IVAN ŠEGA: Pozdravljena UJU! Dan 25. junija 1919. bo zapisan v povestnici naše mlade države SHS z zlatimi črkami, in kar so svetovno važne letnice 976, 1492 itd. v obči zgodovini, to bo ta dan v naši zgodovini, v zgodovini onega iroi-menskega naroda, ki je izšel kakor pomlajeni feniks iz svetovnega, v krvi se dušečega meteža. Dne 25. junija 1919. se zbero v Beogradu učiteljski. zastopniki edino merodajnih naših organizacij, in sicer Saveza hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu, Saveza učiteljskih društava Bosne in Hercegovine v Sarajevu, Saveza dalmatinskih učiteljskih društava v Splitu in Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani z zastopniki srbskega Učiteljskega Udruženja, da postavijo temelini kamen mogočni naši Uniji Jugoslovanskega Učiteljstva. — L. 1906. mesec avgust 29. dan, ki ga je tako lepo opisal tovariš E. Gangl v 22. štev. letošnjega ,,Učit. Tovariša"' pod naslovom ,,Sen poletne noči", je že položil prvi temeljni kainen UJU. zakai takiat smo se bili zbrali zastopniki vseli jugoslovanskih učit. korporacij v Beogradu. Zastopano je bilo celo bolgarsko učiteljstvo, in naši severni bratje Cehi so poslali svoje zastopstvo k temu zgodovinsko važnemu dnevu. Zborovali smo v srbskem vseučilišču v Beogradu pod predsedstvom našega neupogljivega starine Davorina Trstenjaka, in s ponosom poudarjam, da sem bil takrat ravno jaz glavni poročevalec. Umevno, da je ledanja naša preskrbna mati Avstrija v kali zatrla ta pojav — o tem bi vedel povedati mnogo naš Davorin — ter si z debelimi črkami zapisala imena vseh tistih ,,veleizdajalcev"^ki smo se udeležili tega kongresa. In v dno svojega srca sem prepričan, da prav radi darujemo sedaj vse one ,,dobrote", ki smo jili uživali vsi udeleženci od 1. 1906. daije, posebno pa v letih vojne grozote, na žrtvenik naše osvoboditve, na žrtvenik oživotvorjenja one ideje, ki smo jo šli zastopat 1. 1906. v Beograd, —  Tovariši, ki ste zbrani danes v naši prestolnici v Beogradu, bodite iskreno pozdravljeni! V duhu prisostvuje danes polaganju temeljnega kamena tej mogočni naši stavbi vse dobro inisleče slovensko učiteljstvo! — In takrat sem 1. 1906. zapisal v ,,Učit. Tovarišu" v svojih ^Spominih na Beograd", da me vsak val naše reke Save, kjo gledam vsak dan, kako hiti v našo prestolnico, spominja, da se bližamo hitrih korakovonemu dnevu, ko se bo stresla vsa Evropa v p o r o d n i h b ol e č i n a h , d a s e porodi naša država — tako tudi danes izročam edino željo tej svoji ljubljenki, da jo ponese na svojih čistih valovih v vašo sredino. In ta želja je: Bog blagoslovi vaše delo, tovariši! Naj živi in se mogočno razvlje UJU!