OGLAŠAJTE V
najboljšem
SLOVENSKEM ČASOPISU
w *
umnjtmo vwkovrmtin#
ilakorln«
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
'ir.
Commercial Printing of All Kinds
xxxv.—leto xxxv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 7, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 198
qtcboni
shusky
gg	preminil na svojemu
stan^- Shusky, star 70 let, Roi na 14109 Sylvia Ave.
-i® bil v Vukomarju, od-4g prišel v Ameriko pred
^^Pušča žalujočo so-
stiri	P^Gje Feger,
by /'^ove: Johna v Willough-
Cm '	Toma in Tony,
v g	Katherine Konschak ^^^tro Mrs.
^ogr ,	in šest vnukov.
^	vrši v četrtek popol-
^oda u	pogrebnega za-
8t,	A. Svetek, 478 E. 152
®Y KOZINSKI
je Stanley Kozinski, Sup^ let, stanujoč na 5230 ^sk°'"	jG bil na
"ove- Tukaj zapušča tri si-ley ' ^^sintier, Chester in Stan-ol) g nL ^°§reb se vrši v sredo ^(,1 ■ Uri iz Golubovega po-zavoda, E. 47 St. in Ave., v cerkev sv. Ka-
naj bo cist
^ronanje
\	6. oktobra—Pira^
^ je središče london-Nemoralnega življenja in
list "Sunday Gra-^ pravi v včerajšnjem uvod-' se ta jama razbojnikov sramota, središče iit i)^ pornografije te-° očisti, predno bodo imeli Londona, ki bodo svečanosti kronanja priliko videti, kakšen
Kako pa je pripravljen Zapad?
PARIZ, 6. oktobra—"Nismo mogli odvrniti agresijo na Koreji, ker nismo imeli zadostne vojaške moči. Danes pa se narodi in države zapadne Evrope od Norveške na severu do Turčije na jugovzhodu združujejo, odločni v skupnih naporih, da odvrnejo uspešno tudi močne napadalce," je izjava generala Ridgwaya, vrhovnega poveljnika zapadne Evrope N.A.T.O.
N.A.T.O. ni pripravljena na vojno in ne bo šla v vojno tja v en dan. Članice N.A.T.O. niso izvedle vojaškega programa, kakor je bil ta začrtan, toda vojaška moč zapadne Evrope je danes mnogo večja, kakor je bila, ko se je ustanovila severno Atlantska zveza. Vojaška moč Sovjetske zveze je večja od one organizacije N.A.T.O. V tem dejstvu še vedno obstoja sovjetska nevarnost za skupno zapadno evropsko varnost.
In ameriška moč?
Po poročilih iz Washingtona je direktor narodne mobilizacije in obrambe Henry Fowler zatrdil, da je ameriška industrijska ekspanzija ustvarila večjo kapaciteto produkcije, kakor je potrebna tako za vojaško obrambe-ne namene, kakor tudi za potrebe civilnega prebivalstva. Fowler je opozoril Amerikance na to, da je še mnogo tehničnih vprašanj, ki čakajo rešitve in da obrambena mobilizacija v celoti še ni izvršena.
Fowler je nadalje podal številke, ki so naravnost fantastične, številke, ki govorijo o izdatkih v obrambene oboroževalne namene. Od junija 1950 je kongres izglasoval kredit $129,000,000,-000, vse za vojaške namene.
Ameriška industrija jekla istočasno javlja, da je produkcija jekla dosegla že rekord—višino, kakor še nikdar doslej. Produkcija znaša 103(5% ali zadnji teden 2,150,000 ton jekla!!

po drugi strani. N^-vaja slučaj dveh ame-^®jakov in njihovih žena.
JjQ 1 .
napadene po Angleži-Angležinjah, ki so
^sako čast. Toda Ame-prišli na slovesnost So ^ tisočih po številu in
to
OBNOVLJENI BOJI NA KOREJI
SEOUL, 7. oktobra—Na korejskem bojišču so oživeli hudi boji in se jih na strani Kitajcev udeležuje kakih 12,000 vojakov. Komunisti so ugrabili zaveznikom nekatere vojaške postojanke.
i ihn-j^^P'^ecijo taki in podob-
A	v,_____X____
Vm
glo
pravočasno, da
■Jie
sramote
se
kratkomalo
^ očisti.
(J . oblasti so včeraj ja^ '^1{ ^ j® Vojak Casimir Fran-
•	kgg let, v nedeljo utonil
^cQueeny blizu voja-Scg ^l^oriača San Marcos Air
•	»Joj v Texasu, kjer je ^ N 1 zračni sili. Očividno ^0 ^ po nesreči v globoko ^l5 ^iegovi starši žive na
^ ®odridge Ave.

poparjen z vročo vodo
1''jen
W Vo let stara Mrs. Bet-Vzela iz peči posodo 'I'a jo postavila na tla, ,Q . nameravala pomiti, ^ ® prišel njen dve leti star Q spotaknil in padel v ^""če vode. Dobil je ope Ma	in nogah ter se
^ St. Luke's bolnišnici

^na I-"'
^ biva na 2647 Woodhil
Si
y Oiesnici
Ob 9.15 uri se je nenado ^ ogenj v mesnici Se 1014 Euclid Ave. Po Požarna obramba je % in ^^vila ogenj pod kon
oda je bila majhna.
Skrivnostna smrt v hotelu
NEW YORK, 6. oktobra — Bankir Lloyd Wiseman, 46 let star, podpredsednik "Narodne banke" iz San Francisca, in 40-letna Mary Driscoll, iz West Newton, Mass., sta bila najdena mrtva v hotelu Warwick.
Bankir Wiseman ima doma v San Franciscu ženo in tri otroke ter štiri vnuke. Wiseman se je udeležil konvencije bankirjev, ki se je vršila pretekli teden v Atlantic City, N. J., odkoder je odpotoval v New York.
Baje je njune smrti kriv ogenj, ki je nastal v njuni sobi Wiseman je bil na mestu mrtev. Driscoll je umrla 14 ur kasneje, ko so jo odnesli v nezavestnem stanju iz Wisemanove.sobe.
Policija ni dopustila zastopnikom tiska, da bi stopili v sobo. Hotelski nameščenec je trdil, da je prišlo v sobi res do požara in da je požar zanetila po vsej verjetnosti goreča cigara. V isti ho-' telski sobi so našli nadalje več, praznih steklenic od^hisky^
OTROK Z VOZOM UKRADEN . ,
MILWAUKEE," 6. oktobra— Wilbert Schwartzman, ki je raz-važal kozarce raznim gostilnam in restavracijam, je vzel seboj štiri mesečnega otroka, katerega je imel na sedežu zadaj. Ob vstopu v gostilno je pozabil ključ v vozu; priliko je uporabil tat, ki je odpeljal voz z otrokom, a se je med vožnjo premislil in zapustil voz in otroka ter zbežal. Oče je dobil otroka in voz nazaj.
ŠTEVILKE V ČLOVEŠKEM ŽIVLJENJU
Naloge ameriške vlade se iz leta v leto večajo. Zato mora imeti tudi potrebni aparat, da je tem nalogam kos. Trenotno imamo 2,597,-000 federalnih nameščencev ali približno za 47,000 več kot je bilo celokupnega prebivalstva v pr\'ih trinajstih kolonijah leta 1776.
LOS ANGELES, 6. oktobra—Mrs. Annie Tobin je bila rojena pred sto leti v Bostonu. Polnih 28 let je živela v morskem svetilniku na Nova Scotia, Leta 1918 se je preselila v L^s Angeles in je doživela stolet svojega rojstva. Veselo raz^ložena je pela nekaj pesmi svojemu sorodstvu, namreč: Šestim lastnim otrokom in stotim vnukom oziroma pra vnukom. "Nimam rada resnih stvari, ugajajo mi veseli ljudje," je dejala Tobin za svojo stoletnico.
yPoceni do »remoženj^
SALTA, Argentinija, 6. oktobra—Tukajšnji list "E1 Intran-singente," ki ima največjo naklado v severni Argentiniji, je bil zaplenjen po krajevni vladi meseca decembra 1949. Lastnik lista, vodja argentinske radikalne stranke Torino, je bil spravljen v zapor, češ, da se je žaljivo izrazil o argentinskemu diktatorju Peronu. V zaporu je Torino presedel dve leti.
Zaplemba lista s podjetjem je morala priti pred sodišče, ki pa je zaplembo odobrilo, češ, da je podjetje z listom vred—javnega interesa.
"Javnega interesa" je bila tudi zaplemba največjega argentinskega lista "La Prensa" v Buenes Airesu. List so pograbili meseca marca 1951 in ga dali diktatorju Peronu na razpolago.
Umrla v restavraciji
Mrs. Helen E. Baehr, stara 62 et, stanujoča na 1917 Forest View Dr., Cleveland Heights, Ohio, se je včeraj nenadoma zgrudila v Mills restvaraciji na Euclid Ave. in na mestu umrla.
V službi domovine
Prošli četrtek je odšel v službo Strica Sama Thomas Yur-kovich, sin Mr. in Mrs. Matt Yurkovich iz 1470 E. 175 St. Starši, sorodniki in prijatelji so mu priredili lepo presenečenje za odhodnico 26. septembra na domu Mr. in Mrs. Frank Zalo-kar na Kildeer Ave. Thomas je 8. avgusta t. 1. graduiral iz General Motors Instituta v Flint, Mich. Želimo mu srečen povratek!
DISKRIMINACIJA PRED SODIŠČEM
WASHINGTON, 6. oktobra— Danes se je začela pred ameriškim vrhovnim sodiščem razprava, ki bo kakršnjakoli naj bo že sodba, imela važno posledico na ameriško družabno življenje.
Sodišče ima rešiti vprašanje ali imajo zvezne vlade oziroma kateral^oli ameriška oblast pravico, da porazdeljuje šolsko mladino na javnih šolah po pripad-ništvu po posamezni rasi, praktično vzeto ločiti po |olskih sobah bele in črne učence.
Dvoje črnskih družin vodi pravdo za tem, da se ta pravica take ločitve odreče posamezni zvezni državi, ker da je protiustavna. Gre za državi Južna Carolina in za Kansas, ki ločite vzgojo belih in črnih otrok po šolskih prostorih.
Ameriško vrhovno sodišče do
sedaj ni postopalo enotno. V eni razsodbi je leta 1896 izreklo, da se* lahko porazdeljuje jo učenci po šolah po različnih prostorih samo da vživajo eni in drugi, beli ih črni iste ugodnosti in ista sredstva in pripomočke k učenju Kasneje se je vrhovno sodišče postavilo na stališče, da naj se to vprašanje prepusti posamez nim ameriškim zveznim drža vam, da same odločijo za svoje ozemlje.
Pred vrhovnim sodiščem je na dalje pritožba črncev, ki se pri tožujejo, da je železniška družba Atlantic Coast odredila, da na njenih pfogah in v njenih vo zovih črnci in belci potujejo lo čeno.
Črnci trdijo, da je tudi ta oc redba železniške družbe proti ustavna in da krši ameriško fe deralno ustavo.
Ali naj bo Malenkov ali Molotov naslednik Jožefa Stalina?
ACHESON V PITTSBURGHU
PITTSBURGH, 6. oktobra— Državni tajn% Acheson je govoril na konvenciji delavske unije CIO delavcev, zaposleni v elek-tričarski stroki. Acheson je prišel v Pittsburgh vkljub temu, da je obolel in mu je zdravnik svetoval ostati doma.
Acheson se je bavil s komunizmom in je trdil, da gre največ zasluge Trumanu, da je zaustavil sovjetski imperializem, da • na Koreji ne bo prišlo do spremembe ameriške politike, to je, da se vojni ujetniki ne bodo vrnili proti njihovi volji.
Acheson je pokazal na nazadovanje komunistov v Franciji, na Japonskem in v Zapadni Nemčiji, ter je trdil, da bodo komunisti začeli z novo taktiko po svetu.
DVOJNA GLAVA SOVJETSKE ZUNANJE POLITIKE V EVROPI
MOSKVA, 6. oktobra—Na konvencijo vser.uske komunistične stranke niso bili pripuščeni žurnalisti in poročevalci, ki niso komunisti. Ti so navezani na poročila, ki jih uradno objavljajo bodisi potom časopisne agencije Tass, sovjetskih listov, oziroma sovjetskega radija. Trdi se, da bo konvencija odločila o treh važnih vprašanjih: Kdo bo naslednik Stalina, ali Malenkov ali Molotov; kako naj se izvede sovjetski petletni gospodarski načrt; kakšna naj bo smernica sovjetske zunanje politike. Strankarsko vzeto je na dnevnem redu reorganizacija stranke.
Glavni govor je imel Malenkov, ki je tajnik izvršilnega odbora stranke. Toda za njim je nastopil tudi bivši sovjetski zunanji minister Molotov, ki se je kakor Malenkov pečal s sovjetsko zunanjo politiko, oba skupaj pa z napadi na demokratske kapitalistične države, predvsem na Ameriko. Napovedujejo, da bo Malenkov naslednik Stalina, četudi bo Stalin obdržal vse dosedanje funkcije do svoje smrti.
Trditve Malenkova:
Severno Atlantska zveza je bila porojena brez vednosti Sovjetske zveze in za njenim hrbtom.
Ta zveza se je ustanovila v napadalne namene, čeprav od svoje strani dolži Sovjetsko zvezo,
da ima ta namen napasti Ameriko, Veliko Britanijo, Francijo in druge države.
Amerika gradi na raznih krajih sveta vojaške baze, je mili-tarizirala Zapadno Nemčijo in Japonsko, vse v napadalnih namenih zoper Sovjetsko zvezo.
Amerika hoče s silo zagospodovati svetu in se pripravlja na tretjo svetovno vojno.
Računati je z dvema blokoma —z ameriškim, ki je agresiven in protidemokratski, in s sovjetskim, ki je miroljub^. ^
Miroljubne države so, se zganile in se pripravljajo ^a, odločilna bitko za mir in za narodno samostojnost.
Izvajanja Molotova;
Kapitalistične drCave preživa Ijajo gospodarske t^žkoče. V So:
je na krmilu ljudska demokracija, pa da ni kriz in da je življen-ski standard boljši.
V kapitalističnih državah gre za militarizirano gospodarstvo, za izrabo in za obubožan je večine prebivalstva.
Amerika je v glavnem odgovorna, da obstoja napetost, ker vari bloke proti Sovjetski zvezi, komunistični Kitajski in državam ljudskih demokracij. Vojno na Koreji je označil za zločinsko. Sovjetska komunistična stranka je močnejša in enotnejša kakor kdajkoli popreje. Sovjetski imperializem pa je Molotov označil kot "prehod izolacionizma ruske komunistične stranke v in-ternacionalnost, kar da je največja sovjetska pridobitev po drugi svetovni vojni; v to pa ji je pomagalo dejstvo, da je dobila prijatelje v vzhodni Evropi in v komunistični Kitajski."
In sovjetska praksa v Nemčiji?
Nikolaj Švernik, predsednik "Sovjetske zveze," je prišel v Berlin, da se udeleži" proslave tretje obletnice, odk^r je bila ustanovljena "vzhodna nemška republika," katera se bo proslavila dne 7. oktobra. Bivši nemški nacistični general Mueller je bil imenovan za namestnika notranjega ministra, v praksi za šefa komunističnih policijskih siL Predsednik Vzhodne Nemčije Pick pa je "pomilostil" več kakor dva tisoč bivših nacistov, ki
ne. Komunistična vzhodno nemška vlada je ukinila vse omejitve in prepovedi, ki so se tikale bivših oficirjev in vojakov nemške Hitlerjeve vojske in članov Hitlerjeve stranke, da ti sedaj lahko zavzamejo vsake položaje v državni in družabni upravi.
Malenkov je pa glede sovjetskega gospodarstva grajal dosedanjo prakso in je pozval navzoče delegate, da morajo sovjetski standard življenja približati standardu Amerike. Dalje pa, da morajo pregledati celotno sovjetsko' industrijo in najti pota, kako biti kos ameriški industriji. Skoraj v vsaki panogi - sovjetskega gospodarstva je Malenkov našel pomanjkljivosti.
vjetski zvezi in v (državah^ kjer so sedeli po ječah od zadnje voj-
študentje za Stevensona—Jug je trden
Prestala operacijo
Mrs. Jennie Kastelic, soproga Franka Kastelic iz 10606 Almi-ra Ave., je prošli teden prestala težko operacijo v Lutheran bol nišnici. Nahaja se v sobi št. 315. Po povratku iz bolnišnice se bo nekaj časa nahajala na domu hčere Mrs. Brumbaugh na 5710 E. Wallings Ave., kjer jo bodo prijateljice lahko obiskale in poklicale telefonično na J A 6-7367. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vinila v krog svoje družine!
univerzi Columbia se je gJasilo študentov te univerze zavzelo za demokratskega kandidata Stevensona, čeprav je predsednik te univerze republi-' kanec Eisenhower. S študenti drži tudi večina profesorjev in je nastop študentov vzbudil v ameriški javnosti splošno pozornost.
List "Crimson," glasilo študentov na univerzi Harvard, je enako proglasilo demokrata Stevensona za svojega kandidata. List "Crimson" obstoja 80 let in ga je urejeval predsednik Franklin Roosevelt, ko je bil študent na tej univerzi. Leta 1948 se je isti list zavzel tudi za Trumana.
Pač pa je na univerzi v Prince-tonu spor med urednikoma "Daily Princetonian," glasilo uni verze Princeton, ker je eden od urednikov bil za Stevensona list sam se je končno zavzel za Eisenhowerja.
Jug za Stevensona
Časopisna, agencija AP je iz vršila pregled političnega stanja na ameriškemu jugu in ugotavlja, da so politični voditelji Juga na strani governerja Stevensona
Trije go'^ernerji kot Shivers iz Texasa, Kennon iz Louisane in Byrnes iz južne Karoline so sicer javili, da bodo osebno glasovali za Eisenhowerja, vendar so i le izjema. Demokrati izjavljajo, bodisi da bodo šli ali aktiv no na agitacijo, bodisi, da sicer ne bodo agitirali, glasovali pa bodo za Stevensona. Med aktivnimi sodelavci Stevensona je zlasti znano ime senatorja Ke-fauverja, ki vodi aktivno poli tično kampanjo.
In ohijski farmarji?
Vodstvo republikanske stranke za državo Ohio je pozvalo po sebni odbor stranke, ki se peča ohijskimi farmarji, da gre na delo, da pridobi za republikansko stranko 842,000 agrarnih volilcev, dobi jih pa tudi za idejo, da gredo v resnici
Na najvišjo goro sveta
NEW DELHI, Indija, 6. oktobra—Danes je skupina šestih švicarskih turistov naskočila zadnji del najvišje gore sveta Mount Everest, da dospe na vrh.
Vrh najvišje gore sveta Mount Everest dosedaj še ni bil dosežen. Neka švicarska skupina turistov je hotela naskočiti zadnje strmine vrha dne 28. maja 1952, pa ni uspela.
Leta 1924 sta poskusila z isto nalogo, da dosežeta vrh te gore dva Angleža, vendar brez uspeha. Za njima ni bilo nobenega sledu več. '
Ali se bo sedanji poskus Švicarjev posrečil ali ne, se bo zvedelo šele v nekaj tednih. To pa radi komunikacijskih sredstev. Če se bo posrečil ta poskus, se 30 končno vedelo kako visoka je ta gora. Nekateri namreč trdijo, da je visoka 29,002 čevljev, drugi, da 29,610 čevljev; ameriški geografi trdijo, da je visoka le 29,249 čevljev, a Nemci uporabljajo številko 29,141.
Če se bo tudi ta švicarska ekspedicija ponesrečila, je pripravljena druga angleška ekspedicija, ki ima že dovoljenje od krajevne vlade v Indiji v državi Nepa. Gora Mount Everest je najvišja gora Himalajskega gorovja, ki leži med Tibetom in med Indijo.
PIŠČANEC S ŠTIRIMI NOGAMI
PROVOST, Kanada, 6. okto bra—Na farmi Allana Shurner ja se je izvalilo pišče s štirimi no gami. Ostalo je pri življenju in svoje štiri noge pri hoji brez ka kih težav normalno uporablja.
Za spremembo zakona o naseljevanju
Dne 24. septembra 1952 je stopil v veljavo novi zakon o naseljevanju v Ameriki. Razne organizacije, ki zastopajo vero in kulturo, so na sestanku v Cleve-landu. Navzoči so predstavniki iz treh držav, ki so v glavnem povdarili, da je ta zakon potreben sprememb. Zavzeli so se za odpravo sistema po kvotah zato, da se dovoli vseljevanje v Ameriko v večjem številu narodom iz jugovzhodne Evrope.
Rop v naselbini
V noči med petkom in soboto so neznani vlomilci vdrli v pisarno August Kollandra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., kjer so razbili veliko varnostno blagajno, iz katere so odnesli okrog $2,000 in več drugih stvari. Domneva se, da so se vlomilci skrili kje v notranjosti Doma, ker so razbili šipo na notranjih stranskih vratah, skozi katere so dobili vstop v pisarno, odšli pa so skozi zadnja vrata.
STRAN 2
TAKOPRAVNOST
7. oktobra 1952
a
ENAKOPRAVNOST
f J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00' . 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POLOŽAJ JE JASNEJŠI
(2)
Naj govorijo številke! Glavni delavski uniji A.F.L. in C.I.O. ste proglasili demokrata Stevensona za svojega predsedniškega kandidata. Kaj to pogieni? Unija A.F.L. ima po Ameriki nad osem milijonov organiziranega članstva, unija C.I.O. pa nad šest milijonov. Skupno se giblje v Ameriki 62 milijonov delavnega ljudstva iz dneva v dan na delo in nazaj. Pa če ostanemo samo pri unijsko organiziranemu delavstvu A.F.L. in C.I.O. gre za pomembno številko 14 milijonov. Če pa pridenemo še Lewisove rudarje, ki so se že izrekli za Stevensona in železničarske bratovščine, potem gre za stanovsko najbolj pomembno in po številu najvišje članstvo—16 milijonov!!
Da ne pretiravamo: Zavedamo se, da je med člani delavskih unij lepo število takih, ki niso še dovolj stari, da bi imeli volilno pravico. Vendar pa je masa—masa—in če bi ta udarila strnjeno, bi udarec zmagovito odmeval.
Vodstvo ameriških protestantovskih cerkva, ki si lasti za sebe 33 milijonov članstva, je za volitve kot vprašanje vesti svojih vernikov izdalo načelni program, ki naj bo za te pristaše vodilo, kako se orientirati pri volitvah. Ko gledamo na ta program in na program demokratske stranke, zlasti najnovejši iz ust governerja Stevensona, lahko brez nadaljnjega trdimo,- da bistvenih razlik med obema ni. Gre torej za nadaljnjih 33 milijonov Amerikancev. Zopet pa se zavedamo, da vsi ti člani in pripadniki k raznim verskim sektam nimajo volilne pravice. Toda masa ostane masa in če je v njih kaj discipline, bo tudi ta udarec po volilnem nasprotniku imel pri novemberskih volitvah močan odmev.
Pri vsem tem pa je osebnost governerja Adlaia Stevensona taka, da bi jo lahko imenovali srce in možgane sodobne Amerike. Značilno je, da se nasprotniki Stevensona ne upajo baviti se z vsebino in programom, ki ga Stevenson v mojsterski obliki in z besedo na pravem mestu razlaga. V Stevensona se zaletavajo kot na takega, ki si zna vsled svojega odličnega obvladanja angleškega jezika privoščiti nasprotnika na smešen način. To metodo Stevenson resnično uporablja, toda le, kadar je mesto in kraj za to. Uporablja pa jo lahko nadvse učinkovito, ker gre za sposobnega, izredno nadarjenega in razgledanega moža. Zopet pa je morda najbolj razveseljivo dejstvo, da se ameriški razum, kateremu predvsem govori Stevenson, spomni tistih velikih mož, bodisi domače Amerike, bodisi anglosaksonskega sveta na splošno, ki so z razumom vodili ljudstvo za svojo dobo, ali pa mu dajali take duhovne smernice, da se ni bilo mogoče oddaljiti od njih. Ti možgani Amerike, torej ljudje, ki imajo bodisi visoko izobrazbo, bodisi si jo pridobivajo na šolah, bodisi so kot ^mouki resnični in priznavajo, kaj jim nepokvarjena pamet narekuje; dejstvo ostane, da se neorganizirano ali kakor pravimo spontano javljajo in se spominjajo v zvezi z Steven-sonom nesmrtnega Abrahama Lincolna, njegove Gettys-burške adrese, nesmrtnega Angleža Shakespeare ali včasih ciničnega vendar nadvse duhovitega in dobrega poznavalca življenja Bernarda Shawa. Usoda je hotela in časi so zahtevali, da so se ti možje rodili in kazali pota v bodočnost svojemu narodu. Nadvse zgovorno priznanje Ad-laiu Stevensonu! Človeško vzeto pa je zopet Adlai Stevenson izklesan lik velike osebnosti, o kateri bi se lahko reklo, da v današnjem zamazanem in pokvarjenem življenju nima madeža na sebi!
Pri vsem tem, ko se je položaj do dobra pojasnil, bodimo realni in se obrnimo na sebe z vprašanjem kaj je naša dolžnost. Biti val v tem ameriškem demokratskem valu! Val ne stoji, marveč se giblje! Slovenski volilec ne stoji, marveč se bo gibal na volitve. Ce so se ameriški delavni ljudje, ki imajo v rokah delavske zahteve in njihovo realizacijo, odločili, kakor se do sedaj še niso nikdar v zgodovini njihove organizacije, konkretno vzeto velika unije A.L.F., ali naj jim ne verjamemo?
Prihodnja leta bodo za Ameriko in za svet zgodovinsko odločilna. O tem smo si vsi na jasnem. Na jasnem pa tudi, da bo od bodočega ameriškega predsednika odvisno, kdo in kakšen kruh nam bo rezal.	L.Č.
•IBtltlB.IIIBIIIIBHIfllllBHIlBtlHWIUfllllBtniBlllfllliay liallllBilllBllllHllllBlllIalllldlllallllBlillBllllBlIllBllllBl
UREDNIKOVA POŠTA
llallliBlIllBilllBllllBllllBllllBllllBlllIallllBllliallllBllllBll
V nedeljo na koncert Zarje
CLEVELAND, Ohio —Z nastopom jeseni je po narodnih domovih zopet oživel društveni živ žav. Tudi kulturne skupine otirajo strah, gnetijo testo in kultivirajo svojo rast, da nekega dne ta rast obdelano požene in splamti kar najslikovitejše. Zarja zažari prihodnjo nedeljo, 12. oktobra.
V	vspored dneva je vključen prav mičen šop naših najrazličnejših glasbenih del, bogastvo in ponos naroda, katere se vse lesketajo, kot pristno zlato. Dodatno, za višek razvedrila, bo podana tudi komična opereta, enodejanka "The Rose of Au-vergne," delo slovitega skladatelja J. Offenbach.
Zelo razgibna in • ljubka je Vinko Vodopivčeva, na Simon Gregorčičevo besedilo, pesem "Naročilo," nov donos mešanega zbora. Pred kratkim jo je poslal iz domovine sosed Jože Ipa-vec, kot bi vedel, da je še nimamo. To je tisti sosed, kateri je pustil na nas, na obisku domovine prav lepe vtise, saj je bil v dovtipih in glasovno tako impresiven. Ko jo je zaigral zborovodja Krabec na glasovirju, je vzkliknil: "Oj joj, oj joj!" (to je njegov izraz vzhičenosti), "kot Vodopivec," mislil je na njegove mojstrske skladbe "Žebljar-ske," "Izgubljeni cvet," "Prstan," "Ob večerni uri" in celi pok drugih. Takrat še nismo do-znali, da bomo peli ravno to pesem ob skladateljevi smrti.
Pred par tedni, prav pri vaji, se je raznesla nevesela vest, da je Vodopivec preminil. Mož, ki je bil tako plodonosen in s svojo primorsko živo naturo glasbeno skoro nedosegljiv, ki je ostal zvest svojemu narodu in domovini tudi ob času njenega križanja, ko je skrival in dajal zavetje partizanom in zlagal za nje pesmi in jim na ta način nudil oporo—je mrtev. Za naše pevske zbore in pevsko javnost ni mrtev. Njegova številna dela ga bodo ponovno in ponovno razodevala. Zarja se v nedeljo pokloni njegovemu spominu z njegovo pesmijo "Naročilo."
Tudi Završki fantje pridejo in veselo pripojo pod okence Ka-trice, katera spi, a se precej zbudi, ko fantje svoj glas zaže-no. Do "okenca v temi poskuša, skoz' okence skrito posluša." To je sočna in topla Adamičeva, ki te poživi in pogreje, kot objem dekleta.
V	opereti se uveljavijo poznani zborovi pevci in igralci: Josephine Turkman, Frank Kokal in najstavnejši fant cleveland-ske poulične Frank Elersich. Njegova družica Sophie pa skrbi, da se igralci na odru posta-Vijo tako kot se spodobi in rešijo čast sebi, skladatelju in zboru. Sophie s svojim tanko razvitim čutom^ in prirojeno razsodnostjo in z vztrajnim večletnim prizadevanjem, je postala kar fina režiserska, od katere še lahko marsikaj pričakujemo.
Koncert se vrši v Slovenskem narodnem domu na 6419 St. Clair Ave., ob 4. uri popoldne. Brata Frank in Albert Samson bosta igrala poskočnice.
Vsa pevska javnost in zborovi prijatelji ste zopet med povabljenci, da prihitite v nedeljo v Slovenski narodni dom, na to pevsko slavje. To bo manifest pesmi in vsega, kar je lepega in vrednega. Zarja je priredila že toliko lepih večerov in izpopolnjevala razne programe. Odzovi-te se in dajte ji spodbudo tudi zanaprej!
Leo Poljšak.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE

i
saviho*
Ka ka ka ka kaaak, Bom znesla za petak, Materi za sol.
Očetu za tobak.
Narodna.
Kdor sanja rad o samostojnosti, svobodi in neodvisnosti, si predstavlja predvsem malo farmo, nedaleč od mesta. Nekaj drevja, če mogoče tudi vinska trta, par njiv samo za hišne potrebe, mogoče par panjev čebel in pa—kokoši. Povdarjam—kokoši—zakaj vse drugo ne šteje toliko, kakor kokoši, ki zalagajo hišo in trg.
V	starem kraju ni bilo hiše, da bi ne imela kokoši. Vsaj se je pred vsakim hlevom nabiral gnoj vse leto. In kdo je bil na njem, če ne petelin in hišne kokoši. Niso jih redili na veliko— za domače potrebe in pa radi jajc, ki so prinesla marsikateri groš k hiši.
V	Ameriki je tudi tako. Malo je farm, ki bi bile brez kokoši. A poleg njih imamo tudi kokoš-jerejo na veliko. To mora biti, ker imamo tukaj velikanska mesta, ki pokupijo vse. Vsaka država ima razvito kokošjere-jo, najbolj pa Kalifornija in to vsled svoje lege in svoje klime. Leto brez vročine in zima brez mraza—to je nekaj, kar se ne najde povsod.
Kokoši v Kaliforniji so največje jetnice na tem svetu. Zakaj tukaj je vsaka kokoš tovarna zase. Je skoraj neverjetno, a resnično. Treba ni drugega, ka\ kor da spremljamo žival od njenega rojstva do njenega konca, pa boste videli, kaj ima kokoš tukaj od življenja.
Najprej pride valenje, ki ga vrše električni ali plinovi stroji. Koder gre vse na veliko, kakor je tukaj, so za valenje posebna podjetja, ki se ne pečajo z ničemur drugim, kakor s tem. Ta podjetja gledajo pred vsem na to, da si vzgoje kar najboljše pleme, katerega potem izboljšujejo od leta do leta. Go je le toliko kokoši, kolikor jih je potreba, da so valilnice zmirom polne.
To je torej prva postaja kokoš jere je. Vse imajo natančno preračunano, kdaj se bodo jajca izvalila, koliko bo piščet in še več—koliko bo med njimi koko-šij in koliko petelinov. Vse pro-najdejo, da morejo ustreči posameznih kokošjerejcem. Kar je petelinčkov, jih oddajo tistim kokošarjemj ki rede samo peteline od prvega dne pa do tifeh mesecev, ko so živali sposobne za trg. Pravijo, da to dobro nosi, če je cena prava na trgu. Kdor gre v te vrste poklic, naj dobro premisli, ker ta način daje dobiček samo, če gre dovolj na veliko.
^ Druge vrste kokošarji so tisti, ki naročajo samo piščeta za kokoške. Kupčija pri teh gre v prvi vrsti z jajci, ki so reden dnevni produkt. In tukaj je tista točka, koder se začne resnična kurja povest.
Torej—kokošar dobi od valil-cev naročena piščeta, ki so k večjem en dan stara. Živali pripeljejo z avtomobili in jih poraz-dele med vse, ki so jih naročili. Te živali gredo še tisti dan v začetno kurnico, koder so vse skupaj, navadno od štiri do pet sto. Ta kurnica je le tam lesena, koder mora biti, drugače je vsa na rešeta spletena žica in sicer spodaj, od strani in na vrhu. živali dobe potem prvo hrano, ki je na poseben način pripravljena zanje, da so zdravo in da se regularno razvijajo.
V	ti kurnici ostanejo primeroma en mesec. Med tem časom že toliko zrastejo, da jim začne postajati njihov prvi dom pretesen. Začno jih prenašati tako, da jih ni več kakor po sto skupaj. Ta njihov dom je tudi ves iz žice, razven opor, ki drže vse skupaj. Živali so že dovolj velike, da dobe redno hrano. In še nekaj. Mesto skledic za vodo imajo nad sabo vodne cevi, ki
dajejo vodo le v posameznih kapljicah. Živali jih kmalu opazijo in potem si same pomagajo, kadar so žejne. V teh drugih kurnikih ostanejo mesec ali dva, kakor je prostor odmerjen in pripravljen.
Nato se začne glavni prenos iz drugih kurnic v posamezne ali stalne prostore. To so primeroma hodniki, šest čevljev visoki in široki, potem se pa vlečejo, kakor ima kdo prostor. Gredo do sto, dvesto ali več čevljev. Ti hodniki ali bodoči kurneki imajo v Kaliforniji samo streho, ker ni treba drugega radi milega in lepega vremena. Ko jih zgrade, dobe iz žice posamezne celice za kokoši, ki so primeroma čevelj široke, čevelj globoke in poldrugi čevelj visoke. V ta mali prostor denejo kokošarji navadno po dve kokoši, ki ste tako na dren ju, da ne morete napraviti koraka na nobeno stran. Ti kur-niki imajo spodaj naprej visečo spleteno žico in to zato, da se jajce takoj vali naprej v žleb, kakor hitro je znešeno.
Sprednja stran tega, iz same žice napravljenega kokošjega doma, ima zareze v podobi črke "V," da žival lahko stegne glavo vmes in pride tako do hrane, ki je v žlebu pred njo. Vodo pa ima nad sabo, kakor sem že omenil poprej. Praktična stran takih kurnekov je predvsem ta, da gredo vsi odpadki od živali naravnost na tla in ni treba sko ro nobenega čiščenja.
Kurneki so vzdignjeni kake tri čevlje od tal—tako torej, da se ni treba pripogibati ali stezati tistemu, ki ima opravka s kokoši. Prednost vsega tega je ta, da postanejo živali navadna tovarna, ki nima drugega dela, kakor nesti jajca. Ker ni gibanja, neso kokoši navadno več, kakor če bi bile proste po tleh. Na drugi strani se pa tudi hitro izrabijo. Žive največ kako poldrugo leto, potem jih pa po-bero, prodajo mesarjem in na-domeste z novimi živalmi.
Kokošar gre vsak dan pobirat jajca. Vsak kurnik ima navadno tablico z datumi in male predalčke, da se lahko zaznava, koliko jajc daje vsak. Če začenja biti spredaj prazno ali k večjem po eno jajce, gre kokoš v druge, pQsebne kurneke, koder čakajo samo na mesarja.
Ko so jajca pobrana, je treba živali krmiti. V ta namen imamo, posebno debelo zmlet, moki podoben zdrob, koder je vse znanstveno zmešano, kar rabi žival. So razna žita, zdrobljene lupine, ribje olje ter še mnogo drugega. To dobe živali vsak dan. Da čim več izneso in kolikor mogoče na hitro dobe kurneki vsak večer in vsako jutro električno luč, ki jim sveti zvečer do desete ure, zjutraj pa od pete naprej. Živali so torej tako spravljene, da ne morejo prav ničesar drugega, kakor nesti jajca, zobati in čistiti se. Ali je potem kaj čudnega, da se izžive v primeroma enem letu?
Koliko jajc morajo dati živali vsak dan? Če jih je petdeset odstotkov, se pokrivajo stroški in nekaj malega ostane. Zato kokošarji gledajo, da dobe po 60 ali več odstotkov, ker čim več-, ji je odstotek, toliko večji je dobiček.
Jajca gredo potem v čistilnico, kar opravljajo največ različni stroji, od tam pa skozi drugi stroj, kateri razmeoe jajca po njihovi velikosti in teži. Največjim in najbolj izbranim jajcem pravimo "Jumbo," potem pridejo "posebno debela," "debela," "srednja," "mala" in pa "izredno mala," ki so navadno jajcg, od najmlajših kokoši.
Zdaj pa boste vprašali—kako pa to nosi? Koliko je dela in kakšen je dobiček? Nosi, če imaš živali dobrega plemena, da ni bolezni med njimi in da so cene na trgu kolikor mogoče ugodne. Pravijo, da se mora imeli okoli štiri tisoč kokoši j, da se
začne zbirati resničen dobiček.
Dela je s kokošmi v takih razmerah manj, kakor bi človek mislil. Za vsakdanjo odpravo štirih tisoč kokošij je treba od šest do sedem ur dela na dan. Ampak važno je eno: Delo mora biti opravljeno vsak dan v letu. Ti ne moreš zapreti podjetja, ne odložiti dela—zato je pa dobro, če ima človek koga doma, ki mu pomaga.
Tako držane kokoši, kakor so v Kaliforniji, so navadno zdrave, ker ne pridejo nikjer v doti-ko s čim, kar prenaša bolezni. Paziti je treba posebno pri hrani. Zato dobivajo kokošarji hrano za živali recimo vsak teden. Pride velik, na poseben način delan avtomobil, ki zveže jekleno shrambo za hrano z vozom, potem pa začne delati stroj in hrana leti sama v shrambo. Od tam jo vzame kokošar po par sto funtov v posebnih vozičkih in jo z veliko vevnico porazdeli živalim po žlebu.
Naša največja naselbina Fon-tana ima največjo rejo kokošij v celi državi. Precej naših ljudi se peča s tem in eni so si precej opomogli. To velja posebno za starejše naseljence, ki so prišli pred desetletji iz bakrenega okrožja države Michigan in se v teh krajih poprijeli vsega, kar jim je kazalo za skromno življenje.
Kokošjereja je ena izmed posebnosti v Kaliforniji. Kogar to veseli, je treba skrbeti najprej za primeren prostor v obsegu enega akra ali več. Treba je imeti sredstva za začetek, ker vzame čas, da se napolnijo večji ko-košnjaki in tudi dohodkov ni takoj. Kadar začno teči, so pa redni. Kljub obširni kokošjereji, je treba v Kaliforniji še vedno uvoziti nad 60 procentov jajc in piščancev, kar pomeni, da je še vedno dovolj prostora za to obrt.
NOVA PROMETNA ZVEZA MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO
V začetku avgusta so začeli graditi pomožni most čez Muro pri Radgoni in s pomočjo angleške okupacijske oblasti in Jugoslavije so dela tako napredovala, da je bil most dne 6. septembra popoldne izročen rednemu prometu. Ta izročitev je bila združena s primerno slavnost-jo, katere so se udeležili zastopniki Jugoslavije, predstavniki štajerske deželne vlade in angleškega predstavništva.
S tem mostom je bil po sedmih letih obnovljen promet med Avstrijo in Jugoslavijo na 35 kilometrov dolgi poti, ki jo pred t stavija reka Mura kot meja med obema državama. Dolgih sedem let čez Muro ni bilo nobenih prometnih vezi med obe državama. Most, ki so ga izročili prometu, je le 20 metrov od kraja, kjer je bil nekdanji betonski most, ki je bil razbit leta 1945. Nekdanji betonski most med Jugoslavijo in Avstrijo sta zgradili vzajemno obe državi, leta 1945 pa je bilo vsega skupaj porušenih na državnih in deželnih cestah avstrijske Štajerske 152 mostov.
Od tega sp do konca leta 1951 popolnoma obnovili 89 prometnih objektov, druge pa so namestili z raznimi zasilnimi napravami. Izjema pri tej obnovi sta bila samo mosta čez Muro v Cmureku in Radgoni. V Cmure-ku so na avstrijski strani že začeli graditi most.
Za postavitev mostu pri Radgoni je angleška zasedbena uprava prispevala železno konstrukcijo vojnega mostu tipa "Bailey," kar pa seveda ni zadostovalo in 80 morali še na obeh straneh zgraditi nova oporišča. Jugoslavija pa je prispevala večino lesnega materiala. Po avstrijskih prometnih predpisih bo spadal novi most v prvo kategorijo enosmernega voznega prometa.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
V LOŠKI DOLINI OBNAVLJAJO
V Starem trgu so v zadnje® času očistili in prebarvali vsa važnejša poslopja. Najprej so sc lotili dijaškega doma, g& uredili in danes spada med najlepše stavbe doline.^ njem bo dobilo svetle in prostore okoli 60 dijakov. tako so obnovili notranjost^ zunanjost nižje gimnazije, k* bila očiščena in popravljen^ okoli 20 let. Končali so tudi ^ na obnovi poslopja, kjer po® V občinski ljudski odbor, ma urad in pošta. Tudi notranj^ lekarne, z vso sodobno ^ okusno opremo, je pripravi] in prebivalstvo Loške je prisiljeno nabavljati zdra ^ v Cerknici oziroma Poštojnit^^ težko čaka na pomembni da^ ^ bo lekarna izročena svoF" plemenitemu namenu.
Dobro služi svojemu nan cestna razsvetljava, ki 3° treba razširiti še na ostale Loške doline. Kmetijska ga je popolnoma preuredila ^ je prodajne prostore, ki estetskem in higienskem du lahko kosajo z ljubljanskimi. Še letos p^ obnovili tudi zunanje lice . skih lokalov. Ob tej treba pohvaliti, na žalost, r privatnih lastnikov, ki so " vili in olepšali svoja poslopJ®' ^
Marljivo telovadno drušW^ Starem trgu je popolnoma y uredilo svojo telovadno dv ^ no, ki je postala že pretesD^-^ ta namen je prejelo drušW®^^ Fizkul turne zveze Slovenij® narno podporo 600,000 kot priznanje za uspešno . Telovadne prostore bodo rili in vzidali nova velika o Prizidali pa bodo kopa"^^ ^ garderobo, sejno' dvorano stanovanjske prostore za ka. V glavnem bodo dela k"'
vs"
na že letos. Ker društvo nima dovolj sredstev, ^ upravičenostjo pričakuje
čl od drug6d, predvsem ^ " j*' ..
Na Mlaki, kjer so bik Ijeni prvi talci Loške dok^^^j^g. zidajo temelje za bodoči nik žrtvam okupatorja; nik bo viden po vsej dolini
svoji lepoti in monumenta rfes nekaj edinstvenega. pot do gradbišča so f^oo ^ uredili s prostovoljnim de
V	Ložu so poživili akc'J''^ gradnjo zadružnega
tos bodo končali zidarska oktobra pa bo v dvorani prireditev. Tudi v Iga vaSi . resno lotili dela pri domu in frontovci upajo, še letos pod streho.
V	Pudobu je dograjen ren hotel, kjer bo delovala restavracija. Brez dvoma ""^,11 tel dobro služil naraščaj" j^jjo tujskemu »prometu, saj J", doslej na razpblago
skih sob le v Starem trg^' so skoraj vedno zaseden^^^,,/'
(Po "Slovenskem
Z.cistopniki
^Enakopravf^^^^^ #
Za st. clairsko JOHN RENK^ 1016 East 76tb
UTah 1-6888
Za collinwoodsko
euciidsko JOHN STEB
id
17902 NottingKam
IVanhoe 1-3360
Za newburško . FRANK REN"^
11101 Revere Ave""'
Diamond 1
J
ENAKOPRAVNOST
BTRAN &
DRUŠTVENI KOLEDAR
oktobra
:	petek—Ples Wagon
Kluba v SND.
I • oirtobra, sobota — Veselica J^ištva Soča št. 26 SDZ v omu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
•	oktobra, sobota — Veselica
Slov. Sokolice št. 442 SNPJ v SND.
•	oktobra, nedelja—Koncert in opereta zbora Zarja v SND,
J2 • Ave.
•	oktobra, nedelja—Koncert Jfora Zvon v Slov. nar. domu,
j o tobra, sobota—Zabava Be-v° ^^'^jskega kluba v dvorani • 1 Slov. nar. doma na St.
^UairAve.
oktobra, sobota—Jesenska %elica društva Brooklyski ovenci št. 48 SDZ v Domu ^Padnih Slovencev, 6818 jj Ave.
/-oktobra, sobota^Ples dru-■ 8%	št. 12 SDZ v
' 19, ■
19,
,	nedelja—Prireditev
Št. 1 Prog. Slovenk v , Waterloo Rd.
' oktobra, nedelja—Jesenski oacert in 15-letnica obstoja Planina v Slov. nar. do-Stanley Ave., Maple ^ghts, o
sobota—Ples dru-^aCamiola Tent št. 1288 TM
oktobra, nedelja—Koncert j Donau v SND.
® tobra, nedelja—Program ZDOf;
K I 26.
- Avi
'"a Adria v AJC, Recher
31.
e.
oktobra, petek—Ples Demo-kluba 23. varde v
i ^ novembra
®vembra, sobota—Ples dru-
stvac ^SNd.
-oncordians št. 185 SNPJ
I
^ ovembra, nedelja — Opera ' ce ^	Glasbene Mati-
p, ^ Sloy. nar. domu na :St. Ave.
Dedelja—Pies krožka št. K ^og, Slovenk v AJC na j^cher Ave.
oveiubra, petek—Ples kluba
8.	Motors v SND.
Novembra, sobota—Veselica
Slovenec št. 1 SDZ v
^ovembra, nedelja — Igra y ^^skega zbora Naša zvezda
9.^^	na Recher Ave.
,nedelja—Prireditev g^tva v boj št. 53 SNPJ v
' Waterloo Rd.
J ovembra, petek—Ples kluba 15. ? ^ Jill v SND.
ovenabra, sobota—Veselica
gombi« with fire-^ odds are ogoinst you I
društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ v SND.
15.	novembra, sobota—40-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave.
16.	novembra, nedelja—Predstava Kat. lige v SND.
22. novembra, soboto—Ples Progresivnih Slovenk v SND.
26.	novembra, sreda—Ples Carol-ton kluba v SND.
28.	novembra, petek—Ples Rich-mar\ Memorial Post 661 v SND.
29.	novembra, sobota—Veselica društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ v SND.
30.	novembra nedelja—Koncert Miss Carolyn Budan v SND, St. Clair Ave.
decembra
6.	decembra, sobota—Ples Croatian Pioneers št. 663 HBZ v SND.
7.	decembra, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND.
7. decembra, nedelja—Jesenski kocert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
13. decembra, sobota—Domača zabava krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
13.	decembra, sobota—Ples Shar-peys kluba v SND.
19.	decembra, petek—Ples Bon-navets kluba v SND.
20.	decembra, sobota—Ples društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND.
27.	decembra, sobota—Ples društva Slovan št. 3 SDZ v SND.
31.	decembra^ sreda—Silvestrov večer SND in Kluba društev SND v obeh dvoranah.
januarja 1953
3. januarja, sobota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND.
10. januarja, sobota—Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17.	januarja, sobota—Veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 SDZ v SND.
18.	januarja, nedelja—Koncert Eddy Kenika in Josephine Petrovčič v SND.
24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND.
31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
februarja
7.	februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
8.	februarja, nedelja—40-letnica društva Ribnica št. 12 SDZ v SND.
14.	februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND.
15.	februarja, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND.
v vsaki slovenski družini, ki se Zanima za napredek in razvoj Slo-
\^encev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti
REGULACIJE ZA ODSOTNE VOLIVCE
Državljani-volivci, ki bodo iz enega ali drugega razloga odsotni iz svojega volivnega di-strikta, lahko v večini držav vseeno volijo, ako pravočasno zaprosijo za "absentee ballot" in seveda to glasovnico tudi uporabijo. Glasovanja v odsotnosti (volivca) ne dovoljujeti pod nobenim pogojem državi New Mexico in South Carolina ter teritoriji Zedinjenih držav Alaska, Hawaii, Puerto Rico in Virgin Islands.
Nekatere druge države imajo določene omejitve glede glasovanja v volitvah v odsotnosti volivca iz njegovega volivnega okraja. Louisiana ne dovoljuje glasovanja nobenemu državljanu-volivcu, ki ima biti na dan volitev odsoten iz države, izjema so samo oni, ki so v vojaški službi. Država Minnesota zahteva, da je odsoten voUvec na kontinentalnem ozemlju Zedin jenih držav na dan volitev. V New Jersey in v Pennsylvaniji smejo v odsotnosti voliti samo oni, ki so v vojni oziroma vojaški službi. Civilisti ne morejo vohti v odsotnosti v teh dveh državah. (V prej omenjeni državi Min-nesoti lahko volijo v odsotnosti člani vojnih služb, neglede, kje se nahajajo).
V	vseh ostalih 42 državah lahko državljan-volivec glasuje v odsotnosti s pomočjo "absentee ballots." Seveda mora zaprositi za tako glasovnico in to se stori v City Halli, To^ Halli, ali pa v County Court Houseu, lahko pa tudi v uradu za volitve (office of the Board of Elections) . Ako glede tega niste gotovi, informirajte se pri lokalni postojanki Lige ženskih volivk (League of Women Voters), ali pa vprašajte za tozadevne podatke v vaši lokalni čitalnici.
Glasovnice za odsotne volivce v novembru je mogoče izposlo-vati od zdaj pa do dneva volitev v naslednjih državah: Calif-orniji, Coloradu, Connecticutu, Delaweru, Gteorgiji, lUinoisu, In-diani, lowi, Kansasu, Louisiani, Mainu, Marylandu, Massachus-ettsu, Mississippiju, Missouri ju, Montani, New Hempshireu, New Jerseyu, North Carolini, North Dakoti, Ohiu, Oklahomi, Ore-gonu, Pennsylvaniji, Rhode Is-landu. South Dakoti, Tennessee-ju (če je odsoten volivec izven Zedin jenih držav), v Texasu, Vermontu, Virginiji, West Vir-giniji, Washingtonu, Wisconsinu in Wyomingu.
V	New Yorku se more zaprositi za "absentee ballot" samo ob času registracije za volitve. V Floridi je mogoče vprašati za omenjeno glasovnico že 45 dni pred volitvami; v državah Alabama in Tennessee (če je volivec na ozemlju Zedin jenih držav), 40 dni pred volitvami; Arizona, Idaho, Michigan, Minnesota in Utah dajo za to 30 dni časa pred volitvami; Arkansas (če je odsotnik na ozemlju Zedin jenih držav), dovoljuje 15 dni časa, če je izven dežele pa 20 dni časa pred volitvami. V državi Kentucky se lahko vpraša za tako glasovnico kadarkoli razen deset dni pred volitvami.
Ko volivec, ki ve, d'a bo odsoten ob volitvah, zaprosi za zadevno glasovnico, mu država isto pošlje po pošti. Z 21-tim septembrom so pričeli razpošiljati "absentee ballots" prosilcem sledeče države: Connecticut, Delaware, Iowa, Maryland, Nevada, New York, North Carolina, Ohio, Oregon, South Dakota, Virginia in West Virginia.
Najzgodnejši datumi pričetka razpošiljanja glasovnic za odsotne volivce v nekaterih državah so kot siedi: Illinois, 45 dni pred volitvami; Arizona, Colorado, Idaho, Indiana, Louisiana, Maine, Montana, Pennsylvania, 36 dni pred volitvami; Michigan in Washington, 25 dni pred volitvami; Kansas, 10. oktobra; Alabama, North Dakota, Wisconsin, 21 dni pred volitvami; Arkansas (če je odsotni volivec
izven Zedin jenih držav), 20 dni pred volitvami; California, New Hampshire in Rhode Island, 15. oktobra; Minnesota, 12 dni pred volitvami.
Florida, Kentucky, Mississippi, Missouri, Texas in Wyoming pošljejo glasovnice kakor hitro so natiskane. Georgia, Massachusetts in Tennessee pošljejo glasovnice v času, da morejo odsotni volivci te pravočasno zaznamovati in vrniti svojemu vo-livnemu okraju.
Odsotni volivci morajo prejete glasovnice zaznamovati in od-poslati pravočasno, da bodo v njih volivnem distriktu štete. Ta čas je v raznih državah določen kot sledi:
Pet dni pred volitvami, Oregon.
Dan pred volitvami, do 12. ure opoldne; New York, do petih popoldne; Florida, do šestih zvečer; Connecticut, do nedoločenega časa; Idaho, Iowa, Kansas in West Virginia.
Na dan volitev, do 12. ure opoldne: Delaware in Ohio; do 1. ure popoldne, Texas; do 5. ure popoldne, Colorado; do 6. ure zvečer, Arizona, Indiana, Uta^; do 6:30 zvečer, Arkansas; do 7. ure zvečer, Oklahoma; do zaprtja volišč, Kentucky, Maryland, Massachusetts in Wisconsin; do nedoločenega časa, Alabama, Georgia, Illinois, Louisiana, Maine, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, Nevada, New Hampshire, New Jersey, North Carolina, South Dakota, Tennessee, Vermont, Virginia in Wyoming.
Dan po volitvah, do 6. ure zvečer, Missouri.
Do 13. novembra«, do 10. ure dopoldne, Nebraska; do 14. novembra, 10. ure dopoldne, Pennsylvania; deset dni po volitvah, Washington; do 20. novembra, California; do 20 dni po volitvah, North Dakota; do 4. decembra, Rhode Island.
Odsotni volivci morajo vrniti svoje zaznamovane "absentee ballots" najkasneje do zgoraj navedenih datumov in časa, ako hočejo, da bodo njihovi glasovi šteti. Ako glasovnice niso. v rokah volivnih uradnikov pristojnih distriktov odsotnih volivcev, do časa, ki je zgoraj omenjen za posamezne države, tedaj glasovnice niso štete. To si naj zapomni vsakdo, ki bo volil v odsotnosti.
(Common Council)
hvm
REGULA#LY
beneški slovenci za pravičen sporazum
Glasilo beneških Slovencev "Matajur" objavlja v zadnji številki uvodni članek "Za pravičen sporazum," v katerem poudarja, da sporazum med Jugoslavijo in Italijo lahko postane učinkovit samo, če bo dosežena tudi pravilna ureditev vseh spornih vprašanj, ki še obstajajo med obema državama. "Zato je potrebno, da se v sporazumu med obema državama prpuči tudi naš položaj, da se upošteva dejstvo, da živi v naših krajih več deset tisočev Slovencev, ki nimajo niti najosnovnejših državi janskih pravic, čeprav so dejansko italijanski državljani, da se postopa z nami kot s posebno etnično skupino, ki živi v sklopu države druge narodnosti," piše list in poudarja, da bi zapostavljanje in nepriznavanje narodnih pravic vedno viselo nad sporazumom kot grozeča senca in bi klicalo po maščevanju.
Hkrati, ko izraža željo med obema državama do pravičnega sporazuma, "Matajur" naglasa, da se bo ljudstvo Beneške Slovenije borilo, dokler ne bo kemično zmagala pravica, tudi če si Italija domišlja, da bo s časom,, uspela raznaroditi vso Beneško
Slovenijo s tem, da ji vsili italijanski jezik in da vzgaja slovenske otroke že od prvih let v italijanskem n^cionalno-šovinistič-nem duhu.
^	(Po "Slo»cnskem poročevalcu")
IŠČE SE GARAŽO
ZA AVTO V BLIŽINI HRVATSKEGA NARODNEGA DOMA.
Kdor ima za oddati naj sporoči oskrbniku na 6314 Si. Clair Ave.
IŠČEJO STANOVANJE
MIREN MOŠKI
želi dobiti dve sobi pri mirni družini; opremljene ali neopremljene, kjer bi si lahko kuhal, želi tudi imeti prost vhod. Kjerkoli v naselbini na St. Clair Ave., v Collin-woodu-Nottinghamu, E. 185 St. Pokličite iv 1-1057
EDUCATION MOLDS OUR niTURE
ftETTCK SCHOOLS BUltO A STOOMGER AMERICA
1
4
%
K
CHIEF LOGAN
When Lord Dunmore glanced around the circle of Indians meeting with him at Camp Charlotte, near Circleville, on that bright fall day in 1774, one of the most influential was missing — Chief Logan.
y The campaign which history calls Dunmore's War was over. The Indians were defeated. A new peace was to be made.
But peace could not be made without Logan. He was a great Ohioan—in the days before there was an Ohio.
' Logan, born in Pennsylvania in 1725, had been a friend of the white man — named Logan in honor of Pennsylvania's Secretary. If He came to Ohio and dealt with his white friends.
Then affection turned to hate. A party of Indians, including all. of Logan's relatives, were at the mouth of Yellow Creek, near Steubenville. Roistering whites across the river sent an invitation to the Indians to join them. Men. women and children were wantonly murdered. ^ _
^ Logan became an avenger. .Other Indians joined him and
■' ■«—.A
[Logan's Elm, 6 miles south of - Circleville.
Dunmore's War blazed in bloody reality. And now peace was being made, and Logan was missing.
An emissary found Logan under a great elm—Logan's Elm, near Circleville. The Mingo chief spoke to the messenger in what Theodore Roosevelt declared to be, "perhaps the finest outburst of savage eloquence of which we have any authentic record." _
"I appeal to any white man," said Logan in part, "to say if ever he entered Logan's Cabin hungry and hg gave him not meat; if ever he came cold and naked and he clothed him not ... I had thought to have lived with you . . . Colonel Cresap, the last spring, in cold blood and unprovoked, murdered all the relatives of Logan, not even sparing my women and chil- ■ dren. There runs not a drop of my blood in the veins of any living creature."
Peace was made. Logan's friends died. He wandered from village to village, dejected, solitary and
broken.___^ j
He was murdered one evening in 1780 as he sat before a lonely
camp fire.	___
Today, Logan's Elm still stands —a state monument to a heroic Ohioan, perhaps one of the oldest; living things within the state, j
tCIip and save for your 1953" Ohio Sesquicentennial Scrapbook) 1
NAJVEČJA IN NAJZANESLJIVEJŠA DRUŽBA ZA ■v	^	POŠILJANJE PAKETOV V SLOVENIJO!
-C--Preko 50,000 ekspresnih paktov in vreč moke je bilo izročenih
prejemnikom v Jugoslaviji
« EKSHS MOKA! PAKEII! ZDRAVILA!
Važno Najboljša ameriška in kanadska roba Važno!
Iz našega glavnega skladišča v svobodni zoni Trsta dospejo paketi ___^	prejemniku v Jugoslaviji najkasneje v 30 DNEH
BELA 1^ ^ 1^ m Najboljše vrste "E" Manitoba ^ ^ ^ AA KANADSKA wl\/% Spring Wheat Flour, 100 funtov______________^XdfCiiwv
Označite najbližjo železniško postajo.
! ! PIŠITE NAM ZA CENIKE S 27 STANDARDNIMI PAKETI HRANE ! !
PRVOVRSTNA ČRNA ALI RUJAVA BOX KOŽA S KOMPLETNIMI POTREBŠČINAMI
Za 2 PARA moških čevljev ____________________ _ $12.00 Za 2 PARA ženskih čevljev___________________$11.00
Za 2 PARA moških delovnih čevljev _____$12.00 Za 2 PARA otročjih čevljev .............. $10.00
NOVE SINGER ŠIVALNE STROJE na pogon z nogami pošiljamo v Jugoslavijo po
ceni od $148.00
Zahtevajte informacije! Dostava v manj kot 6 tednih.
CESTRALA za pošiljanje zdravil v slovenijo
_EXSPRES ZDRAVILA__
R i m i f O n	garantirana dostava B0LNIKU,V JUGOSLAVIJI
(Dihydrosterptomycin) '	NAJKASNEJE V 10 DNEH PO PREJEMU NAROČILA.
Priložite naročilu recept jug. zdravnika, ker to zahtevajo jug. carinske oblasti. Pošiljamo tudi ostala zdravila kot Penicillin >■ Insulin - Aureomycin - Terramycin - Chloromycetin - P A S. itd. Pošiljamo specialno vse nemške, francoske in švicarske medikamente po predpisih jugoslovanskih zdravnikov.
Zahtevajte informacije in cenike. — Navedene cene vključujejo dostavo in zavarovalnino do najbližje železniške, poštne ali parobrodne postaje. Prejemnik nima nobenih stroškov.
Vso ali delno izgubo paketa se nadomesti z novim, ali s povračilom denarja. — Pošiljite pisma, naročila, čeke, money ordre na
EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE
230 West 41st Street — Telefon: BRyant 9-0252 — 9-0253 — NEW YORK 18, N. Y., U. S. A.
v NAJEM
TRGOVSKI PROSTOR
na prometnem kraju se odda v najem. Pripraven za vsakovrstno trgovino. Notri je lepa oprema za grocerijo in mesnico, katero lahko kupite, če hočete. Na željo se dobi tudi stanovanje. Najemnina zelo zmerna.
4536 Warner Rd., slianska vrata DI 1-3832
DELO DOBIJO MOŠKI
PRIDRUŽITE SE
TAPCO SKUPINI
TAPCO
POTREBUJE MOŠKE
IZURJENE IN VAJENCE
ZA
Forge Shop vajence Tool Room
Miscellaneous Machinery
Electric Arc Welders
Tool Makers
Morajo biti pripravljeni delati KATERKOLi šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto in nedeljo, od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
"OLIVER"
POTREBUJE
SHEET METAL DELAVCE
EXPERIMENTAL MEHANIKE
ELECTRICIANS
MILLWRIGHTS
TOOLMAKERS
TOOL & DIE MAKERS
TOOL ROOM
MACHINE OPERATORJE
TOOL DESIGNERS
Dobra plača od ure. Avtomatično napredovanje do maksi*nalne plače. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalninski načrt. Uposljevalni urad odprt od 8. zj. do 4.30 pop. od ponedeljka do petka.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300
YOU
can be the woman of the year
MVAU FOR NURSINO—
riM meet	profatiion fw
wemM h * National gnwrgwieir
Toft 1» OlTMlor of NunM at yowr lecol kqipHal, Or app IP # catUolal* m MiaWW Nwmh*

STRAN $
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Tačas si je prižgal svetiljko, sedel z računsko knjigo, svinčnikom in nekaj koščki papirja za sirovo mizo ter računal in zapisoval majhne vsotice. Njegove številke so bUe take kakor on sam, velike, preproste in čvrste. Časih si je potegnil z roko po valovitih rjavih laseh. Recimo, da bi se jeseni še odrekel drobilnika za žito pa novega voza in konjske oprave ? Kosilnik je moral dobiti. Posestvo je izkazovalo dobiček; v banki mu je že ležal denar; prepričan je bil, da bi mogle njegove močne roke izžeti zemlji še več denarja. Da, če bi torej opravil spalnico, sprejemnico, dnevno sobo in kuhinjo, ne s slabo šaro, nikakor ne, ampak z rečmi, kakršne se spodobijo zanjo? Bogme—seveda bi šlo. Doslej je vse požirala zemlja; bila je mast-
na in sočna; naj pride zdaj še hiša na vrsto.
Arnold je bil premišljen človek, tudi v ljubezni, in obilen del njegovih kmetovalskih uspehov je bil zasluga njegovega , načrtnega mišljenja. Vodil je natančne račune, dnevno in delovno knjigo, ki je v njej določal spored za prihodnji teden; vodstvo teh knjig je bilo junaštvo, kakor lahko pove vsak človek, ki se mora boriti z zemljo. Biti na smrt utrujen in zaspdn, pa se vendar pripraviti, da sedeš za mizo in čečkaš! Za to je treba močne volje' a Furze je bil spoznal, da je pol angleškega kmetijstva zgolj ubijanje in igra s slučajem, ker mu manjka, tiste zadnje iskrice pameti, ki ve, kam gre gnoj in odkod prihaja denar, in ima vse to na papirju.
Svojo večerno pisarijo je
You are looking into the mouth of a 16-inch gun on the U. S. S. New Jersey
It's typical of the huge rifles with which our great navy bristles. And the size of that bore is a comforting reminder that America's watchdogs have a bite as bad as their bark.
This represents one kind of strength America must maintain in order to keep the restless peace. For surely we all realize that now peace is only for the strong.
But keeping America strong calls for more than armed strength. It means that our economy must be stable, too. And that's where you can help... by buying United States Defense Bonds! For by bonds and other forms of saving you are building up a personal backlog of financial security which means economic strength for our country.
Saving through bond buying is easier than you think! Try it—through the Payroll Savings Plan where you work. With this Plan you can save a regular sum out of every check—before you have a chance to spend it. And, you know, no matter how small your income, you can't afford not to save something for yourself. So join the Plan today. Thousands say it's the one sure way to save!
HERE'S HOW E BONDS NOW EARN MORE MONEY FOR YOU I
Now'safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before . . . thanks to 3 brand-new moneit-eaniing features just announced by the U. S. Treasury.
1.	Now every Series E Bond you buy begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semiannually, when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the starti
2.	Every Series E Defense Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger t
3.	During the 10-year extension period, every unmatured bond earns at the new, higher interest (average 3%compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying U. S. Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
Peace it for the strong ... for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
Th" U. S. Govšmmtnt do— not pay for advtrtUing, Thš Trmunry D^partm^nt thankš, for tkoir patrioti« donation^ TKe AdvertUing Couneil ati4
0
opravljal najnazadnje — potem, ko je v samih nogavicah, hlačah in srajci pol ure sedel pri klavirju—z nogami skrčenimi pod stol in s komolci široko oprtimi ob mizo. Sovražil je to pisarijo, a vendar se je silil k njej in že nekaterikrat je bil zaradi tega blagoslovil samega sebe. To mu je bilo uzda zase in uzda za Willa Blossoma, kajti, naj bo človekovo telo še tako močno—njegovi možgani utegnejo biti ovčji možgani, kakor so bili Willovi.
A zdaj je Furze časih nekoliko prenehal in zasanjal. Morda dobi družico. In morda bo ta sedela za mizo in pisala zanj, ko ji bo narekoval opt-avke minulega dne. Žena bi se menda zanimala za take reči ?
"Truden si, Arnold. Sedi, kadi in pripoveduj, jaz bom pa pisala."
Da, rad bi jo imel zato, in ona bi se morebiti rada lotila tega posla.
Vsakdanji red Furzeovega življenja se je izpreminjal v premnogih važnih malenkostih. Njegova zložljiva postelja se je bila preselila na vrh, v eno izmed spalnic; kuhinja je postala kuhinja", dnevna soba pa podobna svojemu namenu. Nehal je skladati v kotu drva; skobelnik je prenesel v stransko poslopje. Mizi, ki jo je bil sam napravil, je ogladil in polužil noge, ploščo pa pregrnil z višnjevim in belim prtom. Sara Blossomova je zdaj posvečala hiši dva dni na teden namesto enega, in ker je bila ženska, je imela tudi oči, da je videla, in jezik, da je govorila.
"Gospod Furze mora biti zaljubljen."
Da, kajti mož se nikoli ne začne brez primernega razloga vznemirjati zastran svoje hiše, nikar že da bi kupoval posrebre-ne žlice in vilice. Pa ta vrt in te cvetlice! Gospa Blossomova je bila majhna, drobna ženica z usti kakor past za podgane, z nosom, ki je bil na koncu višnjev, in z gladkimi, mišjesivimi lasmi, ki jih je nosila trdo nazaj počesane. Bila je skrbna, skopa ženska s svetlimi, grabežljivimi rdečimi rokami. Furzea so te roke od nekdaj bodle v oči. Misel, da se dotikajo njegove jedi, mu je bila zoprna.
Gospa Blossomova je klepetala. V majhnih, klavrnih življenjih, kakor je bilo njeno, postane klepetavost nekakšna pregreha, nedolžno pijanstvo in ne-zmemost v besedi. Prav iz klepetanja je jemala svojo razburjenost. Da, Furze je preoblačil srajco po dvakrat na teden na-mestu po enkrat, in tudi delovno srajco je po molžnji vsakikrat slekel. Tri mehke ovratnike je porabil vsak teden namestu poldrugega. In nove rjave čevlje, je imel in bril se je sleherni dan. Pa noge pri mizi je bil zgladil in polužil. Hi, hi, hi!
Gospa Blossomova je bila nespoštljivega duha. Te noge pri mizi so se ji zdele od sile dober dovtip. Buhala je v tenak smeh, ki je bil podoben ovčjemu beke-tanju, si pritiskala rdeče roke na breznedma prsa in zavijala glavo po strani.
"Katera je, ne vem—a dekle je za vsem tem."
Willa je izpraševala spet in spet in na vse pretege.
"Ali nisi videl kakega dekleta —nikoli ne?"
Will je ponavljal, da ne. Domače življenje ga je bolj in bolj
ENAKOPRAVNOST ##*##*#$#####*#####*###########*###**#*##*##*#######*
izpreminjalo v modrookega, čemernega in lenega bika, ki je le časih srdito izbruhnil in zarjovel. Dobričina je bil, a v zakonski areni ga je delal ženin jezik besnega.
"Najbrže bo katera izmed pe-pelovskih."
Tolikanj je koprnela, da bi vtaknila svoj nemarni višnjevi nos v skrivnost Furzeove izpre-membe, da jo je nekateri večer zaneslo postezi nizdol, češ, treba je nabrati krme za kunce. Blossomova hišica je stala ob cesti v Rotherbridge. Če si jo srečal in ogovoril, se ji maslo ni stajalo v ustih, ampak ji je obležalo na jeziku in zažolknilo.
" 'večer, gospa Blossomova."
"Dober večer, gospod Furze."
Zalotila ga je bila na stezi, ko je s snažnim ovratnikom in nečim obilnim v žepu korakal proti veliki cesti. Gospa Blossomova je imela poln predpasnik zelenja. Lenušila je za njim, dokler ga ni videla, kako je zavil na San-dihurstsko stavbišče. Nekaj je bilo v zraku. Will je imel naročilo, naj jutri na vse zgodaj pripravi višnjevi voz in sivca. V Mel-hurstu je bila dražba. Gospa Blossomova je bila videla draž-barjev lepak nabit na zadnji strani Burnhamovega kravjega hleva.
2
Mary Vinerjeva je strigala trato. Sama jo je imenovala "tra-vico," a za mater in očeta je bila trata; dvajset štirjaških čevljev med cesto, plotom in hišo. S pepelom posuta pot jo je proti Coodeovi strani ločila od zeljne grede; proti Jamiesonovim je mejila ob tisto kostenikovo seč, ki ni mogla odvrniti vsiljivih rdečih obrazov Jamiesonovih otrok. Trata je imela na sredi okroglo gredo, kjer je stotnik Viner iz-kušal gojiti mačehe, pa so polži skrbeli za skromnejši uspeh.
Viner jev kosilnik je bil tak kakor večina reči v Pepelovem, cenen ameriški pomoček za silo in vrhu tega še iz druge roke. Glodal je travo, ne pa da bi jo bil rezal. Ob mnogih rjastih žebljih in drobnih kamenčkih si je bil že skrhal zobe, in duša mu je bila zakrknila in ogrenela. Žvenketal je, rožljal in škripal.
Mary je hodila sem ter tja in si čvrsto tiščala prečni držaj na mlade prsi. Vsa njena pozornost je bila napeto uprta v ta opravek, zakaj ubogi Coode je plaval nad njenim početjem kakor nebeški skavtski glavar in lakom-no prežal na vsakdanje dobro dejanje. Vedela je, da bo takoj prišel in zamaknjen obvisel na plotu, ako le količkaj odneha. "Saj pravim—kaj neki mislite—da ste res že za tako delo? Po influen-ci? Mar dajte meni, da opravim namesto vas!" Tudi polkovnika Tobyja je bila videla, kako se je izprehajal po svojem vrtu in kadil smotko, in njegovo okroglo sttfkelce je bilo že nekajkrat blis-nilo proti njej. "Izvrstno dekle. Travo striže! Nič napačnega ponosa. Imenitno, imenitno!"
Furze je prišel k vrtnim vratom prav tisti mah, ko so se bili noži sttroja zagozdili in je Mary zaman izkušala izdreti kosilniku rjast žebelj izmed zob. Razgreta,
zardela in malpe nejevoljna je vzdignila oči in ga zagledala. Na pol je stal že takraj vrat.
"Ali je kaj narobe?"
Njegov pogled je bil globok, počasen in trden. Begal jo je in jo spravljal v zadrego, tako da ji je kri hitreje plala v lica. Njene rjave oči so se mu umikale. Da, narobe je bilo. Ta nemarni stari stroj . . . !
Nasmehnil se je in se sklonil h kosilniku.
"Zidarji in tesarji sejejo svoje žeblje—kakor kruh v svetem pismu. Nu, po travi jih vendarle ne bi bilo treba."
Njegovi močni rjavi prsti so otrebili rezila. Vrgel je skrivljeni žebelj v cvetlično gredo in jel— ne da bi rekel "Smem?" ali "Če dovolite"—namesto nje dokon-čavati njeno delo. In Mary je stala in ga gledala, živo si v sve-sti njega in same sebe in vseh oken in vrtov na okoli, takisto kakor ubogega Coodea, ki se je plemenito utrinjal, med tem ko je enoočnik polkovnika Sykesa buljil proti njima kakor leča v daljnogledu.
"Nabrusiti ga bo treba," je zdajci dejal.
^'Najbrže," je priznala Mary.
"In namazati."
"Res?"
"Bojim se, da."
"Jaz rabim oljnik, ki spada k mojemu kolesu, pa sem ga izgubila."
"Nesreča za stroj!"
Obstal je in se nasmehnil; do-jem belih zob in globokih sinjih oči v temno zagorelem obrazu jo je prevzel.
"Jaz opravljam to s koso."
"Ali ni — dokaj težko?"
"Ne, če imate pravi prijem in veste, kakšno mora biti rezilo. Tudi slišati je bolj prijetno. Kakor da bi mačka predla."
Nekaj dolgih korakov sem in tja, pa je bila košnja končana. Pobral je stroj.
"Kam ga spravljate?"
"Oh — v lopo za orodje."
Pokazala mu je pot k orodnici, rjavemu zaboju, ne večjemu od majhnega kokošnjaka. Tu je stalo tudi njeno kolo, vegasta samo-kolnica in nekaj raznega orodja. Bilo ji je, kakor da bi se morala opravičiti zaradi lope — zaradi te in do malega zaradi vsega, kar je bilo v zvezi z njenim življenjem v Pepelovem. Kako vsakdanje je bilo videti vse to; in Mary
je mrzila vsakdanjost, zdelo se ji je, kakor da bi poniževala tudi njo.
"Upam, da se zdaj bolje počutite?"
Odložil je bil kosilnik in zaprl vrata; vprašala se je, ali ga ne bi morala povabiti v hišo. Pa jo je bilo hiše sram. In potem jo je tudi še skrbelo zastran večerje: sam solnči zahod in mehki, zeleni kras tega pomladnega večera sta se umikala njenemu prividu majhnega, do kosti obrezanega jarčjega stegna in nekaj mrzlih krompirjev, ki so čakali v jedilni shrambi. Oče je bil izmed tistih milih, nepoboljšljivih duš, ki se ne morejo in ne morejo in ne morejo navaditi razumevanja, kako občutljiva je ženska in kako neznosno ji je, če jo zalotiš brez č&jne pogače. "Mary — gospod Furze ostane pri večerji." Kako bi mogla dati tisti beraški ostanek j area na mizo? In še — večerja! Pravi ljudje di-nirajo.
Rekla je, da je zdaj spet popolnoma zdrava.
"Pa vaša mati?"
"O — hvala, tudi tej je dosti bolje."
Furze je jemal nekaj iz stranskega žepa svojega suknjiča: šest rjavih jajec v papirnati vrečici. Dal ji jih je.
"Mislil sem, da bi utegnila iti materi v slast."
(Dalje prihodnjič)

Smrl je kruta —
brez srca,
kar vzame —
več nazaj ne da...
Poslednji dnevi ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškemu odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda fala-dejno vpliva na žalujoče.
Naj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St. KE 1-3177
Cleveland, Ohio
NAJBOLJŠE
GROZDJE IN FIN MOŠT
Vsem starim in novim odjemalcem sporočamo, da bomo tudi letos postregli z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobile mešano iz Kalifornije ali pa samo ohijsko. belo in rdeče.
Posebno opozarjamo, da si letos boste lahko nabavili ohijsko grozdje in mošt samo še dva tedna— torej ne čakajte, naročite takoj!
Imamo nove (charcoal) sode po 5 galonov in do 50 galonov od žganja. Pripeljemo na dom. Cene so zmerne.
Če želite, imamo vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska, itd. Se priporočamo za obisk.
NOTTINGHAM WINERY
17721 WATERLOO ROAD POKLIČITE po telefonu: IV 1-2724



' ^ TEACH THEM TO
•	cross at corners
•	obey signals
•	look before crossing
#AP*YV eowwplk
PRIDITE POSLUŠATI
PREDSEDNIKA TRUMAMA
r v Četrtek, 9. oktobra ob 2.30 pop.
na PUBLIC SQUARE, naravnost pred poslopjenn
Terminal Tower ,
TO BO EDINI NASTOP PREDSEDNIKA TRUMANA V CLEVELANDU TEKOM
TE KAMPANJE
NE ZAMUDITE PRILIKE SLIŠATI NJEGOVO VAŽNO POROČILO, KI SE TIČE VAS!
TIČE SE NAŠE VELIKE DEŽELE!
(V slučaju dežja bo predsednik Truman govoril v notranjosti Terminala)
INDIJANSKO POLETJE
Indijanskega poletja ne ja noben ameriški niti mednarodni koledar, vendar imamo v W deželi letno dobo, ki se v Ijnds govorici imenuje "indijansko p"* letje." Določnega datuma za z* četek ali konec indijanskega F letja nimamo. Samo neko do gorkega ali milega vremena ? pozni jeseni imenujemo indija^ sko poletje; včasih je to v oW®" bru, še bolj pogosto pa v nove® bru.
Značilnost indijanskega ja so jasni, brezoblačni dnevi, so videti nekoliko zadimljeni, F sebno blizu horizonta. Daljše krajše indijansko poletje vsi deli Zedinjenih držav, t najbolj karakteristično je ® jansko poletje v dolini reke sissippi.
—NOVA
64. LETNA CLEVELANDSKA
^ Nad 100 privlačnih razstav hrane in pripomočkov.
Rosemary Clooncy
Odlična moderna pevKa
Captain Video
(osebno) 11. in 12. okt.—4.30 P"?-
Vsaki dan tekma East Oh'" Gas Co. v pečenju Dnevno 1. pop. do (vključivši nedelje)
PUBLIC HALL -
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. ^ East 62nd St.. je okrog
drugih zobozdravnikov v y,
naselbini prakticiralo in J? % selilo, dočim se dr. Zupi^ vedno nahaja na svoJC" mestu.
Ako vam je nemo'go6e dotiko z vašim zoboza^ ^ kom, vam bo Dr. Zupi^^g vršil vsa morebitna pop^^ na njih delu in ga nadom ^ z novim. Vam ni treba ^ določenega doBovor®-
Njegov naslov j®
Dr. J. V. ZUP#
6131 ST. CLAIR AVE^^® Tel. ENdicott 1-5013 , vogal East 62nd Slreel; ^ . samo na East 62nd 5»» . Urad je odprt od 9.30
do 8. zv. __
Dr. J. V. ŽUPNIK
i
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
WANTED TO
RESPONSIBLE BUSINESS —Wife, employed daugh^® ^ perately need 5 room ap3 Lgd' 1st floor. Northwest
Will decorate.
ALbany
RESPONSIBLE COUPLE — 3 lovely Urgently need 4-6 rooin^ W nished apartment. Any 8 cation, North. Moderate Call John
Bittersweet
BUSINESS OPPORTIZI
Proda se kleparsko delavl^gg \t< severni strani. Obratuje dva 1951 truka	tCUPf*
veliko zaloge na
________ rokah. ^
lahko takoj prevzame*	.
kupil letovišče in mora P fjp GLenco®^
Proda se podjetje, ki P°
pošti (Mail order);
joče, velik dobiček, delo ob prostem času. Samo t W hitro prodajo. PlymoU _ C ducts Co., 333 N. Michiž^ . cago. 111.	g.4^
_CEnU^L^
BUSINESS OPPORTUNITI®^ ^ SALE — Hardware stor® ages, general stores, furniture stores, farmS; r jj tea room, service sta" -taurants. For informal or write Clintonville SaLg CLlntonV