Stev. 179 Poštnina plačana v gotovini ovenski V Ljubljani sreda 7. avgusta 1940 Cena Din 1*- Leto V Pred italijanskim napadom na Egipt Italijanske čete so začele vdirati v angleško Samalifo dne avgusta London, 7. avg. o. Reuter. Semkaj so prispele iz Aleksandrije novice, da so Italijani v zadnjih dneh zbrali številne najmodernejše oborožene čete na meji med Libijo in Egiptom. Pričakovati je, da bodo italijanske čete vsak hip vdrle v Egipt in napadle angleške čete, ki so številčno šibkejše. Angleške čete so v Egiptu in v vsej severni Afriki sicer maloštevilnejše, pač pa so bolj izurjene in pripraviiejše oborožene kakor pa italijanske čete, ki niso za ofenzive na ozemlju, ki je preveč odprto. Vendar pa se iz italijanskih priprav lahko vidi, da smatrajo Italijani napad na Egipt za glavno točko vsega svojega vojnega načrta v Afriki. To se pa lahko razume zaradi tega, ker je Egipt silno bogat in ker je njegov zemljepisni Položaj izredno važen. Če bi italijanske čete zasedle Egipt, tedaj bi Italija zavladala nad vso severnovzhodno Afriko in bi tudi imela odprto P»t proti Indiji. To je izredno bogato plačilo, ki si ga napoveduje Italija za to, da bo žrtvovala pri napadu na Egipt pol milijona italijanskih vojakov in pa stotisoče domačinov iz Libije in Eritreje. Italija je do sedaj dobro oborožila in izurila nad 150.000 Askarov iz Eritreje, Abesinije in italijanske Somalije. Te čete bodo v svojem napadu na angleške oddelke igrale zelo veliko vlogo. Trenutno je račun za italijanski napad na Egipt precej ugoden. Kairo, 7. avg. o. Uradno poročilo angleškega poveljstva pravi, da so italijanske čete začele prodirati v angleško Somalijo dne 4. avgusta. Angleško poveljstvo meni, da je bil s tem zaključen prvi tlel borb v zahodnih pustinjah. V vsem tem času je angleško poveljstvo vrglo v borbo le malo oddelkov, malo tankov in zelo malo topov. Ob vsej libijski meji so bili do sedaj italijanski oddelki v ogromni številčni premoči. Odkar je Italija napovedala vojno, je po angleških poročilih na afriškem bojišču utrpela naslednje izgube: 818 jetnikov, med njimi en general, 16 topov, 15 tankov, 05 motornih vozil, več sto pa jih je moralo biti pobitih in ranjenih. London, 7. avg. o. Poročila iz italijanskih virov pravijo, da libijske čete prodirajo v E^ipt in pode pred seboj angleške oddelke. Italijansko vrhovno poveljstvo omenja, da so italijanski pred-njj oddelki prekoračili mejo, pred napadom pa je italijansko letalstvo več dni pripravljalo vdor italijanskih čet. Italijanska letala so metala bombe zlasti ob egiptskem obrežju in okoli Aleksandrije. Prav lako so italijanski bombniki' napadli angleške postojanke v Sudanu, v angleški Somaliji in v Keniji. Poročila z bojišča pravijo, da so italijanska lelala zmetala dnevno nad 1500 kg eksploziva na angleške postojanke. London, 7. avg. m. »Transcontinental Press«: Uradno poročajo, da so italijanske čete včeraj vdrle od treh strani v angleško Somalijo. Odnošaji med Anglijo in Egiptom so se poslabšali Carigrad, 7. avg. m. Turški politični in diplomatski krogi posvečajo veliko pozornost čedalje večji napetosti odnošajev med Anglijo in Egiptom. Odnosi med Egiptom in Anglijo so se poslabšali po sklepu egiptske vlade, da Se odpusti velik del egiptske vojske domov in da Egipt uvede določeno samostojnost glede svoje vojaške politike. Vzporedno s tem sklepom se po vsem Egiptu opaža protiangleško razpoloženje. Med uradništvom se povsod organizira pasiven odpor proti Angliji. Angleške oblasti so zaprle egiptsko-palestinsko mejo tako, da je promet docela onemogočen, ker se tudi v Palestini opaža podobno protiangleško gibanje. Angleška vlada je v Kairu posredovala, toda kakor vse kaže brez uspeha, kajti angleške oblasti same ne ovirajo protiangleškega gibanja v državi. Dosedanje italijanske izgube na morju Rim, 7. avgusta: o. V Rimu izjavljajo, da zra-| šajo dosedanje italijanske izgube na morju naslednje: sedem podmornic, tri rušilce, eno križarko, eno prevozno ladjo za f;tle ki ea iskalec mm, Španija napove vojno Angliji Vse španske ladje morajo takoj domov ali v nevtralna pristanišča Newyork, 7. avgusta, m. Radio Boston poroča: špansko mornariško ministrstvo je naročilo vsem španskim ladjam, ki sc mude na odprtem morju, da morajo takoj odpluti v najbližja nevtralna pristanišča. Ladjam v domačih pristaniščih je pa bilo naročeno, da morajo do nadaijnih navodil ostati v tistih pristaniščih, kjer so zdaj. Z ozirom na to povelje italijansko časopisje napoveduje, da bo Španija v najkrajšem času napovedala vojno Veliki Britaniji. Špansko časopisje pa o tem vprašanju zazdaj Se molči, ter tudi v krogih, ki so blizu vladi, Ameriki je najbolj nevarna Japonska V sporazumu s Sovjetijo se Japonska bori proti Ameriki in Angliji Washington, 7. avg. m. Ameriško časopisje z vidno nervoznostjo spremlja dogodke ua Daljnem Vzhodu in ugotavlja, da se kriza v jupon-sko-angleških odnošajih ne inore omejiti samo na ti d\e državi, temveč da bo brezpogojno imela neposredne posledice tudi na zadržanje v Združenih ameriških državah. *Washington Post« med drugim piše o sedanjem položaju na Daljnem Vzhodu naslednje: Če zn Združene ameriške države sploh obstoji kakšna vojna nevarnost, tedaj ta nevar-nost gotovo prihaja od Daljnega Vzhoda, kjer je japonska znova načela vprašanje nove razdelitve posestev na tem področju, ker smatra, da je zanjo sedanji mednarodni položaj ugoden in da bo vprav zdaj mogla uresničiti prvi aei svojih zahtev po novi ureditvi na Daljnem Vzhodu. . Tudi drugi ameriški časopisi odločno nastopajo proti Japonski zaradi njenih zahtev po odstopitvi vojaško važnih postojank v Indokmi in zaradi prodiranja japonske mornarice v južno-kitajske vode, zaradi česar v Ameriki smatrajo, da je Japonska pripravljena tudi za ceno oboroženega spopada izvajati svojo dosedanjo zunanjo politiko. »ISe\vyork Times« v zvezi s tem piše, da na to, da bi Japonska spre-: <)nt‘ne .sklepe brez poprejšnjega spora- lrnn: t»°T i ?usij°. ki ji bo stala ob • , »ntfloSLn L Slavni vzrok ameriško-japonske ,„ angleško-japons^ napetosti ter zdaj ne gre vec samo za priključitev Kitajske nač na se spremembe nanašajo na ves Daljni (zh.JF. \Vashingtonski politični krogi zatrjujejo, da se jeMjfnje dn.' diplomatska delav- nost med Moskvo in lokijem in da se nanaša izključno le na borbo proti angleškim in ameriškim postojankam. Na tej podlngi je prišlo do poslabšanja anglcsko-sovjetskih in do zboljšanja sovjetsko-japonskih odnošajev. V Wa-shingtonu ne govore o ustanovitvi angleško-ame-riške fronte proti tej akciji, toda poudarjajo skupno nevarnost za obe državi. V primeru, Če bi Japonska storila kak odkrit korak proti skupnim interesom, je treba pričakovati ameriške intervencije v holandski Indiji. ^ Isti krogi tudi pravijo, da je dosežen tudi sovjetsko-japonski sporazum, po katerem ves čas japonske vojne na Kitajskem ne bo izveden noben ruski napad proti Japonski, kar pa ne pomeni, da se je Rusija tudi od|>uvedala podpiranju kitajske osrednje vlade. Ameriški časopisi napadajo Sovjetsko Rusijo ter .o njej trdijo, da se dejansko bojuje proti Angliji, zdaj pn začenja boj tudi proti Združenim ameriškim državam. Časopisi zahtevajo, naj se od-nnšaji z Japonsko razčistijo ter da naj Amerika nastopi tudi z morebitnimi represalijami ali pa celo z oboroženo intervencijo, če Tokio ne bo ustavil sedanje svoje akcije. Amerika se je pripravljena boriti za ohranitev dobrih odnošajev, moči in obstoječega reda na Daljnem Vzhodu. »Newyork Herald« je prav tako prepričan, da je med Sovjetsko Rusijo in Japonsko na pobudo Nemčije prišlo do sporazuma, po katerem Rusija res podpira Japonsko v boju proti Angliji in Združenim državam v Aziji. Zaradi tega so se pospešila tudi pogajanja za razmejitev Mongolije in Mnndžu-kua. Ni izključeno, du bo med Sovjetsko Rusijo in USA prišlo do spremembe odnošajev, oziroma do poslabšanja, čeprav ameriško časopisje proti Rusiji nastopa prav tako kakor proti Japonski. V političnih krogih pravijo, da so USA na razpotju, ko se zastavlja vprašanje obrambe njenih življenjskih koristi v Aziji in ko se je dejansko odrekla evropski celini ter utrdila postojanke v južni Ameriki. Za teni nastaja boj im Daljnem Vzhodu proti Japonski, ki jo podpiju Rusija, boj za obrambo ameriških ko-rjsti na tem področju. Japonska že uporablja lndok.no kot vojno oporišče New York, 7. avg. AA. Tass: Newyork Times komentira situacijo v Indokmi in piše, da Japonska že vrši kontrolo nad Indokino in da vsak dan bolj stiska obroč. Uradno je sporočeno, da Japonci kontrolirajo Kuakcen. Japonska je od francoske vlade dobila dovoljenje, da smejo japonske čete svobodno iti čez Indokino, kakor tudi pravico, da Japonska izkorišča Haipong kakor tudi ostala pristanišča kot hidroavijonske baze. dozdaj le ni bilo mogočo dobiti kakšnih podrobnih obvestil o tem. Pred važnimi dogodki v Turčiji Carigrad, 7. avg. Stefani. Odhod predsednika republike, ki je nenadno prekinil svoj letni odmor v bližini Carigrada v Ankaro, kakor tudi povratek z istim predsedniškim vlakom generalnega tajnika zunanjega mani»tr*tva in drugih Maistrov, ki co bili v Carigradu, je izzval v tatniicarsfcih in političnih krogih gih živahne komentarje. V zvezi s tem, da so se v Ankaro vrnili tudi nekateri inozemski diplomati, ki so bivali v Carigradu, bi se lahko sklepalo, da bo kmalu prišlo do važnih političnih dogodkov. Francosko vrhovno sodišče bo sodilo v lyonskem gledališču Bern. 7. a v jr. DNI?. Po vesteh iz Vichvja bo pravosodni minister Albertini govoril pri otvoritvi zasedanja francoskega vrhovnega sodišča. V svojem govoru bo Albertini iznesel cilje tega sodišča namreč, da sodišče ne bo sodilo samo odgovorne osebnosti za vojno, ampak da bo to ustanova, ki bo delala na tein, da se spoštujejo in izvršujejo najvišji državni interesi. Prva seja tega sodišča bo verjetno v začetku septembra. Kakor je znano, bo sodišče zasedalo v Lyonu. kjer se že vrše priprave v tamkajšnjem gledališču, kamor bodo sodišče zmestili. Nemščina |e uradni jezik v Luksemburgu Luxemburg, 7. avgusta, m. United Press: Nemški komisar v Luksemburgu je včeraj izdal odlok, po katerem se bo v vojvodstvu Luksemburgu »v skiadu z nemžk;m značajem te pokrajine« uvedel "eniški jezik kot uradni jezik. Nekateri krogi ta odlok smatrajo kot prvi korak za priključitev Luksemburga nemškemu rajhu. V smislu odloka nem-M‘ega komisarja se moia odslej po V6eh u sdih in tudi na sodiščih uporabljati nemški jezik. V Luksemburgu bodo prav tako smeli izhajati samo nemški časopis;. Tudi ulite bodo odslej imele le ne,r.ška imena pi;.v tako pa morajo nositi tudi vse trgovine ,rl druga podjetja napise samo v nemščini.. V, prestolnico Luksemburga 60 včeraj prispeli tudi oddelki *>emške pcucije. Pogajanja za konkordat med Vatikanom in Nemčijo Razgovori za novi konkordat so se začeli že pred dvema letoma, ko je bila Avstrija priključena Nemčiji Vatikan. 7. avgusta, ni. United Press: Od | pristojnih vatikanskih krogov se je snoči zvedelo, J da pogajanja med Sv. Stolico in Ne m- i i i j o u sklenitev k o n k o r d a t a ugodno potekajo. Dopisniku United Pressa so isti krogi sporočili, da je sv. oče Pij XII. s sodelovanjem vatikanskega državnega tajnika Ma-glione-a osebno prevzel pobudo za sklenitev konkordata r. Nemčijo in je to nalogo zaupal v Berlinu papeškemu nunciju Coli i ju. ki je načrt za konkordat ic izročil na nemških pristojnih mestih v Berlinu. Pogajanja za novi konkordat trajajo že skoraj dve leti. Zdaj nemška vlada preučuje poročilo sv. oče-ter je pričakovati, da ho nemška vlada od svojo strani izdelala načrt, ki ho vseboval proti-prediogo- Nemški osnutek bo potem papeški nuncij Coli, poslal sv. stolici. Vatikanskih krogih so poročevalcu United i ressa tudi povedali, <|a se načrt sv. Stolice nanaša na »tiri glavne točke, ki so naslednje: i .. * rwl !°čka so nanaša na vprašanje apostol-sk.h nune,a,ur v' Haagu in Bruslju po odpoklicu nuncijev Pavla Giobe-a m elementa Micharsea na zahtevo nernškjli oblasti; druga točka govori o položaju katoličanov \ Nemčiji: tretja se nanaša na položaj katoličanov v bivši Avstriji in na Češkoslovaškem. Vatikanski krogi zatrjujejo, ,j „ j e š vedno mnogo težav za rešitev teh {vprašanj. om o predaji obvestil zaveznike, kaj namerava storiti. Ameriški veleposlanik je dodal, da bo zgodovina popolnoma odobrila Leopoldovo postopanje, ko bodo objavljeni vsi podatki. Madžarska si je zgradila veliko vojno industrijo. V tej vojni industriji dela sedaj nad 150.000 delavcev. Angleško letalsko ministrstvo je objavilo seznam padlih letalcev. Seznam obsega *fl!> imen in je. med njimi več slavnih angleških letalcev. Razprava o francoski odgovornosti v Franciji Rim, 7. avg. Šlefani. Diplomatski urednik agencije Stelaui piše: Francoska vlada je začela s preiskavo proti političnim in vojnim osebam, ki so odgovorne za vojno, francoska vlada se istočasno trudi, da vprašanje odgovornosti vrže samo na gulove oseb*'. Z drugo besedo, Francija teži da svetu predstavi, dh ona kot taka m odgovorna za vojno, ampak samo nekatere osebe. Jasno je, da ta proces ni popolnoma francoski, ampak je postal mednaroden. Francoski vladi ne gre v račun, da bo to tako, pa hoče končati vprašanje odgovornosti, ‘la bi zmanjšala mero poraza iii lako premamila svet o svoji krivdi. Začetek pogajanj med Romunijo in Madžarsko Budimpešta, 7. avg. Stefani. Opolnomočeni predstavnik romunske vlade pride jutri popoldne v Budimpešto, Merodajni krogi pričakujejo prihod Rossija s zadovoljstvom, ker se smatra, da Bukarešta s tem poudarja željo, da z Madžarsko uredi sporna vprašanja. V Budimpešti pričakujejo, da se bodo pogajanja končala, hitro in v prijateljskem duhu. Slovenski Rdeči križ svoji visoki predsednici Ljubljana, ^ avgusta. Prav tja v leto 1879., ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno »Deželno pomožno društvo ia Kranjsko v pomoč ranjencem in bolnikom*, sega delovanje Rdečega križa V Sloveniji. Leta 1902. je bilo nato spremenjeno v »Deželno GošpejttO pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko«. Ta organizacija je delovala kot podružnica avstrijskega Rdečega križa na Dunaju. Zlasti veliko požrtvovalnost, delavnost in vsestransko pripravljenost je pokazala leta 1895., ko je Ljubljano obiskal katastrofalen potres. Pa tudi med svetovno vojno je opravila ogromno, prav gotovo neprecenljivo delo, ko je vzdrževala veliko Število bolnilniC za ranjene in bolne vojake po vsej Sloveniji. Ko je potem lela 1918. prišel prevrat, se je organizacija spremenila v »Slovenski Rdeči krik. kateri je zbral ter skrbno Uredil sanitetni material na vsem tvojem področju predvsem v velikem skladišču na Ljubljanskem poliu, kjer je že dandanašnji večina tega sanitetnega materiala. Prav posebno pa se je »Slovenski Rdeči križ* izkazal v tistih težkih Časih' in manierah, ko so se od vseli strani sveta vračali na svoje domove slovenski ujetniki te svetovne vojhe; fiifl manjše niso njegove »ashige za dejstvo, da se |e s takim pridom in tako naglo na odllčeh način razvila po vsej Sloveniji današnja organizacija Rdečega križa. Lela 1924. pa se je dotedanja organizacija Rdečega križa v Sloveniji združila t v&edrlavno organizacijo Rdečega križa* V Ljubljani je bil ustanovljen »Oblastni odbor društva Rdečega križa v Ljubljani«. Temu odboru je le od začetka predsedoval sedanji drugi podpredsednik Glavnega odbora Rdečega križa, dr. Viljem Krejči. Pod njegovim predsedovanjem je Rdeči kri* v Sloveniji e uspehom ispopolnjeval in Siril organizacijo, izobraževal pomožno Osebje, pomagal hudo prizadetemu ljudstvu ob ratnih elementarnih nezgodah, prav posebno leta 1920. in 1927., ko so Šlovehijo obiskale velike povodnji, skrbel za čim lepši razvoj in napredek Podmladka po vsej Sloveniji ter opravljal še mnogo drugih vsej slovenski javnosti koristnih del. Zakon 1* leta 1923, je društvo spremehll po svojih določilih. Nov ra*mah je prinesel Rdefemu križu v Sloveniji. Tako močno se Je poglobila in razširila organizacija, da so v treh četrtinah občin v Sloveniji danes odbori, odnosno poverjeništva Rdečega križa. Število članstva je od 5502 naraslo na 15.299. Vedno agllnejši in vedno Uspešnejši je postajal Podmladek. V posebnih pogostih samari-janskih in bolničarskih tečajih “ vseh Je bilo doslej 176 — je bilo poskrbljeno z* Sini boljšo izobrazbo pomožnega sanitetnega osebja. Z uspehom je tečaj opravilo 5027 samaritanov in sama-rijank, odnosno bolničarjev in bolničark. Že lani. še bolj pa letos so se organl*acije Rdečega križa v Sloveniji zlasti skrbno pripravljale za vojne naloge Rdečega križa. Zbirale so in nabavljale sanitetni material ler pridno vzgajale pomožho osebje. Nezadostna denarna sredstva pa so bila kriva, da marslkakšhega lepega in nadvse koristnega načrta žal Hi bilo mogoče uresničiti. Leta 1927. je bil priklican \ llvljCštje poseben pododbor Rdečega križa za delo v Ljubljani. Ta pododbor je sestavni del banovinskega odbora. Prav posebno se je trudil za nabirah.|e članstva ter za propagandno misel Rdečega križa. Od leta 1927. pa do leta 1939. je število njegovega članstva naraslo od 24i kar na 3780. Kolikor le le mogel, je pomagal ob elementarnih nezgodah ter nesrečah, ki so zadevale ljudstvo, skrbel Je ta dobro in temeljilo vigojo Podmladka ter se vestno brigal *a Izobrfižbo pomožnega osebja. Vsega skupaj je priredil 13 samarijanskih in 14 bolničarskih tečajev. Te tečaje je * uspehom opravilo 1042 Samarijanov in samarijank, odnosno bolničarjev in bolničark. Vši ljubljanski krogi so se strnili v njegovih vrstah, Pri fcadnji nabiralni akciji je pomagalo Vefi kakor Šeststo njegovih sodelavcev in sodelavk. Ena reč pa močno ovira uspeini raevoi banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani ter tudi njegovega pododbora: dejstvo, da so prostori, v katerih posluje, nezadostni in nfe odgovarjajo potrebam. Zaradi hjlh je onemogočen na-daljni, še lepši ražmali organltacije. Bre* dvoma je najvažnejša naloga za bližnjo bodočhofct Kidava lastnega »Doma Rdečega križa v Ljubljani«. V naslednjem prinašamo nekaj statistike o razvoju organizacije. Konec lela 1933. Je imel RdeBl križ v Sloveniji 50 občinskih odborov, letos Julija pa 148. Leta 1933. je imel 13 občinskih poverjeništev, letos pa 143. Isto leto orgahUacij skupaj 93, letos 910. Leta 1933. je bilo v Sloveniji Še 292 neorganiziranih občin, letos jtdija meseca pa SBinO Še 98. Leta 1932. je Imel 5? višjih, 3036 redhlh in 2409 podpornih ČlanOV: vsega Članstva tedaj 5502. Leta 1039. pa 00 višjih, 5947 rednih ih 9292 podpornih Članov: vsega skupaj 15.299 članov, V letu 1933. in vsa leta pred njim je Rdeči križ v Sloveniji priredil vsega skupaj 42 ganiariJArisklh osnovnih tečajev in 5 samarljansklh, Letos pa je bilo samo do 31. julija izvedenih 26 samarljansklh osnovnih tečajev ter 20 bolničarskih tečajev. Doslej je Hiteči križ priredil vsega skupaj 176 teta jev, od tega 113 »amarijanskih osnovhih tečajev, 13 samari- janskih višjih tečajev ter 50 bolničarskih tečajev. V vsem času do leta 1933, je diplomiralo 1320 članov pomožnega osebja, v letu 1940. pa samo do 31. julija kar 1162, od tega 540 samarijank, 152 Samarijanov, 122 bolničarjev in 348 bolničark. Vsega skupaj je doslej diplomiralo 5027 članov pomožnega osebja, od tega 1493 Samarijanov, 2094 samarijank. 503 bolničarji in 348 bolničark. Podobno lep razvoj je pokazal naraščaj Rdečega križa Od lela 1932. pa do lelos. Leta 1932. je bilo Včlanjenih šol 288. lelos 403, naraščaja je bilo tedaj 25.179, letos 28.207, higienski tečaji 3, letos 16. šolskih kuhinj 32. letos 62, na hrani je bilo tedaj 1818 Otrok, letos pa 3450. V sami Ljubljani je bilo leta 1928, skupaj 241 Članov, letos pa 37S0, Samarljanski tečaj je leta 1928. opravilo 80 članov, leta 1935 prav toliko. Skupaj Je do tega roka opravilo samaritanski tečaj 470 članOV. Leta 1936. je bolničarski tečaj Opravilo 89 Članov, lelos samo do 31. Julija 81 članov. Skupaj je od leta 1936. naprej opravilo bolničarski tečaj 572 ljudi, od tega 116 moških in 456 žensk. Leta 1928. je podporna akcija dala ža počitniške kolonije 500 din, lani je dala 1000 dinarjev; leta 1928. je dala podpore ob elementar- nih nezgodah in osebne podpore v višini 3181 din, lani pa 27.850 din. Skupaj je leta 1928. izdala organizacija v Ljubljani 3681 din podpore, lani 28.850 din. Bili pa so že dobri časi ko je bila, kakor n. pr. leta 1932., organizacija v stanu izdati podporo za počitniške kolonije v višini 30 tisoč dinarjev,.podpor ob elementarnih nezgodah in osebnih podpor pa v višini 171.595 din, tako da je v letu 1932. organizacija izdala podpor za 201.595 din. Ugodna so bila tudi leta 1929., 1930., 1831, in 1033., ko Je organizacija izdala podpor ža 37.000, 36.864, 59.219 in 174.879 din. Vsega skupaj je organizacija doslej izdala za 669.138 dinarjev podpor (od leta 1928 naprej), od tega 99.3(54 din za pocilniške kolonije ler lepo vsoto 569.774 din ob elementarnih nezgodah ter raznim pomoči potrebnim ljudem. Vse to gradivo je zbrano v krasni spomenici, ki jo bo organizacija izročila Nj. Vis. kneginji Olgi, visoki predsednici Rdečega križa ob njenem obisku v Ljubljani. Ta spomenica, ki jo je imenitno Opremil inž. arh. Vinko Glanz, Ima v uvodu posvetilo, v katerem naš banovinski odbor Rdečega križa visoki predsednici celotne organizacije v Jugoslaviji zagotavlja, da bo rade volje zastavil vse sile za izvedbo posebnih nalog, ki jih nam nalaga zemljepisni položaj naše ožje domovine Slovenije. V Št. Vidu nad Ljubljano zaseda škofijska sinoda Ljubljana, avg. V St. Vidu flad Ljubljano od 5. avgusta naprej zaseda škofijska sinoda, prva po 16. letih. Pod nadškofom Jegličem je doživela ljubljanska škofija tri oiiroma prav za prav Štiri škofijske sinode. Prva je bila leta 1003, druga leta 1908, tretja pa je bila sklicana za vgust leta 1914. Ta sinoda pa Se ni mogla sestati, ker jo je preprečil i*bruh svetovne vojne. Ker je bila Že vsa tvarina pripravljena, jo je nadškof dr. Jeglič objavil v posebni knjigi »Pastoralna instrukcija«. Tretja (oziroma četrta) sinoda pa je bila 1. 1924. Udeleženci sinode so prispeli v St. Vid v ponedeljek popoldne, kjer je bil ob 6 zvečer slovesni sačelek z »Veni sancte spiritus«. Za začetek sinode je imel nato prevzv. škof gosp. dr. G. Rožman daljši govor. Vseh udeležencev sinode je 85. V torek ljutraj je ob asistenci stolnega kapitlja daroval slovesno pontifikalno sv. mašo škof g. dr. Gregorij Rožman. Ob devetih dopoldne in ob štirih popoldne sta bili prvi seji sinode, na katerih sta poročala prva dva referenta. Ob istem času bodo seje tudi V naslednjih dneh sinode do četrtka zvečer, ko bo Sinoda končana. Pri prvi dopoldanski seji so bile sprejete tri vdanostne bmojavkei Svetemu očetu, Nj. Vel. kralju in Nj. kr. Vis. knezu-namestuiku, ki se glase: Njeg. Svefosti papežu Piju XII. v Vatikanskem mestu. škof, kapitelj in duhovščina ljubljanske škofije, zbrani na sinodi, se Svetemu očetu zahvaljujejo za apostolski blagoslov, obljubljajo spoštovanje, pokorščino in ljubezen ter po njegovem namenu molijo za mir in svobodo Cerkve itt narodov. Njegovemu Veličanstvu kfaljnPetrutl. — Bled. Duhovščina ljubljanske škofije, zbrana na škofijski sinodi, izraža Vašemu Veličanstvu vdanost in zvestobo, prosi Boga, da Vašemu Veličanstvu in vsemU kraljevskemu domu ohrani zdravje, blagoslov in milost. Škof dr. Gregorij Rožman. njegovemu kr. Vis. knežtt namestniku Pavlu — Brdo. Duhovščina ljubljanske škofije, kbrana na škofijski sinodi, v zvesti vdanosti spoštljivo pozdravlja Vaše kraljevsko Visočanstvo in prosi Boga, da pod Vašim modrim vodstvom ohrani državi Ih njenim narodom mir in svobodo, Vaše Visočanstvo in visoko družino pa napolni t blagoslovom in milostjo. „ i -v Škof dr. Gregorij Rožman. Zastoj v celjski tekstilni industriji Tudi v celjskih tevamflh j« iman|ka!o bombažnega prediva Celje, 7. avgusta. Pravkar smo zvedeli, da grozi tekstilni industriji v Celju katastrofa. Svetovni dogodki So že lansko leto usodno vplivali na vso našo tekstilno industrijo. Začelo je namreč primanjkovati prediva. Mnoge tovarne so načete počasi odpuščati delavstvo ali reducirati Število delovnih dni. Vse to so delale postopoma in previdno, da bi omilile težak učinek v javnosti. Tako je n. pf. tovarna »Metka« (Weinberger) lahi imela še 200 delavcev, dočim jih ima sedaj le še t70, kt pa delajo le še 4—5 tihi v tednu. Podobno so ravnala tudi ostala podjetja.^ Zvedeli snio pa, da z današnjim dnem odpušča tovarna »Elka« vse svoje delavstvo, to je 119 ljudi, kef je podjetju prediva popolnoma zmanjkalo. Kot je VicTeti, bodo enako storila V najkrajšem času tudi druga podjetja. V tej tekstilni industriji v Celju je zaposlenih okoli 800 ljudi, vefcirtonia žensk iž mesta ih okolice, ki so edine hraniteljice svojih dfužin. S tem bi v Celjtl število brezposelnih nenadoma naraslo za stranotno visoko številko, ki je v današnjih dneh tem težja, saj delaVee s svojo SkfOmno plačo že itak kothaj shaja in se pošteno preživlja. V Celju prevladuje mnenje, da ostajata bombaž in predivo v južnih predelih države. V Imenu delavstva in podjetij pozivamo merodajne Činitelie ih naše oblasti, da posredujejo v prid tekstilni ihdustriji v Sloveniji ter izposlujejo takojšnjo dobavo surovin. Tako bo najmanj 800 družin rešehih bede in stradanja, slovensko narodno gospodarstvo pa nepopravljive škode. i * * 1 a a < Tekstilnemu delavstvu grozi beda. V Članku pod tem naslovom se je zaradi slabega prenosa vrinila pomota, ker se navaja, da je žastopnik Delavske zbornice izjavil, da so tudi ostale industrije (Kranjska industrijska družba, Trboveljska premogokopfla družba itd.) pripravljene prispevati večje zneske za podpiranje brezpo* selnega tekstilnega delavstva. Na konferenci je bilo govora o potrebi ustanovitve posebnega banovinskega podpornega sklada za podpiranje industrijskega delavstva, ki bi zaradi omejevanja obratovanj industrije ostalo brezposelno. Zastopnik Delavske uhorntee je ugotovil, da so posamezne industrije že votirale večje zneske za ustanovitev podpornih skladov za lastne delavce in je pri tem navajal Kranjsko industrijsko družbo in Trboveljsko premogokopno družbo, Pri tem je omehil, da bi bilo potreba te poedine akcije posameznih industrij povezati in ustanoviti enoten sklad, v katerega bi po določenem ključu poleg javnih ustanov prispevala tudi Vsa industrija in bi se tako v dobi konjunkture zbirala sredstva, ki bi se uporab-1-^‘La lzrec^n.^. P°dpore delavstvu v primeru daljših ali krajših omejevanj obratovanja. Tihotapec je streljal na carinskega uradnika ' 111 Celje, 7. avg. 1940. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je včeraj dopoldne zagovarjal Gobec Frdnc, 82 letni poljedelec iz Pečice, pristojen v Šmarje pri Jelšah. Oblasti ga prav dobro pofchajo, saj je imel * njimi že mnogokrat opravka. Sploh je bil enatt kot drzen tihotapec prepovedanega sladila — saharina. Meseca maja, bilo je ob 17, je pregovoril nekega Straha Vinka, da nvu je pripeljal 21 kg saharina v vrednosti 8.500 din, Za stvar je zvedel neki Dragosavljevič Nikola, zaupnik finančne kontrola v Zagrebu. Dragosavljevič je takoj stopil V stik t Gobcem, ki se mu je predstavil za nakupovalca saharina. Dorhenila sta se točno, kam mu naj pripelje saharin. Med tem časom je Dragosavljevič obvestil carinike, ki so Gobca in Straha Vinka presenetili na cesti V Podplatu. Straha so takoj aretirali in mu Odvzeli vse prepovedano blago. Gobec je V tem trenutku sačel streljati proti carinskim r r \S. '' 1 «■ / 4 ’ - * * * * y ^ a- . - ^ ^ ^4 4 k ■** * ' I * * l jk A ( 4 A itt ^.j, r4. * t /+ isA i A * A 4 ^ ' -* , * "=1 •* , ».ji »-» i .• k-* (*■ A.-** ■* ( -* ■ . ■ T....— *t.|. v ^ . ' k o A. ,l'7* % * * *V t «, .rt j ;*«* « -is? M 1 - i ■* S1 - * ■ • ' Na seji C9K je bil izvoljen turnirski odbor, ki naj bi reševal morebitne spore. Izvoljeni so bili: celjski župan dr. Voršič Alojzij, Lečnik Anton, Kroflič Jože, dr. Čerin Josip in Schnei- der Josip. Vodja turnirja je Fajs Mirko, agilni tajnik CŠK, Igralni red bo izžreban 10. avgusta ob 5 popoldne, ob 8 zvečer pa se bo v prostorih hotela Evropa pričelo prvo kolo. Da bi bila prireditev dostopna čim širšim krogom, predvsem ljubiteljem šaha z dežele, je bilo sklenjeno, da bodo nedeljske igre že popoldne, namesto zvečer. 26. avgusta bo eno kolo odigrano v Rogaški Slatini, dočim datum za igro v Rimskih toplicah še ni končno določen. Zvedeli smo tudi, rla se bodo najbrž, udeležili kongresa predsednik JšZ, bivši minister dr. Čirič, tajnik JŠŽ g. Magdič Mirko in mojster in poročevalec g, Nedeljkovič. ■ ■ ■ * Ljubljana Temnilo se je, oblačilo, pa sipe? vedrilo včeraj prav do poznega popoldneva. Tedaj pa Se je res napravilo k dežju, vendar pa ni bilo nič hudega. Le ozračje se je nekoliko ohladilo, Zvečer in ponoči je spet rosilo, nebo je ostalo oblačno, tako ds zjutraj danes nismo vedeli v gosti megli, ki je ležala nad mestom, pri čem prav za prav smo. No, pa se je le posmejalo sonce, ko se je megla razkadila. Zdi se, da bo dan prijeten. Dve nesreči V ljubljansko bolnišnico je bila sprejeta Izabela Hiirtnerjeva iz Ljubljane. Pfi padcu se je bila prav hudo potolkla po glavi. PO pomoč se je moral zateči v bolnišnioO tudi stavbinski delavec štabe Karel i t Medvod. Temu se je zgodila nesreča pri delu. Ko je koval krampe, mu je odletel z vso silo vehk kos železa v bok in ga nevarno {»škodoval. JakDova (e včeraj Izdihnila Garderoberka Antonija Jaklova, ki je včeraj ob 10, dopoldne v duševni zmedenosti skočila z drugega nadstropja v Delavskem domu sikozi okno na dvorišče, je dobila pri padcu prav hude notranje poškodbe, zlomila pa si je tudi roko in nogo. Dasi so jo reševalci ljubljanske postaje nemudoma odpeljali v bolnišnico, ji zdravniki niso mogli več ^rešiti življenja ter je ob poltreh popoldne izdihnila. Iz polfcifske kronike Velik vlom v Škofji Loki. V glavno zalogo tobaka in v trgovino Ivana Guzelja V Škofji Loki je bilo pred dnev^ ponoči vlomljeno. Vlomilci so se splazili v trgovino Skozi izložbeno olnlO. ki «o ga s smrekovim drogom odprli. Odnesli so velikansko množino cigaret različnih Vrst v vrednosti 6320 din. It žaloge so odnesli kar 13.5S0 komadov cigaret. Iz trgovine pa so neznani vlomilci pobrali 13 hallvttih peres v vrednosti 750 dinarjev, kakor tudi za 300 din različne čokolade. Drugo blago so pustili na miru. Oplenili so manufakturno trgovino t Artičah. Orožniki v Brežicah poročajo o velikem nočhem vlomu pri trgovcu Jakobu Drnaču v Artičah pri Brežicah. Neznani vlomilci so skozi okno vdrli v trgovino in jo skoraj popolnoma oplenili. Odnesli So do 500 m različnega blaRa, konteniile in svile v vrednosti 8800 din. Za vlomilci ni nika-kega sledu. Izginili so v nofi ko kafra. Pri trgovcu je na počitnicah neka ljubljanska učiteljica, cula je spodaj V trgovini močan ropot. Toda bilo jo je tako strah, da si ni upala klicati in prepoditi vlomilcev. preglednikom, vendar sta se carinika s tem, da sta ae vrgla na tla, rešila. Takoj sta začela streljati tudi sama in pregnala tihotapca. Strah je že od vseg početka priznal, kako je prišel do saharina, da mu ga je namreč iiročil obdolženi Gottec Frane s prošnjo, naj mu ga pripelje v Podplat. Pozheje pa je Strah Vinko vse to na pritisk Gobca preklical in celo izjavil, da Gobtfa sploh ne pozna. Posledica tega preklica je bila, da je bil Strah Vihko, komaj 15 let star, od pristojne finančne oblasti obsojen zaradi tihotapstva na 23.000 din globe, pravi storilec pa oproščen. Gobeo je bil v slično afero napleten že 1. 1936, vendar mu sodišče ni moalo dokazati krivde. Strah se je pritožil na Državni svet in na današnji razpravi je sodišče obsodilo Gobci Franca na ieto dni in dva meBeča robije. p ZGREŠENI STREL Celo sobarica tef Allie* Ruvan sta bili bolj poslušni kaor poprej. Sobarica |e bila posebno ubogljiva, ker jo je bil P«el zasačil v Bafičonovl »obl. Ker pa to bil* na dttevtiem redu važnejSe stvari, M U U-devščino odložili ža pozneje. Zdravnik SoUray je takoj pregledal kuharico In ugotovil, da ae ji ni nič nevarnega zgodilo, samo hudo ec je bila prestrašila. Zaradi njegove odsotnosti Slad h! mogel ugotoviti točnega čai*, kdaj ja nastopila smrt pri Staridgeu. Od trenutka, ko je prekinil svojo šahovske partijo s starim Towleyem In po prihodi! Ver« T»w-ley ni nihče vat videl Starldgea. Vera le delala 6vojemU odetu druibo, dokler mi Sally S »vojim vtlMeitf spravila pekonal vse hiše. Služinčad je bila V sobi ea služinčad, vsi sorodniki Kuvani pa so dremali v sobi, kamor sta prišla po končanem razgovoru s Sladom tudi Jim in Janetta> Ban* aillo pa je bil ta trenutek v knjižnici. Ko je Calam stopil ia hiše, se Slad niti ea korak ni premaknit naprej pri pojasnjevanju drugega aločina. NlnŽe ni — po Izpovedih veen navzočih — vstopil i jedilnico raaen Sally. Bilo je Štirinajstega januarja eb en ib ponoči. Gostje ia služinčad #0 bili utrujeni 21 od dolgega čakanja in od strahu, ki se je bil vseh polastil. Žalostna smrt odvetnika j* ustvarila novo oaraeje v gradiču. Ponovno so «e pojavljata sumničenja vseh na vaakega, le po prihodu policaj«^ »o se Spfrt polegla. Vsi SO i pf e žirom gledali ostale in njihovo nezaupanje, sumničenje 10 strah bi kmalu porušili tudi vse krvne in prijateljske vezi. Motilec je bil v hiši. Hladnokrvni morilec brez vsake vesti. Zastrupil je ne sa* mo eno čašo whiskyja, temveč vso steklenico. Slad je to posebej poudaril rekoč, da bi lahko ista Usoda zadela ne samo Sta-rtdgea, ttmveč vse goste v hiši. S tem je eoključil svoj kratki govor, katerega je držal vsem navzočim prej, nre-den jih je prepustil njihovim dvomom, bo-Užnim in sumnjičenjem. Ukazal je, naj Peel in kuharica za vse štiri žeHSke pripravita postelje. Kar st tli* gospodov, pa je ukacal, naj ostanejo doli v istem nadstropju pri njem, da bi mU ža primer po- Ireb* mogli priskočiti v pomoč, Če bi Se uj pripetilo. Raaeh tega )im j* priporočil, rt*| drug na drugega pazijo, ker so pač vsi skuhaj sumljivi. _ _ tem zasliševanju je odšel Slad skupaj a Clinetonom ponovno v delovno eobo mrtvega gospodarja. Nekaj časa je nepremično gledal tkozi okno, Zunaj je še vedno padal del in debele kaplje so enolično udarjale v okna, Pred tflavnim vhodom ie videl visoko postavd policaja, ki je stražil ob vhodu. Njegova mokra suknja se je bleščala od luči, ki je padala skozi -.kno, obraz pa ie imel skrit pod Čelado, katero je potegnil «a oči. »Se vedno pada dež,« je zamrmral Slad. »Neufnrto bi bilo, če bi skušal V takem vremenu pobegniti.« ( cllhetan je stal pri pisalni mizi in čakal, da ga bo njegov šef nagovoril. »Ti, ta nae je nalagala,« je po kratkem Molku pripomnil ih taKoj nato pristavil v pojasnilo: »Vera Towley, nio mislim.« Slad je stopil 6tfan od okna in se truden zleknil v naslonjač. »To sedaj gotovo vem: Dobila je pisemce, ki ja bilo napisano v Bandillovi sobi. To lahko t Vso gotovostjo računamo. Toda kaj je bilo v Um pismu in zakaj ga Ženska skriva? Ako je Bandillo vlomil v lekleni predal, potem mora seveda vedeti, kaj se je v ku erti nahajalo in kaj je fcilo vzeto ie nje. Ne moremo pa trditi, da bi bil on to storil. Če hočemo biti iskreni, moremo silno malo z vso gotovostjo 'trditi.« Glineton se je sprehajal po sobi. »Taka brezobzirnosti Zastrupiti vso steklenico whiskyjal« je vzkliknil Čez čas. »Kmalu bi bili zastrupili tisto dekle.« V sobo je vstopil policaj v uttiiormi. »Gospod Tovvlev bi rad gvvoril z vami, gospod,« je jfcvil in predpieno pozdravil s. »N&J Vstopil« tnu je tako) odgovoril Slad. Maksim ToWley je bil jezen, to se je takoj videlo na njegovem obrazu. Ko jfe slepil v sobo, je držal robeo na svoji bradi in njegova kravata je bila eaiukana, lasje pa raekuštrani. ČČi so bile vodene in njegov obotavljajoči korak je kazal, da so njegove misli vse nekam usmerjene, »Za vraga, gospodi Ali moram tnoeti, da me zapirate z ostalimi tistimi ljudmi in barabami? Med njimi se nahaja tudi neki moj delavec — in ravno tisti, ki ga ne morem živega videti. Zakaj ne morem dobiti posebne sobe?« »Salon ...« »V salonu je ogenj ugasnil !n tam je hladno kakor v ledenici. Ne, jak zahtevam spalnico. Zbit sem in rad bi se pošteno naspal.« Slad je zamahnil e »oko. »Prav žal mi je, gospod T0Wley, 1 da vaši želji ne morem ustreči. Spalnica pokojnega Huberta je zasedena, kajti tam leži truplo.« Slad je zapazil, kako j« ToiV-leveva roka z robccm nenadbma eaCeia drhteti. »Staridgea sem dal v sobo pokojnega Freda Ruvana. Gospod Bandillo se je prav gotovo umaknil v svojb sobo, ker mora opraviti še razrte stvari, Ostale sobe, kjer so postelje, sem moral prepustiti damam,« Towley je zamrmral nekaj nerazumljivega in šele čez čas ga je Siad začel razumevati. »To vse je neprijetno, vse,* je mrmral Tomley. »Moram telefonirati domoy, da * Jp^rekna navodila...« »Tega na žalost ne boste mogli storiti. Zveza je pretrgana.« »Kaj pravite?« Tovarnar ga je žmedan pogledal in njegovo jabolko se je nenadoma začelo touŠčati in dvigati, kakor pri požiranju. »To pomeni...« »To pomeni, da smo popolnoma odrezani od zunanjega sveta vsfe dotlej, dokler se ne vme nadaomik Calam. Vi boste menda sedaj bolje razumeli tudi moje varnostne ukrepe. Nimam zadosti ljudi, da bi za vsakega ^osta v hiši postavil posebnega stražnika. Zaradi tega je potrebno, da pazi vsak ha svojega soseda. Spomnite sami; v te) Hiši je človek, ki je izvršil dva hladnokrvna umora. Ta *— ali tista, tejja ne vem -—- pripravlja morebiti še tretji umor.« Vse to je pripovedoval, da bi naredil vtis na starega Towleya. Imel je res uspeh. Starec je stegnil 6voj vrat, kakor bi hotel zakikirikati. Njegova usta so 6e začela odpirati, zapirati in se kremžiti, na obrazu pa je bil videti strah, podoben bolj izrazu norega človeka kakor p& zdravega, »Pa vendar,..« je konec koncev zahropel, ko je prišel nekol&o k sebi. »Vi zahtevate od mene, da ostanem tukaj in da pustim, da me ubijejo.« Sladu zares ni bilo dosti za smeh, toda Towleyeve poteze na obratu so bile neverjetno smešne, CUneton se je moral praV tako obrniti, de bi skril sVoj smeh. Strah je naredil Towl#ya ea čisto navadr nega »neumnega Avgusta«.« Od tu in tam Za september napoveduje »Hrvatski dnevnik« važne gospodarske preosnove v naši državi. List piše o bližnjo?! se obletnici sporazuma med Srbi m Hrvati In poudarja, da bo drugo leto sporazuma poteklo v znamenju živahnega gospodarskega življenja v državi. O važnih bkrepih, ki jih misli vlada izdati in katere so ministri že večkrat napovedali, se posvetujejo minlšvri sedaj na Bledu. Obenem govori list o bojazni delničarjev Narodne banke in srbskih bankirjev, ki se boje, da bi po-državljenje Narodne banke privedlo pri nas do inflacije. »Hrvatski dnevnike trdi, da je ta strah nepotreben, saj je finančni minister dr. Juraj Sutej že večkrat odločno zanikal, da vlada sploh ne misli na inflacijo. Mlinarji, peki in kmetijske zadruge v Srbiji in Vojvodini še vedno niso zadovoljni s cenami, katere je vlada določila žitu in moki. Mlinarji pravijo, da Jim Je oblast dovolila tako majhen dobiček, da se jim delo skoraj ne izplača. Kmetijske zadruge menijo, da je kmet udarjen z novimi cenami, ker so mu omejili Zaslužek, po drugi strani pa niso bile maksimirane cene drugim življenjskim potrebščinam, ki se neprestano d raže lh jih mora kmet drago plačevati, Belgrajski peki pa trdijo, da imajo zgubo pri kruhu in da bodo stopili v stavko, če oblast ne bo ustregla njihovi zahtevi, da ae sme kruh podražiti. Neke vrste prisilno upravo je določil minister za gozdove ih rudnike za vsa rudniška in topil-niška podjetja, katerih delovanje je v javnem interesu. Posebno gre za taka podjetja, katerih neprekinjeno obratovanje je nujno potrebho in bi sleherno prekinienje stvari le škodovalo. Vsako prekinitev dela do dovolil edino le minister Za gozdove in rudnike. Mihister more podjetju postaviti htdi prisilnega upravnika, Če bi to zahteval lastnik aU pa solastnik podjetja, ki ima najmanj 50% del-bife. Upravnik ima nalogo skrbeti za nemoteno obratovanje podjetja. Plačuje ga podjetje. Vsa važnejša dejanja upravnikov morajo dobiti najprej dovoljenje od ministra, Zlasti pa tedaj, kadar gre za zadolžitev podjetja. Ista uredba velja tudi za področje hrvaške banovine, le s to razliko, da ima ban hrvaški iste pravice, kakor jih ima drugod minister za gozdove in rudnike. Povprečno po 21.000 ton bombažnega pfedlvh Je dobivala naša država letno iz tujine. Lani je uvoz sicer padel na nekaj manj kakor 12.000 ton, toda vzrok so bile velike motnje, ki jih je bila zakrivila vojna. Letos se je naša tekstilna industrija tudi morala boriti s pomanjkanjem bombaža, toda zdi se, da se bo naši državi posrečilo dobiti zunaj toliko bombaža, da bodo domača podjetja v glavnem pokrila svoje potrebe. Tako je bilo V sporazumu s Turčijo sklenjeno, da nam bo TUrčtja takoj dobavila 3000 ton bombaža, nekoliko kasneje pa še 6000 ton. Prav tako bo tudi Sovjetska Rusija dobavila velike količine, kakor se zdi, tudi kmalu. Nekaj bombaža bomo dobili dalje Iz Grčije in Slovaške. Verjetno pa je, da ga bomo dobili tudi iz Italije, čeprav so se prva pogajanja na Bledu razbila zaradi previsokih cen, katere so Italijani zahtevali za bombažno predivo. H,„JrnSepf<,mb,rVs Ljubezen ne zarjavi! Blagajna je odprta od 15. ure dalje! KINO UNION tel.22-21. Ob 16., 19., 21. uri Gostinski obrati po oceni davkarije Gostilničarji In kavarnarji ocenjeni na S milijonov dohodkov Nad 800 branjevcev z dohodki 808.000 din Ljubljana, 7. avgusta. Nadaljujmo razmolrivanja o Ljubljani in davčnih zavezancih, kakor jih jemlje davčna oblast pod mikroskop, da jim ptetl-ese vse njihove dohodke in jih na podlagi uradnih spisov, katastrov in zaupnih opazovani naposled oceni tako, kakor smatra, da je pravilno nastavila njihove čiste letne dohodke. Med ljubljanskimi davkoplačevalci sedaj Vlada veliko zanimanje Za posamezne sezname, v katere je davkarija Vpisala dohodke za določitev neposrednih davkov. Seznami so sestavljeni po raznih kategorijah pridobitnikov in gospodarstvenikov, trgovcev, obrtnikov, bankirjev in finančnikov. Tam na magistratu so sedaj, kakor smo že kratko omenili, razgrnjeni novi seznami, ki nam kažejo gospodarsko in finančno stran mnogih kategorij ljubljanskega davkoplačevalca. Zanimivi so ljubljanski gostilničarji! Mnogi so taksirani od davčne Uprave z velikanskimi letnimi dohodki, drugi z minimaihmi, So res lokali, v katere je noč in dan velikanski naval,_ v katerih sede pivci in pevci v gostem dimu in žulijo počasi različno vinsko kapljico. So pa^ lokali, ki le životarijo in imajo skromne dobičke. V Ljubljani je bila neka odlična restavracija ocenjena na 03.000 din letnega dohodka, nasprotno je bila neka gostilna na periferiji ocenjena na 700 din letnega dohodka. Davčni seznam navaja pri gostilnah 349 davčnih zavezancev s celokupnim letnim čistim dohodkom 4,630.200 din. Treba je omeniti, da se v tem seznamu nahajajo tudi osebe, ki imajo poleg gostilne še trgovine, trafike in druge obrti. Taki gostilničarji »o v tem seznamu navedeni po dvakrat in še večkrat. Naj-prej je davčna oblast cenila njih dohodke iz gostilniške obrti, posebej pa Uato dohodke iz trgovine odnoshc) trafike in druge obrti. Ako take gostilničarje odštejemo, dobimo, da je v Ljubljani prav za prav 300 gostilniških Obratov, tako restavracij, goslilen, točilnic in malih krčem. Lepe dohodke imajo gostilničarji, pa še Vedno tarnajo, da morajo živeti od izgube, kakor mesarji. Drugi seznam navaja 14 kavaniarjev, ki so imeli 476.700 din letnega čistega dohodka. Dve kavarniški podjetji sta bili od davčne uprave taksirani po 120.000 in 100.000 din letnega dohodka, najmanj pa neka kavarna na 6000 din. Gostilničarji in kavarnarji so bili torej ce- lotno taksirani na 5.137.720 din letnega čistega dohodka! Kaj delikatesne trgovine? Ro seznamu davčne uprave je v Ljubljani 12 delikatesnih trgovin. Pred davčnim odborom pridejo ha natezalnico 10. avgusta. Gostilničarji se bodo pred tem odborom cvrli 14. in 16. avgusta. Isti dan tudi ka-varnarji. Po mnenju davčne uprave imajo delikatesne trgovine do 141.700 din letrtega dohodka, ki je pddvrŽen odmeri neposrednih davkov. Najvišja ocena znaša 22.000, najnižja 43CO din. Kaj branjevci? To je posebna vrsta pridobitnikov! Branjevke so najboljše poznavalke našega drobnega domačega gospodarstva. Vedo za vse intimnosti in vedo tudi za vse špekulacije, ki kaj neso in tudi take, ki prinašajo izgubo. Davčni seznam pravi, da šteje Ljubljana na vseh področjih, na trgih in po raznih ulicah do 205 branjevcev ih branjevk. Seznam pravi dalje, da so ti ljudje — pošteni davkoplačevalci in državljani — imeli lani do 863.050 din letnega čistega dohodka, nekateri Več, drugi manj. Najvišji letni dohodek je bil samo pri dveh branjevcih ocenjen na 24.600, pri tretjem na 18.000 din, najnižji pa na 1400 din. Težko je živeti s takim malim dohodkom?! Starinarji so znameniti molje. Verzirani so v svojih poslih in težko jih kdo prevari. Med starinarji je več vrst specialistov. Nekateri so ve-ščaki v knjigah, poznajo dobro domačo in svetovno literaturo, drugi so dobri v konfekciji, tretji v umetnosti itd. Davčna uprava pravi, da so imeli tl ljudje lani do 113.000 din čistega dohodka. Največ 20.000, najmanj 4200 dih. Koliko je v Ljubljani trafik? Seznam pravi, da celotno 99. Dnvčna oblast je posebno točno izračunala pri trafikantih njihove stalne letne dohodke. Ti davkoplačevalci resftičtlo ne morejo prikriti niti pnrel Vsi trafikanti so bil od davčne oblasti taksirani na 318.000 din letnega dohodka. NajviŠji dohodek 82.000, najnižji 200 din. Ko takole reporter pregleduje davčne sezname o cenitvi dohodkov, mu pride marsikatera misel v glavo. Dosedanji seznami, kolikor jih je pregledal reporter, naštevajo v vseli kategorijah do 2125 davkoplačevalcev odnosno davčnih zavezancev. In na koliko jo ta armada ocenjena glede njihovih dohodkov? Davčna oblast pravi, da so vsi ti ljudje imeli lani 25,053.930 din čistega letnega dohodka. Jus fe premagal Ilirijo z 1 točko razlike Za shočnji dvoboj na illrljanskem kopališču med Ilirijo ih dubruvhiškim Jugom je vladalo med našim športnim občinstvom neverjetno zanl-rtlahje. Menda še nikdar, odkar stoji ilirljansko kopališče, ni bilo toliko občinstva. Niti povečane tfibuhe na obeh Straneh kopališča niso mogle sprejeti vseh gledalcev. Iznajdljivi gledalci so si poiskali prostore, kjer bi se najboljše videlo, na vseh mogočih mestih. Tako so med drugim tudi zasedli streho na kopališču. Gledalcev niti opomin speakerja pred pričetkom tekme »da je stati na strehi smrtno nevarno« niti grožnja s čim hujšim ni mogla spraviti s strehe. Ljudje so pač hoteli videti, kako bo ižnadel ta nad vse žailimivi dvoboj mod Ilirijo in Jugom. Sreča topot Iliriji ni bila naklonjena oziroma dubrovniški Jug je imel snoči bolj razpoložene tekmovalce kakor Ilirija. Zmagali so gostje Z eno točko razlike Zaradi boljše Zasedbe pd moških tekmovalcih. Pravilnejše bi še rekli zaradi znamenitega Branka žižeka. Moštvo Juga bi bilo namreč brez Žižka kaj povprečho moštvo, ki bi ga^ Ilirija brez težave lahko premagala. Branko Žižek pa je nad v§c uporaben plavač, ki ni dober morda le na 400 m, ampak, ki v sili pomaga Jugu tudi kadar nima dovolj dobrih plavačev na 100 m prosto. Potek dvoboja je bil ves črs nadvse dramatičen; borbe v posameznih disciplinah so bile nadvse lepe, napete in zahlmtve, Ljudje so dvoboju prisostvovali tudi precej aktivno in so Vsak Uspeh domačih viharno pozdravili, Hladno prOsenečOhje za vse občinstvo je bila takoj prva točka — prosto plavanje na 400 m; Žižek je bil tod nesporni zmagovalec, malokdo pa je pričakoval, da bo tudi drugi Jugaš pred iliri-janskima tekmovalcema. Toda miadi Miloslavii iž Dubrovnika je bil boljši in Je zasluženo premagal 1 Scarpo i Mihnleka. Prednost petih točk, ki so jo v tej disciplini dobili JugaŠi, je bila že dotočila tudi kohčni izid dvoboja. Dve ilirijanteki zmagi na 100 m prosto ženske sta stanje točk izravnali na 8:8. FinČeva Dragliša, ki sicer snoči ni bila razpbložena, je zmagala zanesljivo, dasi Je obupno slabo staftala in je Keržanova pri Obratu na 50 m še vodila pred njo. Pri naslednji točki 100 m hrbtno sta se srečala stari interrtacionalec Luka Ciganovi? in pa mladi Ciril Pelhan. S svojo prepričljivo zmago rtAd Znamenitim rekorderjem je Pelhan žel viltar navdušenja. Za CiganoViča sicer pravijo, da je brez treninga, ker je bil pri vojakih, toda mislimo, da bo moral Ciganovič še nekajkrat kloniti pred Pelhanom, Pelhan ima v svoji mladosti pred Ciganovičem veliko prednost. Točka 200 m prsno za ženske se je končala tako kakor je bilo pričakovati, Zmagala je res odlična Poznijakova, ki je premagala Martinovo. Martinova je spočetka začela Z ostrim temponti vedela je da bi pomenila njena ztnaga tudi zmago v končhem izidu. Kljub Vsej borbenosti pa ni mogla zdržati svojega tempa do kraja. Škoda! Toda Poznijakova je v resnici Odlična. Drugo krasno pescnečonjrt je pripravil občinstvu mladi Pelhan rta 100 m ptosfo. Prepričljivo je premagal Dubrovčana Btakulo, ki ima letos že odlične rezultate. Nad tem Pelhanoviin uspehom smo upravičeno- lahko veseli. Pelhan l>o kmalu lahko uspešno nadomestil še danes nenadomestljivega dr. Vilfana. • Nn 100 m hrbtno je nerazpoložena Finčeva izgubila proti prav dobri BarluloViPeVi. Vprašanje pa je ali se bo Bartulovičevi ta uspeh tudi v drugo posreči). Na 200 m prftno je Tone Cerar nepremagljiv. Njegov sinočnji čas je najboljši doseženi čas leloš v Jugoslaviji. Plaval je odlično. Prepričani pft smo, da bo letos plaval še pod 2:50. Po tej točki je Jug vodil z 1 točko pred Ilirijo. _ Obe štafeti, ki sta bili rta sporedu, razmerja v tbčkah nista megli spremeniti. Pri smuki štafeti je zanesljivo ali brez Finčeve zmagala Ilirija, pri moški štafeti pa zmaga Juga niti trenutek ni bilo vprašahje, Tehnični rezultati dvoboja so bili naslednji: 400m prosto gospodje: 1. Žižek (Jug) 5:19, 2. Miloslavič (Jug) 5:25.2, 3. Siiarpa (Ilirija) 5:27,2, 4. Mihalek (Ilirija) 5:29 3. Točke: Jug B, llirtia 3. 100 m prosto, dame: Dfagtlša Firtt* (Ilirijo) 4:17.3, 2. Ketžah (L) 1:20, 3. Petrovčič (Jtig.) 1:24, 4. Jazbec (jtig.) 1:24.8. Točke: Jug 11, Ilirija 11, 100 m hrbtno, gospodje: 1. Pelhan (I ) 1:13.?, 2. Ciganovič (lug.). 1:14.6, 3. Marčič (Jug.) 1:1?,4, 4, PesteVšek (I.) 1:18.8, Točke: Jtig 16 Ilirija 1?. 200 m prsno, dame: 1. Pozhik (Jug) 3:23.6, 2, Martin (1.) 3:40.8, 3, Saša Fine (1.) 3:44,6, 4. Matijevič (Jug,) 4:20.5, Točke: Jug 22, Ilirija 22, Naslednja točka je dvoboj med drugo garnituro Ilirije In Gradjanskim Iz Karlovca. 400 m pfosto gospodje, 100 m prosto dame, 100 m hrbtno gospodje, 200 m prsno dnine ter 100 m prosto moški irt 100 lil hrbtno ffiošk: fflej na 2. strani I Točke: Gradjahski 13, Ilirija 18, 100 m prosto gospodje: Jug: Ilirija (liga): L Žižek (Jug) 1:02,8, 2, Pelhan (I.) 1:03,4. 3. Btaknla (Jug) 1:04,0, 4, Skarpa (L) 1:06,8, Točke: Jug 29, Ilirija 26. iOO m hrbtno dame (liga) Jug : Ilirija: 1. Bar tulovie (Jug) 1:30.6, 2. D. Fine (I.) 1:31,2, 3. Bradač (1.) t:40,a, Ciganovič (Jug) 1:43,7. Točke: Jug 35, Ilirija 31. 200 m prsno gospodje (liga) jug: Ilirija: L Cerer (T.) 2:56,5, 2. Barlrri (jug) 3:01,6, 3. Herzog (1.) 3:05,4, 4. Briltič (jtig) 3:14,a Točke: Jug 39 Ilirija 39. 4 krat 100 m prsno dame (lig*) Jug : Ilirija: L Ilirija (S. Fine, Bradač, Martin, Karžan) 5:42, 2* Jug (Petrovič, Bartuliea, Bartulovič, Jazbec) 6:05,2. Točke: Jug 43, Ilirija 48. 4 krat 200 m prosto gospodje (liga) Jug : Ilirija: t. Jug (Mifoslavič, Ciganovič. Ivo šta-kula, Žižek) 9:54, 2. Ilirija (Pfcstevšek, Cerer, Mihalek, Pelhan) 10:Oll. . ' „ Končni reaultat; JUg (Dubrovnik) ! Ilirija (Ljubljana) 83:54. Nv&terpola Jug t Ilirija 8:2 (4:4). Ilirija II. i Cradjaniki (KariOtfaC) 26 : 18 106 m prosto: (..Tomič (Gradjanski) 1:07; “• Loesčr (Ilirija) 1:07.4; 3. Hudnik (Ilirija) 1108.9; 4. Briča (Gradjanskl) 1:10.8. 160 m hrbtiirt moški: 1. Grašek (II.) 1:24; 2. Zlatarlč (Gr.) 1:804; 3. Novak (II.) 1*80.8; 4. GraOvafe (Gf&djinfeki) lt35,9, 100 m prsno Gradjanski : Ilirija II (dvoboj): h To/i (L lL) 1:28*4), 2. Djetelifc (Gr,) li52,4, 3* Benie (Gr.) 1:32,6, 4. Brozovič (I. J J. 1:34.1. 400 m prosto Gradjnnškt : Ilirija II, (dvoboj); l. Mbčhrt (L II.) 5:51,0, 2. Banda (I. II.) 6:08,0, 3, Opsenica (Gradj.) 7:19,?, 4. Cindič (G rad j.) 7:29,0, Vremensko poročilo »Slov. doma« Krai | Barometer-! sko stanje Tempe-frti ura v 0« c t> ll O t Veter (amer, jakost) Pada- vine £ > Jr Cti’ C n w | m/m vrsta Ljubljana :59k 25-0 16ir 89 10 w, 0-4 dež Maribor 759-/ 22*0 15-0 80 10 0 5*0 dež Zagreb 738-0 25*0 11-0 80 6 NE, 3-0 dež Belgrad 759-v >2-0 1 t*c 80 10 E, PO dež Sarajevo 766*0 22-0 10-0 70 10 0 4*0 dež Vis 7580 22-0 16-0 70 5 vVN W, -- —- Split 75S-9 27-0 17-0 60 5 0 — Kumbor 757 3 25-0 17-0 70 13 E« — Rab 758-6 24-0 17-0 80 6 0 — — fluarauntP 757-i 24-0 17-C 70 10 SSE> — - SK Planina (Ljubiiana)tSK Celje. Prfhockijo nedeljo bo na celjski Glaaiji juniorski dvebnj filed najboljšimi atleti ljubljanske Planine in domačega Celja, Oboij atleli so na zadnjih nast&pih pokazali odlične rezultate tet budb v hedeljo odločali, kkteri So boljši, Tekmbvsmje, ki ee bo pričelo ob 9 dopoldne, bo obsegalo naslednje discipline: 100 m, 200 m, idOO m, 4X106 m, skok v daljino in višino ter meti krogle, dieka tft kbpja. že danes opozar-jaihb na to .animivo atletsko prireditev vse ori|a-telje atletskega športa v Celju. Vremenska napoved: Pretežno oblačno, rahle krajevne padavine. Koledar Danes, sreda, 7. avgusta: Kajetan, D on at četrtek, 8. avgusta: Miro, Cirijak. Obvestila Nočno službo Imajo lekarn«: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Sal, prosveta Kodeljevo priredi v nedeljo, 11. t. m. skupni izlet oziroma romanje na Bfezje in Ljubno. Odhod z vlakcdi ob 5.46. Zbirališče pred glavnim kolodvorom, Nedeljska karta stan« 19 din. Bclniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih je ustano-vela v počastitev spomina svojega dolgoletnega neumornega načelnika in tovariša mestnega svetnika dr. Fuxa Rika »Sklad dr. Fuxa Rika«, z namenom, da se bodo iz tega eklada podpirali najbolj potrebni bolni in revni čianl »Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih«. Sklad bo upravljalo načelstvo bolniške blagajn«. Prispevke v sklad naj se blagovoli nasloviti na Mesino hranilnico ljubljansko v »Fuxov eklad«. 230.060 din ie poneverila Mflrlbrtf, O. avg. V Mariboru so sodaj dosti govori o velikih po-neverbnh pri neki mariborski veletrgovini. Gre za tvrdko Plnter & Lenaril, ki je ugotovila poneverbe v višini 230.000 din. Izvršila jih je bivša uradnica te tvrijke Marija Žabkar, ki je pred nekaj meseci odšla v drugo službo, v kateri je imela sedaj 3500 dinarjev mesečne plače. Šele po skrbnem pregledu knjig so juišii na sled primanjkljaju. Tvrdka je svojo bivšo uradnico opomnila, naj prizna poneverbe, ter se zaveže, da bo škodo na kak način poravnala. Daln lt je sedemdnevni rok, na katerega pa uradnica ni reagirala, nakar je sledila prijava. Uradnica je priznala znesek 300.660 din, ostanka pa ne. Tudi ne pove, kam je denar dajala. Policija, ki je zadovo preiskovala, jo je Izročila sodišču. Drayogra|ik! most |e gorel -r Maribor, 6. avg. V Dravogradu je bil skoraj zgorel lesen most, ki veže čez Dravo Dravograd * njegovim predmestjem — Mežo. Okrog 11 dopoldhe so Šli ljudje od osebnega vlaka iz Meže po mostu v Dravograd. Med njimi je neki kadilec vrgel Cigaretni ogorek ha most. Ogorek pa til padel skozi Špranje med mostniOami v reko, temveč na mostni tram pod pod-nicami, kt je bil Že precej preperel. Trhliha na tramu se je od ogorka vnela tef začela tleti. Kmalu se je dvignil izpod mostu dim ter Je naznanjal, da je ogenj že precej močno zajel tleči tram. K sreči so ljudje še pravdčašn6 Ojiaaili dihi ter se zavedli nevarnosti, ki preti rnbštu. Lesni trgovec Pernat je poslal svojega uslužbenca s kanglo vode, ki je ogenj pogasil. Če bi se bil tram vnel pOnoŽi, bi bil gotovo zgorel most tor bi ostal Dravograd odrezan od svojega kolodvora in od zveze s svetom. Mesec julij je bfl letos nenavadno deževen Maribor, 6, avgusta, Vremenska jtosfaja na Tožnem pri Mariboru je izdala pregled vremena V mesecu juliju, lž tega pregleda je razvidno, da tako deževnega, oblačnega in mrzlega julija v Mariboru še tte pomnimo. Letošnji julij je bil mnogo hladnejši in de-ževneiši od lanskega. Najbolj toplo je bilo dne 26. julija, ko je pokazal toplomer 29.2 C, najbolj hladen pa je bil zadnji dan v mešOCh, ko je bilo komaj 7.6 C. Toplotno kolebanje je Izredno visoko ter znaša 21.6 stopinj C. Povprečna julijska toplota je znašala 18.9, povpreffia maksimalna 24.1, povprečna najhižja pa ii.6 stopinj t). Lani pa je bila v istem meaečU povprečna najvišja toplota za 6.4, najnižja pa ta 2 stopinji višja od letošnje, Letošnji julij je bil zelo »moker*, Viiifla padavin je znašala v 18 dnevih 147.7 mm, medtem ko je bilo lani ves julij le 32.7 mm dežja. Na posamezen deževni dan je prišlo letos povprečno 8.2. na vsak mesečni dan pa 4.8 nun jph-davin. Naj višji zračni tlak je znašal v jtlllju 743, najnižje pa je padel barometer na 72?,5, tako da je hi! povprečni zračni pritisk komaj 736.5 mm, kar je globoko pod normalo. Tako nizek zračni tlak je Idi eden glavhih vSrokov »labegu in nestanovitnega julijskega vremena, tudi med sodnimi počitnicami so raipravo Maribor, 8. avg. Sotine počitnice šo sedaj dosegle Svoj Višek ter večina sodHikbv uživa sedaj svoj dopust. Drugi pa moralo zato malo potegniti, dft se lahko ra*pr*ve v nujnih primerih vršijo. Nn zatožno klop pa prihajajo sedaj samo osumljenci, ki so zaprti V preiskovalnem zaporu, Predvsem so to takšni, katere je njihov predolg^jezik spravil v navzkrižje e zakonom o zaščiti države. Danes dopoldne so bile kar tri takšne razprave. 35 letni Ernest Bajc, Italljah-ski državljan, krojač lž \Vildenraliiefjeve ulice 4, je dobil zaradi svojega predolgega jezika, a katerim je hvalil razmere drugod, l lete in 3 meiece strogega zapora ter trajen izgon iz države po prestani knžni. — Koler Henrik, 26 letni čevljarski pomočnik iz Gor. Radgone, se je udejstvoval v prolidržavni propagandi na vožnji » vlakom iz Maribora do Ormoža ter se bo zato pokoril t enim letom.strogega zapora. - 37 letni Andrej van iz Pobrežja pri PtUju, je meseca maja zabavljal v Rušah čez našo državo t«r ie bil obsojen na 8 mesecev strogega zapofa. Težave z žetvijo imajo letos tudi v Rusiji Do 25. julija so naželi 11 milijonov stotov žita manj, kot pa lani do istega dne letošnje čudne vremenske razmere, ki so menda zmešale >štrene< tudi najboljšim vremenskim prerokom, se niso uveljavile samo pri nas, pač pa menda po vsem svetu. Da so povzročile najraznovrMnojšo škodo po poljih in tudi drugod, ni treba še posebej poudarjati, saj vsak lahko ve, kakšne posledice se pojavijo ne samo na kmetih, pač pa tudi d ruj;od, če zaradi neprestanega dežja kmet niti na polje ne more, kaj šele, da bi mu zemlja kaj prida rodila. Tako prihajajo iz vseh krajev poročila, ki govore o zakasnitvi letošnje žetve, ker je neprestano deževalo. Nekaterim pa je to večno deževje menda prišlo kar nekam prav, ker so v njem našli lep izgovor, zakaj so na svojih žitnih poljanah tako malo pridelali. Zanimalo vas bo, kaj je v tem oziru z nekdanjo evropsko -žitnico — Rusijo. O žetvi v teh krajih poroča agencija llavas naslednje: Letošnja žetev se je v Sovjetski Rusiji začela /. 10—15 dnevno zapoznitvijo. Deževno vreme je oviralo tlozoritev posevkov', kar dokazuje dejstvo, da je bilo do 25. julija požetega še samo 17.7 odstotkov žitnih polj. Strokovnjaki pravijo, da je bilo do tega dne nažetega II milijonov stotov žita manj, kakor pa do istega dne lanskega leta. Žeti so začeli, kakor po navadi vsako leto, najprej v Ukrajini, nato pa vedno bolj proti severu in vzhodu in nazadnje v Sibiriji. Žetev v Sovjetski Rusiji torej traja nenavadno dolgo, to pa zaradi velikih razlik v podnebju v posameznih pokrajinah. Značilno pa je, da moskovski časopisi, kakor na primer »Izvestjac ali »Pravda«, očitajo krivdo za slab pridelek tuiii posameznim kolhozom. Tamkajšnji listi i>osvečajo temu vprašanju več pozornosti, kakor pa sedanjim svetovnim dogodkom. Posebno hudo so se moskovski časopisi spravili s svojimi očitki nad posamezne postaje poljedelskih strojev, ki istočasno žanjejo in mlatijo žito. češ da so s svojim zanikrnim delom povzročile, da je bilo letos žito tako pozno spravljeno in tudi, da ga je bilo manj kakor druga leta. Koliko so ti očitki upravičeni in koliko ne, tega ne moremo zdaj ugotavljati, gotovo pa je, da letos pri žetvi v Rusiji nekaj ni bilo v redu, . \ ............. Naši ljudje precej dobro poznajo Hercegovino. Je to po večini pusta dežela, kjer ponekod ne raste drugega kot bodičasto brinje po golem skalovju. Le tu in tam najdeš košček zemlje, na katerem je zagoreli Hercegovec posejal žito ali posadil krompir. Ob reki Neretvi pa ni tako. 7.e kmalu potem, ko je »sladka travica« zašla po bogve kakšnih potih v Evropo, so ga zasadili tudi Hercegovci, oziroma najprej le poskušali, kako bi šlo z njegovim pridelovanjem, ker se je izkazalo, da je zemlja prav tako kot podnebje ugodna za pridelovanje, so »sladko travico« pričeli gojiti najprej v manjši meri, nato pa je tobak postal v teh krajih vodilna rastlina, okrog katere se vrti domala vse gospodarsko udejstvovanje. Tako je bilo že davno, že pred letom 18C0. Kako pridelujejo tobak Tedaj, ko tobak najlepše raste, organi monopolske uprave pregledajo tobačne njive. Kjer nalete na najlepši tobak, ga določijo za seme in ga pred drugo setvijo razdele tako imenovanim »vaškim starešinam«. Ti ga potem razdele kmetem v določenih količinah. Skoro vsak kmet prideluje tobak, če ima le kaj zemlje, ki je za to ugodna. Ob dobri letini že najmanjši kmet pridela okrog 300 kg tobaka, a veliki kmetji, ki so največkrat pravi tobačni mogotci, pa ga pridelajo do 250 kilogramov, kar predstavlja vsekakor veliko premoežnje. Predno se tobak poseje, se V6ak pridelovalec pogodi z monopolsko upravo za Obiranje in sušenje Na Petrovo prično s prvim obiranjem nekoliko porumenelega listja. Obirajo nava&o pred sončnim vzhodom po starem običaju. Poznejša obiranja slede po potrebi. Konca avgusta je glavno, zadnje. Tedaj je po tobačnih nasadih ob deroči Neretvi izredno živahno Listje se sortira po zgoraj navedenih vrstah. Natikajo ga na vrvice in ga razobesijo na zračnem, suhem prostoru, da se primerno po6uši. Organi monopolske uprave potem preštejejo liste pri vsakem kmetovalcu ter se na ta načni prepričajo, če je pridelal toliko, kot se je obvezal. Od tobaka, določenega za seme, cvetje obero konec julija. Ko je pregled povsod končan, tobak pod nadzorstvom spravijo po posameznih vrstah in dolžni listja navadno v zaboje po 50 kilogramov. Odpeljejo ga nato na monopolske postaje, kjer ga stehtajo. Tam tudi določijo ceno, ki ga plačajo v gotovini. Odbijejo pa neposredni davek za dotično leto. Ako je dobra letina, tehtajo listi od tisoč stebelk okrog 50 kg. Manjši kmetje posade navadno okrog 25 do 30 tisoč biljk ter pridelajo do 15 stotov tobaka. Ker pa so cene tobaka vsako leto dobre, pride vsak pridelovalec tobaka gotovo na svoj račun in se prihodnje leto spet zadovoljen vrača na svoje delo, ki ga je opravljal že njegov oče in tudi že ded. Tobak jih »drži pokonci« Razumljivo je, da pridelovanje tobaka za ljudi v kraških hercegovinskih krajih dosti pomeni. Razen paprike, ki jo sade v bližini vode in vinogradov — kar pa ne gra tako velike gospodarske vloge, je tobak sila, ki takorekoč drži pokoncu sicer pasivne kraje. Kmetje, ki umno gospodarijo, so premožni in ne poznajo gospodarske stiske, ker jim pač radi njihovega zanesljivega vsakoletnega zaslužka pri tobaku ni mogla do živega. Ljudje so tu trdno prepričani, da jih tega stalnega in dostikrat tudi večjega zaslužka tudi v bodoče ne bo mogla vzeti nobena stvar na svetu. In če bi ga res, si lahko mislimo, v kako težkih razmerah bi 6e nenadno znašli naši Hercegovci ob Neretvi. F* C. Razdejan tovorni vlak, ki so ga zadele sovražne bombe in ga vžgale. Na tobačnih poljanah ob Neretvi Čeprav je pridelovanje »sladke travice« pod strogim nadzorstvom monopolske uprave, daje vendar dosti dober zaslužek Hercegovcem gotovo število bilk, ki jih bo pridelal. Proti tej obveznosti vaški poglavar razdeli seme, ki ga najprej posejejo na gnoj, kjer vzkali in vzraste ped visoko. Na Jurijevo ga zasade. Lepo zorano zemljo prerah-ljajo in zravnajo kot na vrtni gredi. Nato vzamejo grablje s tremi klini, ki so od 50 do 55 cm drug 08 drugega in zarišejo črte po dolžini in šinni. Tako dobe kvadrate, v katerih vogale posade potem najlepše tobačne sadike. Biti morajo namreč v enaki razdalji med seboj, da imajo vse enako sonca in zraka. Rasti začno konec februarja ali v začetk^ marca. Tobak goje na bolj peščeni zemlji. Sicer H lepo umeval tudi na vlažnejši, vendar pa je peščena zemlja dosti prikladnejša in rodi boljši toban. Ko tobačne rastline potem nekoliko bolj zrastejo in se že pokažejo lističi, začno posvečati tem nasadom veliko pozornost- Vsak kmet skrbno neguje to svoj zaklad, posebno pa gledajo na to organi monopolske uprave. Čim ugotove število razvitih lističev, postavijo napise, z imenom lastnika zemljišča, s kolikor se da točnim številom zasajenih biljk in lističev na vsaki biljki. Po enem mesecu nasade prvič okopljejo, nato pa še večkrat. Sploh ne sme biti pod sadikami nobene trave, ki bi jih ovirala v rasti. Listi čvrsto in bujno rastejo. Je jih pet vrst od spodaj navzgor in sicer: podb r (dolžina okrog 15 cm), nadpodbir (22 cm), sredina (50 cm), podvršmk (20 cm), vršmk (12 cm). Ta okrogla številka dolžile Ustja je odvisna od letine. Najhitreje govore Francozi Po statistiki nekega norveškega psihologa govore Francozi najhitreje. Nemec izgovori v minuli okrog 250 zlogov, Francoz pa v istem času približno 100 zlogov več. Anglež spravi na minuto samo 230 zlogov iz sebe. Rusi so še počasnejši, ker izgovore povprečno kvečjemu 200 zlogov. Takoj za Francozi so na vrsti Japonci, ki se ponašajo s 310 zlogi^ v šestdesetih sekundah. Kar se tiče jezikov primitivnih ljudstev, pravi Norvežan, da jih belokožci deloma bolje in hitreje govore kakor ta ljudstva sama. Vesoljni potop — 2687 I. pr. Kr. Sloviti italijanski učenjak, prolesor Rafael Ben-dandi je na podlagi znanstvenih raziskovanj baje določil čas vesoljnega potopa. Odkril je štiri majhne planete v območju asteroidov, in pravi, da je privlačna sila mnogih majhnih nebesnih teles v tem območju vplivala na geološki razvoj zemlje. Iz študija o spremembah planetnih gibanj je baje dognal, da je bil vesoljni potop leta 2637 pred Kristusom. Če si kdo masira grlo kar z zobno krtačko... V neki danski bolnišnici se je pojavil mož, ki je prosil, da bi mu odstranili zobno krtačko, ki jo jo je bil požrl. Ko si je zjutraj snažil zobe, je pripovedoval, mu je šinilo v glavo, da bi si vnetje v grlu odpravil z masažo z zobno krtačko. Res si je začel grlo krtačiti, toda nenadao so mu požiralne mišice krtačko zagrabile in preden se je zavedel, mu je izginila v požiarlnik. Rontgenski posnetek je potrdil njegove navedbe. Krtačko so mu lahko odstranili samo z operacijo. Vdove in vdovci v Londonu Po neki statistiki, seveda še izpred sedanje vojne dobe, je bilo v Londonu 230.000 vdov in samo 70.000 vdovcev. Ker 6e je mnogo vdov iz ostalih angleških mest presesilo v London, ker se j;m je zdelo, da se bodo tam lažje zopet omožile, je ta visoka številka povsem razumljiva. General Pershing, ki je za časa svetovne voj'ne poveljeval ameriškim četam na evropskem zahodnem bojišču in ki zdaj spet priporoča, naj Združene države čim izdatneje podpro Veliko Britanijo v njenem beju z Nemčijo. Podpro pa naj jo ne s svojim ekspedicijskim zborom, ki bi ga poslale v Evropo, pač pa le z vsem potrebnim vojnim materijalom. V svojem zadnjem govoru se je general Pershing posebno zavzemal za to, da bi Amerika odstopila Angliji med drugim tudi 50 starejših rušilcev. Drobiž Kakor zatrjuje agencija Stefani, je sedaj v obratu že devet izvirov petroleja, ki so jih odkrili na raznih krajih v Laciji. Istočasno nadaljujejo geologi svoje delo, ki iščejo petrolej v drugih krajih imenovanega pasu. Dosedaj so že našli številne sledove petroleja v Laciji. Petrolej so do železniške postaje spravili s pomočjo velikih cevi. * Petit Parisien poroča, da se je s 1. avgustom spet začel promet na cesti čez prelaz Malega Sv. Bernarda. List pripominja, da bo v kratkem vzpostavljen tudi železniški promet skozi prodor Mont Ceniš. * Z odlckom esteneke vlade je bil uveden na vsem estonskem področju moskovski čas. Po moskovskem času so v Estoniji naravnali ure 5. avgusta ob 23. uri in so jih potisnili za eno uro naprej, torej na polnoč. Radio Program radio Ljubljana Preda, 7. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Orkestralni reproduciran koncert (plošče) -— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Same okrogle, same vesele (plošče) — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Slov. literarni zemljevid Vlil. (g. prof. Fr. VodniUI — 18.45 Pesmice iz operete »Pri naši kočici« (plošče) — 10 Napovedi — 10.20 Nac. tira: Civilna mobilizacija vasi (g. Stamenkovič) — 19.40 Objave — 20 10 Tunis (g. Viktor Pirnat) — 2(130 Samospevi. Poje gdč. Ksenija Kušej, pri klavirju g. prof Lipovšek — 21.15 Citraški trio »Vesna« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert 7.a klarinet solo, g. Urbanec, pri klavirju g. Lipovšek Konec ob 23. Drugi programi Sreda, 7. avgusta: Belgrad: 20 Donizettijeva opera »Don Pasquale«. — Zagreb: 20.15 Griegove skladbe. — Bratislava: 20.30 Ork. konc. — Praga-Brno 20.40 Ork. konc. — Sofija: 20 Donizettijeva opera »Don Pasquale«. — Beiomiinster: 20.45 Ork, konc. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — Stock-holm-Horby: 20.30 Ork. konc. — Rim-Florenca-Turin: 20.30 Simi konc. — Sottens: 20. Vok. konc. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m) 19 40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m) 1-55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Sev. Ameriko. Zahtevajte povsod naš list! .j^ [ji,. # Ji i!r j=;i; M TL Takoj smo se odpeljali in se podali na pot, ki je bila podobna poti skozi šibe. Luči smo ugasnili, kaditi ni smel nihče. Ulegli smo se po dolgem na tla, obrnjeni z glavami proč od strani, od koder smo slišali, da bodo letelo krogle. Kakšni dve milji zunaj mesta se je začelo. 8 strmine, ki jo bila od ceste komaj sto metrov daleč, so začeli padati streli. Pri prvih strelih je naš voznik zmanjšal brzino. Vsi smo mislili, da je ranjen, in vsak sc je drl: »Naprej, naprej!« Pognal je avtomobil, ki je v temi skakal kakor nor hitreje, mi pa smo zleknjeni ležali s pridržano sapo na poskakujočem se dnu. Vedel sem, da je zelo malo verjetno, da bi nas v temi zadeli. Edini cilj je bil rohneči motor. Razum mi je prišepetoval, da je moje telo, ki je drgetalo na dnu avtomobila, zelo majhna tarča. Toda moje kosti so trdovratno vztrajale na tem, da sc bojijo. Opazil sem, da sc od razburjenja tresem. Streljali so tri do štiri minute in računal sem, da je padlo kakšnih 400 strelov. Preden smo se pripeljali v Eseamplero, smo prestali še en tak ogenj. Največje poslopje v tem mestu je še vedno gorelo. Zažgali so ga pri nekem napadu prejšnje popoldne. Pozno ponoči smo se pripeljali v Salas. Pošteno smo se najedli, ujeli nekaj ur spanja in se ob petih zjutraj odpravili na dolgo vožnjo v Burgos, od koder smo poslali svoja poročila. Razen Paula Bew- sherja, dopisnika »Daily Mailac, sva bila midva s Packardom edina angleška oziroma amerikanska dopisnika, ki sta bila v obleganem Oviedu, ki je tri mesece pozneje bil zopet pod hudim ognjem. Pri rilskih Kabilih. Meseca novembra 1925 je Abd-el-Krim, poglavar rifskih Kabi-lov, uničil špansko vojsko v Maroku in zavzel sveto mesto Tauen. Gnal je demobilizirane Špance proti severu, po poti proti Gibraltarju. Vozil sem se proti Madridu * namenom, da bi skušal dobiti dovoljenje za razgovor s kraljem Alfonzom in da bi šel na špansko fronto. Tam sem se spoznal z Alexandrom Mooreom, s spretnim zastopnikom »zvitorepe diplomacije«. To je bila najzanimivejša oseb- nost med amerikanskimi poslanci od Georga Harveya dalje. Doma je bil iz Pittsburga in je bil lastnik nekega lista. V mednarodni diplomaciji ni imel nobenih skušenj. Mislil je, da mora biti poslanik neke vrste trgovec za svojo državo. Rekel mi je: »Jaz sem neke vrste potnik za Združene države. Potrkam na vrata, povem jim kakšno spolsko zgodbo, poprosim jih za cigaro, potem jim pa prodam svojo robo.* Kakor je rekel, j« »spel, in njegove burke so nadomestile izurjenega poklicnega diplomata. Toda v Španiji so se te šale izkazale zelo uspešno. Ob njih sta se zabavala kralj Alfonz in general Primo de Rivera, ki so mu rekli »miška«, njegovo pravo ime pa je bilo Miguel. Potem, ko se je z njim prvikrat srečal in je sklenil i njim ugodno trgovsko pogodbo ter je dosegel, da je Amerika dobila v Španiji nad telefonom monopol, jo Moore »svoje blago dobro prodal«. Moore se je oblačil tako, da je vzbujal pozornost in je nosil mehak klobuk, ki si ga je potegnil čez oči. fz ust mu je vedno molela kvišku goreša cigara. Nekoč je prišel v Pariz, me poklical in rekel: »Ne znam niti besedice francoski. Če imate čas, pomagajte mi nakupiti nekaj stvari.« Šel sem v hotel »Ritz«. »Za kraljico moram kupiti nekaj soli za kopanje in parfuma. To vam povem med štirimi očmi in ne smete o tem seveda nič pisati. Ne morem pa stvari poslati naravnost na dvor in jih kar brez skrbi pustite na ameriškem poslaništvu v Madridu.« Odšla sva v ulico Ruen de la Paix, kjer je v neki trgovini izdal za sol za kopanje in parfume tristo petdeset dolarjev. Kolikor sc spominjam, je veljala steklenica parfuma sedemdeset dolarjev. Moore mi je pripovedoval, da je on pripravil kralja Alfonza do trga, da je naložil denar v Združenih državah in da mu je poskrbel za dobrega borznega špekulanta. Kralj je naložil denar na amerikansko jeklo. Pri nekem obisku je Moore odkril to dobro kraljevo stran, da če se je avtomobil pokvaril, so takoj dali drug avtomobil, namesto da bi poskrbeli za nadomestne dele. Kar mi je Moore potem pripovedoval ni nobenega dvoma, da je kralj Alfonz sam na skrivaj pomagal Primu de Riveri do državnega udara, da bi sc izognil možnosti neprijetne preiskave v parlamentu zaradi vojaškega poraza pri Annualu v Maroku. Kralj Alfonz je Primo de Rivero najprej posvaril, da če sc državni udar ponesreči. da ga bo pustil, da bo padel. Moral da bo nositi posledice, kakor je to vedno bilo, lahko pa da računa na njegovo naklonjenost. I*rimo ilc Rivera je za to zagrabil, kralj pa sc je odpeljal na sever, kjer je čakal na nadaljnje dogodke. Ko se je udar posrečil, je kralj prihitel nazaj in podpiral diktaturo Primo de Riverc. Poslanik je napravil, kar je mogel, da bi mi omogočil pogovor s kraljem Alfonzom. Poslal je osebnemu kraljevemu tajniku toplo priporočilo in mi posodil svoj avtomobil znamke »Rolls Rovce«. Dal mi je na razpolago tudi uniformiranega lakaja in šoferja tor znamenje ameriškega konzulata. Ko smo se vozili proti dvoru, so stražniki ustavili pred nami ves promet in straža pred kraljevo palačo nas je pozdravila kakor poslanika. Toda vse ni nič pomagalo, z razgovorom ni bilo nič. Pač pa se mi je posrečilo, če smem to imenovati razgovor, pri admiralu Magazu. To je bil droben, aristokratsko vzgojen gciitlc-men, ki je nadoinestoval Primo de Rivera, ko je bil ta na maroški fronti. Vse, kar sem od Magaza zvedel, je bilo to, da sc je vse »po načrtu razvijalo«. Toda najbrž je s tem načrtom mislil na Ab-del-Krima. Sklenil som oditi v Maroko, da bi bil sam priča umiku španske vojske. .............Jote Kramarli - lidnjafelji Ini. Joie Sodja. - Uredniki