St. 293 |MUEmWM«l OBU «ttWP « mili, v mdHlo T. «Mc«mbra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Hh.(«. iiv»m« penddich. vnk d» itn). U»ed«ilt»o: oda n. Hmj i«1 - AsiSkega it 20, I. nidltropje n pošiljajo uredništvu. ^ ^ • ■ •• pisma se ne sprejemajo. vračajo. — Odpovo» - —• prof. F. Peric. — Lastnik tiskana718,5 tW£arne Pjdia<^ ZVa£a ^ mesec L T.-. 3 mesec« leta L 32.- L Za inozemstvo mesečno 6 lir več. uredništva ia uprave it. U-57 EDINOST Posamezne Številke v Trstu ia okolici pa 90 ceat — Oglasi sa računajo v Hrokoatl tac kolona (72 mm) — Oglaar trgovcev le obrtnikov mm po 40 ceat osmrtnica, zahvale, poslanica ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm pe L 2. — Mali oglasi po 30 ceat beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se poSilJaJo izključno uprav Edinosti, v Trst«, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 90, L nadstropja. — Telefon uredništva In »prav« 11-67. BANCA ADRIATICA V članku od 20. t. m. smo narisali zgo-Hovino Jadranske banke v Trstu do njene nacionalizacije na občnem zboru od 14. Julija 1923 in naše razmerje njej nasproti. Danes hočemo spregovoriti o Banki Adriatiki, ki je nastala iz nje. Do tedaj se je obseg Jadranske banke močno skrčil. V Jugoslaviji se je osnovala nova banka pod imenom «Jadranska banka v Beogradu», ki jo prevzela vse irr.eir- in podružnice, ki jih je imela tržaška Jadranska banka v Jugoslaviji, a dunajska podružnica se je prelevila v samostojno banko; tržaški Jadranski banki s»o ostale: njena centrala v Trstu in podružnici v Opatiji in v Zadru. Samo tega kompleksa so bile deležne vse delnice izvirne Jadranske banke v Trstu. Poročilo in bilanca, pripravljeni za občni zbor od 24. julija 1923., sta kazali to-le stanje banke, Delniški kapital 30 milijonov lir m rezerve 5 milijoriov lir so popolnoma zgubljeni. Po odpisu vseh delnic Iz trgovinskega registra in uradnih razglasov smo izvedeli še nadalnje zanimive okolnosti. Januarja 1924. so stopili v upravni svet mesto nekaterih dotedanjih upravnih svetnikov med drugimi znani tržaški trgovec in večkratni milijonar Fei-ner, bivši minister in senator Fulci, poslanec in predsednik rimske trgovinske zbornice Fortunati, ugledni finančnik in bankir Rustoni, katerega cenijo na več kot 50 milijonov; in še julija 1924. je sprejel mesto uprajvnega svetnika, potem ko si je na licu mesta natančno ogledal stanje te baake, g. Štefan Rajčević, direktor nekega velikega denarnega zavoda v Zagrebu. Kdo bi mogel dvomiti o dobrem stanju banke, kateri je stal na čelu zbor tako uglednih finačnikov in tako petičnih kapitalistov? Pa saj so še na zadnjem svojem sestanku zbrani upniki konstatirali, da vsi sedanji upravni svetniki so dobri za nič manj kot 100 milijonov. Kako si je mogel kdo misliti, da ti izkušeni bankirji -------- 0 , . ne morejo spoznati, v kakšnem stanju se in rezerv je banka s pomočjo vladne pod- banka nahaja, aH pa hočejo svoje milijone nore oa lo milijonov nr v ravnuie^ju, ____ I rf «r nAirivnnc4 C 4l>1Tl /Id OHrPllTl P1H pore oa u milijonov aktiva se izravnajo s pasivi. Med aktivi bila glavna postavka: tirjatve v skupnem znesku nad 60 milijonov lir, ki so bile pa v bilanci računane z 19 milijonov lir. Pred občnim zborom so se tukajšnji slov, delničarji na poziv anonimnega odbora delničarjev, objavljenega v našem listu, da se posvetujejo, kako bi najbolje varovali svoje in narodne koristi. Po vsestranskih in temeljitih poizvedbah so prišli do zaključka, da se Jadranska banka ne da več vzdržati kakor izključno slovanska banka, pač pa je izhajalo, da je stanja zares tako, kakor je opisano v poročilu in bilanci in od neke dobro informirane strani se je smatralo stanje še ugodnejše, nego opisano, tako da so nekateri ce>lo mislili, da bi banka mogla kakor slov. banka nadaljevati svoje delovanje v bolj skromnem obsegu. Poudarjamo to le zato, da se bo znalo, da je bilo splošno mnenje že takrat, da banka po todprsu delniške glavnice in rezerv ni več pasivna. K temu pride še, da je bilo znano, da se je tudi vlada, predno ie dala onih 13 milijonov, prepričala o tem, -da se Jbo mogla vzdržati in da je tudi nova grupa, ki je imela banko jjrevzeti in «na-crjonaIizirati», natančno pregledala stanje banke, kicr ie imela v zadnjem času najprej enega In potem celo dva direktorija za svoja zaupnika. Na občnem zboru se je stvar tako-le uredila: Stare glavnice in rezerve so se odpisale, Jadranska banka Beograd je dala za vsako staro delnico Jadranske banke Trst po eno novo delnico Jadranske banke Beograd. Delniška glavnica se obnovi do zneska 15 milijonov lir potom emisije novih delnic po 200 lir. Bilo je že dogovorjeno, da prevzame od novih del-italijanska grupa (komendator Ro- me pini) 10 milijonov lir, a Jadranska banka Beograd 5 milijonov lir. Vrhu tega je ta slednja banka jamčila, da se bo za aktivne tirjatve tržaške banke zares moglo iztir-jati določeni znesek 19 milijonov lir. Izvoljen je bil novi upravni svet. Predsednik je bil senator in tržaški župan Pi-tacco. V upravnem svetu ni bik) nobenega domačega Slovana, pač pa trije iz Jugoslavije in sicer takratni minister Laza Markovič, poznejši minister Voja Marin-kovič in Čiro KamenarOvič. Med ostalimi italijanskimi upravnimi svetniki so bili senatorji, državni poslanci, odlični finan-cirji in kapitalisti in uplivni pripadniki »vladajoče stranke (med temi g. Zucchi, osianstvo, kjer se je nastanil. Jutri ob 11, uri H> obiskal v palači Chigi Mussolinija, nato se >o na Kvirinalu poklonil kralju, ki mu ho priredil zajtrek, zvečer mu priredi obed angleški poslanik. Chamberlain ostane v Rimu do petka in se jpri povratku ne bo mogel ustaviti v Parizu, ker mora biti 2e v pondeljek v dolnji zbornici, da prisostvuje razpravi o zunanji politiki. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, dne 5. 12. Volilni boj - Miren potek v Sloveniji - Debata Davidović-Predavec - Lovrekovićevi napadi na HRSS - Orjuna in volitve - Demonstracije akademske omladine Samo dva meseca nas še ločita od volitev, pa volilni boj se še ni razvil. Vse stranke so še zaposlene z določevanjem kandidatov in premagati je treba še vsa polno težkoč, predno bo to najkoćljivejše in najbolj nerodno vprašanje urejeno. Na drugi strani se tudi javnost nič kaj dosti ne zanima za volitve. Ljudem prizadeva Miklavž in Božič veliko večje skrbi, ko pa volitve, ki po mnenju večine i lak ne bodo prinesle nobenih posebnih dobrot, temveč bo vse ostalo pri starem. Zato volilni boj zaenkrat še počiva, toda priprave za boj se pridno vrše pri vseh strankah in po novem letu bo izbruhnil volilni boj z vso silovitostjo. Dogodki v Karlovcu in Banjaluki dokazujejo, da bo ta boj zelo hud in strasten ter da bo zahteval tudi človeške žrtve. Smo pač še mlad narod in zlasti v vzhodnih pokrajinah je samokres le slabo zavarovan in zato je običaj, da se vsaka debata konča z udarnim argumentom kola. * S* * V Sloveniji poteka seveda volilni Koj najbolj mirno in skoraj neopaženo. Vrš^ se pogajanja na vse strani, toda dosedaj povečini brez uspeha. Samo na Kranjskem je sporazum med samostojnimi demokrati in radikali perfekten in proglašen je že tudi prvi okrajni kandidat in sicer dr. Zu-panič za volilni okraj Novo mesto. Do volilnega sporazuma med kmetijci in narodnimi socialisti ni prišlo, ker v/trajajo kmetijci na svojem krnetskem razrednem stališču in upajo na ta način uspešnejše nastopiti v borbi. Enako1 ni verjetno, da bi prišlo do kakega drugega volilnega sporazuma, razven za mesto Ljubljano, ki bi pa imel le lokalen pomen in bi bil izraz trenutne zadrege. V splošnem se ni mišljenje ljudstva od zadnjih volitev prav nič izpremenilo in volilne številke se bodo izpremenile samo malenkostno. Da bi Radičev nastop imel poseben uspeh, je izključeno, čeprav so radičevci v Sloveniji silno optimistični. Pa katera stranka ni pred volitvami optimistična! « V naši politični javnosti vlada silno zanimanje za debato med Davidovićem in Predavcem, Kakor znano, je Davidovič v svojih govorih opetovano dejal, da je vsled njegove politike Radič opustil re-publikanstvo in se izjavil za monarhijo1 v angleškem zmislu in da se je HRSS oficijelno izjavila za državno edinstvo. Te Da-vidovičeve izjave so naredile v vsej srbski javnosti velik utis, med Hrvati pa so škodovale radikalnemu nimbusu radićevcev. Zato je nastopil podpredsednik HRSS dr. Predavec in izjavil, da ni HRSS nikdar priznala monarhije in da so podali in podpisali podpredsedniki Radićeve stranke samo to izjavo, da priznava HRSS meje sedanje države, ker so v njej ujedinjeni skoraj vsi Hrvati in da je HRSS za skupnost s slovenskim in srbskim narodom. Vendar pa ostane HRSS pri svojem programu in širši blok je bil ustanovljen samo za skupno borbo proti Pašiču in Pribiče-viču. — Na to izjavo Predavca je odgovoril Davidovič in dejal, da so bili njegovi govori netočno reproducirani. On je na-glasil samo, da je vodstvo HRSS v ofici-jelnem komunikeju priznalo edinstvo države, da je bila s strani radičevce / sprejeta monarhija po ang!e?kem vzoru in končno je bilo priznano tudi to, da so Srbi, Hrvati in Slovenci ena etnična skupina. O Predavcu in dr. Mačku, obeh podpredsednikih HRSS, pa je dejal Davidovič samo to, da sta s posebnim pismom priznala državno edinstvo. Končno da je on dejal še to, da so Vse stranke sporazuma odobrile kot podlago za pogajanja Marin-kovičev ustavni načrt in da je bilo od celokupnega sporazuma in od ostalih točk odvisno, če bo ostala HRSS pri federaciji ali ne. Seveda pa je izprememba vlade mogla situacijo- popolnoma izpremeniti. Svojo izjavo je zaključil Davidovič s sledečim značilnim stavkom: ^Nekaj pa listi niso javili. Dejal sem: Zadnja sprememba vlade je za delj časa odložila sporazum. Če bi ostal današnji Pašičev režim še v bodoče, potem je sporazum onemogočen. V tem slučaju pa postane sporno tudi edinstvo države. Tudi to je treba pove-dati.» Na to izjavo Davidoviča ni še podal Predavec odgovora, kar pa tudi ni potrebno, ker je dejanski stan jasen. Težke brige pa prizadeva rad'revcem njihov disident Lovreković. Priče! je izdajati svoj list in v njem je objavil težke obtožbe proti Radiću. Predvsem mu očita, da je samolastno razpolagal s strankinim denarjem, da je dajal denar dr. No-vačanu in drugim, da je iz strankine blagajne vzela večkrat denar njegova žena, da ni hotel nikdar položiti računov, da je sedaj silno bogat, dočim je bil včasih reven kot cerkvena miš, da je prišlo iz Amerike toliko denarja, da bi moralo biti v strankini blagajni najmanj trideset milijonov kron, da je samovoljno vstopil v tretjo internacijonalo, da je postopal skrajno absolutistično in da je rabil poslance HRSS samo zato, da so mu hodili v Beograd po denar. Odkritja Lovrekoviča so naredila v javnosti precej močan vtis in vse je z zanimanjem pričakovalo na Radičev od- govor. Ta je tudi prišel in je javnost rar^ očaral. V «S1 obodnem Dormi> je izšla ko* odgovor le kratka notica, v karteri pravi Radić, da je Lovreković, predsednik belo- pariške organizacije HRSS, sicer obljubil, da se ne bo več mešal v politiko, da pa t« svoje obljube ne drži. Dne 1, decembra je celo izdal odprto pismo, v katerem pravi med drugim: « Pojdimo na volitve vsi do zadnjega in izvolimo kmetske poslance. ki bodo porušili zid, ki je postavljen med kraljem Aleksandrom in nami.» Ter je navel Radić, da bi pokvari* Lovre-koviću agitacijo med narodom. Na vse očitke Lovrekovića pa molči in pravi samo to, da je L o vre kavice v© pismo1 tako polno neresnic, da bi se premalo reklo, če bi se jih nazvalo za laži. S tem pismom, da je Lovreković dokazal, da je bivši človek, kakor minister Šurmin, ki je njegov varuh. Ta odgovor seveda ni mogel nikogar zadovoljiti in to so čutili tudi radi-čevci sami in zato je sedaj odgovoril Še dr. Maček. Značilno pa je, da tudi dr. Maček ne odgovarja na bistvene očitke Lovrekovića, temveč da ga skuša samo diskreditirati. Dr. Maček namreč pravi, da je bil Lovreković v resnici med ustanovitelji seljačke stranke in bil med prvimi poslanci, ki jih je imela stranka. Med vojno pa je bil Lovreković župan in je ime! zato veliko opravka z rekvizi-cijami. Tedaj se je Lovreković zelo umazal in je bil zato v svojem rodnem kraju nemogoč. Slianka je sicer za njegove grehe vedela, toda vsled njegovih prejšnjih zaslug ga je vseeno kandidirala v »varaždinski županiji. (Tudi radičevci torej niso proti ko*-rupcijcnistom, če so ti z njimi. Priznanje dr. Mačka je na vsak način zelo interesantna). Lovreković je bi! vedno v stranki opozicijcnalec. Kljub temu pa ga je stranka kandidirala ludi leta 1923. in sicer v Slunju. Lovreković pa je hotel kandidirati v Belo varu, njegovem rodnem kraju. To pa je bilo nemogoče in zato je začel Lovreković zopet rovariti v stranki, dokler ni končno izsiopil. Kar se tiče Lovreko-vićevih odkritij, pa so ta seveda popolnoma izmišljena in Radić je velik revež; kar pa ima, je zaslužil s svojo knjigarno. Lovrekovićeve trditve torej niso niti manje ovržene in dr. Mačkova odkritja niso samo diskreditiranje Lovrekovića, temveč vse stranke, ki je korupcijonista ne samo kandidirala, temveč ga postavila tudi za predsednika svoje organizacije celo v kraju, kjer je Lovreković zagrešil po Mačkovi trditvi svoje grehe, * Zanimiva je stališče, ki ga je zavzela do volitev Orjuna. Na seji glavnega odbora v Splitu je bila po daljši debati sprejeta resolucija, katere konec se glasi: «Orjuna se ne udeleži aktivno volilne borbe, ki ne bo v nobenenv slučaju ublažila razvnetih plemenskih strasti, niti ne bo rečila vprašanja državne ureditve, najmanj p» v zmislu močne, napredne in edinstvene Jugoslavije. Smatrajoč pa, da bi abstinenca članov Orjune koristila samo ekstremnim nasprotnikom njene ideologije, zapoveduje vsem članom, da izvrše svojo volilno dolžnost in prepoveduje, da bi kdo njenih članov glasoval za listo, ki ni za načelo1 narodnega in državnega edinstva.> V uvodniku «Pobede», glavnega g'asila Orjune, je ta resolucija natančnejše iazložena in navedene so stranke, za katere Orjunaš ne sme glasovati. Te stranke so: Radićeva, Koroščeva, Spa-hova. madžarska in nemška, dočim je Da-vrdovičeva in zemljoradnička dovoljena. Vse to omenjam, ker se je v slovenskih dnevnikih pisalo o stališču Orjune nepravilno. V Zagrebu je bilo upokojenih več vse-učiliških profesorjev, ker so bili vidni člani Hrvatske Zajednice, ki je postala republikanska. Proti tem upokojitvam je ostrO' nastopila akademska omladina, dočim je ostal profesorski zbor pasiven. Interesantno je to, da ima prosvetni minister nesporno pravico, da izvede na zagrebški univerzi upokojitve. Hrvatje so namreč v svojem lokalnem patriotizmu zavrnili jugoslovenski univerzitetni statut, ker da imajo svojega in ker so se hoteli na ta način malo pobahati s starostjo svoje univerze. Ampak nobena baharija ni dobra in to se je sedaj posebno jasno izkazalo. Zagrebški univerzitetni statut je namreč stari madžarski statut in ker so bile na Madžarskem od nekdaj pridržane vse pravice ministrom^, je dobil tako moč nad zagrebško univerzo tudi minister Pri-bičević. Mogel bi biti to zdrav nauk za hrvatske prenapeteže, če bi bili ti za nauk sploh dostopni. Če je bila upokojitev univerzitetnih profesorjev utemeljena ali r»e, v to se nočem spuščati, ker je to že danes politične? strankarsko vprašanje pri nas. kar sicer ne bi smelo biti. Zato se omejim le na kratek opis dogodkov. Po Zagrebu je nastopila preti upokojitvam tudi ljubljanska in beograjska akademska omladina, v kolikor ne pripada vladnim strankam. Nastop v Ljubljani ni rodil nobenih nevarnih dogodkov, ker mali pretepi so le posvetili ljubljansko univerzo, dočim je konča! protest v Beogradu krvavo in je padla človeška žrtev. Ze vsled volilnega boja zelo razvneta strastnost je dobila s tem novo hrano in to je obžalovanja vredno. Bati se je, da bo tudi omladina potisnjena v strankarsko borbo in da ne bo izpolnjevala onega mesta med državnimi graditelji, ki bi ga morala. V tem je žalosten pomen sedanjih^ univerzitetnih dogodkov in zato bi morala biti prva skrb vseh državnikov, da se likvidirajo dogodki na način, da bo omladina v pomnoženem številu med graditelji Jugoslavije. O. P. Tudi na volRCu — nesvoboda! I Pod Špansko diktaturo PAMPLOU, 6. Danes so bile ustreljene tri osebe, ki so bile pred kratkem od vojnega sodišča na aort obsojene radi soudeležbe ori anarhističnem uporu v Verri. Kolikokrat že amo opozarjali na Mako zvijačo branitelje v sedanje politike v naši pokrajini, kadar so v zadregi in ne vedo, kako bi vsaj z navidezno veljavnostjo opravičevali postopanje državne uprave napram drug orodnim manjšinam! Zvijača je namreč v tem, da kažejo s prstom v druge države z narodnimi manjšinami, češ: tam je še slabše! To opozarjanje na pre-tvezno «slabše» pri sosedih naj pokrije grebe v lastni hišil Posebno opozarjajo na položaj narodnih manjšin v Jugoslaviji in Čehoslovaški, Zavračanje te zvijače je za nas lahka in kratka naloga. V odgovor so naše ponavljajoče se izjave: naša narodna manjšina v Julijski Krajini bo srečna, kadar se ji bo tako slabo godilo, kakor se godi nar rodnim manjšinam ▼ Jugoslaviji in Nemcem v Cehoslovaški. (Označanje Slovakov kot narodne manjšine je potvorba resnice, ker Slovaki tvorijo s Čehi narodno vkupnost, kar je izraženo že v imenu «čehoslovaška republika«.) Glede Jugoslavije se moremo enostavno sklicevati na dejstvo, da so že v mirovnih pogodbah točno opredeljene pravice narodnih manjšin m da ne more nikdo navesti nobenega konkretnega primera, ko bi jugoslavenska država kršila te mednarodni obveze. Tudi dejstvo, da v Jugoslaviji kakemu nemškemu kulturbundu stopajo včasih malo na prste, ni nikak tak dokaz. S tem se ne kratijo Nemcem nobena zajamčena kulturna ali narodna pravica, marveč so te pretvezno kulturne organizacije same, ki silijo k ostrim odredbam, ker pod okriljem kulturnega namena rova-rijo proti državi in ogrožajo- nie varnost! Notorično dejstvo je, da so Nemci v Jugoslaviji v stikih tudi z inozemskimi sovražniki države in da so s svojimi nameni v soglasju z Radićem, ki je odkrit in neizprosen nje sovražnik. Od tod ostrejše odredbe proti izvesinim nemškim organizacijam, ne pa da bi hotela država kratiti Nemcem kake zakonite pravice in svoboščine! Glede naše narodne manjšine v Italiji pa ne morejo naši nasprotniki navesti niti enega takega konkretnega dokaza v opravi ab o gonje proti našemu ljudstvu. Na kar se sklicujejo, so le sumiričenja, klevete, podtikanja, ali celo direktne izmišljotine. Položaj nemške manjšine v cehoslovaški republiki pa se kaže v dejstvu, da jim daja država vsakovrstnega šolstva — do vseučilišča in -visoke tehnične šole — v polnem sorazmerju s številom njihovega prebivalstva, da se morejo pri uradih posluževati svojega jezika, da imajo sorazmerno s svojim številom parlamentarno zastopstvo ter da morejo to poslednje svobodno voliti brez vsakega vtikanja toliko od strani državne uprave, kolikor tudi od strani češke večine! S to poslednjo ugotovitvijo prehajamo k našemu današnjemu predmetu.1* U ugotovitvi, da naši narodni manjšini v Italiji niti volilna svoboda ni dovoljena! Tudi v kratenju te vrhne poltične državljanske pravice v vsaki ustavni in svobodni državi se kaže kričeča razlika med položajem naše narodne manjšine v Iftiliji in položajem manjšin v Jugoslaviji in Cehoslovaški. V obeh teh dveh državah morejo manjšine po -svoji volji in izključno iz svoje srede voliti svoje parlamentarno zastopstvo. Ce pa hočejo- manjšine — kakor na pr. v Jugoslaviji — stopati v kake volilne kombinacije z drugimi strankami, je to stvar njihove svobodne volje in njihovih načrtov. A pri nas? Odgovor na to vprašanje daja jo ne le vse dosedanje volitve, ampak tudi razkritja, ki prihajajo na dan v! sedanji kampanji opozicijonailnih skupin proti vladajočemu režimu. Te dni je prišlo razkritje, kaka moralna in fizična nasilja so se izvajala proti volilcem po« vsej Arža-vi. Nasilja, ki so se izvajala tudi v naših krajih pri vsakih dosedanjih volitvah, so našemu ljudstvu v žalostnem in neizbrisnem spo- minu. „ . - . Drastičen primer nam daja okrožnica, Iti jo objavlja ravnokar Guido Torti in ki jtf je izdal pokrajinski fašistovski zaupnik dr. Enrlco Caretti dne 5. decembra 1922. fašistovskim organizacijam v Ferrari za občinske in pokrajinske volitve. Ta okrožnica ukazuje v svoji prvi točki, da na vhodu vsake volilne sekcije morata stati po dva fašista, ki naj vsakemu volilcu izročita glasovnico občinskih in pokrajinskih odbornikov, ki se imajo izvoliti. Druga točka veleva, da treba prepričati predsednike volilnih komisij, da dovolijo volit-cem glasovati izven kabine! Volilce naj se «pregovori«, da bodo oni sami izražali to željo ter da se odrečejo vstopa v kabino. Tako se bosta mogla fašista na vhodu v dvorano prepričati, da je voHlec res volil 7z listo, ki sta mu jo izročila ona! Fašisti, ki se bodo izmenjavali in ki bodo imeli pod očesom popolno listo voMlcev, bodo tnogii primerno zaznamovati vsakega volile a v namen, da bodo že v prvih popoldanskih urah vedeli imena volilcev, ki niso še glasovali, da jih potem poiščejo m prisilijo, da storijo svojo dolžnosti! Peta točka nalaga, da morajo biti vsi fašistovski voditelji mobilizirani ter se zjutraj zbrati na sedežu fašja, kjer dobijo primerna navodila. Šesta točka pravi, da se bo glasovanje za manjšine vršilo po «primernih načinih »! Slednjič pravi osma točka te okrožnice, naj se na dan pred volit vi jo skličejo delavci, vpisani v sindakate, da dobijo natančna navodila za glasovanje! Eventuelno naj se združijo t vrste in odvedejo skupno na volišče! Ta okrožnica, ki pa gotovo ni le kak osamljen slučaj, marveč tipičen primer, kako se je dogajalo po vsej državi, osvetljuje žalostno dejstvo, da v nafti državi — ni Okrožnica poziva naravnost h kršenju določb volilnega zakona (pritisk na predsednike volilnih komisij, glasovanje izven kabine, pritisk na TO&ce in nadzorovanje, kako kdo glasuje, od strani zastopnikov ene same •stranke itd,). To pa so Še le samo moralna nasilstva. Kaj še le tista strašna znana materijalna in fizična na osebe votilcev, ki so se dogajala povodom vsake dosedanje volitve v naših krajih! Junak je moral biti volilec, da si je izsilil glasovanje po svoji vesti, po svoji vo^ji, po svojem prepričanju: s tisto svobodo1, ki jo zagotavlja volilni zakon. Gospod ministrski predsednik govori neprestano o normalizaciji. Trdi celo, da se bližamo normalnim razmeram, s hitrim korakom. Ve pa naj, da je absolutna, brezpogojna in od nikogar ovirana svoboda glasovanja, popolna zaščita te najvišje politične in državljanske pravice, eden glavnih znakov normalnosti razmer v ustavni državi. Ta svoboda je bila doslej odreče-na zlasti drugorodnim državljanom. Tudi to zapreko na poti do normalnih razmer naj odpravi sedanja vlada, naj enkrat za vselej onemogoči tudi nasilja na volitvah, ako hoče, da bomo verjeli njenim besedam o resnem stremljenju po vzpostavi zakonitosti in državljanske svobode v tej državi, ako hoče, da bo svet verjel, da je Italija res država; upravljana v duhu pravice in ustavnosti! DNEVNE VESTI Ravnatelj našega lista Makso Cotič praznuje danes svoj 70. rojstni dan. Uredniki «Edinosti» pošiljajo tem potom svojemu ljubljenemu m spoštovane mu načelniku izraz svojih najglobljih simpatij obenem z najboljšimi in na ji skrene jšimi voščili za bodočnost. V neomejeni ljubezni do svojega naroda je posvetil današnji slavljenec svoje najboljše, da, vse svoje moči listu «Edkiosti» in s tem naši sveti in pravični stvari. Neustrašno in neomajno stoji na braniku našega rodu na tem ozemlju že pet in trideset let Zgodovina našega lista je nerazuružno spojena z imenom današnjega slavljenca, pa tudi naj-bumejša in obenem najpomembnejša doba v zgodovini tržaških, istrskih in sploh primorskih Slovanov. Z veščo in pogumno roko, s plodovitim in izredno spretnim peresom je vodil naš list skozi vse viharje, v veselih dnevih naših narodnih in političnih zmag ravnotako kakor v dnevih narodnih nesreč. V svojem kristalno čistem idealizmu ni poznal nikdar omahovanja, nezrušljiva vera v dobro in pravično stvar, kateri je posvečal vse svoje dragocene sile, ga je napolnjevala z neusahljivo močjo in neomajno vztrajnostjo na vCasih trnje vi poti načelnika slovenskega dnevnika. In takšen je tudi dandanes — za nas mlajše urednike kakor za vse zavedne Slovane sploh — svetel vzor nesebične in vztrajne požrtvovalnosti za blagor svojega naroda in njegovih svetih pravic. Vsled tega smo prepričani, da ne govorimo le v svojem imenu, temveč da smo tudi tolmači iskrenih žel) vsega našega zavednega ljudstva, ko kličemo našemu ljubljenemu in spoštovanemu ravnatelju g. Maksu Cotiču: «Bog Vas "živi! Slava Vam!» • Včeraj popoldne so posetili slavljenca v imen« političnega društva «Edinost», tiskarne, uredništva m uprave gg. dr. E. Slavik, dr. I. M. Čok, prof. F. Perič in Hinko Pertot. G. dr. Slavik je sporočil g. Maksu Cotiču v kratkem in lepem govoru Čestitke in voščila v imenu tiskarne in lista. Obenem mu je izročil zJato pero kot spominski dar. Slavljenec, ki je bil vidno- ganjen, je odgovoril v toplih besedah, zahvaljujoč se za dar in čestitke. iz žfvUenjn natega ljudstva Prejeli smo: Bil sem nekoč v Trstu po opravkih v neki trgovini v ulici Giulia. lPo u! ci jc korakala gruča mladeniče v, ki so giasno prepevali slovensko pesem. Vsi smo žen, kremenit značaj in odkrit Slovan je bil vsekdar pokojni Rupnik, dasi je bil vedno v javnih službah. Pod bivšo državo je služil kot orožniški postajevodja v raznih krajih Dalmacije. Po upokojitvi je potem služil već let kot vratar pri «Stabilimento lecnico« v Trstu. Pred šestimi meseci je zbolel na vodenici, kateri je moral komaj 54 let star tudi podleći. Pokojni Rupnik ni silil nikdar v ospredje, dasi je bil zelo razumen človek. Do svoje boLezni je bil marljiv pevec in član društva <-.Kolo:>, cerkvenega zbora pri Sv. Jakobu ter član Šolskega društva. Slovenska zgodovina bo ohranila ime tega plemenitega narodnega dobrotnika pozne;šim rodovom za zgled. Mir in pokoi njegovi blagi duši! Slava njegovemu spominu! — Sv. Miklavž pri Tirolcu. Včeraj popoldne ob 3. uri je sv. Miklavž posetil otroški vrtec pri Sv. M. Magdaleni in se delj časa mudil pri svojih malčkih. Dasiravno se je tam precej zakasnil, je vendar obljubil, da pride danes zvečer v dvorano gospodarskega društva «pri Tirolcu*. Magdalenčani, -sprejmite ga slovesno in v velikem številu. Darovi se sprejemajo še danes od 9. ure predp. do 6. ure zvečer v stilni «pri Tirolcu». Pristojbina za vsak paket znaša 1 liro. Prihod Miklavža je napovedan za 7. uro zvečer. Iz mta polit, druitva „Eiinost" v Trstu L ŠM Šempolaj: Manjkajo nekatere listine in notoričen akt. F. Vitez, Trst: Za Vas je odrejena nova zdravniška preiskava. ISTRSKI ODBOR, Trsta, v. Lavatoio 1( I- L'S., Črnikal in I. S., Karoiba: Obema je pokojnina likvidirana. Izplačitev je v teku. I. S., Novaki: Vam ni priznana pokojnina. Ko boste dobi-li tozadeven odlok, prosite, da se Vaša zadeva ponovno prouči. Tajništvo. VAŽNO ZA VOLILCE! Temelj vršenja volilne pravice, tako za dr-žavnozborske, za pokrajinske, kot tudi občinske, je seznam volilcev. Tisti, ki ni vpisan v -seznam volilcev, nima pravice, da glasuje, čeprav uživa vse državljanske ugodnosti. Seznam volilcev vsebuje v abecednem redu ime, priimek in očetovstvo volilca, kraj in dan rojstva, kakor tudi1 njegovo bivališče. Seznam volilcev je trajen. Prej so se sestavljali ob priliki vsakih volitev novi -seznami. Ta trajni seznam se pregleduje, spopolnjuje in popravka vsako leto s pomočjo občinskih uradov, volilcev, občinske in pokrajinske volilne komisije. Vse one osebe, ki so vpisane v ta imenik, se smatrajo, da imajo volilno pravico. Kdor ni vpisan, ni ran volilne pravice. Radi tega j« dolžnost vsakega volilca, da se pravočasno pobriga, da vidi, ali je pravilno in točno vpisan v volilni imenik. Paziti mora na to, da je njegovo ime, kakor tudi očetovstvo z ozna-čeiijem, ali je oče še živ ali mriev, točno vpi- svira elitni orkester. Po nastopu šaloigra in petje. Po sporedu prosta zabava za mladino. — Miklavžev večer pri Sv. Jakobu. Kdor se hoče pozabavati v veseli družbi pri pogrnjenih mizah ob kozarcu dobrega*vina, kdor hoče biti deležen nagromadenih darov, ki jih je naj mutasti Miklavž v potu svojega obraza privlekel k Sv. Jakobu in je povrhrn še dobeT, da se ne boji šibe ieskovke in tudi ne hudičev is pekla, ta pride v BKD k Sv. Jakobu. Za otroke pride Miklavž danes ob 3. pop., za odrasle pa ob 8 zvečer. Darovi se sprejemajo danes od 9—13 v dvorani, in sicer za obe predstavi. Pristojbina je 1 liro za osebo. Paketi naj bodo trdno zvezani, naslov jasen. — Nogometna tekma «Zora» — «Zarja». Danes ob 14 30 se bo vršila na igrišču S. D. <;Adria» v ul. Cal vola (tramvaj Skedenj, L4oy-dov stolp) zanimiva tekma med mladn novoustanovljeno «Zoro» in izurjeno -Zarjo*. Slovenski športniki, danes vsi na igrišče »-Adrie*! SPORT hiteli na uKco. Bili so naborniki. In glejte: : sano; tudi dan rojstva mora biti točno naveden. volilne Nikdo od navzočnih Italijanov ni rekel ni žal-besedice, nikdo se ni zgražal na*d slovensko pesmijo. Menili so le: lepo petje je to. So slovenski mladeniči iz tržaške okolice, ki gredo na nabor. Pozneje sem šel na Corso. Tudi tu sem naletel na skupino slovenskih fantov-na borni-Pred njimi fe igrala harmonika in prepevali prepevali so v našem slovenskem jeziku. Sledil sem jim, ker sem bil radoveden, aK bo kdo kako «reagira!». Ni se zgodilo irič takega. Celo orožniki so mirno poslušali našo pesem. Nikomur ni prihajalo niti na misel, da bi se s tem žalil «narodni značaj1® Trsta ali da bi videl v tem kako panslavistiČno, državi ne-varn« demonstracijo. Trst se ni podrl radi slovenske pesmi dn država je ostala kakor prej. Tako je bilo v Trstu na njegovi na dličnejši ulici. Kako na (Opustošenje Rima). Brihtni prevajalec pa je v slovenskem delu objave zapisal klasični pie-vrvl 7.a la naslov, namreč: - Vreča iz Rima*. vod za ta naslov, nam Za prihodnjič prosimo prevajalca, da bi sc služil besede žakelK ki je pri na\ bolj se po-do maca. XXL redat oboa zbor šentjakobske «Ci-▼ Trata bo v nedeljo, 21. t. m. ob 10. uri zjutraj v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Vabljeni so vat člani in prijatelji društva ter so obenem naprošeai vsi člani, da poravnajo zaostalo daaassao. Dnevni red bo objavljen pri-hodnjič. — Odbor. — Miklavžev vožer priredi Šolsko druStvo pri Sv. Ivanu dane«, 7. t. m., ▼ otroškem vrtcu ob 3. tiri popoldne rm nakfce, ob 8. cvečer za odrasle. Darovi so sprejemajo od 9. zjutraj do Miklavževega nastopa. Pred nastopom Himen. Preteklo soboto se :e poročil v Bistrici tukajšnji sodnik dr. Hans Gogl z domačinko Rozamilo Žnidaršič iz ugledne Jbistriške rodbine. Gospod dr. Gogl je prišel k cam s Tirolskega vsled znane vladne taktike, ki pošilja slovenske sodnike na Tirolsko, a nemške k nam. Želimo mlademu paru, da bi bila ta vladna taktika, ki povzroča našemu ljudstvu toliko nepotrebnih stroškov, vsaj njemu v blagoslov, — Odhod posadke. Dosedanja bistriška posadka je zapustilanaškrajpretekli pondeljek in bo nadomeščena z drugo. S pre'šnio posadko je ljudstvo živelo v skrajno dobrem in deloma, celo prisrčnem razmerju. Kalili so to razmerje znani dogodki z dne 5. oktobra. Naj je sledilo premeščenje iz kateregakoli vzroka, nam jc vendar ljubo, da je prišlo tako. Videlo se je pri plesnem večeru ki ga je priredila posadka, kakor tudi pri plesu, ki ga je priredil poseben odbor; v čast posadki, da leži nad Bistrico nekaka senca. Prireditve so se gibale v okviru stroge korektnosti, »oda do prisrčne, »epri si tj ene za-, bave, kakor je bilo prej v navadi, ni prišlo Bistričani so mirni ljudje, ni je bilo revolucije ▼ svetovni zgodovini in je najbrže tudi ne bo, v kateri bi Bistrica igrala kako posebno vlogo, nekateri hudi kritiki imenujejo Bistričane celo oportuniste in slično, toda eno je vendar res; tudi mirna kri je kri. Upamo, da bomo z novo ^posadko živeli v mirnem dostojnem sožitju, kakor se spodobi državljanom, ki hočejo spoštovati državne zakone, ter vojakom, ki ščitijo te zakone s svojim orožjem. V znaku dobre volje dobrodošlico. — Plesna prireditev. Tukajšnji gozdni urad princa Schonburg - Waldenburg $e priredil dne 29. pr. m. zabavo s plesom o priliki otvo-rtve novozgrajenega lastnega doma. V zelo pkusno opremljeni dvorani se je zbralo mnogoštevilno odličo občinstvo. Živahna neprisiljena zabaVa je trajala do ranega jutra in je bila dokaz o dobrih tesnih odnošaiih, ki vladajo med domačem prebivalstvom in grajščinsko upravo. Vesti z GoriSkega — Iz dr. Delpinovega pašalika. Dr. Delpin se v goriških listih huduje, da so v njegovem pašaliku fantje naiepli tri slovenske črnosraj-čnfke. Ni nam znano, zakaj so jih pretepli in koliko je sploh na tem resnice. Vsekako bi tako postopanje strogo obsodili in to že zaradi tega, "ker ne smatramo slovenskega črno-srajčnika za vrednega niti batin ne, ampak samo zaničevanja. Dr. Delpin je hitel razbob-nati to vest v vseh njemu dostopnih italijanskih listih. Pred 14 dnevi pa se je odigral v Vipavi dogodek, da je akademično naobražen gospod in istočasno celo sin visokokulturnega naroda pretepel 16-letno dekle. O tem tisočkrat bolj obsojanja vrednem dogodku pa dr. Delpin ni nič poročal v njemu dostopne italijanske liste, to pa radi tega ne, ker je bil pretepač on sam, pretepeno pa je bilo slovensko dekle. Zato pa poročamo mi o tem novem ju-naškfm činu dr. Delpina, ki mu mora prej ali slej — sodeč po njegovem tovarišu vitezu dr. DOttone-ju v Brdih — prinesti viteško sabljo in ki se je odigral na sledeč način: Pred dvema tednoma je dr. Delpin brez ni- podgane svoja zborovanja in prethrvanj*. Naše društvo je eno najstarejših na Primorskem, ki pa svoji starosti sedaj ne dela prav nobene časti. Misli namreč, da rešuje svo$o nalogo s tem, da je priredilo v predlanskem pusta zabavni (oz. pivski in plesni) večer, in da ima včasih občne zbore in seje, na katerih se pregledujejo stari, zaprašeni paragrafi društvenih Gravil, v katerih vidi zadnji in končni cilj. — pamo, da se naše društvo prej zdrami kakor kralj Matjaž in da: «Zlati vek zdaj Muzam «volčanskim» pride!»--c. — Iz Volč: V dobi, ko 5« bilo splošno v modi nastavljati .po vseh občinah — velikih ali majhnih, to je vseeno — občinske zdravnike, se je tudi tolminska občina temu pridružila. Sicer je imela obč. zdravnika v osebi dr. Serjuna, ki pa nekaterim glavnim obč. možakarjem baje ni bil preveč po volji — Bog ve zakaj —. Zato je takratni župan predlagal oziroma vplival na svetovalce tako, da so odstavili dr. Serjuna in sprejeli novega zdravnika dr. Russi-ja. No da, si je mislH vsakdo, že mora tako biti. Pozneje se je temu pridružila tudi naša volčanska občina, — in sprejela istega dr. Russija za obč. zdravnika. Dr. Russi se je takrat zavezal napram naši občini, da bo prihajal iz Tolmina po dvakrat na teden, to je v torek in petek. Toda v resnici je pa srtvar malo drugačna. Res, da pride zdravnik vštevši vse izjeme, večkrat ob določenih dneh v VolČe, toda pride samo v toliko, da pride. Prikaže se ali v gostilni pri «Mairfredu», ali pa pri «Hlaču», občinskega urada pa ne pošnofa, in stranke, ki bi ga potrebovale, ga večkrat sploh ne vidijo. Poleg tega ima pa še to dobro lastnost, da slovenskega jezika ne zna, dasi je tolminski župan rekel, ko ga je predstavil obč. svetu, da zna precej slovensko in da se bo še naučil. Vprašamo: čemu pa nam je tak zdravnik, ki ne razume bolnikov? Mislimo, da bi bila njegova naloga, ker je plačan za tp, da gre ljudem bolj na roko in da vrši res zdravniški poklic vsaj v toliko, v kolikor se briga za politiko. Naj se naš g, komisar malo zganejo in naj gospoda Russija spomnijo na dolžnost, da ne bo brezpotrebnih pritožb. Našega dosedanjega tajnika g. Ščuka je ka- T8T£, cepljene, prvovrstne, t 50, drugovrstne L 30, sto komadov tudi dveletne in sadna drevesa. Vsako soboto v Rojanu c gostilni «Alla Corona»* Ivan Forčič, Preserje - Komen. 1585 GOSPODIČNA, poštena, prijetne zunanjosti, z nekoliko premoženjem in urejenim stanovanjem, želi znanja v svrho ženitve s samostojnim gospodom ali vdovcem brez otrok, s stalnim zaslužkom, v starosti od 35—45 let. 'Ponudbe pod «Srečna bodočnost» na upravni št vo. . 1584 TRGOVSKI POMOĆNIK, špecerijske in delikatesne stroke, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z večletno prakso, išče mesta v mestu ali v večji trgovini na deželi. Nastop takoj. Naslov pove upravni-štvo. 1587 REKURZI, navadni, postavni, prošnje vsake vrste, prevodi itd. Machiavelli 10, vrata 9. 1588 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 BABICA, avtorizirana,. sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovansko. Tajnost zajamčena. Slavec, Via Giulia 29. 1565 KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj sc obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 GLASOVIRJE < * saltera uglašuje, kupo . in sni. Molino a va n • £ i li. stanju popravlja, Pečar, Trst, Via 7 kakega povoda napadel 16-letno N. N. Pričel kor znano, komisar odstavil. Težko nam je, da je z vpitjem in psovaniem, potem pa jo je suval po dvorišču. Nadvse značilno je še, da je pri tem prizoru prisostvovala tudi njegova milost-ijiva gospa soproga. Tako približno se je .odigral ta čedni dogodek, o kateremu seveda kr. orožniki v Vipavi nič ne vedo. Ve pa o niem vipavsko ljudsvo, v katerega duši od dne do dne bolj dozoreva prepričanje, da je ta zdravnik prišel med njega ne celit, ampak zadajat rane. • — «Lega italica» ▼ Gorici. V pondeljek ob 3. pop. se bo vršilo v gornjih prostorih kavarne «Adria-tico» sestanek članov in pristašev goriške organizacije «Lega ilalica», katero je smo ga zgubili, ker je bil pri vseh zelo priljubljen vsled svoje vljudnosti in postrežljivosti. Šel nam je na roko v vsakem oziru in nam pomagal, kadar smo kaj rabili. Sedaj smo dobili novega tajnika - Benečana, ki ne zna slovenščine. Zato smo radovedni, kako bo šlo od sedaj naprej uradovanje izpod rok. — Iz Tolmina: (Konsum). Tukajšnja konsum-na zadruga se polagoma grebe iz dolgov, kamor jo je zapeljala presoja uprava. Sedaj se je preselila, upamo, da zadnjič po tolikem preseljevanju, v nove prostore, ki so mnogo lepši, ljudstvu lažje dostopni na prometnem kraju. Tudi prostorov bo imel konsum sedaj razmero kakor znano, nedavno ustanovil italijanski ma mnogo več kot dosedaj, tako, da se bo pesnik Sem Benelli. Konečno se je pričela tudi lahko razvil in izpopolnil do močnega konku (innrn *: l ________ r ____„__« _ i 1*1____n - y ___: Gorica politično probujatif — Gledališče v Gorici- V nedeljo, dne 14. t. m. uprizori vrlo in agilno dramatično društvo, kot 25. slavnostno predstavo farso Ivana Cankarja v treh dejanjih ^Pohujšanje v dolini Šent-f!orianski», V glavni vlogi Petra gostuje znani tržaški gledališki igralec g. Kristjan Terčič. Igro režira sedanji predsednik in bivši režiser - Dram. društva* g. Avg. Kozina n. Vse vloge so dobro zasedene. Tako igra Jacinto gdč. Mervičeva, zlod:a gled. igralec gosp. Ciril Bra-tuž. ki je v tej vlogi svolječasno v Trstu briliral. Župana igra g. Levpušček in županjo gdč. Ga-berščkova. Občinstvu se obeta torej umetniški užitek. Odbor in režiser delujeta s polno paro, da se dostojno proslavi jubilej 25. predstave. renta. Ne vemo, čemu se še toliko odlaša od strani «Zveze» glede pregledovanja računov prejšnjih poslovnih let. Ako je kaka odgovornost, naj se ugotovi! Ker nam je proč vit in ugoden razmah konsuma res na srcu, svetujemo sedanjemu poslovodji, da jako pazi na uslužnost in skrajno prijaznost svojih mladih prodajalcev napram odjemalcem. Naj primerja svoje o-sobje z onim po drugih trgovinah. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ▼ TRSTU ulica RafBneria št. 7 ima v zaloga: Semena: Špinačo «Viktoria» in «Viroslay» ^________ po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, Uverjeni smo, da bo znalo si. občinstvo ceniti solate, radiča, čebulček za sajenje, solatno trud dramatičnega drušiva in njegovih igralcev, ki doprinašajo žrtve v neizpodbitno korist kulturnega in prosvetnega napredka, ter se peso itd. Detelje: Inkarnatno, domačo in lucerno. Trave: Laško ljulko, francosko pahovko, poJnoštevilno udeležilo te predstave. Že danes j mačji rep in t-avniško bilnico. opozarjamo, da si si. občinstvo preskrbi vstop- ! Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro «Co- — lumeta», rudninski superfosfat in kalcijev ci-janamid ali apneni dušik. Kmetijsko orodje; pluge, šape, in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy», Krma za živino; koruzno moko, k lajno apno itd. Ptičja krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves. Žveplene t rakce. Sadna drevesca, cepljene trte itd Med v vrčkih od pol kg po L 6. — Vrtno kolobarjenje. Kakor je potrebno kolobarjenie na polju s poljskimi rastlinami, tako moramo tudi na vrtu kolobarrti, če hočemo doseči najugodnejše pridelke. S kolobar jen je m se pravilno izrablja zemlja in &ioj. KAM GREŠ7 stilno «Bar 32. Prodaja zijo» po L po L 5.60, z gorkimi ' Ijenimi. Ke Specialitetr porcija. Od ] k svojim. K. /Ha k Ea-Mu-istrski i u G uliču, ki je odprl go-a >, Corso Garibaldi št. '"•fošk in belo «malva-marsalo in vermouth ~ i po L 14.—. Kuhinja i jedili, vedno priprav-in vsakovrstni likerji, cčene v testu, po L 1.50 ure popolnoči. Svoji 1451 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič, Via S. Giustina št. 8. Trst. 1454 ANTON JUG, krojaški mojster, priporoča svojo dobroznano delavnico v via Udine št. 65. 1551 DRVA za kurjavo, franko na deželi, kupimo in plačujemo po najvišjih cenah. Kmetijsko trgovsko društvo, Trieste, via Raffineria 4. 1570 TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso, vešča v trgovini z mešanim blagom, se išče. Ozira se na dobro moč. Ponudbe pod «Po-močnica» na upravništvo. 1571 IZGUBIL se je pes, volčje pasme, črno-sive barve, v bližini Domio — Zavije. L 300 nagrade dobi, kdor ga pripelje v via Pieta 41, vila Sigmund. 1577 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Via Bosco 10, I. 1578 TRTE, hruške, breskve, murve in drugo sadno drevje, vse cepljeno, prodaja Tavčar Rudolf, Ivanjagrad št. 13, pošta Komen. 1581 KAMENJE, tlak, vrata in okna, se proda o. Bonetti, S. Nicolo 4. 1582 niče v predprodaji v Narodni knjigarni v Go lici, Via Carducci 7, ki bodo od četrtka dal:e po običajnih nizkih cenah na razpolago, ker je zanimanje za to prireditev zelo živahno. Okoličani in deželani si lahko potom navadne dopisnice na omenjeni naslov dajo rezervirati sedeže. Predstava bo pričela, ker se vrši na nedeljo, izvanredno ob 20. uri. Odbor je že vse potrebno ukrenil, da ne bo ob pričetku predstave zamude in tudi da ne bo dolgih pavz. Konec po 22. uri, tako da se tudi okoličani lahko udeleže. — Prednaznanilo. ^Slovenski kvartet^ (Ba- novec, Pečenko, Završan in Zupan) priredi 3., 4., 5, in 6. januarja 1925. turnejo po Jul. Krajini, na kateri nastopi s krasnim programom. Koncerti so nameravani v Idriji, Gorici in Ajdovščini. n -t .j - ■ f. i , ■ Zato je treba od leta do leta po gredicah rast- ,na denarmce,! Tako smo pred Une menjavati, da se zemlja i^gnoj popolnoma tednom dni svarili one nase ljudi, ki so prišli rzlcnrictii« H prišli na trg sv. Andreja. Ker si 48-Ietna Marija Peric ni vzela naših svaril k srcu, ji je izginila iz nienega žepa listnica s 525 lirami. Komen. Požrtvovalne slovenske žene in de- izkoristiio Pri kolobarjenju delimo vrtne rastline v 3 skupine. V prvo zelenjad, ki jo moramo moramo močno gnojiti in ki prenese tudi svež gnoj. Sem spadajo vse zeljnate Tastline razen kleta so darovale Komenski knjižnici več ^hrovta""(vrTot)f"glaii"atr »Sta," sp^ača^u- knutf, in sicer ga, Justi Volčič, 1, gčne, Danica S vara 1 in sestre Mirka, Mara in Jožica Godnič 5, Posnemanja vredno. — Najlepša hvala! — Odbor. Iz Volč pri Tclminu. Tu v Volčah smo zelo napredni ljudje. Imamo mnogo obetajoči otroški vrtec, v katerem ie okoli 25 otrok! Za tisto bore kosilce predajajo stariši svojo lastno kri. Tako tista 4—5 letna mladež, ko gre iz šole domov, prepeva «Giovinezzo». — Pa dovolj o tem. Spregovoriti hočem še o neki drfc^i stvari, t. j. o našem društvenem žrvljen'u. Imamo društvo — ne pardon — društveno dvorano, v kateri imajo pa le miši in PODLISTEK mare, šelin, por in paradižniki. KUPIM hišico z vrtom, v bližini mesta, za L 20.000. Ponudbe pod «Hišica» na upravništvo. 1580 ZAHVALA Podpisani izrekamo tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo za obilno udeležbo pri pogrebu ljubljenega nam JOŽETA LUXA Posebno se zahvaljujemo telovadnemu društvu, pevskemu društvu »Hajdrih* in godbe ne-mu društvu. Srčna zahvala fantom in dekletom, g. župniku, kr. karabinerjem za vzdrževanje reda, vsem darovalcem vencev in cvetja, Bog plačaj! PROSEK, 6. decembra 1924. Žalujoča družina. (Dalje na IV. str ni) Mali oglasi VINO, briško, po L 3.60, reloško istrski po L 3.60. Karlo Jančič, Rojan, Scorcola - S. j Pietro št. 8.___1583 ! 40-LETEN gospod bi se pridružil izvežbanemu j k"har}u ali kuharici, z malim kapitalom. Ponudbe pod «333» na upravništvo. 1586 Nato zavarovalnica „UNION" le novega svetovno zavarovalnica Delniški kapital Fr. 30 Miljonov, za v. k&pitati v veljavi čez 70 Milj&rdov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L m — Zastopniki se še sprejemajo. — rs ,W. Collins; j BREZ IMENA 85 Roman. In s to mislijo sem srečno zaspala, prvič po avori poroki - pokora je sledila z naslednjim jutrom, tedaj sem prejela vest, da se je moja na^trupenejsa sovražnica na svetu (Vi ste se pac tohko vtikali v moje zadeve, da Vam je znano, koga mislim) maščevala nad menoi Ko sem se peljala z vlakom k sestri, sem šla svoii pogubi naproti. ' Nesreča se ni dala več odvrniti. Zato sem ostala pri sklepu, da obučem Noro, predno kaj začnem. Shitila sem, da ste v svezi z udarcem, ki me je zadel zakaj v Aldbourough-u sem jasno spoznala, da ste si dopisovali z gospo Le-count. Toda napram Nori nisem imela nikoli nobenega suma. Tako sem prišla tudi to jnlro v Weatmorland-House, da bi Vas vprašala za Norin naslov in bi Vam odkrito povedala, da Vas imam na su- mtM- £ S1 d°Pisuiete z gospo Lecount, Ni Vas bilo doma in čakala sem Vas v pritličju. Od tam bi Vas bila mogla zagledati in pozvati k sebi; ako bi pa prišli v hišo skozi vrt, je imela dekla naročeno, da Vam javi moj obisk. Omenjam te stranske stvari, ker Vam hočem dokazati, da nisem nameravala ničesar skrivati. Čakala sem dolgo, v zunanji sobi mi je postalo pretopio, zato sem šla skozi zaveso v drugo sobo. Tedaj «o se prve duri odprle in slišala sem Vas, ko ste vstopili z neko drugo osebo, v kateri sem spoznala pozneje prijateljico svoje sestre. Obotavljala se mse, da bi se pokazala v navzočnosti tujke. Ko sem pa zaslišala imenovati suofe ime, sem namenoma obiskala v bližini zavese in prisluškovala. Padlo dejanje, kaj? Naj bo. Kaf drugega morete pričakovati od take ženske, kakor «a jazf Ker imate izvrsten spomin, pač ni treba, da ponovim, kar sta Vi in Vaša prijateljica govorili pred eno uro. Ne bom se spuKala v posa-meposti, vsi Vaši razlogi in vsa vaše optm-vičke nai nbvsfasn^ Zadostni mi d* vam. da ste me z gospodom Pendrilom zasledovali in da je takrat tudi Nora zraven in pa da ste izrabili moje pismo Nori zato da ate mi nastavili past in je gospa Lecount po moji sestri zvedela dovolj, da je mogla ugoditi svoji maščevalnosti. Ah naj Vam pripovedujem, koliko sem pretrpela, ko sem slišala te stvari? Ne, to bi bila potrata časa; če še toliko trpim, saj sem si zaslužila, ali ne? Predobro poznam svoj vzrojljrvi značaj, da bi si upala tvegati osebno ■ni^njr z Vami. K sreči me ni dekla naznanila, bržkone je slišala glasove na stopnicah in menila, da smo se tam srečale. Odšla sem neopazno, ko ate šli ven, da odložite klobuk. Zdaj sem zopet mirnejša. Saj veste, da se znam zatajevati! Torej nikar me ne pomjiujte, gospodična Gart. Odvzelo ari je upanje, da bi se zopet sestala s sestro, odvsata mi je tolažba dopisovanja z njo, vendar pa """" nič proti njej. Ona misli dobro, in gotovo bi jo užalostilo, če bi zvedela, kaj ae je zgodilo. Zato ne povejte ji ničesar, samolčite ssef obisk m sežgtta moje pismo Seda* na fr bovdr u— Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate! jam ia znancem Jalostno vest, da je naša nad vse lju&IJena soproga, mati Uršula Mikolj danes, v dobi 70. let, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, v nedeljo, dne 7. decembra, ob lt». url. Iz hiše žalosti št. 504 Rojan-Vernielis. TRST, dne 7. decembra 1924. soprog. Ivaa, Nataj, Mela na (odsotna), brstje, sestre in ostali sorodniki. Pogrebno podjetje Nuova Impresa Corso V. E. IH 47. Umrla je naša draga t MATI. To žalostno vest sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Blago pokojnico poneso k večnemu počitku iz hi$e žalosti v Rojanu, Scala Santa 180, jutri, v pondeljek, dne 8. t. m., ob 10. uri zjutraj. ROJAN, 7. decembra 1924. Janko in Harmilft SaiMC (727) v imenu družin in vseh sorodnikov. ZAHVALA. Za številne dokaze globokega sožalja, ki smo jih prejeli iz tuzemstva in inozemstva ob bridki izgubi našega nepozabnega JOŽETA izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepega cvetja, posebno pa vaškim fantom in dekletom, ki so priredili pokojnemu Jožetu tako časten pogreb. Enako se zahvaljujemo slovenskim novinarjem, akademikom in vsem onim, ki so prihiteli iz daljnih krajev Julijske Krajine, da izkažejo pokojniku poslednjo čast. KONTOVEL, 6. decembra 1924. Družina H. Pertot. r///// Naša velika PRODAJA za se nadaljuje z velikim uspehom in nudi najboljšo priliko za nabavo najrazličnejših, najlepših in najprikladnejših darov. Še nikdar kakor sedaj nismo zastavili tako veliko skrb, da nudimo svojim odjemalcem največjo izbero najboljšega blaga po najnižjih cenah. Kijub temu svojim odjemalcem, od 7. do 24. t. m. različne vrednostne predmete, ki so elegantni in za vsakogar uporabljivi. Pravica do darila ima vsakdo, ki nakupi v enem dnevu — tudi če v raznih oddelkih — blaga za najmanj L 50. - Spnredno z nakupnim zoeskom bo stopnjevala tudi vrednoti daril. Oglejte si razstavo daril in porabite to priliko! V drugo skupino spada zelenjava, ki zahteva dobro vrtno in pognojeno zemljo, kakor ohrovt ali vrzote, endivija, radič, motovileč, vse koren aste raMline, rani krompir, čebulnate rastline, česen in -čebula. V tretjo skupino pa stročnice, kakor grah in tižol, ki jih na dobri vrtni zemlji lahko na tretjem mestu pridelujemo, zlasti če jim pomagamo z umetnimi gnojili. S pravilnim ko!obarjen;em in dobrim gnojenjem vplivamo na večjo in boljšo rodovitnost pridelkov. _ To in ono Knjižnica t žepu. Ameriški admiral Bradley A. Fiske je izumil novo pripravo, ki bo omogočila človeku imeti v žeDU celo knjižnico. Priprava je jako priprosta in majhna. To je malh en podolgovat okvir iz aluminija, ki se ga lahko vtakne v žep telovnika kakor glavnik. V okvir se vtakne papirnato tabelico s tiskanim gradivom. Črke so naravnost mikroskopično majhne. Na papir so natiskane potom zmanjševalnega fotogra-fičnega procesa. Da je mogoče čitati te sicer nevidne črke, se pritrdi na gornji konec okvirčka močno povečaLno stekleno lečo. Listek s tiskanim gradivom ima na vsaki strani štiri kolone in povečalno steklo je mogoče pomakniti od prve kolone na drugo, od druge na tretjo itd. toda vsako vrstico Je možno prečitati celo brez premikan'a stekla. Na gornjem koncu okvira se nahaja majhen hrapav gumb, ki se obrača med čitanjem s kazalcem in ko se obrača, se list papirja pomika navzgor ali pa navzdol, kakor se hoče in tako prihaja pred lečo in čitateljevo oko vrstica za vrstico. Navadna povestna knjiga šteje približno 100 tisoč besed in celo tako povest je mogoče natisniti na pet zgoraj omenenih listov, ki so komaj šest palcev dolgi in poldrugi palec široki. V žepu telovnika ima lahko človek deset ali več tokih povesti s pripravo vred. Ljudje, ki morajo imeti vedno pri sebi mnogo najrazličnejših informativnih podatkov in morajo vsled tega nositi okoli velike ročne listnice (portafolfej, bodo potrebne podatke lahko natiskali s pisalnim strojem, jih dali fotografič-nim potom pcman'šati in jih potem lahko nosili v najmanjšem žepu, ki ga imajo. Doktorji, profesorji, inženirji itd. bodo tako lahko dala pomanjšati cele zbirke podatkov, formul in drugega in jih imeli vedno pri sebi brez vsake sitnosti. Dru&a ugodnost novega izuma bo v tem, da bodo knjige iz petih aH desetih takih listkov stale jako malo. Namesto da grem v knjigarno in se za vedno ločim od dva setih ali štiridesetih lir samo zato, da čitam kako famozno novoizšlo povest kot je naprimer «Štirje jezdeci Apokalipse» od Španca Vincenta Blasco Ibaneza ali Dtostoievskijeve v Bese* ali kaj drugega, bom rajši položil na mizo eno ali dve liri in dobil roman dolg za pol leta. In če se bom počutil kapitalista, bom vrgel tja celih pet lir in dobil zato Mayerjev leksikon ali angleško enciklopedijo ali pa — Groiico — bera-čico z navrženim Strahom na Sokolskem gradu! F- M Loterijske Številke izžrebane dne 6. decembra 1924: Bari 84 49 18 16 5 Firenze 89 72 20 79 71 Milano 83 47 6 77 17 Napali > 54 26 2 81 34 Palermo 85 5 35 80 20 Roma 74 38 72 23 57 Torino 84 15 31 24 30 Venezia 31 70 87 41 27 DAROVI Na svatbi g. Adolfa Jelušič in Jožefe Košuta jc ugoljufal g. Franc D are 30 lir za «Šolsko društvo*. Bog daj mnogo takih goljufov. — ierxm ooroflla, DEVIZE Amsterdam od §90.— do ; Bel- iia od 14 - do 116.— ; Pariz od Vja 75 do !- * - ^ LondoD od ! /»o do 10*U0; New York od 23.— do 2.).10; Španija od S17- do m.- ; Švica cd 4+6. do 41-.—; Aten« od 41,— do 43.— ; Berlin t.d 7. do .3V—; Bukarest od IL— do 1* 60; Praga od -.9 40 do 69.80; Ogrska od 0.0305 do n.031 * ; Dunaj od 0.083« do 0 0330; Za^eb od 34 do 3 "o, VALUTE- Avstrijske kroue od 0.e31ft do O.03J5; iiuarji od ,3 90 do 4.15; dolaiji od 'J2.95 do novci po "0 frankov od 91.— do 92. - ; funt šter-liu» od 107.80 do I OS.—. do 25. decembra 1924. Velik razpis daril. Hočemo, da spozna vsakdo milo za madeže «Urax», ki odstrani takoj radikalno vse madeže iz vseh vrst oblek ter ne ■ škoduje niti najfinejšim tkaninam. Zato razpisujemo nastopno nalogo za nagrado: Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev? ........... Za pravilno rešitev razpisujemo ta-le darila: 1. darilo: novo1 kompletno spalno sobo v prvovrstnem lesu (ali v gotovini), 2. nov pisalni stroj «Adler» (ali na željo proti vrednosti v gotovini), 3. nov šivalni stroj «Cental-Bobbm» po-grezijiv (ali v gotovini), 4. novcu damsko kolo Puch M. 7 (ali na željo v gotovim), 5. novo moško kolo Puch M. 6 (ali na željo v gotovini), 6. nov Šivalni stroj «Singer Langsch* (ali na željo v gotovini), 7. nova zlata moška ura, 8. „ zlata damska ura, 9. nov fotografični aparat 9X12, 19. „ daljnogled, 11. nova .srebrna moška ura, 12. „ srebrna damska ura, 13 doi 40 daril prvovrstne žepne in zape s-t ne ure, 41 do 500 daril različna dobra tolažilna darila. Pogoji: 1. Reševanja uganke se lahko udeleži -v sak, kdor naroči in takoj plača ko«s mila za j madeže «Urax» s poštnino vred 5 lir; zraven se pošlje še 1 tubo prvovrstnega kita, vse franko. ' 2. Visled nepotrebnih manipulacij je prilog žiti 5 lir pri naročitvi ter odgovor na' vprašanja, kakor tudi natančno pisan naslov. Pošiljatelj mora živeti v kraljevini Italiji. 3. Darila se bodo razdelila pod nadzorstvom javnega notarja in se bodo dobi-telji takoj obvestiH ter objavili v tem časopisu. 4. Gorenja darila so preračunjena na najmanj 15.000 vpoišiljateljev, ne glede na to ali so rešili vsi pravilno ali ne, ter i>e percentualno z vpošiljatvami zvišajo ali znižajo. 5. Vsak udeležnik se podvrže notarjevi odločbi ter je pravna pot nedopurstljiva. 6. Na sta vijenci tvrdke se ne smejo udeležiti tekmovanja. Vsa darila in naročeno milo se pošlje carine in poštnine prosto. Opomba: kdor naroči 12 kom. — 60 lir mila «Urax», dobi fino Nikel Anker Re-m-ontoir uro gratis. Kdor naroči 40 kom. = 200 lir mila, dobi krasno zlato damsko uro 14 kar. zlato. Rok za pošiljatve do 30. decembra. Mednarodna trgovska družba ABRiJi" GMZ Postfacb 205. VELIKA VOLNENINE, BOMBAŽEVINE, BAR ŠUNOV, PLETENINE, SVILENINE, IZ DELKOV PERILA, NOGAVIC, ROKA VIC itd. DRAPERIJE, ZAVESE, PREPROGE, DROBNARIJE itd. S Zlato, srebro, krone, # z platin, lobovle »S g kopije ' % |Zlatarna ALBERT M»H| # Trs«, VI« Ha £ sini 4* % % ------------- MIRODIL.NICA MARIO FERLIN Sv. H. KogL zgornja Z Blvto. TeL m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepflnih potrebSčin. em Na obroke!! ♦♦♦♦♦♦ Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna krojačnica za ienske obleke. - (ene in pogoji najudodnejsi!! Prvovrstna krojačnica za moške obleke Vlale XXX ottobre 3,1.Tel. 39-20 NU. Tvrdka cx ^rovvidcnfa" VU Gmnastica te /dn.iiia z našo Direktni uvozi ohlžtva Nepretrgani dohodi M. STEINER d. z o. z. Viq Geppa 17 - Via nunami 1 Vogal Piazza Stazione. Stalno prežeti največje skrbi, da nudimo našin odjemalcem največjo udobnost, stavimo na prodaj po izredno nizkih cenah blago najboljše vrste, ki je vspeh velikih nakupov pod dobrimi pogoji, posebno za to prodajo. * IZREDNA PRILIKA 0 VSEH ODDELKIH Brez obveze na nakup VELIKA SKLADIŠČA MANUFAKT. BLAGA IN IZDELKOV Udi L Via Dante Alightori 10 - Via G. Mazzlni 32. =8: Fgiuseppi Veliki popustil! Vse obuvalo, ki »e nahaja v skadisču CORSO GARiBALDI št 4 (tik kinematografa Royal) bo prodano vsled odpustitve trgovine z uelihansklml pepnstl kun, zlatic* lisic, dihurjev, vider. Jazbece v, aiaftc veveric, krtov, dlvftti in domaČih zafcav. D. UHNDSPACH Trst, Via Ce&are BaCilsli št IO IL nadstr., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po poŠti, POrcinc sokt 50 iazličnih vrst. Spalne sobe za eno osebo. OfeecSnt sobe z aanjatimi stolicom i, 20 različnih vrst. Pisem«, velikanska izbera. Sobfftf- Kuhitij« popolne in posamezni deli. PissSne mise in draga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in stolice. PohiStvo, posamezni kosi po tevamBkih cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje itd. Pošiljatve na deželo z jamstvom. M. STEINER d. z O. Z. Via Geppa 17 — Via Pauliana 1 vogal Piazza Stazione. Velika skladišča v prosti luki brez carine. i Via S. Caterina 7, vogal Via Kazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel i&ozetnskesn blaga za mpJke in ienske obleke no konkurenčnih cenah. Spccialiteta: ANGLEŠKO ki ČEŠKO BLAGO. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke _ ALESSANDRO LEVI MINZI Via aetSorl it 1 - VI« MaKan t on it »•« Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohlfctva v veliki Izberi. I ALOJZIJ POVH Mszza GeribcM 2, L a. TtL 3-2! Lastna tovarna In dalavulca. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via Carducci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. BANKA »HM" » •■ ■■ >■ iiM ii ii u H u ■■■ - ZOBOZDRAVNIK = j Dr. LOJZ KRAIGHER i ■ specialist za bolezni v ustih in na nWi. 2 J sprejema za vsa zoboadr. In 10M. opravila g m v Gorici« na Travnika » (Plan 4 Z Vittorla m od 9-tŽ In od 3-5. nas u Članica h mmliiartir H.HUN' Telefon: 5—18, 21—96 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI ! iM ii mmItojM H.MMM- Telefon: 5—18, 22—W Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. GORICA, BrScc, Cel j«, ČwnoaMQ.Nmj. Madbor BUprftlirtma men i JagashaMo Blag^aa je odprte od §7.-127. i« od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Pti^, ::::::: Sarajevo, Spttt