vsle' katerih bi no mogel p;.ti v | neposredno dotiko z narodoin. Pa:j.-. Tista adresa je kazala nadalje, kako sta Ffrvatska in Slavonija v avojih kori- stih prikrajSani, pa vendar ne tako, da bi jih bilo to pripravilo ob zvestobo do skupnega cesarstvji. Povsod se je izjav- Ijaio sočutje. in ogorčenje proti ogrskemu ministorstvu po«talo je zdaj še huje. Iz hrvatske pokrajine je odmeral klic naj- britkejše žalosti. Vsled tega ni mogel ban pokoren biti kraljevemu razglasu. kajti propričan je bil on. da ga bode opravi- Cila prihodnost. Dožedži v Zagreb, kjer se je njegova vrnitev praznovala z naj- večjim navdušenjem. je podvojil svojo marljivost in pogum, da je deželne ra- deve spravil v red in da si je laslužil s čuječim in skrbnim vzdri«vaRi(em na- rodnosti svoje domovine bolj in bolj njeno Ijubezen in zaupanje. On je delal noč in dan. Njegov velik duh in njegovo veliko srce ga je pri tern delu za milo do- movin^ podpiralo. Nič ni moglo oslabiti njegovega poguma ter menjati njegove sklepe, niti kraljevi razglas, niti sovražni rnu nemški in madjarski časniki. kateri so metali nanj žveplo in ogenj. Niti z maščevanjem žugajoči govorniki držav- negrt zbora v Pešti ga niso omajali na svojem stališ^u. Kmalu po njegovi vrnitvi iz Inomosta je prepotoval Slavonijo, ter je bil tudi tukaj. kamor je prišel, sprejet z neizrnernini veseljem. Koj povrnitrije hitel na Dunaj, da bi se tarn poravnal z ogrskim ministerskim predsednikom Bathyanijem. Do poravnave radi nevspre- jemljivih zahtev ali pogojev od strani oholih Madjarov ni moglo nikakor priti, ker je JelaČic odločno zahteval, da naj imati Avstrija in Ogrska skupno finančno in vcjaško miniaterstvo, (kakor je to poz- nejevelevala nagodba od 1.18u7.j, a Ogrska je hotela imeti oboje ločeno, ker je mia- lila že tedaj le na personalno unijo z Avstrijo. Vendar pa je bila njegova pot na Dunaj zelo korislna hrvatskim zadevam. Vže na badenskern kolodvoru, dve uri od stolnega mesta, ga je čakala velika množica. „Kje je Jelačič ?u, se je glasilo od vseh strani; in ko je skočil s klitom: ,.Tukaj je on1' iz voztt, in je po- dajal svojim ljubim Uunajcanom roko, ga je pozdravil gromeči, dolgi vrisk. Skoz ves čas njegovega bivanja v stolnici je bilo njegovo bivalisče v alici Kärnth- nerstrasse, obiegano od ljudskih rnnožic, katere >:o mu skazovale svojo naklonje- nost kedarkoli se je le prikazal. Generali in vsi častniki posadke in razne deputa- cije vseh stanov so se podvizale, da 90 razodevale banu svoje počešnje, in na večer 29. julija so mu napravili sijajno podoknico in bakljado. Neka nasprotna demonstracija ogrske stranke se je pa ponesrečila ob zdravem razun dunajskega prebivalstva in ob pogumu narodne straie. Iz avojega stanovanja je držal Jelačič te- daj kratek govor, za katerim so odme- vali neitevilni „Vivat \* „Hoch!" in „Ži- vio!u-k!tci, ki ga je končal z besedami: rMoja zadeva. je zadeva časti itd.a Ko se je yrnil z Dunaja, se je ban prepričal, da razpora z oholimi Madjari at mogoče več poravnati mirnim potom, zatorej se je pripravljal na vojsko kar je najhitreje mogel. Prepotoval je yso vojno krajino, ki je prisegala, da hoöe žrtvovati zanj in za občni blagor kri in življenje. Vkljub temo. da sta bila dva bataljona slehernegagraničarskega polka*) že v Italiji, je postavil vsaki polk za pri- hodnjo vojsko še po dva bataljona, in na sploh §e 4—5000 prostovoljcev črne vojske izvsacega polkovnega okraja. „Z Bogom in bodite jnnaki!" so klieali zdaj le šibki starčki, žene in otroci, kajti vae, kar je moglo nositi orožje, je bilo pokorno klicu ljubljenega bana. „Naše žene in decau, so klieali odhajajoči, „naj med ¦) Vsa voja^ka knijina jo štola do leta 1848. 18 graniOnrskih polkov. oil katerih sta pa liila ilva szt'kh'rska ;ili niadjarska ¦ ob t>rdt>ljski incji —. ki sta pa oba potegnila U'daj i. Madjari; zato sta bila po vojski odstranjiMia: od ostalih It) polkov je pa ostalo v:št' inoštvo /vesto Jela- «Jii'u in svojtMiiu kralju. V vojno dala ji1 aranica 100.000 inož. Pis. LISTEK. I Vojni loiodki 1.1848. v Trstu ii v Islri. • (Spisal M. Miluu'lj.'v.) (Dalj.O ' Sredi aprila 1848. je prispel kapitan redne ladje pi. Kudriaflsky v Pulj; in bil je to že skrajni čas, kajti tamoänje vojne ladje so se že napravljale odpluti proti ' Lidu ali Benetkam ali pa proti Jakinu ' (Ankoni) in morda bi bile to tudi storile, ! ako hi ne bil major grof Lichtenberg, ! poveljnik našega brambovskega batalijona, tega še pravočasno opazil in potem po- | gumno nastopil. On je dal hkratu prijeti vse sumljive in nezanealjive pomorščake, ' postavil je na vsako ladjo po en oddelek \ peäcev brambovcev ter je tako ostanek brodovja rešil pred odpadom. — KudriafTski je takoj napravil red; vse častnike in moštvo italijanskega miš- Ijenja je poslal z naprej jim plačano ¦ mezdo za 3 mesece in s klicem: „II dia- volo vi benedica", („Vrag naj vas bla- goslovi!") na jadrnicah v Benetke, ter jih je nadomestil z novir.i moštvom slo- vanskega prebivalatva Istre, in kar jih je $e nedostajalo, mu jih je dal iz bramb. batalijona major grot Lichtenberg na raz- polago, ki so se kot zvesti Slovani-Hrvatje tudi povsod in vselej odlikovali! — Tako se je na nenavaden način dogodilo, da so naši vojaki tudi na vojnih ladjah službo opravljali. — Neutrudoma se je doseglo, da je bila eskadra v malo tednih v toliko obo- rožena, da je mogla že v sredi maja kri- žariti ob beneškem obrežju. Med tern so pa tudi lahonäki ščuvalci vneto širili protiavstrijsko mišljenje in so že mislili, da je prišel čas za dejstvovati, da pre- ženejo njiin tako nadležne obhodne straže in male posadke, da bi se Sardinci mirno in nemoteni izkrcali. Toda večjidel so se poskusi uslajo v hipu, ko bi bilo treba dejstvovati, po nesrečili in „Hfižili"' v smešno demon- stracijo, pri kaleri so kolovodje, ki so bahato rdece-bele-zelene trobojnice raz- vijali, navadno ostali na cedilu, ali pa so na občo veselost korakali v zapor. Obširnejši nemiri so žugali postati v Rovinju, kjer je bila izpoatavljena 17. kompanija (22. poika) pod stotnikom Knopp-om pi. Kirchwaldom. Toda ta iz- vrstni časnik, ki je bil zelo prebrisan in pogumen, je ume! s komaj 150 možmi vse probivalstvo tega tedaj 10.000 duš broječega mesta v strahu držati; poleg tega je še mnogo ladjic zaplenil, na ka- tere so bila vkrcana živila, namenjena za Benetke. Malo dni potem, 12. maja, je zah- tovalo naščuvano lahonsko prebivalstvo v Malem Lošinju, da naj tarn stoječa 6. kompanija deželnih brambovcev takoj zaposti kraj, ter je eelo žugala s silo, dokler ni stotnik Hudlivanek (Čeh) naj- veče kričače dal prijeti in prepeljati na bližnje školje. Hkratu je on razglasil za ves otok nagli söd ter je äe naravnost pristavil, da bodo v slučaju vpora zažgal vse v luki stoječe ladije. Pokazani pogum je imel dober vspeh; nobeden se ni upal več ganiti, pač pa je kmečko hrvatsko prebivalstvo lahonskim ščuvalcem in pun- tarjem pokazalo s palicami pot iz me- steca ter ni hotelo o „Italia unita" ničesar sližati. Tisti čas je bil Trst drugačnega avstrijskega miäljenja, nego je zdaj, — kar so pa žalibog tudi razni c. kr. namestniki veliko zakrivili, — ter je podal prav lep izgled neprelomljive zve- stobe. Tudi tedaj je bila neka mala it*i- lijanska stranka, toda povsod je zadola na odpor, pri bogatih trgovcih, pa tudi pri delavcih in pri sicer lehko podkupljivih okoličanih. Večkrat je skuäal kak ljadski govornik spustiti svoj govor za zjedinjenje Italije in za „konštitucijo" ali ustavo, in ga je navadno krepka pest tega ali onega težaka potlaöila k tlem, rekoč: — „Che misera e la tua costituzione" t. j. dvoumnem pomenu: »,Kako revna je tvoja telesna postava!u Trst je imel sicer eno posadko, okrog 5.000 mož. Med med temi so bili tadi naäi granadirji v batalijonu polkovnika Koch-a pi. Pleiswehr, vender jih ni bilo treba, da bi mirili ali strahovali prebivalstvo, ker bilo je tedaj, kakor sem omenil, zvesto in zanesljivo, kar pa žal v danaänji döbi več ni, kakor pridajo razni Avstrijo aramotodi dogodki poatednjih dnij! — tern čuvajo mejo proti Turkoml^Hrvatska ii(i Slavcni.ia 8ta si naložili ogromna bre- mena z naklado velikih davkov in pro- stovoljnimi darovi; toda tudi 7 tem ni ho- teln vrla vojaäka krajina zaostati, ampak je pololila izdatne darove v žitu in v drugih živilih na oltar domovine; tako sta darovale camo dve, to je kriievaška in jurjevaSka krajina nad 12000 vagonov rži za komis. S toliko lastno pomočjo in s tako dejansko podporo svojih navdu- šenih prebivaleev se je bana posrečilo v kratkem Casu, da je kar eez noč priäel do konj, atrelivÄ in živil. S kakim de- narnim zneskom je pa prispevaio dunaj- sko vojasko ministerstvo za to svojo in hrvatsko zadevo, ali pa morebiti celo 1 nobenim, toga ne vemo povedati. Da je pa hila vsa avstrijska armada navduSeno naklonjena banu, toje gotovo. Tudi mnogi, shi. skoraj vsi ogrski polki so se izrekli glasno in javno, da se no bodo nikdar bojevali proti vrlim graničarjem, katerih bratje se v cast in slavo akupne zastavo thko junaško v Italiji borijo. V mnogih drugojezičnih časnikih so se izjavili äte- vilni glusovi zh pravice Hrvatske; kajti kaj hi bilo postalo iz avstrijskih dežel, tuo hi nft bil Jolačic zajezil madjarske nestrpne oholosti, ki je žugala zatreli vse, kar ni bilo madjarske krvi?! (Dalje pride.) D opisi. ?¦' Kozaue, 29. janija 1903. (Iz?. dop», — ^V peresnem boju občin- skih volitev v Kozani naäa zad- n j a b e s e d a). (Dalje.) — Da so pri volitvi neknteri volili po dvakrat, trikrat in stirikrat, za to ni treba nobenih prič, mi Vam to sami potrjujemo. Tako n. pr. je mesetar Celenko volil trikrat, enkrat za se, drugič za ženo in tretjič s po- ohlastilom, nekdo drugi, za kolikor se spominjamo, je volil Stirikrat, za sp, za ženo, s pooblastilom in kod varoh ne- dolelnih. Tudi Peter Koraavli je za na- sprotno stranko glasoval trikrat. To je veljalo za ene kakor za drnge, pa je bilo vse zakonito — brez binavstva in sle- parstva. Gospod iupan pozna še predobro mesarja in krčmarja iz Kojskega, pa ni ž njirn govoril že več kakor par let in še takrat v obč. uradu. Glede njegove kandidature pa ni nikdar nobene zinil ni take ni take. Zato je mož prav labko ostal mož beseda trden kot skala na Vaši strani. Mi Vam ga pray iz srca privoščimo celega, kakoršen je, saj je vreden Vase stranke, in ta vrednost je menda vzajemna. Ker smo že pri faktih, da stvar ne zastareje, naj pojasnimo pa še edno dejstvo, ki se nam jo na rovaš zapisalo v dopisu iz zabodnih Brd v 48. ate?. „Sočeu. Krane Jafcin iz Dobrovega se je bahal, da mu ponuja napredna stranka že 50 kron, ako glasuje za njene kandidate, pristavivSi, da bode glasoval na našo stran, ako mu damo 100 kron. Naši so mu odgovorili, da ne kupnjejo glasov, in na to je rekel, da se obrne na nasprotno stran. V stini pa ni imel volilne pravice — in jo hotel pod krivimi imeni dvakrat volili, pa je bil obakrat zavrnjen. Potetn je pripeljal Še enega volilea tretjerednika iz Biljane, kateri je hotel volili za svo- jega pokojnega oeeta, a videvii, da %& komisija dobro pozna, pofulil se je z volišča s svojim „iiuJiralnim" skapulirjem. Vidite „liberalna" gospoda, taka je z Ja- kinom in ne kakor Vi laieto. Tu naj tudi pojasnimo lažnjivo in nesramno oöitanje 0 jsCsp. župniku K. Nam je predobro znano, da je gosp. župnik vabil svojega oeeta k sebi, a on je proänjo odkloail. Steer je gospod iupnik vže mnogo žrtvoval za svojega očeta, kakor tadi za svoje sorodnike, ter jim äe dandanes veliko pomaga, posebno pa svojemu ocetu, z denarnimi podporarai. Gosp. dopisnik, le na dan s äesto in deveto božjo zapovedjo 0 gosp. žu- pniku. Sicer pa nam je vže naprej znano, na kaj Vašeobrekovanje cika. Namigavati hočete gotovo na ono blazno udovo, ki je bila delj časa v goriški norišnici. 0 ti uilovi znano je vsem, ki jo poznajo, da se danes prav nič ne spominja tega, kar je včeraj v svoji blaznosti govorila. Reči, katere je govorila o gospodu žu- pniku, govorila je tudi 0 drugih raznih spoätovanih osebah in govorila jih je tudi 0 nekem „naprednem* županu, Irakor tudi o nekem učitelju. Dočini po- milujejo vsi posteni ljudje to nesrecno ženo in so popolnoma prepričani, da govori v svoji blaznosti 0 rečeh, katerih ni bilo in tudi ne bo, jo hoče „Sočinu dopisnik nesramno in poaio zlorabiti kot sredstvo, da bi očrnil vzornega župnika, kar se mu pa gotovo ne ^osreči, in ostane ravno nasprotno resnica, namreč, da postane v očeh vseh poštenih ljudi cm le tak podel dopisnik. Torej vidite dragi čitatelji, koliko se mora verjeti takim nesramnim in lažnjivim dopisnikom — ako celo govorjenje popolnoma blaznihosebv časopisih priobčujejo. l'ozivlja se Vas g. dopisnik, da pri- dete na dan s polnim imenom — ako ste poätenjak — potem bodete slišali ljudsko sodbo, ako hočete priti iz te solzne doline v svoja „liberalna" nebesa. Na izjavo v „Sočr' štev. 50 gosp. Andreja Široka, nadučitelja v Kozani, češ, da ni pisal dopisov v „Soci" iz KojŠčanske županije in zapadnih Brd, in da ni v ni- kaki zvezi z njimi, rečemo le toliko, da ljudski glas je bozji glas, a sicer briskega krta pa predobro poznamo. (Konec prihodnjič) Bolezen sv. oceta- Stanje sv. očeta je nespremenjeno. V petek se je izvršila zopet operacija, po kateri so se bolečine sv. očeta nekoliko zlajäale. Fosebnih nad nimajo zdravniki, da bi papež ozdravel, vendar pa se je iz- razil zdravnik Lapponi proti nekaterim osebam, da ni izključeno, da bi sv. oče tudi te bolezni ne prema^al, posebno ker je postalo v soboto popoludne nje- govo sree nekoliko živalinejše. Po mnenju tega zdravnika odvisno je vse od tega, ako se ne bod« več nabirala okolo nje- govih pljuč znaiiH tokočina. Sv. oče se vedno vsprejema. V so- boto je vsprejel kardinala Steinhulerja in Ferrato in pa dve svoji nečakinji. Sv. očetu äe vedno prikrivajo smrt monsg. Volpinija. V soboto je vprašal svojepM slugo lientro, kaj se godi v va- tikanu. Ko mu je alupa odgovoril da nič posebnega, vprašal ga je nadalje, kaj da je z monsig. Volpinijem. Ko mu je sluga na to odgovoril, da se monaig. Volpini dobro počuti, izprašovali ga je začel papež 0 Volpinijevem bratu, ki je bil dolgo časa bolan in ki jo 2. julija tudi v resniei uinrl. Ko mu je sluga rekel, da se tudi ta dobro počuti, je sv. oče umolknil. Petkova druga oporaeija sv. oceta je trajala 2i"> minut. Sv. oče ni čulil bo- lečin in se je po opernciji zahvalil zdravnikoin. Nato je sv. oče zavžil bouilon z marsalo in jajci. Avstrijski poslanik pri vatikanu je bil mej operacijo navzoč. Sv. oee je vpraSal Mazzonija, kak vtis je napravil na dr. Hossonija. Max- zoni je dejal: „Ima ravno tak vtis kakor mi, samo slabejsega VaH ie videl". Sv. oOe je zahteval Bossonijev buletin. Po noči je imel sv. o<5e gorke noge in roke. Sv. očo je dejal: „Operirajte, le operirajte! Bolezen bi morda pač lahko odpravili, a mojih 93 let mi ne morete vzeli raz hrbta. Starost je že sama na sebi bolezen". „Italia*1 pravi, da je sv. oče izrazil želj^t, da bi bil njega naslednik kardinal Gotti. Kazume se, da je ta vest silno neverjetna. Po privalnih poročilih iz Milana j^ sklepati, da je veliko ätevilo kardinalo/ za to, da postane prihodnji papež kar- dinal Ferrari. Do sobote je došlo v Vatikan If) 000 brzojavk iz vaeh av sveta. V nedeljo hotel je sv. oče po sili vstati, in so mu zdravniki komaj zabranili, da ni tega storil. Sv. oče počuti se še prilično dobro. Tudi zadnji buletini pra- vijo, da so se moči visokega bolnika še precej zboljšale. Le to se nekatertm kar- dinalom sumljivo zdi, da papeža spanec pogostoma premaguje. Najnovejša poročila 0 zdravstvenom stanju sv. očeta so zopet jako neugodna. Tudi zadnji buletini od včerajšmVga dne pravijo, da so moči sv. očeta jako za- pustile. Politični pregled. Drhvnl finančni minister umrl. Državni tinančni minister baron Kallay je po kratki bolezni umrl. Češki minister dr. Rezek je odstopil. Č^ški minister dr. Kezek je odstopil, in cesar je tudi vsprejel njegovo ostavko. Avstrija pripravlja pot Nemčiji v Bosnl in Herceg^vini. Berolinski dnevnik „Berliner Ta- goblatt" pel je te dni v nekem članku Avstriji hvalno pesern, ker zna tnko spretno pripravljati pot Nemčiji do vstoka. Ttt nemški list pravi namreč, da je danea žo v Sarajevu nemščina gosposki jezik, in da se tarn vedno bolj in bolj širi, kar je vse zasluga avstrijske vlade, ki zna v okupiranih deželah vse tako lepo in brez nikakih provokacij urejevati, da postaneti Bosna in Hereogovina äe v ne- doglednem easu predstraAi nemSke kul- ture, ter da so» bo do tje kmalu zopet razprostiralo nemSko cesarstvo, ki je v aredr.jem veku jedenkral Že goapodovalo nad temi deželami. Mi smo p^tjpričani, da se Avstrija v resnici trudi, da bi ger- nmnizirala okupirani deželi. Prepričani Hirio tudi, da si Nemci v rajhu, kar roke meneajo od veselja nad tako politiko avstrijske vlade in avstrijskega zistema, ki vodi državo očividno k prepadu. Ali propricani smo tudi, da si Nemci zastonj meneajo roke ter da ostaneti liosna in Hercegovina pri vseh gmimnizatoričnih poskusih avstrijske vlade slovanski de- žoli, Co tudi ne morebiti uvstriJHki, pa go- tovo nikakor tudi nemški ne. Zn'jilna pa je vsekako taka pisava, ki dokazuje, da so na Nemškem že popolnoma pre- pričani o zaslepljenosti naših vlad, kajt. inače bi gotovo tako ne pisali. Položaj na Oyrskom. Položaj na Ogrskom postaja vedno slabSi. V parlamenlu so vije že desel dnij, kakor kaca, debata 0 programu no- voga minislorskega predsodnika. V petek pa «aOola je zopet ohstrukcija. V Velikem Varadinu so bili v nodeljo hudi izgredi. Tarn je namreo sklicul shod sedanji vodja obstrukcijskih strnnk Barabas. Niegovi pristaši so vpili: „Kijen Barabas" a „doli K')ssuth"', dočim so drugi vpili : ,,Kljen Kos«uth„ i. t. d. Priälo je do spopada med prvimi in drugimi. Posoči je morala vinos policija, a tudi ta jo bila tepena. Več oseb je bilo novarno ranjenih. Ko- nečno jo moralo nastopiti vojaštvo. Ko so pa začeli vojaki streljati v zrak, po- lulili so jo korajžni Mailjari. Dogodkl na Hrvatskem. V Ludhriogu in sploh v vara/dinski okolici je postalo zadnje dni nokoiiko mirneje. Kakor smo poročali bile so pri izPFP.Uh v Ludbriogu uhite 4 osebe in tožko ranjenih je bilo 8 oseb, katero so se prenesle v varaždinsko bolnišnico. Oil teh slednjih pa je umrlo 6 oseb, take, da so ludbrieški nemiri zp.krivili 10 člo- voSkih smrti. Začasa hrvatskih nemirov bilo je torej ubitih If) oseb, 72 težko ranjenih in nad 100 lahko i^njonih. Are- tiranih pa je bilo vsega skupaj 3000 oseb, od kojih se nahaja po raznih mestih še 400 v zaporih. Umore v Kunavcu je provzročil po- litični uradnik Mihajlovie, ki je častnikom zaukazal, naj dado poveljo vojakorn na streljanje. Dokazano je, da so tri osebe bile zadete v hrbot, ko so bežale, in so ostale mrtve vso tri na lieu mesta. V Zlatarju vUda sedaj tudi mir. Te dni obdržaval se bode tain velik volilni shod, katerega priredi opozicijska stranka. Tarn se ima natnreč popolniti mesto de- želnega poslanca Helperja, ki je položil svoj mandat. Med kandidati se ntthaja tudi hrvatski pisatelj Kvgenij Kumicič rodom iz Brseca v lstri. Po najnovejsih poročilih so se v varaždinskem okrožju dogodili zadnja 'dvi dneva zopot jako hudi izgredi, pri ka- tenh je bilo mnogo oseb ubitih, a se več ranjenih. Ti izgredi naperjeni so proti novemu banu, 0 kalerem pravi na- rod, da je navadna kreatura projSnjega buna. Narod zahteva premembo zislema, katere pa od grol'a Pejačovica ni priča- kovati. V vasi Ivanac nupadli so kmetje orožniško vojašnico in zahtevali od orož- nikov, da razobesijo hrvatsko zastavo. Orožnikom so priäli na pomoč vojaki, a Nevarnost za Trst je tičala tedaj ˇ iz Jakina sem plovečem sardinskem bro- dovju pod admiralom Albinom, kar je tudi poveljnika pi. KudriafTskega prisililo, da je opustil oblego Benetek in jadral nazaj v tržaaki zaliv. Dne 23. maja (1848.) se je prikazalo 5 velikih fregat, 2 korveti, 4 brighi ali ja- dranice, 1 schooner, in 7 za vojno obo- roženih trgovakih parnikov, pri Piranu. Takoj je bila posadka alarmirana in po- stavljena k obrežnim baterijam, katere je stražil tedaj obstoječi okoličunski ba- talijon (z 1.600 mož broječih Slovencev,) vrateči se noč in dan na straži. Zato bo po noči pogasili vselej vse luči in raz- svetljavo v luki; luko samo ao pa zaprli z debelimi verigami in minami; malo bro- dovje hrabrega Kudriatlikega pa je bilo pripravljeno na boj. Vkljub temu, da je naäe brodovje fitelo le 3 i'regate, i ko^veto, 3 brighe, t goeleto, 1 starejäi vojni parnik in 2 za silo oborožena Lloydova parnika, bi se ne bil pogurani in drzni Kudriatfsky niti za en hip premiäljeval, napaati nasprot- - *•• •------ —:— i«j;Ä tako proti kopnemu potisniti, da bi se bile razbile ali pa obsedele ob obrežju. Toda podmaräal Gyulay in njegov iz starih pomorskih in trgovskih kapitanov obstoječi vojni svet nista hotela 0 na- padu na sardinsko brodovje ničesar sli- šati, niti sta hotela dovoliti, da bi se isto napadlo s požigalnimi iadjami, ki bi bile pokazale gotov vspeh! — Sovražni admiral Albini je bil ne- delaven in slab poveljnik, kakor njegov naslednik Persano 1. 1866. (pri Visu 20. jul.) Poskušal se je aicer isfcrcati, toda kraalu je to miael opustil, ker so njegovi čolni zadeli zdaj na čeri ali skalovje, ali pa bo obsedeli na pesku, na katere so potem naäi streljali; zato pa je on hotel Trst nenadoma napasti in si ga v hipu osvojiti, da bi tako zadostil želji po zmagi svojega kralja Karcla Alberta. Dne 6. junija, proti 4. uri popoludne, se je ob lahkem južnem vetru približalo kopnemu aovražno brodovje, obstoječe iz nad 20 ladji, in bilo je od tega oddaljeno kake B nulje. Kmalu potem je rastopila popolna tihota, tako da so se sovražne \aAia »ihaift na morakem toku proti miljskemu zalonu in so tako prav proti njih volji dospele v obsežje avstrijskega brodovja in nabrežnih baterij. Kudriaffsky je ukazal na levem krilu 8tojeci Iregati „Veneri" streljati in hitro potem so jo posnemale brez nadaljnega ukaza tudi obrežne baterije. Streljali so s prav dobrim vspehom, dokler se ni popolnoma stemnilo; pa tudi zdaj bi bili inorali še naprej slreljati, ker topničarji so le počasi streljali, ker je morski tok gnal aovražne ladje, proti obrežju; tadi bi lahko prižgali svitle bombe in tako imenovane „grške luöi", za uničenje bližajočih se vojnih ladij. — Podmaräal Gyulay, ki je imel ne- katere prav slabe svetovalce, je rekel, da je vse nadaljno streljanje le zapravljanje streljiva, ter je zapovedal ustaviti stre- ljanje, in tako se je posrečilo sovražnim ladjam pobftgniti. Drugače pa bi jih bill naäi ali v dno pogroznili s streljanjenn, ali pa bi se bile razbile na obrežju. Kakor se je drugo jutro opazilo z daljnogledom, so bile sovražne ladje zlo poškodovane; dvema parnikoma so bile poSkodovane železna zunanja kolesa, ad- miralni ladiji pa ozadje in večini jadranic vsa jadra in jarbole, in v miljskem za- livu so naäli dve pozlačeni podobi iz ospredja ladje, ki sta bili prenešeni kot znamenji zmage v Trst. Naše ladje so bile čisto nedotaknjene, kajti v skrbi ogniti se plitvemuohrežju, niso sardinske ladje oddale niti enega strela. — Ta po- morska borba je bila jako zanimiva, in sicer zaradi tega, ker je ostal v nji na- padalec passiven. Naši granadirji so bili pri av. An- dreju pripravljeni streljati. Nekateri od- delki so tudi streljali, vender ni znano, s kakšnim vspehom. Dejstvo pa je, da je bilo sovražno brodovje po prizadeti izgubi in poškodovanju zlo preplaäeno in je kmalu od istrskega obrežja odplulo ter se umaknilo. — Ta okolnost je zahtevala, da so se morale posamezne čete vedno premikati semtrtja, da so kaj najbolj mogoče pa^ zile in neprenehoma korakale in svoja bivališča menjavale ter se tudi tu in lam razpostavljale. (Konec pride.) kmetje so niso uHtra^ili tudi toll, in prisio je do spopada, pri katerem jo hilo voc, kmetov ubitih in nevarno ranjenih. 0 taki'i spopadih prihajajo Hporocila iz razrili drugih krajev varafcdinskega okrožja. Srbsko-hrvaska sluga. ?ačela se jo akcija za zedinjenje srbskil; in hrvaških si rank. Ustanoviti se hoče iiarodni svet, v katorem liodo za- stopane vse stranke. Rojstvi dan ktalja Petra I. V npdoljo so pra^novali v Srbiji rojstni dan kralja Petra I. Obhajale so se po vseti corkvah slovesne, slu/be božjo. Po slnvesni Hl°:>.bi božji v bolgrajski ka- todrali, ka: .ti3 se ie udoležil kraij, vsi niinislri tor predstojniki vho civilmh ii vüjaSkih oblaslriij, bil je v novom ko- naki !'dik vsprejom. Italljanski kralj ne pojde ztiaj v Pariz. Zaradi papezove bolezni jn ilalijanski kralj odložil svoj* potovanjo v Pariz. Dor..ače in razne novice. Za „Solski Dom". — Upravnistvu doslo; meslo vslopriine k vesolici „Šol- skoga Doma" Ivan llribar v (iorici 2 K, Svoloslav Preiiirou I K in JuHip Kiilin 1 K; v žalosten spomin in iz ogor- lenja radi zaplembo članka v „Soö.i"' od 8. julija : ,.() neniškom gimnazi|ii v (jo- rici"', daruje za ,.Solski Dour' 10 K: ,.Sit nominis umbra"'. llvala! KkU'p solskrua let» v „Solskom Domu". Vceraj se jo sklenilo solsko leto učnih zavodov ,.Solskoga Doma" s slovosno sv. maso, katoro je ilaroval ob azislenci dveh oo. kapucinov Oast. gosp. Alojzij Kovačič, kaplan pri sv. Itrnaoiju in pomožni katehot na tiikajšnji višji gimnaziji. Mase so so udole...ili vsi ucenci ifi učonke z učiteljskim osobjem vred. Hilo je pri nji tudi vso polno drugega ljudstva. Pri ma$i so polo prav lopo uconke višjih razrodov. Orgljal pa j<> njih pevo- vodja preč. gosp. y.upnik K o k o š a r, ki se vodno jako trudi za lopo in dostojno eerkveno in posvrtno petje na „Šolskem Domir'. Hvala Bogu, da je njegov trud poplačan v resnici s prav lopim vspehom. kar je ilokazala vcerajsnja peta masa. Po sv. maši pola so jo zahvalna posom, kateri jo sledil blagoslov. Na koncu pa se je zapela tudi cesarska pesem. Po do- koncani božji službi vrnili so He ueenci in učenke v svojo razrode, kjer ho se jirn razdolila spricevala. Sklep solskc^a leta na obrtno- nadaljevnlnl soil ,,Solske#a Doma". — Dne 12. t. in. jo bil na omenjeni soli slovesni sklep V. solskega leta. j.'delezili so se ga poleg prodsodnika „Sol kega Doma", voditolja obrtno sole in dotičnih učiteljev, tudi dvorni svotnik in voditelj okrajnetfa ^lavarstva visokorodni «¦ K'rot Attorns, šolski svotnik r. K r i ž n i č, okr. ^olska nadzornika L$. Finžj?ar in Z u r in a n in 3e nokalori drugi. G. ro- sarski svötnik V o d o p i v e c je kot vo- ditelj te sole o njoj sporočal Iz lega spo- ročila posnomaino »ledode: Hedni poduk pričeljena ti šoli 17. septembra \lM)'2. in je trajal do 14-. junija l'.H)3. Poučevalo se je v vseh treh razredib po lJ ur na teden, torej jo hilo v celem letu W.\ učnih ur. Podučovali ho se po nacrtu občnili übrlno-nadaljovalnih šol ti le predmetje in sicer: slovonski jezik, obrtno Bpisje., računstvo, obrtno knji^ovod^tvo in prostoroeno, ^eometrično in strokovno riaanje. Solo jo, nadzoroval vladni svelnik vitez R. Karol Hesky enkrat pri risar- skem poukn, in šolski svetnik deželni nadzornik g. Stefan K r i ž n i č i krat pri pouku jezika in računstva. Učoncev bilo je vpiaanih začotku leta 128. Med letom se jib je preselilo in jih izoatalo 32. Po starosti bili so učenci od trinajst pa do dvajset in večletnih. Stanovalo jib je 41 v Gorici, 41 v Solkanu, 3 v Podgori, 2 v Pevmi, 5 v Št. Andrežu, 4 v Lokvici, 3 v Vrtojbi, t v Opatjemselu, 1 v Cerovem, 6 v Mirnu, 5 v Sovodnjah, 6 v St. Mar- tinu, 5 v Bukovici, 2 v Biljah, 1 v Batujah, 1 na Vojščini in 1 v Prvačini. Po obrtu ao bili učenci in sicer: 32 mizarjev, 20 zidarjev, 9 ključavničarjev, 4 kovači, 4 kolarji, 2 rezbarja, 2 mečarja, 4 sodarji, 6 trgovcev in po 1 klesar, strugar, slikar, čevljar, tiskar, urar, knjigovez, sedlar in yrtnar. Med temi je bilo If) pomočnikov in 76 obrtnih učencev. Kedna hoja v Solo je letos bila nekoliko bolja od drugib let. Stirje učenci niso nikdar zamudili Sole, in ti so: Devetak Alojzij kolar, Domenček lgnac rezbar, Lovec Franc zidar, kateri je hodil iz Bukovice in Lu- kežič Josip. Vedenje učencev je bilo v obče pohva no. Glede napredka bilo jo 17 učencevprav dobrih, 31 dobrih 29 zh- dostnih in f> nezadostnih. Obdarjenihje bilo 5 učencev s hranilno knjižico „Centraine posojilnice", v katerih so bili zneski od 5 do 8 K. Nekateri uöenci dobili so bone v znesku od 0 do 8 K. Ostali pa ho vdo- bili Hostila v vrednosti od :"> do 18 R. Ohdarovani so bili: Nannt Izidor, zidar iz St. Andreža; L.ecelj Alojzij. rnizar iz Solkana; Groser Gabrijol, mizar iz Solkana; Koinel Ivan, »iz Gorieo ; l)o- volak Alojzij, kolar iz Opatjesola; Lo- Ki.^a Kranc, kolar iz Mirna; Makuc I'eter, mizar iz Solkana; Gleäciö. .JožeJ, tnizar iz Vrtojbo; Komol Alojzij, mizar iz Solkana; Mozetic Peter, mizar iz Rukoviee ; Boltar Albert, mizar iz Solknna; Hožič Hafael, kljucavničar iz Idrijo; DomovAčok iRnac, mizar iz Broginja; Kavc:i(T: Ivan, rnizar iz Logatca; Mibel Jožol, rnizar iz Solkana; Vuk Miroslav, mizar iz Sovodenj ; Love«; Kranc, zidar iz Bukovico.: Koinel Avgust, mizar iz Solkana: Markovčič Jožef, klju cavničar iz St. Aniireža : (iotar Jožef, zidar iz Škrbine: Petejan Jožof, klju- čavničar iz Sovodonj ; Volarič Franc, zidar iz Kobarida; Lukožič Josip, zidar iz Bilj; Mermolja Alojzij, mizar iz Batuj; /orž Lonard, zidar iz škrbino. Ko so bili nčenci obdarovar:i( obrnil so jo gosji. voditolj do vsob licence? ter izprogovoril do njih nekoliko prav spod- huJljivih bosod. Povilarjal jo važnost ol)rtrio sole za rokodelce in ponebn>'i pn sc važno vlogo, kaloro igra risanje pri vs(;h rokodolxlvih Hokol je namreč, da ni skoro inogočo, da bi bil kdo dobor rokndoloc, ako no znn nir risati /. ri- sanjoMi si pridobi rokoilt-loo ^o lo pravi okus, in izdelki takoga rokodelca iz- glodajo voliko bolj ukusno, nogo pa oni, katero je izgotovil učonoc, ki no zna risati. Taki izdelki pa vdobe tudi mnogo voo odjernalcev. Polog toga pa so tudi rokodolski pomorniki voliko boljo placani. ako so so izobrazili in znajo risali. Zato pa, da so uoenoi naučo Ippo in dnbro risHti. je nonbhodno polrobno, da obi- skujojo poduk rodno. (i. voditolj pripo- poročal jo in'on»-em, naj bodo vodno po- ^iteni in marljivi. Posphno jp poštcnost prvi poL'OJ, ako hoče človek douio iz- hajati na svetu. tobten in marljiv ro- kodoloc, rokel jo g. voditolj. nase! bnde vodno zaslu/.ka. Tudi hvaleJnoMti je opp- minjal g voditelj učenco. Mvaležni naj bodo, rokfl je. ?sem onim. ki so se trudili. da so jim to Aolo preskrbeli. flvaložni naj bodo učiteljom in hvalozni naj bodo vsem onim. ki so ti Soli naklonjeni. Tndi visoki vladi morajo biti hvaležni. kajti tudi ona podpira to solo s izdatnim dnnoskom. N'ad vse hvaležni pa morajo biti nasemu presv. c-esarja. pod katere^a vlado se je obrtno Aolstvo, o katorem ni bilo poproj no sluha no iluha. tako ime- nitno razvilo. Pri ti priliki pozval jo gosp. voditelj vse navzoče, naj znkličejo v zna- rnenie hvale^.nosti in u ianosti prosv. cosarju trikratni ..živjo", kar so navzoči tudi navdu^eno stonli. loin ..zivjo*1 klicem je pa sledila cesarska pesem. katero so ucenci zapeli, in so jo vsi navzoči stoje poslusali. S tern je bila slovesnost kon- čana. in odprla se je razstava izdelkov raznib zavodov Solskena doma, o katon so se gospodje prav pohvalno izrekli, in o katori bodemo tudi ir.i v jedni pri- hodnjib stevilk puroč?*li. ^olNkft vosolica„S()lskt'ua Dnina". Bes prav lepa popoludneva so num pripravilo v soboto in nedeljo učenke vi.^jib razredov ljutlske solo „Solskona Doma", pripravljavnicoza izobraževališča in iz obrtnih t.'cajev. Napravilo so nam namroč na dvorišču „Solske^a Uoina" v soboto popoludne o priliki sklepa šol- skoga leta prelepo šolsko veselico, ki se je v nedeljo popoludne ponovila, in ki je bila najlepši dokaz o vsako letnem več- jom napredku. — Vspored veselice je obsegal petje, doklamacije in igro. Da je bilo petje prav lepo in ubrano, je za- sluga preč. g. župnika Kokošarja, ka- terega spretnost v tej stroki je že itak obce znana. Pele so se, kakor rečeno, prav lepo in ubrano, in sicer dvoglasno pesmi ,.V petji oglasimo" in ,.Vesela deklica" ; jednoglasno pesem „Če na po- ljane rosa pade'1 in troglasno „Venček narodnih pesmi", ki so bile vse vsprejete z burnim ploskanjem ter so se morale nekatere na zahtevanje poslu^alcev celo ponoviti. Tudi deklamovalke izvršile 80 svojo nalogo prav dobro. G.čna M e d- vešček Ljud., v bolgarski narodni noži s krasno čepico na glavi, prednaSala je prav dobro S. Gregorčičevo „Hajdukovo oporoko". Isto tako prav lepo in ljubko nam je prednašala g.čna Peršič Terezija deklamacijo „Jagodov cvet in solčni žarki". Lepo sta izvršili svoji nalogi g.čni K o- š ič Marija in Gej Amalija, prednašajo^ nam dvogovorno deklamacijo „Sirota", ki je navzočemu občinstvu segla do srca, posebno ko se sirota vleže nagrobsvoje matere. Tudi g.čna Škrt Štefanija bila je popolnoma kos svoji nalogi, ko nam je deklamovala pesem „Na veke ne bode§ trpin". Vsa cast gospodičnama učitelji- cama Dovganovi in Mercinovi, ki sta s svojim poučevanjem v deklama- cijah dosegle s svojimi uöenkami tako lep vspeh. Vse deklamacije so bile vspre- jete z burnim ploskanjem, in deklamo- valke. morale so so ponovno na zahtevo obcinstva prikazati na odru Najtežav- nejäa točka vsporeda bila je pa gotofo burka v enern dojanju ^Znkleta soba v gostilni „Pri zlati goski", in prepričani smo, da je stala jako mnogo truda, ko- likor g.črio ucitoljico Koräic, ki je celo predstavo vodila, in učenke v igranju podučevala. kakor tudi učenke same, da so se jo tako dobro naučile. Da pa ni bil ta trur tudi v.sern igraikam. — Kakor v Hoboto, tako tudi v nedeljo sta bili predstavi pray dobro obiskani" posebno v nodeljo je biio nav- zočih prav innogo odlirnib gospa in go«- p^dov. mod knterirr1 poslodnjimi smo vidoh tudi <¦ kr. dož ^olskoga nadzornika g. Matejčiča. c kr. ^olskoga svt-tnika g. Kriznic'a. c kr. okr. nadkorni?arja g. 1' s» I I o y a itL itd. — Tudi z grnotnim uspehnrn toh predsta' jo voüstvo „Sol- skega Dom»" jako zadovoljno. \a t*. kr. u«itolji>ru v (iorici so dostale lotos izpit zrolosti s slovenskim in nomskim učnirn jezikom te le kan- didatinj*»: Binter Silva. Boitjančič Irma. Bučar Marija. Cvahte Olga. Hmolak Ida. Jandl Frania iz odliko) Kljun Stpfiniia. Kovacič Alma z odlikoi Lapornik Ana. Lavrončič Ljudrnila, Lavreričič Terez'ja /. odliko ¦ Orehek Ljuboslava. Pavliček Berta z odlikoi Prinčič Ana, Samotorčan Helena. Strel Otilija. Suselj Katarina, de Toni Ana. Vardijan Amalija iz odlikoi Vodopivec Julija a odlikoi in Zei Ljud- mila. S slovenskim udnun jezikom : Bizjak Kster, Lxen Ljudmila. Perin Marija, Skert Josipina. Stare Marija. Sva^elj Ana, Šuster5;c Julija. Trampuš Lacija. Vrezec AureliJH. Zarnik Ana in Živec Franja. l)ve 68 1 4 22 Line...... 2 12 84 6 ii Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 170— do 190- Sandomingo „ 210'— „ 220 — „ Java ...... 210 — „ 220- „ Portorico . . „ 260' - „ 280 — „ Ceylon.....270— „ 280 - Slakdor.....„ 88— „ 89- Špeh......„ 176— „ 180- pHtrolij v sodu . . „ 33 — „ 34 — „ zaboju . „ 1075 „ 11 — Maslo surovo . . . ,, 168'— „ 172'— ,. kuhano . . „ 200— „ 210- Otrobi debele . . „ 1040 „ .12— drobne . . „ 10'— „ 11 — Turšica stara . . . „ 15 bO „ 181— Ovos......„ 14-50 „ 17 — M o k a ogerska: it. 0 K 27 40 St. 1 K 27 — St. 2 K 2620 „ 3 ., ^5 40. ,. 4 „ 2460. „ 5 „ 2380 St. 6 K 23—. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodnja slroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOUIC'A Via Giardino 8 nrinnrsis'« pristna bela in brna vina j iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- f matinakih in istsrskih Y I - noaradow. Dostavlja :ia dorn in razpoäilja po žclez- •lici na vat' kraje avalro-fgerske monarhije ˇ Bodili od 6(i litrov naprej. Na zalilrvo poiilj» tudi uzorcc. Cene interne. Rosirežba po&tena. Drazbeni oklic. i Podpisiino zii|>anst\ooil*<»li. posebno čč. dnhovSčini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo svež<» pomladansko blago, last ni \zue\ek gotoznh oblek in povrhtih sukenj. Cene f>raz> solidne! Jos. Muiiili krčmar na Kornju usoja se uljudno naznaniti, da prevzamu s /. avgustom krcnio Štefana Kofola naTržaški cesti 19. ki je prikrojena tudi s hlevi za živino. — Priporočasc vže naprej siavnemu občinstvu v mestu in na deželi. — Po- strežba točna, cene zmerne. Krojaška mojstra Čufer ra/tiovr.slnih \ klohiikov I Iajv(M*ja Irtrovina / /olo/joni Konjedie & Zajoc Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za cas stavbe priporoOa V86 stavbne potrebščine. knkor: cemont, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žolezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zaloj^i orodje za vsa rokodelstva iz n:olj slov»*oib tovarn. Opozarja na svojo bojjuto izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦¦¦m Edina zaloga 1 i I I stavbenih nositeljev I1.....¦¦.....^ Pocinkana äica aa vinograde po jako ani&anih cvtiah! P o z o r ! KlIO kroiio lingrade L/ :ava vsakoinu, kdor doka?.<< H potrdili nujine nove «merikanske blagajne, da jo kupil pri rmju za KK) kron blrtu'a. ProSiva zahtovati listko: " Pozor! Eno krono nagrade! ' Poaor! Eno krono nagrade! Fo vsestraniHlit'in prrvdnrkii in pronkusuji sr bode vMiikdo prepričal. dsi so kupiije pri Ivrdki ; J. Zornik, Gorica ; ~ <;l> 11. in i |in'ii|Mi|i|iic /,i incslu |it oi, 'A, uri I'dj). /a tlf/i'lo. Ako |i;idt' n;i l;i ilin\;i pra/.iiik i/.idr il;m |*¦"*\i«>I» '">. zvt'iVr. Slam- |io posti prt'jriiiuii ;tli v (iorici n;i ilom pnsiljan ci'lolt'tno S 's, pollHno J l\ m (Vlrtlt'liio "2 K. I'rodajasc v («oriri v t<>- )i;ik.'ii'ii;in S c h \v ;i r /. v Solskili ulirali. .1 •• I I c r s i I / v Niinskih ulirali in Le- b ;i ii na Wnliji'vi'in tckališ^ii p<> 8 vin. GORICA (\immtiio izthiujf.) I redništvo in upravui»tvo se nahajata v «,\ ;i r o il n i tiskarni», ulira V**lturifii h. •$!. 9. Dopiae ji- na»loviti na ureduiätvo, 'ifrlaüt' in iiarotümno pa na upravmAtvo >(Joricf«. Oplasi &f račumjo po petit- vrstali :ii siccr ako ge tiskajo 1-krat po 1"2 vim., 2 krat po 10 viii., H-krat pu 8 Tin. Ako m»* vetJkrat tiakajo, raču nijo »c po pogudbi. Izdajalplj iti oiJ^ovorni uirdnik Josip Marušif. <*. Tiska „Narodna tiskarna" i.odgov. J. Alaru-iie). Srbija pod Karagjorgjevičem. Dospdanjp i/jMvc! novpga srhskegu kialjH dokn/.ujpjo, ilit i)i o.stalo brcz po- slrdic njpjjovo dolgoletno hivanje v svo- hodni Svici. On hoOe namrpc dokazati, da je. v re ici prrsmjon dpmokiv'skih narpl in rtn nece v svoji domovini ni- kakor svojpvoljn¦> paspvali, kakor Kak orjf • 1H k i aulokral. I'ospbno dopada srhskrimi narodu In. da hodi okolo brrz vsakp vojaskp slra/p tcr odstranjujp vhi ovirp, vslpd katfrili hi rip m vedno in povsod o/.irati na /.pIjp in zahlevp svojpga naroda, kaknr tudi da horc poxvptiti vse svojp nmči v to. da lii p<> mo^ornosti svoj narod osrpčil. O tern tic dvorni danes ntkdo vec, ila hi hil novi srbskt kralj najsrpčnpjsi, ako hi jedenkrat /a zmirnni prpstali v Srhiji slrankarski pr**j»irj, kat**ri so ji pri/adjali h' toliko zla. I'rppru'an j»1 namreč, da jp bila najvpi-ja napaka Obre- nnvhcv ta, da so vpdno i/.ikjravali j<»dno stranko proti dniiri in da so. nt'orirajp s«' im ljudsko misljpnj'v izvhjaü svojf» ahsulutistiriK» namPn*' t»*r s torn p»"Mv7.ro- (il1, da jo yladala v državi vedno nckaka razburjenost. H«'s jc sic(»r, da s<» nino s prihodom novp^a kraija v Srl.ijo ljudjp kar c-pz hoč prpdru>;ačili, in hi!o bi tuJi smpAno trditi. da i/)?inpjo kar c'pz nor vsa "tran- karska strpmljpnja, tor da postanp Srhija hkrttln popolnoma urpjpna ustavna dr- ^.ava. kajti tak prpvrat jp kar na jpd«»nkrat (Hipolnoma iipmojjn^. Ali mnotfo in jako iiiik^'o j»> /.«» to sams) na «phi. da jp Ka- rnurjorm«'vii voljan voditi srl^ki narod pit (tiicin polu, ki [H'ljp k boljši hodoc- nosti in da hoi'p popolnoma opustih ona pota. po katprih hi kmaiu <>hrptiovici do pro[iada privedli srski narod. * ¦ Tp dni si jp o^lpdal kralj PpIpt oiip jpiV, nahajajorp hp v hpli^rajski inlnjavi, v katprih so morali /aradi namisljene zarotp toliko pretrppli prvaki radikalnp slrankp, Tanšanovii , Gjuri» in druifi. V jedni «p,lici hil jp poznani Krezovic, ki jp hil tutli zaprt zaradi nami^ljpnp^'a alpntata na kraija Milana. Ta padpl jp pred novim kraljem na kolena, ter t^a i urosil za porniloäconjp. Na prcdloy sp- danjp^a (»ravoHodnPKa ministra Živkovica, t ki jp moral zaradi z^oruj omenjciH^a naiiiišljpnpga atyntala na kraija Milana Uitli voc cawa tičati v jeöi, jp kralj i'etpr 1., Krozovica v rcsniti tudi pomilostil. Ko jp hil Krezovic porniloSOen, pov<,«ial je .ŠP I»', kako jc; priSel do Ip^a, da mo Km kot pričo zaslisali v znarn namisljeni zarotni zatJpvi in to, kar jp on pripov«^- dnval, prikazujp Ohrenovii t* v strašni luri kakor tudi v.--p out', ki so jim pomayali ' pri insci'iiiranju spii/.ai ijskih komedij, ¦ katprih ni manjkalo v Srhiji pod vlado ()brpnovii cv. , V Srhiji jp zdaj vsc jako radovedno I na i/.ul novih volitcv v skup.ščino, ki sp | hodo vrsih' prvp tlni mespea ^pplcmhra. (Jlavni poviid k ra/.[»u-tu spdnnjp skup- s(':inc jp dalo ne^o^lasjp v linancijalnih vpra^aniih Avakumnvi »«v kahinpt jp pa porok tfiiiii. da sp hodo pnhodnjp volitvp na podlHL'i na rx»vf> uvpljavljpnp ustavp <>d Ida lS^'S, in pa na podla^i zakonov. I katcrp ta ustava obsp^ja. izvrših» po- • polnorna svobodno. Tp volitve tnuio I pokazah*. kako ntoji* stvari jjledf onih I stinh pptin radikalnih volilcov, ki hi imeli I dati prihodnji skupsc'-ini in prihodnji vlatii j pravo licp. - MpiI tpm ko sp pripravljajo strankc na prihodnje vnlitvp, sp tradi vlaila, da i/.trpbi iz obrlnskih uratlov vse j onp uradnikp, ki so hilt v mil) nastavljeni pod npsrpčno prpjšnjo vlado in ki so znali pri radnjih rolitvah. ki so hilp vse kaj druzPj^a npgo pa izraz prostp ljudskp voljp. tako nastopati, d.-i ni bil izvoljen v skup^čino skoro nohptl*%n opozicijonalpc. I Kralj I'ptpr I. dolul jp, ko jp prpvipl vlado od vsph stranij vpč ali manj pri- srrnp ra^titkp Lp Annlpžka sp Ap ni o^-la- sila. krr jp bajp sp vpdno jako onorčpna nad uinoroni k r a I; a Ah'ksandra in njp^ovp ! sopnijjp Dra^'p. Ali na to ni niti misliti. ' da hi hotpl novi krali priti v navskrižjp z javnim mnenjem na srhskem tpr da hi zaradi Anu'lpzkp hotel nastopiti proti onirn, ki so izvršili uinor nad hivšim kraljpni in njp^ovo sopro^o. Novi kralj ima spdaj v^o drupo naloijo, nP},To pa ^'Ipdati na to, kaj Anjjležka želi Njp^ova prva naloga jp, pač jjledati na to, da se v Srhiji vredp linaneijalne zadeve, ki so bile popolnoma zavožene. Sicer pa tudi v tern potfledu ni v Srhiji ravno tako ulabo, kakor so nckateri zatrjpvali. I.e npkoliko resne voljp in npkaj sposobnih rok jp trcha, in ludi v tpm poylfdu obr- tiilo hp hodp v Srhiji kmulu na boljp. Kps jp tudi, da hp zbirajo nad Bal- kanorn črrii oblaki. tf»r da ni izkljufpno, da np nwstanp tarn kaka huda np.vihta, ki hi jako zavirala Srbijo pri lečpnju ran, katprp jp zadobila pod vladanjem zadnjih Ohrcnovics'v; ali K'lavna stvar j? zdaj, da ji »tr>je na krmilu pravi in trezni možjp, in potpm sp Srhija nima hati, da ji prpj ali hIpj ne zaf?ije bolja bodočnost. Se nrksij o Ijsiiiii Jelanni. ('.-¦ \\ Mii;i.-li.v. (Kail.' Tista adrp?a je kazala nadalje, kako '¦ta HrvHNka in Slavonija v svojih kori- Htih prikrajSani, pa Tendar ne tako, da hi jih bilo to pripravilo ob zve^tobo do nkupnepa cpsarstva F^ovsod se jp izjav- Ijaio sočutjP. in o^orčenje proti OK'rskemu ministprstvu po«talo jp zdaj Se huje. lz hrvaNkp pokrajine jp odmp?al klic naj- britkpjAp ?.alo«ti Vsled tega ni moj?el ban pokorpn hiti kraljevema razglai'u. kajti prppričan je bil on. da pa bodp opravi- t • i I a prihodno«t. UoSedSi v Zagreb, kjer *p jp njpgova vrnitev praznorala z naj- vptjim navdaspnjpm. je podvojil svojo marljivo«t in pn^arn. da je deželne za- iIpvp spravi! r red in da si je zaslužil s čuječim in skrbnim vzdrževanjem na- rodno«ti «voje domovin* bolj in boTj" njeno ljubezen in zaupanje. On je delal noč in dan. Njegov velik duh in njegovo veliko sree t;a jp pri tern dela za milo do- movino podpiralo Nič ni moijlo oslabiti njepovpjja pojjuma ter menjati njegove sklepe. niti kraljevi razzias, niti sovražni i inu npin^ki in madjarski časniki, katpri so metali nanj žveplo in ogenj. Niti z masčevanjem župajoči govorniki držav- nPRK zhora v PeAti jja niso omajali na svojpm staliscu. Kmaln po nje?ovi vrnitvi iz lnomosta je prepotoval Slavonijo, ter je bil tudi tukaj. kamor je prišel, sprejet z neizmernim vpseljem. Koj povrnitrije hitpl na Dunaj. da bi sp tarn porarnal z OK'rskim ministerskim predsednikom Bathyanijem. Do poravnave radi nevspre- jemljivih zahtev ali popojev od strani oholih Madjarov ni moglo nikakor priti, ker je Jelačic odločno zahteval. da naj imati Avstrija in Otfrska skupno finančno in vejasko ministprslvo, ikakor jp to poz- nejeveievala nagodba od 1.1867.), a Ograka je hotpla imeti ohoje ločeno, ker je rnis- lila žp tedaj lp na personalno unijo z Avstrijo. Vendar pa je bila njegova pot na Dunaj zelo koristna hrvatskirn zadevam Via na badensk'*m kolodvoru, dve uri od stolnpga mesta, ga je čakala velika množica. nKje je Jnlačic ?-, se je glasilo od VHPh strain ; in ko je skočil 8 kli> om: ^Tukaj je onu iz voza, in je po- dajal svojim ljubim Dunajcanom roko, ga je pozdraril gromeči, dolgi rrisk. Skoz ves čas njegovPKa bivanja v stolnici je bilo njegovo bivališče v alici Karnth- nerstra.sse. oblegano od ljudskih ranožic, katere ^o mu skazovale svojo naklonje- nost kedarkoli se je le prikazal. Generali in vsi ča>tniki posadke in razne deputa- cije Tseb stano? so se podvizale, da 90 razodevale banu svoje počešnje, in na večer 29. julija so mu napravili sijajno podoknico in bakljado. N>ka nasprotna demonstracija ogrske stranke se je pa ponesrečila ob zdravem razun dnnajskega prebivalstva in ob pogumu narodne straie. lz svojega stanovanja jp držal Jelačic te- daj kratek govor. za katerim so odme- vali neštevilni „Vivat!" ,.Hoeh!u in „Ži- viol--k]ici. ki ga je končal z besedami: „Moja zadeva. je zadeva časti itd.a Ko se je rrnil z Dunaja. se je ban prepričal, da razpora z oholimi Madjari ni mogoče več poravnati mirnim potom, zatorej se je pripravljal na vojsko kar je najhitreje mogel. Prepotoval je vso vojno krajino. ki je prisegala, da hoče žrtvovati zanj in za občni blagor kri in življenje. Vkljub tema. da sta bila dva bataljona slehernegagraničarskega polka*) že v Italiji. je poatavi! vsaki polk za pri- hodnjo vojsko še po d?a bataljona, in na sploh še 4-— f>000 prostovoljcev Črne vojske izvsacega polkovnega okraja. ^Z l^ogom in bodite janaki \u so klieali zdaj le šibki starčki, žene in otroci, kajti vse, kar je mo^lo nositi orožje, je bilo pokorno klica ljubljenega bana. ,.Naše žene in decau, so klieali odhajajoči. ^naj med *) Vsa vojaška krajina ji» štela do leta 1848. 18 grani^arskih polkov, oil kat«»rih sta ]>a tula dva sz»»klt>rska ali mad.jarska — ob enit'ljski int'ji --. ki sta pa oba potpgiiiia tfdaj z Madjari; /atu sta bila po vojski uiistranjena: od ostalih 16 polkov jp pa ostalo vsc inostvo zvesto Jt'la- «>iču in svojeinu kralju. X vojno dala jo granica lOO.lWO nioi. " Pis. 1-ISTKK. j Vojni dototti 1.1848. v Trstn in v Istri. - (Spisal Al. Miliat'lj.'v.) (Djilj.'.1) ! Srpdi aprila 1S4H. je prisppl kapitan redne ladje pi. KudrialTsky v Pulj; in bil jp to že akrajni čas, kajti tamošnje vojne ladje so se že napravljale odpluli proti ! Udu ali Uenetkam ali pa proli Jakinu j (Ankoni) in morda bi bile to tudi storile, ' a^o hi ne bil major gros Lichtenberg, poveljnik nažega bramhovakega batalijona, ' ^°ga še pravočasno opazil in potem po- , gumno nastopil. On je dal hkratu prijeti vse sumljive in nezanesljive pomorščake, postavil je na vsako ladjo po en oddelek pešcev-brambovcev ter je tako ostanek brodovja reäil pred odpadom. — KudrialTski je takoj napravil red; vse častnike in moštvo italijanskega rniš- Ijenja je poslal z naprej jim plačano ! mezdo za 8 mesece in s klir.em: „11 dia- volo vi benedica", („Vrag naj. vas bla- Koslovi!") na jadrnicah v Benetko, ter jih je nadomeHtil z novim moštvom slo- i je Se nedostajalo, mu jih je dal \z bramb. ' batalijona major grol Lichtenberg na raz- polago, ki so se kot zvesti Slovani-llrvatje I tudi povaod in vselej odlikovali! — Tako se je na nenavaden način dogodilo, da so naši vojaki tudi na vojnih ladjah službo opravljali. — ! Neutrudoma se je doseglo, da je j bila eskadra v malo tednih v toliko obo- ' rožena, da je mogla že v sredi rnaja kri- žariti ob beneškem obrežju. Med tern so pa tudi lahonski ščavald vneto širili ! protiavstrijsko mišljenje in so že mislili, da je prišel Oas za dejstvovati, da pre- ženejo njim lako nadležne obhodne straže in male posadke, da bi se Sardinct mirno ih nemoteni izkrcali. Toda večjidel so se poakusi uslajp v hipu, ko bi bilo treba dejstvovati, po- . nesrečili in „sližili" v smešno demon- ! stracijo, pri kateri so kolovodje, ki so bahato rdeče-bele-zelene trobojnice raz- vijali, navadno ostali na cedilu, ali pa so na občo veselost korakali v zapor. Obširnejši nemiri ao žagali postati kompanija (22. polka) pod stotnikom Knopp-om pi. Kirchwaldom. Toda ta iz- vrstni časnik, ki je bil zelo prebrisan in pogumen, je umel s komaj 150 možmi vse prebivalstvo tega tedaj 10.0' * duš broječega mesta v struhu držati; poleg tega je Še mnogo ladjic zaplenil, na ka- tere so bila vkreana živila, namenjena za Benetko. Malo dni potem, 12. maja, je zah- tevalo nažčuvano lahonsko prebivalstvo v Malern Loäinju, da naj tarn stoječa 6. kompanija deželnih brambovcev takoj zapusti kraj, ter je celo žugala s silo, dokler ni stotnik Hudlivanek (Čeh) naj- veče kričače dal prijeti in prepeljati na bližnje äkolje. Hkratu je on razglasil za ves otok nagli sod ter je še naravnost pristavil, da bode v slučaju vpora zažgal vae v luki stoječe ladije. Pokazani pogum je irnel dober vspeh; nobeden 3e ni upal več ganiti, pač pa je kmečko hrvatsko prebivalstvo lahonskim ščuvalcem in pun- tarjem pokazalo s palicami pot iz me- steca ter ni hotelo o „Italia unita" ničesar Tisti čas je bil Trst dragačnega avstrijskega miäljenja, nego je zdaj, — kar so pa žalibog tudi razni c. kr. namestniki veliko zakrivili, — ter je podal prav lep izgled neprelomljive zve- stobe. Todi todaj je bila neka mala ita- lijanska stranka, toda povsod je zudpla na odpor, pri bogatih trgovcih, pa tudi pri delavcih in pri sicer lehko podkupijivih okoličanih. Večkrat je skušal kak ljudski govornik spustiti svoj govor za zjedinjenje Italije in za „konätitaeijo" ali nstavo, in ga je navadno krepka pest tega ali onega težaka potlačila k tlem, rekoč: — „Che misera e la tua costituzione" t. j. dvoumnem pomenu: „Kako revna je tvoja telesna postava!" Trst je imel sicer eno pos«*'1 okrog f).000 mož. Med med temi so \ ,adi naši granadirji v batalijonu polkovni,i„ Koch-a pi. Pleisvvehr, vender jih ni bilo treba, da bi mirili ali strahovali prebivalstvo, ker bilo je tedaj, kakor sem omenil, zvesto in zanesljivo, kar pa žal v današnji döbi več ui, kakor pričajo razni AvUrijo kmetje so niso ustrašili tudi loh, in priSlo je do spopada, pri kutermn jo bilo vef: kniHlov ubilih in nevarno ranjenili. 0 takih spopailib prihajajo sporocila iz raznib dru^'ib krajev varaždinskega okrožja. Srbsko-hrvuškn sloga. Začela se jo akeija za zedinjenje srbskib in hrvaskih slrank. r.slanovili so hoče narodni »vet, v katerem bodo za- stopane VHO stranke. Rojstvl (inn kralja Petra I. V nedeljo so praznovuli v Srbiji rojstni dan kralja Petra 1. Obhajale so so po vseb cerkvah slovesno slu^be božje. Po slovesni službi božji v belgryjski ka- tedrali, katere sp je udHežil kralj, vsi minislri let- predstojniki vse civilnih in vojaških oblastnij, bil je v novem ko- naku volik vspppj«jm. Haiijanski kralj nn pojd« zdaj v Parl?. Zaradi apeževe bolezni je italijanski kralj odlol.-i svoj< • olovanje v Pariz. D< iace in razne novice. Za „Sulslii Doni". — Upravnislvu doslo: mesto vstopnine k veselici „Šol- «kegu Doma*1 Ivan llribar v Gorici 2 K, Svelnslav Premrou 1 K in Josip Kulin ' K ; v zalosten spomin in i/. ogor- eenja radi z.-iplcinUo clanka v ,.Sori' oil 8. julija „() nemskem gimnazijii v (id- rici'1, daruje za ,.Šolski Uoiii" 10 K: „Sit nominis umbra". llvala' SUIcp šolskc^a lota v „ftolskcm Domu". Veeraj se je sklemlo Aolsko l»itt» utrriili zavodov „Solskega Ikiiiih" s alovesno mv. miho, katero j<1 daroval ob azistem i dveh oo. kapucinov tast. gosp. Alojzij Kovačič, kaplan pri sv. Ignariju in pomozni katehet na tukajsnji visji gimna/iji. Mas»4 so se udHe/ili vsi luenn in učenke i unteljskim osobjrm vred i Bilo je pn iiji tudi vse polin.) drugega | ljudslva. Pri inasi so pele prav lepo učenke visjih razredov. Orgljal pa j»' rijih pevo vodja preč. gosp. zupnik K o k o s a r, ki so vcdno jako trudi za lepo in do^lojno cerkveno in posvetno petje na „Solskem Doinu'. llvala Bogu. da je njegov trud poplacnn v resnici s prav lepnn vspehorn, kar je dokazala včerajsnja peta masa. Po sv. masi pcla se je /abvnlna p^at'in. kateri je »ledil hlagosluv. Na koncu pa He je zapela tudi cesarska pesem. Po do- koncani božji Hlužbi vrnili so 9e ucenci in učenke v svoje razrede, kjor so se jim razdelila sprirevala. Skl**p Aolskt'fja U'ta lift obrtno- nftdaljcN alul soil .,^olskct;a Homa". — Dne 12. t. in. je bil na omtMiieni Soli slovesni sklep 9. Solskptfa leta. I'dolezili so se «a polPK predsednika „šolske^a Horna1', voditelja obrtne sole in dotičnih ut-iteljev, tudi dvorni svrtnik in voditelj (dirajnega ^'lavarstva visokorodni x. ^roi A t t e m H. solski svrtnik k' K r i ž n i c, okr. solska nadzornika L%. V i n I k' a r in Zur m a n in se nekateri dru^i. G. re- sarski svctnik V o d o p i v e c je kot vo- ditelj te sole o njej sporočal. Iz tejia spo- ročila poanemarno sledeče: Hedni poduk priceljena ti soli 17. septeinbra l-H»2. in je trajal do 14. junija 1(.K)3. Poucevalo se je v vseh treh razrodib po y ur na teden, torej jo bilo v relein letu {.>6:i učnih ur. PoiluOevali so se po nacrtu ol)6nili obrtno-nadaljevalnih šol ti le predmetje in sicer: slovenski jezik. obrtno apisjo, računstvo, obrtno knji^ovodstvo in prostorocno, ^eometrično in strokovno nsanje. Solo je nadzorovnl vladni avelnik vitez j,'. Karol Hesky enkrat pri risar- skern pouku, in šolski svctnik dpželni nadzornik %. Stefan K r i ž n i č 4 krat pri pouku jezika in racunstva. Učencev bilo je vpisanih začetku leta 128. Med letom se jib je preselilo in jih izostalo 32. E'o starosti bili so učenci od trinajst pa do dvajset in večletnih. Stanovalo jih je 41 v Gorici, 41 v Solkanu, 3 v Podf, klju- čavničar iz Sovodenj ; Volarič Frano, zidar iz Kobarida; Lukežič Josip, zidar iz Bilj: Mermolja Alojzij, mizar iz IJatuj; Zorž Lenard, zidar iz Škrbine. Ko ho bili ucen'i ol)darr»vani, obrnil He je gosp. voditelj do vseb ueencev ter i/.pregovoril do njih nekoliko prav spod- budljivih besed. 1'ovdnrjal je važnost obrtne Aole za rokodelce in posebnr. pa še vafcno vlojjo. katpro igra risanje pri vseh rokodehtvili Hekel jp narnree, da ni skorc» mo^'ore, dn bi bil kdo dober rokoilch'c. ak(j ne zua nic risati Z ri- sanjem si pridobi rok(jil'*lec Sp le pravi oktH, in izdelki tak»'K'a rokodelca iz gledajo veliko bolj ukimno, ne^o pa oni, katere je iztfu''>vil učenec, ki ne zna n-ati Taki izflelki pa vdobe tudi innoüu vet'- odjemalcpv. Poleg tega pa ho todi rokodelski pomot'niki veliko bolj»* plat'-ani. «ko ho se iznbra/.ili in znajo ri-ati Zalo |ia. da ue urpnci nau^e lepo in dobro risati, je neolmodno pelrebn^, da obi- ukujejo poduk redno. (i vo pre-krbeli llvalefcni naj bodo u^iteljem in hvaležni naj t>odo v«pm onim, ki **o ti soli naklonjpni. Tndi visoki vladi morajo biti hvaležoi. kajti tudi ona podpira to solo s izdatnim doneskorn. Nad vsp hvale?ni pa morajo biti naspmu presv. i-esarja. pod katerPfjH vlado se jp obrtno šolstvo. o katerpm ni bilo poprej ne sluha ne duba. tako ime- nitno razvilo. Pri ti priliki pozval jp jiosp. voditelj vsp nHvzoč>. naj /.nklicejo v zna- mpnjp hvalp;.nosti in u lanosti presv. cesarju trikratni ..živjo", kar so navzoci tudi navduspno storili. Tern „živjo" klicpm je pa sledila cesarska pesem. katero so ucenci zapeli, in so jo vsi navzoči ?loje poslusaii. S tern jo bila slovesnost kon- čana. in odprla se je razstava izdelkov raznih zavodov Solskepa doma. o katpri so se gospodjp prav pohvalno izrekli, in o kateri bodemo tudi n:i v jedni pri- hodnjib stevilk poročali. Solska v«'solifa,,Solsk*4mi Doma". Hes prav lepa popoludneva so n.im pripravile v soboto in nedpljo učenke vi^jib razredov Ijudskp sole ..SolskPii« Doma". pripravljavniceza i/.obraževalisča in iz obrtnih tecajpv. Napravile so nam namreč na dvorisču „Šolske^a Doma" v soboto popoludne o priliki sklepa šol- skega leta prelepo šolsko veselico, ki se je v nedeljo popoludne ponovila, in ki je bila najlepši dokaz o vHako letnem vee jem napredku. — Vspored veselice je obae^al petje, deklamacije in igro. Da je bilo petjp prav lepo in ubrano, je za- sluga preč. g. župnika Kokošarja, ka- terega spretnost v tej stroki je že itak obče znana. Pele so se, kakor rečeno, prav lepo in nbrano, in sicer dvoulasno peami ,.V petji oglasimo*' in „Vesela deklica" ; jednoglasno pesem ,.Če na po- ljane rosa pade" in troglasno ..Venček narodnih pesmi", ki so bile vse vsprejete z burnim ploskanjem ter so se morale nekatere na zahtevanje poalnSalcev celo ponoviti. Tudi deklamovalke izvräile so svojo nalogo prav dobro. G.čna Med- veaček Ljud., v bolgarski narodni noši s krasno čepico na glavi, prednaäala je prav dobro S. Gregorčičevo ,.Hajdukovo oporoko". Isto tako prav lepo in ljubko nam je prednašala g.čna Peršič Terezija deklamacijo „Jagodov cvet in solčni žarkia. Lepo sta izvržili svoji nalogi g.čni K o- aič Marija in Cej Amalija, prednašajoč nam dvogovorno deklamacijo „Sirota", ki je navzočemu občinstvu aegla do erca, posebno ko se sirota vleže na grob svoje matere. Tudi g.čna Škrt Štefanija bila je popolnoma kos svoji nalogi, ko nam je deklamovala pesem „Na veke ne bodes trpin". Vsa cast gospodičnama učitelji- cama Dovganovi in Mercinovi, lep vspeb. Vne deklamacije so bile vspro- jete z burnim ploskanjem, in deklamo- valke morale ho se ponovno na zahtevo občinstva prikazati na odru. Najtežav- nejsa točka vnporeda bila jo pa gotovo burka v enern dejanju „Znkleta soba v gostilni „Pri zlati goski", in prepričani siiio, da je stala jako mnogo truda, ko- likor g.čno lu'iteljico K ors i č, ki je celo predstavo vodila, in uč-enke v igranju podučevala. kakor tudi urenke same, da so HP jo tako dobro naučile. Da pa ni bil ta trud zastonj, dokazala je burna pobvala, katero so v obilni meri žele pri obc'instvu igralke. Kako pa tudi ne? Saj so bile vse na svojern mestu in vse od- igrale so svoje uloge tako točno, da jim ni bilo niOesar prigovarjati. izvrstno jc predstavljala g.čna Ab ram Avrelija iiisno Kati. is'.o tako izborno je nasto- pala kot gostilničarka Donda g.cna San- c i n Avrelija. kateri jp tekel jezik kot mlinako kolo. G.čni Abram Lavoslava in S t r e 1 Ana bili sta kot učiteljiti, na- hajajof'i sp na potu do prve .službe, po- polnoma na svojem me.stu, in nič manj na svojern rnestu nista bili g čna H avel Karolina kot sanjava pi.sateljua in pa gYina Novak Marija kot zasebnica. ki je botpla nernotena biti v gostilni. k er je morala drayo plačevati svojf «tanctvanje. Z jedno beseilo: lgra sponesla se je iz- vrstno, kar dela ča«t g.cni učiteljici Kor- s i č e v i kot resi/.erki. kakor tudi vspm ik'ralkain — Kakor v soboto, tako tudi v nedeljo sta bili prpdstavi prav dobro obiskanr. fosebno v n»-deljo je bilo nav- zoc'ih prav mnogo odli<-nih gospa in ^oh- podov. rued katprimi poslednjirni smo videli tudi c kr. dež. žolskpga nadzornika g. M a t e j c" i Č a, c kr ^olske^H sv-tnika R. Križniča. c kr. okr. nadkomisarja g Poll e y a itd. itd. -- Tudi z gmotnim uspehorn tph preJstav je vodstvo „Šol- ske^'a Doma"* jako zadovoljno. Xa c. kr. uritclji tudi ni Ae gosp. Bajc doslu/il M) let in jp sploh äe jako Oil na dubu in telesu. I'oleg tp^a pa je bil gosp. Bajc tudi jako ztnožen in neizrečeno priden uradnik, o čemer so prepričani sploh vsi. Tudi pri- Ijubljen je bil pri vseh. ki so ga poznali, brez razlike narodnosti. ker se gosp. Bajc sploh nikdar ni vtikal v narodnostne prepire. To upokojenjeje razburilo urad- niske kroge (inančne stroke tern bolj, ker nosi na sebi znake prestojnižke saino- volje. pred katero np bi bili po tern takpm tadi najpridnejsi in najsposobnej^i Qradniki nikdar varni. živeč na tak nacin v vednem strahu. da ne najdpjo zjutraj, ko pridejo v urad, na svoji mizi „plave pole**, o kateri se jim po noči še sanjalo ni. Znacilno pa je to vpokojenje tudi zaradi tega. ker se je izvršilo samo zato. da se je napravilo mesto protežirancu, o katerem se govori, da bode že v naj- krajšem času irnenovan. dočim se iz- vršujejo imenovanja v finančni stroki v področju tržaške finančne direkcije tako počasi. da je treba sem ter tje celih deset mesecev in celö celo leto cakati, predno se popolni prazno mesto kakega računskpga azistenta ali pa davčnega prist&va. ko čakajo na taka mesta pre- večkrat revni praktikantje, ki ne morejo s svojim adjutumom ne živeti ne umreti. Da ne slone take razmere na zdravi in pravični podlagi, priznati nam bode moral vsakdo. kakor tudi nam mora vsakdo priznati, da je skrajni čas, da se take nezdrave razmere odgtranijo. Prvi pogkug elektrione razsvet- ljave v Gorici je bil v soboto po polu- noči. Poskus obnesel se je na nekaterih krajih prav dobro. Posebno blizu gle- dišča in na Travniku, ki je bil razsvetljen kakor ob solčnih žarkih. Na raznih mestih pa elektrika ni funkcijonirala. To so ne- dostalki, ki se kmalu odstranijo. Ko bodo odstranjeni, se poskus ponovi, in potem začne se kolaudiranje, ki bode trajalo nekaj dni. Na podlagi kolaudicijskih za- pisnikov se še le zaprosi za dovoljenje, da se sme električna razsvetljava redno rabiti. Ako ne bode utemeljenih ugovorov proti instalacijskim napravam, potem bo izdala pristojna oblast tako dovoljenje koj. Napacl ua dež. sol. nadzornika. — YTJ,.Piccolir' citi'.mo, daje nekdo te dni v Spljetu napadel dež. šol. nadzornika g. Zavadlava, ko se je sprebajal na morskera obrežju s tamošnjim gimnazijskim ravna- teljem. Napadalec je g. Zavadlava udaril, potem pa zbežal. Zrel08tni izpitl. — Na tržaski državni gimnaziji je maturiralo 2f> javnih učencev in t privatistinja. Z odliko so položili izpit dva maturanta in pri- vatistinja: 1 kandidat je reprobiran na eno leto, trije morajo po počitnicah po- noviti izpit v enem predmetu, in 19 abi- turijentov je spoznanih zrelimi z obi- skovanjpm visoke sole. Na državni realki je 12 abiturjentov položilo zrelostni izpit 8 povoljnim vspehom, ätirje morajo po počitnicah po- noviti izpit v enem predmeta in eden je bil reprobiran na eno leto. Se živo položili v krsto. — V Altoni prenesli so v mrtvaško kapelo 14 letno deklico Warucks, misleč, da je umrla. Čez nekaj časa pa je začul čuvaj neko vpitje v kapeli. Ko je prehitel v kapelo, videl je deklico, ki se je vzdignila iz odprte krste. Prihiteli so äe drugi ljudje, da bi deklici, ki je bila Že živa, pomagali, ali za dve uri bila je deklica zopet mrtva. Umrla jp najbrže iz straha. Povoduji. — V Šleziji so bile te dni velikanski nalivi. Vsled tega je mnogo rek izstopilo. Posebno je reka Biela na- ,L &Layila_mn.ojrQ_äkßde.. Äazdrla.Je_jnncLgo tem Čuvajo mejo proti Turkom!" Hrvataka in Slavonija sta si naložili ogromna bre- mena z naklado velikih davkov in pro- stovoljnimi darovi; toda tudi v tem ni ho- tela vrla vojaSka krajina zaostati, ampak je položila izdatne darove v iitu in v drugih živilih na oltar domovine; tako sta danovale samo dve, to je kriievaška in jurjevaSka krajina nau 12.000 vagonov rii za komis. S toliko last no pomočjo in s tako dejanäko podporo svojih navdu- Senih prebivalcev se je bana posrečilo v kratkem tusu, da je kar čez noO priJel do konj, streliva in iivil. S kakim de- narnim zneskom je pa prispevalo dunaj- sko vojaAko ministerstvo za to svojo in hrvatsko zadevo, ali pa morebiti celo z nobenim, tega ne vemo povedati. Da je pa bila vsa avstrijska armada navduäeno naklonjena banu, to je gotovo. Tudi mnogi, H;\. skorai vsi ogrski polki so se izrekli glasno in javno, da ae ne bodo nikdar bojevali proti vrlim graničarjom, katerih bratje so v cast in slavo skupne zastave tako junaäko v ltaliji borijo. V mnogih druijojezičnih časnikih so se izjavili Ste- vilni glasovi za pravice Hrvatske; kajti kaj hi bilo postalo iz avstrijskih dežel, ako bi ne bil Jelaeir zajezil madjarske nestrpne oholosti, ki je žugala zatreti vse. kar ni bilo madjarske krvi?! iDalje pride.) Do pis i. Iz Kozane, 29. janija 1903. (Izv. dop) — (V peresnem boju občin- 9 k i h volitev v Kozani naša zad- nja besedal (Dalje.) — Da so pri volitvi nekhteri volili po dvakrat, trikrat in štir at, za to ni treba nobenih prič, mi Vam to sami potrjajemo. Tako n. pr. je mežetar Čelenko volil trikrat. enkrat za se, drugič za ženo in tretjič s po- oblastilom, nekdo drugi, za kolikor se spominjamo, je volil Štirikrat, za se, za ženo, 3 pooblastilom in kod varah ne- iloletnih. Tudi Peter Komavli je za na- sprotno stranko glasoval trikrat. To je veljalo za ene kakor za druge, pa je bilo vse zakonito — bret hinavstva in sle- parstva. Gospod župan pozna se predobro mesarja in krčmarja iz Kojskega, pa ni ž njim govoril že več kakor par let in Se takrat v obč. uradu. Glede njegove kandidature pa ni nikdar nobene zinil ni take ni take. Zato je mož prav lahko ostal mož beseda trden kot skala na Vaši strani. Mi Vam ga pra? iz area privoščimo celega, kakoršen je, saj je vreden Vaše stranke, in ta vrednost je menda vzajemna. Ker smo že pri raktih, da stvar ne zastareje, naj pojasnimo pa še edno dejstvo, ki se nam je na rovaš zapisalo v dopisu iz zahodnih Brd v 48. žter. „SočeM. Franc Jafcin iz Dobrovega 9e je bahal, da mu ponuja napredna stranka že 50 kron, ako glasuje za nj ne kandidale, pristavivsi, da bode glasoval na našo stran, i ako mu damo 100 kron. Naši so mn odgovorili, da ne kupujejo glasov, in na to je rek«l, da se obrne na nasprotno stran V stini pa ni imel volilne pravice — in jo hotel \»od krivimi imeni dvakrat voliti, pa je bil obnkrat zavrnjen. Potem je pripeljal 3e enega volilca tretjerednika iz Biljane, kateri je hotel Toliti za svo- jega pokojnega očeta, h videväi, da *a komisija dobro pozna, pofulil ae je z volišča s avojim „liberalnim" Skapulirjem. Vidite „liberalna" gospoda, takti je z Ja- kinom in ne kakor Vi lažete. Tu naj tudi pojasnimo \i\ njivo in nesramno očitanje o gosp. župniku K Nam je predo. .^ znano, da je gosp. župnik ?abil svojega očeta k sebi, a on je prosnjo odklonil. Sicer je gospod iupnik vže mnogo žrtvoval za svojpga očeta, kakor tadi za sv^jj sorodnike, ter jim äe dandanes veliko pomaga, posebno pa svojemu of etu, z denarnimi podporami. Gosp. dopisnik, le na dan a Sesto in deveto božjo zapovedjo o gosp. žu- pniku. Sicer pa nam je vže naprej znano, na kaj Vaše obrekovanje cika. Namigavati hočete gotovo na ono blazno udovo, ki je bila delj easa v goriški norišnici. 0 ti uilovi znano je vsem, ki jo poznajo, da se danes prav nič ne spominja te^a, kar je včeraj v svoji blaznosti govorila. Beči, katere je govorila o gospodu žu- pniku, govorila je tudi o dmgih raznih spoätovanih osebah in govorila jih je tudi o nekem „naprednem'4 županu, kakor tudi o nekem ueitelju. DoČiin po- milujejo vsi poäteni ljudje to nesrečno ženo in so popolnorna prepričani, da govori v svoji blaznosti o rečeh, katerih ni bilo in tudi ne bo, jo hoče „Sočin" dopisnik nesramno in podlo zlorabiti kot sredstvo, da bi očrnil vzornega župnika, kar se mu pa gotovo ne posreči, in ostane ravno nasprotno resnica, nainreč, da poatane v očeh vseh poštenih ljudi črn le tak podel dopisnik. Torej vidite dragi čitatelji, koliko se raora verjeti takim nesramnimin lažnjivim dopisnikom — ako celo govorjenje popolnoma blaznihosebv časopiaih priobčujejo. F'ozivlja se Vas g. dopisnik, da pri- dete na dan s polnim irnenom — ako ste poštenjak — potem bodete slišali ljudako sodbo, ako hočete priti iz te solzne doline v svoja „liberalna" nebesa. Na izjavo v „Soči>l žtev. 50 gosp. Andreja Široka, nadučitelja v Kozani, češ, da ni pisal dopisov v „Soci*' iz Kojščanske županije in zapadnih Brd, in da ni v ni- kaki zvezi z njimi, rečemo le toliko, da ljudski glas je božji glas, a sicer briskega krta pa predobro poznamo. (Konec prihodnjič) I Bolezen sv. očeta. Stanje sv. očetaje nespremenjeno. V petek se je izvršila zopet operacija, po kateri so se boleöine sv. oöeta nekoliko i zlajäale. Posebnih nad nimajo zdravniki, da bi papež ozdravel, vendar pa se je iz- : ra/.il zdravnik Lapponi proti nekatorim osobain, dn ni izključono, da bi sv. očo tudi te bolezni ne premasuil, posebno kor je postalo v soboto popoludne nje- govo sree nekoliko živuhnejše. Po mnenju tegu zdravnika odvisno je vse od toga, ako se ne bodo več nabirala okolo njo- govih pljuč znrttiH tokočina. Sv. oce Se vedno vsprejema. V ao- boto je vsprejel kardinala Steinbulerja in Ferrato in pa dve svoji nečakinji. Sv. očetu 5e vedno prikrivajo smrl monsg. Volpinija. V soboto je vprašal svojegu slugo r.entro, kaj se godi v va- tikanu. Ko mu je sluga odgovoril da nie posebnega, vprasal gn je nadalje, kaj da je z monsig. Volpinijom. Ko mu je slug» na to odgovoril, da st> monsig. Voipini dobro počuti, izpraSevati ga je začel papež o Volpinijevem bratu, ki je bil dolgo časa bolan in ki je 2. julija tudi v resnici umrl. Ko mu je sluga rekel, da se tudi ta dobro počuti, je sv. oče umolknil. Petkova uru^a operacija sv. očeta je trajala 2;') minut. Sv. oöe ni čutil bo- lečin in se je po opernciji zahvalil zdravnikom. Nato je sv. ooe zavžil bouilon z maraalo in jajci. Avstrijski poslanik pri vatikanu je bil mej operacijo navzoč. Sv. oče je vpraäal Mazzonija, kak vlis je napravil na dr. Hossonija. Maz- zoni je dejal: ,,lma ravno tak vtis kakor mi, samo slabpjSega Vas je videl*'. Sv. oče je zahteval Kosaonijev buletin. Po noči je imel sv. oče ^orke noge in roke. Sv. oč> je dejal : „Operirajte, le operirajte! Bolezen bi morda pač lahko odpravili, a mojih 9H let mi ne morete vzeti raz hrbta. Starost jo že sama na sebi bolezen'1. „Italia" pruvi, da je sv. oče izrazil zel'p, da bi bil nje^a naslednik kardinal Gotli. Hazume sc. da je ta vest silno neverjetna. Po privatnih poročilili iz Milana j^ sklepati, da je veliko števiio kardinalo/ za to, da postane prihodnji papež kar- dinal Ferrari. Do sobote je dosio v Vatikan lf> 000 brzojavk iz vseh tlolov sveta. V nedeljo hotel je sv. oče po sili vstati, in so mu zdravniki komaj zabranili, da ni tega storii. Sv. oče počuti se Se prilično dobro. Tudi zadnji buletini pra- vijo, da so se tnoči visokega bolnika še precej zboljšale. Le to se u» liaterirn kar- dinalom sumljivo zdi, da papeža spanec pogostoma premaguje. Najnovejša poročila o zdravstvenem stanju sv. očeta so zopet jako neugodna. Tudi zadnji buletini od včerajj5njf'ga dne pravijo, da so moči sv. očeta jako za- pustile. Politični pregled. Držuvnl finančnl minister umrl. Državni linančni minister baron Kallay jo po kratki bolezni umrl. Češki minister dr. Rezek je odstopll. Č>ški minister dr. Hezek je odstopil, in cesar je tudi vsprejel njegovo ostavko. Avstrija pripravlja pot Nemčiji v Bosni in Hercegovini. Berolinski dnevnik * „Berliner Ta- geblatt*' pel je te dni v nekem članku Avstriji hvalno pescm, ker zna tako spretno pripravljati pot Nemciji do vstoka. Ta nornski list pravi namreč, da je dam;:; žo v Sarajevu nemščina gosposki jezik, in da se tarn vedno l>olj in bolj äiri, kar je vse zasluga avstrijske vlade, ki zna v okupiranih deželah vse tako iepo in brez nikakil» provokacij urejevati, da postaneti Bosna in Hercegovina Se v ne- dogledntMii čhsu prodstraži nemšk« kul- ture, ter da so bo do tje kinalu zopot razprostiralo nemSko cesarsivo, ki je v srednjem veku jeder.Ural žo goßpodovulo nad tem. dc^elami. Mi smo prepričani, da so Avstrija v resnici trudi, da bi gor- manizirala okupirani deželi. Prepričani smo tudi, da si Nemci v rajhu, kar roke mencajo od veselja nad tako politiko avstr: bilo n(;varno ranjenib. Ko- nečno je moralo nastopiti vojastvo. Ko so pa začeli vojaki streljuti v /.rak, po- i'ulili so jo korajžni Mtuljari. Dogodkl na Hrvatskem. V l.udbriegu in sploh v var:i'?.dinski okoHci je postalo zwlnje dni n»-koliko mimen». Kakor smo porocali bile so pri izgredih v Ludbricgu ubite \ osebe in teiko ranjenih je bilo H oseb, katero so se prenesle v varaždinsko bolnisnico. Od teh slednjih pa je ninrlo ti oseb, tako, da so ludbrieäki nemiri zakrivili 10 člo- vežkih sinrti. Zača^a lirvatskih nemirov bilo ip torej uhitih 15 oseb, 72 teAko ranjenih in nad 100 lahko ranjenih Aro tiranih pa je bilo vsega skupaj 3000 oseb, od kojih se nahaja-po raznih mestih 3h ¦i(K) v zaporih. Urnore v Kunavcu je provzročil po- litični uradnik Mihajlovic, ki je častnikom zaukazal, naj dado povelje vojakom na streljanjo. Dokazano je, da so tri osebe bile zadete v hrbet, ko so bežale, in so ostale mrtve vse tri na lieu mestu. V Zlatarju vMa sedaj tudi mir. Te dni obdržaval se bode tain velik volilni shod, katerega priredi opozicijska stranka. Tarn se ima namreč popolniti mesto de- želnega ponlanca Helperja, ki je položil 8voj mandat. Med kundidati so nahajatudi hrvatski pisatelj Kvrgenij Kumicic rodom iz Brseca v lstri. Po najnovejSih por-očilih so se v vuraždinskem okrožju dogodili zadnja dv:i dneva zopet jako hadi izgredi, pri ka- tenh je bilo innogo oseb ubitih, a se več ranjenih. Ti izgredi naperjeni so proti novemu banu, o kalerem pravi na- rod, da je nuvadna kreatura prejsnjega bana. \arod zahteva premetnbo zistema, katere pa od grola Pejacevica ni priča- kovati. V vasi Ivanac ntipadli so kmetjo orožniško vojašnico inzahtevali od orož- nikov, da razohe.sijo hrvalsko zastavo. Orožnikom so priäli na pomoč vojaki, a Nevarnost za Trst je tičala tedaj v iz Jakina gem plovečem sardinskera bro- dovju pod admiralom Albinom, kar je tudi poveljnika pi. KudrialTskega prisililo, da je opustil oblego Benetek in jadral nazaj v tržaški zaliv. Dne 23. :naja (1848.) se je prikazalo 5 velikih fregat, 2 korveti, 4 brighi ali ja- dranice, 1 schooner, in 7 za vojno obo- roženih trgovakih parnikov, pri Piranu. Takoj je bila posadka alarmirana in po- stavljena k obrežnim baterijam, katere je stražil teduj obatoječi okoličanski ba- talijon (z 1.600 mož broječih Slovencev,) vrsteči se noč in dan na straži. Zato so po noči pogasili vselej vse luči in raz- avetljavo v luki; luko aamo so pa zaprli z debelimi verigami in minami; malo bro- dovje hrabrega Kudriatlikega pa je bilo pripravljeno na boj. Vkljub temo, da je naäe brodovje žtelo le 3 Iregate, 1 korveto, 3 brighe, 1 goeleto, 1 slarejši vojni parnik in 2 za silo oborožena Lloydova parnika, bi se — ' M «--«------' i" Jiwni ^nslpiaffftkv niti pika, ker je oiislil ujegove vojne ladjt tako proti kopnemu potisniti, da bi se bile razbile ali pa obsedele ob obrežju. Toda podmaršal Gyulay in njegov iz starih pomorskih in trgovskih kapitanov obstoječi vojni avet nista hotela o na- padu na sardinsko brodovje ničesar sli- šati, niti sta hotela dovoliti, da bi se isto napadlo s požigalnimi ladjami, ki bi bile pokazale gotov vapeh! — Sovražni admiral Albini je bil ne- delaven in slab poveljnik, kakor njegov naslednik Persano 1. 1866. (pri Visu 20. jul.) Poskušal se je sicer iskreati, toda kmalu je tomisel opustil, ker so njegovi čolni zadeli zdaj na čeri ali skalovje, aii pa bo obsedeli na peaka, na katere so potem naši streljali; zato pa je on hotel Trat nenadoma napasti in si ga v hipu osvojiti, da bi tako zadostil želji po zmagi avojega kralja Karola Alberta. Dne 6. junija, proti 4. uri popoludne, so je ob lahkem južnem ^etru približaio kopnemu sovražno brodovje, obatoječe iz nad 20 ladji, in bilo je od tega oddaljeno kake 3 milje. Kraalu potem je nastopila adje zib&le na morsKera iu*u ^iv« miljskemu zatonu in so tako prav proti njih volji dospele v obsežje avstrijskega brodovja in nabrežnih baterij. KudriafTsky je ukazal na levem krilu stoječi fregati „Veneri" atreljati in hitro potem so jo posnemale brez nadaljnega ukaza tudi obrežne baterije. Streljali so s prav dobrim vspehom, dokler se ni popolnoma stemnilo; pa tudi zdaj bi bili inorali še naprej streljati, ker topničarji so le počasi streljali, ker je morski tok gnal sovražne ladje, proti obrežju; tudi bi lahko prižgali svitle bombe in tako imenovane „grške luči", I» uničenje bližajočih se vojnih ladij. — Podmaršal Gyulay, ki je imel ne- katere prav slabe svetovalce, je rekeJ, da je vse nadaljno streljanje le zapravljanje streljiva, ter je zapovedal ustaviti stre- ljanje, in tako se je posrečilo sovražnim ladjam pobegniti. Drugače pa bi jih bili näai ali v dno pogreznili s streljanjem, ali pa bi se bile razbile na obrežju. Kakor He je drugo jutro opazilo z daljnogledom, so bile sovražne ladje zlo g,V <»_..—_r.--------------X---- _ ----^.i---------mj^ Kilo miralni ladiji pa ozadje in večini jadranic vsa jadra in jarbole, in v miljskem za- livu so našli dve pozlačeni podobi iz ospredja ladje, ki sta bili prenešeni kot znamenji zmage v Trst. Naäe ladje so bile čisto nedotaknjene, kajti v skrbi ogniti se plitvemuohrežju, niso sardinske ladje oddale niti enega strela. — Ta po- morska borba je bila jako zanimiva, in sicer zaradi tega, ker je ostal v nji na- padalec passiven. Naäi granadirji so bili pri sv. An- dreju pripravljeni streljati. Nekateri od- delki so tudi streljali, vender ni znano, s kakänim vnpehorn. Üejstvo pa je, da je bilo sovražno brodovje po prizadeti izgubi in poškodovanju zlo preplaäeno in je kmalu od istrskega obrežja odplulo ter se umaknilo. — Ta okolnost je zahtevala, da so se morale posamezne čete vedno premikati semtrtja, da so kaj najbolj mogoče pa- zile in neprenehoma korakale in svoja bivališča menjavale ter se tudi tu in tarn razpostavljale. (> his. ki so se podrle. — Tmli na Poljskem so nekatere reke istopile iz ^vojih strntf in so poplavile poljp ter unif-ilo vse poljske pridelkp. Xnjvttja lira na svetu. — Naj- večja ura na svetu se nahaja zdaj v Filadelfiji. Njen bizalnik ima 10 metrov premera. Kuzalo, katero lire kaAe, nieri 2 metra in pol in ono, ki kaže minute pa \ metre. Kazalnik je po noči elek- tricno razsvetljen in se ga vidi iz vseh mestnih točk. Zvon nn katerega bije ura. tehta '2.A) kvintalov. Ira so navija vsaki i1an. in siivr s pomoC-jo parnega stroja. P.njknv strap. — Učeni nemski farmaiM'iit K Koberl je spistti večjo znan-- xtveno razpravo o pajkovem strupu. V *vojem spisu tnli, da pajkov sirup po- sebno v južnili deželah ni nevaren le manjšim živalicHm, niarveč Indi večjim in celo tmli eloveku ter da provzroči tudi pri slednjem lahko smrt. Preiskal jf» tu»Ii keinieno pajkov sirup, in preiskava je doijnala. da je pajkov strtip popolnoma ««liren gadjem strupu Loterijske številke. 10. julija. Trst......6f> 68 1 4 22 Line...... 2 12 84 6 44 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 170— do 190 — Sandomingo „ 210— „ 220— „ Java . . . . „ 210- „ 220- Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Ceylon . . . „ 270" — „ 280 — Slakdor..... „ 88— „ 89- Šp......... „ 176- „ 180- 1'etrolij v sodu . . „ 33— „ 34 — „ zaboju . „ 1075 „ 11'— Maslo surovo ... ,,168— „ 172 - .. kuhano . . ,.200— „ 210 — Otr.hi -belo . . „ 1040 „ 12'— urobne . . „ 10*— „ 11'— Tursica stara . . . „ 15 50 „ 18 — Ovcs ...... „ 14-50 „ 17 — M o k a ogerska : ?t. 0 K 27 40 St. 1 K 27— St. 2 K 2620 „ 3 „ 25 40, ,. 4 24 60, „ 5 „ 23 80 st 6 K 23—. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev fi.irina 5>tnlna ulira his. St. 2. Proda j a slroje tudi rui teden- ske ali mosecne obroke. Stroji so iz prvili tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Anton Pečenko Vrrtna uliea 8 (iOIUCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna wina i *z vipawskih, furlanskih, briakih, dal- matinskih in ist«r«kih v i - noopadow« iJdBwivjja iiu (ion) in razposnja po znez- .lici na vat- krajc avötro-cgtsrak« monarhije v HOtlih od 5(i litrov naprfj. Na zalilivo poiilj» tudi uzorce. Cene zmerne. Postr«±ba po&tena. Drazbeni oklic. i Piulpisjniožupaiistvo O(M;i due 20. t. in. v olu\ pisarni zi(lailj(MI()V(M>hr. lliso(ol)rill- skt\i>'a doma) ua potmdlMMii dra/J>i od 1 1, do 1*2. hit dop. Ponudniki naj vlai^ajo svoj(» poslavno kolckovaue ponud- bi\ oprrmljt'iic z 10 odslo varsC-inr na Ink. žiipanslvo. Narrli in po^oji sc lahko o^lrdajo v Ink. pisarnici. /upanslvo » Si. Aiulro/u, 2. julija HUM. A. Lutman, inpan. Podnisani priporoca slavnemu ob- činslvu v Gorici in na deželi sfojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- litne moke iz MajdiOeve^a mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijace na primer: franc oski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domati tropinovec, fini rum, razlicna vina. ^oršice (Sens.) (Üril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valentič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip KiitiiK trsovee v Semeni&ki ulici h. stv. 1. (v lastni hiSi) .^k. -^ ^L. -A. .^ .A. -A. ^. a. a A. Odhkovana delavnica! ANT. KRUSIČ7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoca se si. občin- stvn v mestu in na deželi, ; posebno čč. duhovscini. — : Ima bogato zalogo blaga vsake, vrste in za vsaki stan, '. ler opozarja na ravno doslo ; sveže pomladansko blago, iHstni \zde\ekgotovi/t oblek ! in površnih sukenj. Cene ; prav solidne ! Jos. Munih krčmar na Kornju usoja se uljudno naznaniti, da prevzame s /. avgustom krčmo Štefana Kofola naTržaški cesti 19. ki je prikrojena tudi s lilevi za živino. — Priporoča se vže naprej slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. — Po- strežba točna, cene zmerne. I Krojaška mojstra Öufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiäi g. J v r n e j a K o p a v. a izdelujeta vsakovrslnc oblcke za mo5kc po meri, bodisi fine ali pa priprostc. PriporoOata st^ svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa | č. dnhovščini za obilna narocila. .^IB^ .^m^t^ .^^^k ¦¦. ^lk. .MMftw .^a^te. ^««BM... ^MBh. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. Sadjarsko in vinarsko drnstvo I za J3rda v (\ovm i Prodaja naiavne in prstn«' brisk*' i)ripic, podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake ceno. Za birmarco Za slavnosti in otroke ; rokavice, nogavice, in druge veselice : vsakovrstne , pajčolano vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi ' ^:epice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. ^0f Cone brez vsake konkurence. "^W Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4Va°/i) polumesečno; ne- vzdign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje po?ojilnica sama. Posojila iiiloin na osebni kredit po (}"/, in na vkiijizlto po 5V//0 „ Central na posqjilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejei.ua nove člane z glavnimi in o; ravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja clanom tckočo račune, katere obrostujepo dogovoru. Uradne iir« Vs;i!; dan (id H. do 12. dop. in pond, in <>trtok od 2. do4. pop.