Poštnina plačana v gotovini Cena JU.n 1‘- Stcv. 145 V Ljubljani, četrtek 27. junija 1940 Leto V msmm Pospešene vojne priprave v Rusiji Uvedba osemurnega delovnika in sedemdnevnega delovnega tedna za povečanje oborožitve - Razglas rdečemu delavstvu Moskva, 27. junija, m. Tass poroča: Osrednji Sovjet strokovne organizacije SSSR je izdal razglas vsem delavcem, delavkam, inženirjem, tehničnemu osebju, nameščencem, ki so člani zvez. V tem razglasu osrednji Sovjet pojasnjuje zakaj je bila potrebna uvedba osemurnega delovnika in sedemdnevnega delovnega tedna v Sovjetski zvezi.. Poudarja, da je dolžnost vsega sovjetskega delavstva, da naredi svojo državo še močnejšo v gospodarskem in v rojaškem oziru. Velika naša naloga — z uvedbo osemurnega delovnika in sedemdnevnega delovnega tedna — je v tem, da še bolj povečamo obrambno moč rdeče armade, mornarice in letalstva, da izpopolnimo in povečamo njihovo oboroževanje in okrepimo sovjetsko industrijo, ki preskrbuje vojsko z vsem potrebnim. Mi moramo vse svoje moči postaviti v službo vedno večje okrepitve naše industrije. Mi moramo imeti dim več kovin, rudninskega olja, petroleja. Kolikor več bomo imeli teh surovin, toliko več bomo imeli tudi lokomotiv, vagonov, strojev vseh vrst, avtomobilov in bojnega orožja. Da bi okrepili obrambno moč domovine, je potrebno, da delavski stan sprejme potrebne žrtve. Naš sovjetski delavec lahko in mora de- lati več kakor pa je delal danes. Delati mora najmanj osem ur na dan. Na delo za svojo državo, zase in blagostanje naroda! Osrednji Sovjet delavskih strokovnih zvez je mnenja, da je treba v sedanjih razmerah delovni čas za delavce in nameščence podaljšati v vseh državnih, vseh zadružnih javnih podjetjih, ter ostalih ustanovah na osem ur dnevno. 1’rav tako je treba, da se dosedanji delovni teden podaljša od šestih na sedem dni. Podaljšanje delovnega časa bo zagotovilo naši državi na stotisoče ton petroleja, premoga, kovin, na tisoče novih strojev, topov, letal, tankov itd. Delovni dnevi v Sovjetski Rusiji bodo celo po podaljšanju eno uro, ostali kot prej najkrajši delovni dnevi na svetu. Ta delavnik pa mora biti istočasno tudi najdonosnejši. Ogromna večina delavcev zaposlenih v naših podjetjih in ustanovah zavzema pošteno vestno stališče do svojih obveznosti ter izpolnjuje določbe zakona o delu in delovni disciplini. Poleg teh je še kake tri ali štiri odstotkov mladih delavcev in nameščencev, ki so šele pred kratkim prišli na delo, ki so prej zaradi prenehanja brezposelnosti izrabljali sovjetsko strpnost in hodili iz ene tovarne v drugo ter ovirali disciplino in niso hoteli pošteno delati ter so z omalovaževanjem gledali na izpolnjevanje zahtev, ki jih določajo naši zakoni. Osrednji Sovjet delavskih sindikatov sodi, da se nadaljne odhajanje delavcev in nameščencev iz državnih podjetij in javnih ustanov mora prepovedati. Prav tako je treba prepovedati nadaljne prestopanje iz enega podjetja v drugo. Osrednji Sovjet meni, da vsi delavci in nameščenci, ki so brez dovoljenja zapustili podjetja v službi države, morajo priti pred sodišče ter biti kaznovani z zaporom, osebe pa, ki ne morejo opravičiti svojega izostanka na delu, se morajo zaposliti, toda njihove dnine se morajo znižati. Zato se je sovjetska vlada in vrhovni Sovjet odločil, da se poveča delovnik na osem ur. Dan je tudi predlog, da se delovni teden poveča od šest na sedem dni. dalje predlog o prepovedi, da bi zapuščali delavci in nameščenci svoja podjetja brez dovoljenja. Sovjetska vlada in vrhovni Sovjet sta sprejela vse predloge. Osrednji Sovjet delavskih sindikatov izraža prepričanje, da bodo vsi delavci, delavke, inženirji, tehnično osebje in nameščenci delavskih sindikatov v popolni meri sprejeli in odobrili ukrepe in da bodo pošteno opravljali svojo dolžnost, upoštevajoč potrebe domovine, ter da bodo znova dali zgled junaštvu delavstva v boju za okrepitev velikih notranjih sil sovjetske države ... _______k'. . I ’_ Začetki dela za obnovo Francije Imenovana je komisija za izvedbo določil premirja Bordeaux, 27. junija. Havas: Francoska vlada je določila člane komisije za izvedbo fran-cosko-nemškega in francosko-italijanskega sporazuma o premirju. Člani komisije za izvedbo francosko-nemškega sporazuma o premirju so: General Huntzinger kot predsednik, za vojno mornarico admiral Muselier, general Mousard za letalstvo, ostali člani pa so prefekt Carl, finančni inšpektor Farady, generalni ravnatelj za delo Bertkelon, pomočnik generalnega ravnatelja francoskih državnih železnic Percave, fčr industrijec prof. Portman. V komisiji za izvedbo italijansko-francoske-ga sporazuma o premirju pa so kot predsednik admiral Duplat, kot njegov namestnik general Parigeot, od kopenske vojske general Audy, od strani letalstva Mouset, ostali člani pa so prefekt alpske oblasti Monternale, finančni inšpek- tor Gentin, nato svetnik Gouret, ravnatelj marsejskega pristanišča, ter svetnik veleposlaništva Garnier. _ . Včerajšnjim obredom v tukajšnji stolnici ter pred spomenikom padlih v svetovni vojni je Erisostvoval poleg predsednika republik* runa tudi maršal Petain s člani vlade, irisostvoval poleg predsednika republike Le-jruna tudi maršal Petain s člani vlade, predsednik senata Jeanneney, predsednik skupščine Ilerriot, bivši predsednik vlade Paul Reynaud, senatorji in narodni poslanci ter člani diplomatskega zbora. ..... Senatorji in narodni poslanci so imeli sejo, na kateri so razpravljali o beguncih, industrijski demobilizaciji in organizaciji dela. Minister Marquet je podal prisotnim pojasnila o nekaterih omejitvah premirja. Navzočni narodni poslanci so izglasovali spomenico, s katero spet izražajo zaupanje vladi Petaina. Turčija ne bo stopila v sedanjo vojno! Do tega sklepa je prišlo na pritisk Sovjetske Rtttife, izjavlja predsednik turške vlade Ankara, 27. junija, o. Predsednik turške vlade Refik Saidam je včeraj imel pred poslanci govor, v katerem je dejal, da se je Turčija končno odločila, da ne bo stopila v sedanjo vojno. Toda Turčija vseeno budno nadaljuje 8 svojimi obrambnimi pripravami, če bi jo kdo napadel. Turško stališče, ki ga nihče ne more smatrati za uživanje, daje poroštvo za mir Turčije in njenih sosed. Turčija ni stopila v vojno, ko je začela vojno proti Franciji Italija, ker bi jo bilo utegnilo zaplesti v spopad s Sovjetsko Rusijo. Sovjetska vla- ni vezal«* Rim, 27. junija, m. »Giomale dltalia« poroča iz Carigrada, da ni izključena sprememba v turški vladi. List pravi, da bo turška vlada prisiljena prilagoditi se novemu položaju in povečati število osebnosti, ki ima prijateljske zveze z Nemčijo in Italijo na eni in Rusijo na drugi strani. Z gotovostjo pričakujejo, da bodo predsednik vlade, pravosodni minister in zunanji minister izpadli iz bodoče turške vlade. Sedanji zunanji minister Saradzoglu v novi vladi ne bo mogel ostati že da je Turčiji sporočila, da bi smatrala vstop Tur- zaradi tega, ker ni v Moskvi nič kaj priljubljen, čije v vojno kot sovražno dejanje. T takem pri- ■ Na njegovo mesto bo prišla osebnost, v katero bo meru pa Turčije pogodba z Anglijo in Francijo I imela Rusija več zaupanja. Sovjetska sodba o pomenu novega razmerja med Rusijo in Jugoslavijo Moskva, 27. junija, m. Tass poroča: Časopis »Trud« piše o diplomatskih odnošajih med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo med drugim naslednje: Vest o začetku diplomatskih odno§a jev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je bila sprejeta v sedanjem, do skrajnosti napetem mednarodnem položaju, z velikim veseljem in globokim zadovoljstvom pri narodih obeh držav. Vpostavitev diplomatskih odnošajev daje podlago za normalno in plodno ustvarjanje vseh vrst zvez med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Temeljni ustroj Sovjet- ske Rusije in Jugoslavije odgovarja koristim obeh držav. So v j e tsko- ju gosi ova n s k i gospodarski od noša ji so urejeni s sporazumom ter se razvijajo redno. Imajo vso možnost, da se pozneje še poglobe. Brez dvoma bo vpostavitev diplomaitskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo vsemu temu samo koristila. Jugoslovanska javnost z velikim. zanimanjem zasleduje življenje v Sovjetski Rusiji. Normalni diplomatski odnošaji bodo omogočili Sovjetski Rusiji ter tudi Jugoslaviji ustvariti še tesnejše zveze na raznih področjih državnega in narodnega življenja. Letalski boji med Nemci in Angleži Nekje na francoski obali so se Angleii tudi izkrcali London, 27 jun. o. Letalsko in obrambno ministrstvo sporoča, da so preteklo noč sovražna letala izvedla več bombnih napadov na različnih krajih v angleških pokrajinah. Lovska letala ter protiletalsko topništvo in žarometi so takoj stopili v akcijo. Bojna letala so sestrelila dvoje sovražnih letal. Prizadejanih je bilo le malo žrtev. Angleške pomorske in suhozemske sile ob sodelovanju angleškega letalstva so izvedle včeraj z uspehom napade proti sovražnim obalnim pokrajinam. Na nekaterih krajih je bilo izvedeno izkrcanje in je prišlo do spopada z nemškimi četami. Sovražnik je pretrpel izgube in je pustil na bojišču nekaj mrtvih. Pri tej priliki smo našli mnogo koristnih podatkov. Zavezniške sile niso pretrpele nobenih izgub. Berlin, 27. jun. DNB: Po neki Reuterjevi vesti so zavezniške pomorske in kopenske sile v sodelovanju z letalstvom izvedle izkrcavanje na naši obali. Ta vest dalje pravi, da so imeli Nemci izgube in da je bilo pri tem dejanju zbranih mnogo koristnih podatkov. Ta zaključni stavek london-•ke vesti sam po sebi dokazuje, da ta baje iz- vrstno pripravljeni manever ni imel nobenega posebnega uspeha. Res je nekaj britanskih čolnov poskušalo z izkrcavanjem na dveh krajih v francoski obali Rokavskega preliva, pa so bili odbiti. Nemške izgube znašajo 2 ranjenca. Ta angleški manever je popolnoma brezpomemben in malenkosten. London, 27. junija. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo tole sporočilo: Predvčerajšnjim so britanski bombniki nadaljevali z svojimi napadi na sovražna letališča, na železni-ška križišča ter ostale vojaške cilje v severozahodni Nemčiji. Močni napadi so bili izvedeni na letališča Arnheim in Borkum. Pri Lingenu blizu holandske meje je bil razrušen železniški most. Poškodovano je tudi železniško kri; žišče v Haminu, povzročeni pa požari vzdolž proge v Dorsteinu v severnem delu Poruhrja. V Osterfeldu v Poruhrju je poškodovana ranžirna postaja, medtem ko je rafinerija v Man-nheimu močno poškodovana. Letalska tovarna v Bremenu je bila zadeta, v tovarni kemičnih izdelkov v Kolnu pa je prišlo do več eksplozij. Minister za družine in za bivše bojevnike Ybarnegaray je poslal prošnjo bivšim bojevnikom v Franciji in v kolonijah, naj bodo navzlic težki žalosti, v kateri je Iranci ja, ponosni, ker so njihovi tovariši tudi v tej vojni dokazali zgodovinsko francosko junaštvo, ker so se borili dan in noč, kar jim je tudi sam nasprotnik zaradi junaštva izrekel priznanje. Minister je pozval bivše francoske bojevnike, naj se zbero okrog maršala Petaina in -naj s svojo odločnostjo in patriotizmom uničijo vse elemente, ki bi radi spravili domovino v stisko in v nerede. Vesti 27. junija Ena temeljnih točk pogajanj med Nemčijo in Francijo je bila, da Francija ne da Nemčiji nobenega orožja, ki bi ga mogla Nemčija porabiti proti Angliji. Zato ni bilo Nemčiji in Italiji izročeno francosko brodovje in ne letala, ki bodo razorožena, stroji pa spravljeni v nadzorstvene postaje, pravijo v francoskih vladnih krogih. Ker so Fordove tovarne odklonile izdelovanje letalskih motorjev za Anglijo, bo kanadska vlada prepovedala na vsem svojem ozemlju prodajo Fordovih avtomobilov. Kanadski državljani ne bodo smeli več kupovati Fordovih izdelkov, je izjavil kanadski senator Black. Zveza angleških pomorskih častnikov neprestano po radiu kliče poveljnike francoskih ladij, naj zapeljejo v angleška pristanišča, ali pa se umaknejo v nevtralne luke. < n 4 > >Y -«v B’ vsi predsednik poljske vlade pobegnil Iz Rumunije Bukarešta, 27. jun. m. Bivši predsednik poljske vlade Sladkovski, ki je z nekaterimi drugimi uglednejšimi Poljaki interniran v zdravilišču Hercules, je pred dvema dnevoma dobil dovoljenje za potovanje v Bukarešto za popravila zob. Sklad-kovski je odpotoval iz Herculesa v Bukarešto z nekaj spremljevalci ter od tedaj o njem ni več nobenega sledu. Romunske oblasti so rvedle obširno preiskavo ter odredile pregon za Skladkov-skim in vsemi člani njegovega skremstva. Tudi ameriška opoz!cl|a zahteva pomoč za Angleže Philadelphia, 27. junija, m. Na včerajšnji seji kongresa republikanske stranke je bila sprejeta resolucija, v kateri republikanska stranka nasprotuje vsakemu vmešananju Amerike v vojno tujih držav, toda izraža simpatije do vseh narodov, ki se »bore za svobodo« in ki odobrava pošiljanje pomoči vt mejah mednarodnih zakonov in potrebe za lastno narodno obrambo. Program se zelo skrbno izogiba obliki, v kateri naj bi se pošiljala ta pomoč ter se niti na enem mestu v resoluciji ne omenja Velika Britanija. Kongres republikanske stranke je sprejel te sklepe po ostri razpravi, ki je trajala več dni in ki je pomenila močan pritisk na tako imenovane izolacioniste. Ti so se upirali povečanju pomoči za Veliko Britanijo. V resoluciji za tem republikanska stranka obtožuje Rooseveltovo vlado zaradi spopada med stanovi, ki je preprečil prijateljske odnošaje med delodajalci in nameščenci, kar je dovedlo do oslabitve ameriške morale. Tej obtožbi dodajajo še, da je Roosevelt skušal odložiti zasedanje kongresa v času najtragičnejših ur na svetu, tako da bi bili lahko potegnjeni v vojno že med to odložitvijo. Boj proti angleški vladi in proti angleškemu narodu, ki si še po zlomu Francije prizadeva uničiti Nemčijo, bo boj z vsemi vojnimi sredstvi do popolnega obračuna. Prišla je ura odločitve, kar tudi v Angliji dobro vedo, piše berlinski list »Nachtausgabe«. Francosko bežeče prebivalstvo se je takoj po razglasitvi premirja začelo vračati na svoje domove, poroča nemški radia •s, ' + rth ^ ' .A 4 0 ' A * 4.« J J 4 J* A J * A \>* + i i A A A Francosko general de Gaulle je začel v Angliji z delom za ustanovitev posebne francoske legije, v katero bodo stopili vsi francoski vojaki in častniki, ki so se umaknili v Anglijo ali v angleške kolonije. V Litvi bo ustanovljena posebna delavska komunistična milica, ki bo oborožena in bo skrbela >za javni rede. Dosedanji francoski poslanik v Londonu, Corbin, je odstopil, ker se ne strinja s tem, da je po zadnjih dogodkih prenehalo zavezništvo med Anglijo in Francijo. Nov poslanik najbrž ne bo imenovan. Letalske motorje vrste Rolls Royee, katerih izdelovanje je Ford odklonil, bo za Anglijo izdelovala avtomobilska družba Paccard, ki se je že začela posvetovati z angleškimi in ameriškimi zastopniki. Sovjetsko odposlanstvo za sklenitev razmejitvenega sporazuma med Nemčijo in Rusijo, je dopotovalo v Berlin. Napadi angleških letal na italijanska mesta znova dokazujejo, da Italija ne more trpeti angleških oporišč na Sredozemlju. Uničenje teh oporišč je za Italijo vprašanje pravice in varnosti. Zaradi tega je Italija tudi šila v vojsko, pravi rimski »Giomale dltalia«. Japonska vojska naj bi bila po nepotrjenih angleških vesteh zasedla že precejšen del francoske Indokine, kjer misli razglasiti japonski pro- Francoska vlada se namerava preseliti iz Bordeauxa v Clermont-Ferrand v srednji Franciji, ker bo vso atlantsko obalo zasedla nemška vojska, poročajo španski listi. Ameriški komunisti so pripravljali bombni atentat na sedež republikanske stranke. Policija je priprave odkrila in našla v poslopju stranke postavljenih osem bomb. Predsednik Združenih držav Roosevelt je naročil, naj se ustavijo pogajanja za prodajo hitrih torpednih čolnov Angliji ker so pravniki mnenja, da bi to nasprotovalo določilom o nevtralnosti. Nemško-jugoslovansko društvo je imelo včeraj v Berlinu prvi letni zbor, na katerem se je ugotovilo, da so se kulturni stiki med Jugoslavijo in Nemčijo poglobili. Romunski kralj Karol je sprejel vlado, ki mu je čestitala zaradi uvedbe novega reda in dejal v nagovoru, da je Romunija zdaj postavljena na temelj morale in popolnega nacionalizma. Odslej bodo pri ocenjevanju Romunov veljala samo dela. Francoski pooblaščenci za podpis premirja z Italijo so včeraj popoldne z letalom odpotovali v Bordeaux. Španske oblasti so zaprle mejo proti Franciji zaradi vedno večjega navala beguncev. Predsednik francoske poslanske zbornice Herriot, voditelj socialistične stranke in ljudske fronte Leon Blum ter bivši minister Paul-Boncour, so včeraj dopotovali v Anglijo, kakor poroča agencija United Press. Vojvoda Kentski bo zastopal angleškega kralja pri slovesnostih za 800 letnico portugalske samostojnosti. Nemčija bo po premirju s Francijo lahko obnovila suhozemski promet s Španijo, kar bo zelo važno za preskrbo Nemčije z nekaterimi surovinami, pišejo nemški listi. Madžarski trgovinski minister dr. Varga in bu-dimpeštanski župan sta se včeraj vrnila iz Belgrada. Minister je ob odhodu izjavil, da si od trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo obeta sijajnih uspehov in da je bilo pri obisku v Belgradu govorjenja tudi o vseh vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko ih Jugoslavijo. Turške oblasti so izgnale dopisnika londonskega lista »Daily Heraldac Poslednja zapoved generala Weyganda francoski vojski Bordeaux, 27. junija, o. Reuter. Minister za narodno obrambo general Weygand je poslal francoskim armadam naslednje dnevno povelje: Čast- Bombe so povzročile eksplozijo tudi v skladišču streliva na Helgolandu. Naši bombniki so izvedli napade na letališča v Eidhofenu, Valhafenu in Sipolu, ki so jih zasedli Nemci in odkoder se sovražna letala dvigajo za napade na Anglijo. Angleška letala so oombardirala letališča v Miilheimu v Porurju in Kasselu na Westfalskem. Druge formacije so bombardirala pomorsko oporišče v lleldernu, kjer so nastale eksplozije in požari. V Dortmundu v Porurju so angleška letala bombardirala tovorno j>ostajo. Napadla so letalske tovarne v Deishausenu pri Bremenu. Bombardirala so tudi prekop Dartottnd-l&tts, kjer so zadele več naprav. niki, podčastniki in vojaki, francoske vojske! Po nepretrgani vrsti ogorčenih borb vam je bil dan ukaz, da nehate ■ borbo. Čeprav nam vojna sreča ni bila naklonjena, ste sijajno odgovorili' na klice, ki sem vam jih pošiljla na vaše rodoljubje, vaše junaštvo in na vašo vztrajnost. Naši nasprotniki so izrazili spoštovanje vašim vojaškim vrlinam, ki so vredne naše slave in našega izročila, čast je rešena. Bodite ponosni nad seboj. Iz okoliščine, da ste izpolnili nalogo, črpajte zadovoljstvo in ohranite zaupanje v usodo Francije, ki je v stoletjih šla skozi drugačne preizkušnje in jih je prebrodila. Bodite še naprej polni zaupanja v svoje predstojnike, še naprej držite strogo disciplino in pod tem pogojem ne bo zaman niti vaše trpljenje niti irtve vaših vojnih tovarišev, ki so padli na polju časti. Kjerkoli ste, vaše poslanstvo Se ni' končano. Kot najčistejši izraz domovine, boste vi ostali njen simbol. Moralno in tvarno vstajanje domovine, tao bo vaše delo sa jutri. Živela Sipe* Milni "F|8 S Ljubljana od včeraj do danes Čudo prečudno, da smo včeraj ves dan pre-živle birez dežja. Nemarno se je spravljalo skupaj, pa na vsezadnje le ni nič bilo. Po suhem smo se prebili prav do noči, ko je na višavah zapihal močan veter, ki je pometel v kraj še tiste megle in meglice, ki so visele pred velikimi poletnimi zvezdami. V nič so izginile in šele v današnjem krasnem jutru so si spet tipal ena dan ter so se na obzorjih zakadile kakor dimi, ki ostajajo po topovskih strelih. Imenitno je bilo da višnje jutro, lepo kakor že dolgo ne. Nebo nekakšne vesele sinje barve se je zdelo kakor prerojeno. Zgodnje sonce je vlilo ljudem takoj, ko so iz hiš stopili na piano, podjetnosti in čilosti za ves dun. Vedno pogosteje jih srečujemo Našemu mestu bi po pravici lahko rekli »podgorsko«. Saj Kamniške planine niso daleč in pozimi dan za dnem lahko v njem srečavamo ljudi, ki s smučmi na zamah hite na njihove bele višine. Poleti pa, če je količkaj lepo vreme, vsak dan na ljubljanskih ulicah gledamo turiste, ki štorkljajo z dobro nakovanimi kre-drovci, težko oprtani z nahrbtniki, z bridkim gorskim »orožjem« cepinom oboroženi proti kolodvoru ali pa se vračajo v mesto, zagoreli »kakor cigani« če so v gorah seveda imeli lepo vreme. Tudi zdaj kljub letošnjim nervoznim časom postaja »turist« na ljubljanskih ulicah vedno pogostejša prikazen. Vsak dan jih je več, in če se bo napravilo količkaj ugodnejše vreme, bomo prav gotovo zlasti ob sobotah popoldne in zvečer ter ob nedeljah priče pravemu turistov-skemu »preseljevanju narodov«. Tržne lope se že selijo Licitacijo za zgraditve novih, modernih tržnic, ki naj bi bile postalvejn team, kjer so zdaj na Pogačarjevem trgu mesarske in sadjarske stojnice, je razpisaa lpred nedavnim mestna občina ljubljanska. Zdaj so že začeli s preseljevanjem ter so včeraj že izpraznili prvo lopo. Branjevke so se začasno preselile v glavno lopo, ki stoji sredi Pogačarjevega trga. V izpraz-njne iolpi so potrgali preperele podnice ter omajali nosilne stebre. Kar tako, kakršna je zdaj, jo bodo prestavili na drugi kraj. Pol, pa pol jo bodo preselili. Razžagali jo bodo na dva dela, odžagali nosilne stebre ter jih post-a vili na dolge tramove, pod katere bodo porinili valjarj, potem bodo pa počasi prepeljali lopo drugam. Selitev in ureditev bo trajal kakšnih deset dni, tako sodijo Posebnosti v Začadovju Pot na Drenikov vrh pod Rožnikom, kjer je v prelepi soteski sistem vil, je posebne sorte. Pot je javna, vendar si neka lastnica vile dovoljuje pravice, ki bi si jih niti lastnik poti — mestna občina — ne mogel in ne smel. Pri svoji hiši izkopava in vse blato in ilovico odlaga kar na pot in to v dolžino kakih 20 metrov. Prav bi bilo, če bi cestno nadzorstvo pogledalo tudi to pot in opozorilo lastnico vile, kaj sme in kaj ne sme. Nebotičnikov prehod Nebotičnikov prehod je posebnost zase in je ob teh deževnih dneh najvarnejše in najvzornejše zaklonišče, shajališče prijateljev in prijateljic, radovednežev in pohajačev, nergačev in veseljakov. »Nič ne bo vojske, Grčija demobilizira,« modruje v dežju bosjak. že dve leti brez službe. »Prav je!« se mu odreže neznanec in gleda v izložbo. »Viš, viš, to so pa Jakopičeve slike!« Kar vzplamti dekle in se preriva h Kosovemu salonu. »Vraga in iz škofjeloškega okraja,« se zavzame Ločan, ki se mu lokalni patriotizem drži za vsako vlakno in ga razodeva vsaka beseda. »Prebito so lepe. Joj, joj, pa Vaupotič, Klemenčič ...« hiti dijak in na hitrico našteva vsa imena. »Meni je pa Pavlovec strašno všeč,« je šepnila akademičarka in kar odmakniti ni mogla oči od posavske pokrajine, v katero je vdahnil Pavlovec svojsko dušo. »Veš kaj, tele Koželjeve planine so pa tudi nekaj!« je menil hribolazec in v duhu plezal po strminah, ki jih prikazuje platno. Dež je nalival in zunaj prelaza so se nabirale luže. »To pa rečem, vojske ne bo!« se je zasmejal uradnik, ko je v gneči' gledal slike. »Kako veš?« ga je pobaral prijatelj, ki zmerom le na vojsko misli in je vse svoje premično premoženje preselil nekam na Dolenjsko. »Te slike so vendar dragocenost, zlato, premoženje, ki se vsak dan bolj obrestuje in da teh slik Kos še ni preselil, je dobro znamenje. Nič ne bo vojske,« je razložil in zavil v Dajdam, in vsi so mu pritrjevali. »Nič ne bo vojske!« tako je pel tudi dež in vse modrovanje zakloniščarjev se je preselilo v spoznanje, da je mir najsvetejše. Tak je nebotičnikov prelaz — posebnost za Ljubljano in za ljubljanski svet. JankoSe so|en cSsnss opoSdnc Jankole v Rimu in Vatikanu - Državni tožilec zahteva nafstrožjo sodbo - Ogorčenie med žrtvami Včerajšnja razprava ni bila tako dolgočasna kakor predvčerajšnja. Obtoženec je napel vse sile in zbral vso svojo energijo, da bi prepričal sodnike o svoji katastrofi, ki so mu jo po njegovem j;X|ti#ziranju povzročili drugi faktorji. Mestoma so '•:'bili prav dramatični momenti. Jankole je porabil zadjnjo bombo, ki naj bi napravila na vse učinkovit in zaželjen efekt. Bilo je govora o njegovih dobavah živil armadi generala Franca v Španiji in drugo. Silno se je upiral obema izvedencema in skušal z raznimi izgovori in ugovori pobiti njiju stvarna mnenja in ugotovitve. Kaj pravita izvedenca? Na včerajšnji dojx>ldanski razpravi sta podala svoja pojasnila oba izvedenca v knjigovodstvu, dr. Albin Kandare in g. Ivan Božič. Podala sta zelo obširno in prezanimivo poročilo o celotnem poslovanju Slovenske banke od nje ustanovitve leta 1920 do avgusta 1938. Njiju ugotovitve so naravnost porazne. Čudimo se, kako je to, da niso prišli na zatožno klop še drugi finančniki in bankirji, ki so najbrž zakrivili, da je bila banka že dolga lela popolnoma prezadolžena in da je bila že leta 1927 temeljna glavnica 7,500.000 din izgubljena. Zakaj niso napovedali konkurza, ko so bili že davno bankrotni? Zanimiva je bila v poročilu izvedencev tudi izjava, da sta dr. Ivan Marija Čok in Fran Ramovš pri banki vse izgubila?! Upravni svetnik banke dr. Knaflič je izjavil, kakor smo že včeraj omenili, da se ni udeležil nobene seje upravnega sveta razen ene leta 1938. To mu javnost tudi lahko verjame. Kakor sta namreč izvedenca ugotovila, sta bili od leta 1933 naprej ves čas le dve seji. Izvedenca sta dalje omenila, da sta našla v blagajni samo dve srečki. Porazna za obtoženca je bila tudi izjava veletrgovca g. Zdenka Kneza, ki je dejal: »Ne zdi se mi verjetno, da bi bilo mogoče pridobiti kako nemško emigrantsko skupino za tako transakcijo, iz- vzemši primera, da je bila Slovenska banka likvidna in bi' bila možnost iz Nemčije rešiti, kar se rešiti da.« Priča Vladislav Pegan ml. je podal pojasnila, kako naj bi Miro Jankole postal vojni dobavitelj za Francovo armado v Španiji. Pred veliko nočjo leta 1938 sta bila oba, Jankole in priča, v Rimu. Tam sta se pogajala s sinom maršala Badoglie, ki je fungiral kot nekak vrhovni organizator in kurator za prehrano Francove armade. Jankole naj bi tej španski armadi dobavljal ogromno množino koruze, krompirja, fižola in moke proti plačilu 50,(j00.000 din v pravem in čistem zlatu. Pogajanja so trajala dva dni. Izdelan je bil načrt za dobave. Jankole pa ni hotel poiskati v Ljubljani kakšno finančno skupino, ker Ljubljančanom ni zaupal, pač pa je iskal finančnike za to podjetje v Belgradu. Ko sta bila v Rimu, sta obiskala tudi Vatikan. Tam sta se pogajala s tajnikom ekonomskega oddelka tudi za neke dobave in transakcije. Izvedba dobav ni uspela, ker je bil Jankole aretiran. Imovit človek.Prazna blagajna Predsednik je dalje prečital nekatere zanimive izpovedbe oškodovanih strank in izjave prič. Neka priča je omenila, da je Jankole nastopal nasproti njemu kot imovit človek. Tak vtis je imel. Pričo, nekega bogataša na Gorenjskem, je celo vabil, da bi vstopil v komanditno družbo. Prosil ga je celo, da bi mu podpisal menico za 300.000 din. Bil pa je previden. Neki žrtvi je kazal dopis vevških papirnic, zatrjujoč: »Glejte! Vevške papirnice jamčijo za banko!« Priča Anita Verbičeva iz Varaždina je bila dolgo let uradnica pri Miru Jankoletu. Izjavila je: »Jankole je zvečer jemal iž blagajni dnevni izkupiček, drugi dan ni bilo niti pare.« Obtoženec je živel skromno. Plačeval je mesečno plačo neredno * Kasa Janez Borštnar: »0 Švica, moja Švica...« »Jaz otrok? K« bi ti vedela, kaj v6e sem v sanjah počela!« »Čenča! Daj mi mir, da bom še malo zaspala!« Voda je zavrela. Francka je zajela v temo in usula v vodo pest 6uhih cvetov in semen. Močno prijetno je zadišalo po beli detelji, tayžent rožah, kosmatincih, soldatskih in Bog ve po čem še vsem. »Ali je še kaj kruha?« Nihče ni odgovoril. Francka je nagnila, srkala vročo pijačo, ki ji jc dušila 6apo in dražila v čut-nice, da se ji je hotelo kihniti. Nekaj .kratov je srknila pa postavila posodo nazaj na gašperček. Nato «e je obrnila v kot, počenila na 6lamo in iskala: »Tijče, kje pa 6i? Tijče!« »Ah, Franca, sitna, daj mi no mirf« »Tijče, no poglej! Ali me boš prišel ob dveh čakat na brv? Zlate prestice ti bom prinesla.« »Zlate prestice ...« »Pet jih je za dinar, pa so boljše kot vsak piškot. Boš videl« »Ja, ko «e pa samo norca delaš. Saj vem, sa-sa jih boš pojedla, meni 6e boš pa zlagala, da je ku koš v Bistrico padel.« »Tijče, imam lahko sto smrtnih grehov, da jih bom r«6 prinesla. Danes dobim prvo plačo. Sto dinarjev! Toliko, kolikor bi imel ti prstov, če bi imel dvajset rok. Pomisli! Dvajset rok in na vsakem prstu dinar!« Tijče je zazijal od začudenja in verjel. »Franca, pa kmalu pridi in nikar se nič ne obiraj.« , Sklonila se je nadenj m mu čudno mehko pobožala kodrovo glavico, bratcu, ki ga je imela rada čez vse na svetu. »Franca, pa ne smeš pozabiti!« »Saj ne bom. Zdaj pa zaspi!« Ogrnila je veliko ruto, obesila čevlje čez roko, odrinila prislonjena vrata in stopila čez prag. Začofotalo je. Stopila je v vodo, ki ji je 6egala do meč. Privzdignila je krilo in brodila ob vrbovju. Pogosto se je ozirala, pa sama ni vedela, ali sc boji. da jo kdo vidi, ali hrepeni, da bi jo videl in bi prišel in bi 6e zgodilo kakor v sanjah. Ni čutila hladu vode in ozračja, čutila 6e je, odkod šumenje v njeni glavi, kdaj ji je čudno vroče dahnilo v lice in s sladko bolečino odelo vse telo. Bila je neznana bolečina, da bi jokala in kričala, a je bila obenem slast, da bi se smejala bez konca. Lačno, žejno, neutešljivo je vstajalo v njej hrepenenje po ranah, sladkih do groze, bridkih do krvi. Nevidno jo je zanašalo med vrbe in grmovje, da so 6e prožile šibe in ji bile v obraz in prsi. Prva plača, zlate prestice, skrivnost iz sanj, vse je ležalo pred njo v motnih obrisih v slabotnem soju jutra, ki je bilo počelo rositi od nizkega neba. Francka je zastrmela proti nebu, kjer so se bili oblaki pretrgali, da je ostra sivina zamahnila v šu-mot rjavega vodovja. Dimaste megle so plale v ju-žini, počasi in strahotno nizko. Poslušala je. Pokalo je, kot da se preteguje sila koščen človek. Ali ni zaječalo? Res se ji je hotelo zdeti, da ječi nekaj pod težkim bremenom in ga hoče stresti raz sebe in zadihati v sonce, v jutro, v večer, v brezbrežje. Posluša. Ali ječi v drevju? Ne bliže je, vse bli- že... Zapletla 6e je v grm bohotno zrelih mačič, ugriznila v muževno mladiko in žveči. Za je grenko in pljune Pogleda in vidi, da je pljunila kri, a gren-kost je ostala v njej. V ustnicah jo je zaskelega prva rana bolne in divje krvi. Bridko jo je zarezalo v obraz in popilo vročino iz lic in telesa, da jo je zazeblo. Spreletelo jo je, a ne od mraza. Bilo je nekaj drugega. Kaj? Ugib-lje, ne najde. Tako čudno ji je v srcu. Grenko, nepoznano leži v njej in zalija, duši smeh, ki ji je vsako jutro drhtet iz srečne misli, da se je vendarle zrinila v tovarno. Pa kaj je ta grenkost? Ali se ne jemlje iz občutja nečesa grdega, ali ne lije iz taj- Nadzorstvo nad zalogami tujih surovin Ljubljana, 27. junija. Po členu 1. uredbe o kontroli zalog tujih surovin morajo uvozniki, grosisti in predelovalci gotovih predmetov in surovin prijaviti prvostopnim upravnim oblastvom zaloge nekaterih predmetov in surovin, ki so tujega izvora. Prijaviti morajo predmete, ki so bodisi neposredno uvoženi iz tujine, bodisi po uvozu prodani ali predelani pri nas ter potem pri na*s nabavljeni. Dolžnost prijave imajo tudi osebe, ki jim je omenjeno blago poverjeno v shrambo, n. pr. javna skladišča, špediterji, komisionarji i. dr. V prijavi mora biti naslov lastnika blaga in natančni podatki o vrsti in količini blaga, o kraju, kjer je blago vskladiščeno in o nabavni ceni. Prijavljeni morajo biti naslednji predmeti: riž, kava, čaj, kakao v zrnu in kakavovo maslo, loj, kokosovo olje, parafin, surovi bombaž in bombažna preja, ovčja volna in volnena preja, surova juta in neuporabljene vreče iz jute, kavčuk in izdelki iz kavčuka, usnje vseh vrst, kositer in bela pločevina. Prijaviti pa ni treba riža, loja, surove ovčje volne teriisnja, če so domačega izvora. Prijavi pa so podvržene tudi zaloge sledečih predmetov ne Novo vodstvo mariborske Mestne hranilnice Maribor, 26. junija. Včeraj zvečer se je izvršil občni zbor Mestne hranilnice mariborske, oz. prva seja novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbora tega zavoda. Kakor znano, so se morale hranilnice prilagoditi novemu zukonu in pravilniku o hranilnicah. Občinski svet mariborski je na svoji zadnji seji izvolil z ozirom na nova določila novo vodstvo Mestne hranilnice. Ob 5. uri popoldne so se zbrali vsi izvoljeni člani uprave in nadzorstva v sejni dvorani Mestne hranilnice. Navzoč je bil tudi mestni župan dr. Juvan. Najstarejši član upravnega odbora občinski svetnik Henrik^ Saboty je otvoril sejo in je pozdravil navzočega vladnega zastopnika okr. glavarja dr. Janko šiška, mestnega župana dr. Juvana in vse novoizvoljene člane. Izrekel je zahvalo bivšim članom odbora Mestne hranilnice, etr je poudarjal, da je v zadnjih letih Mestna hranilnica zaradi skrbnega vodstva in pametnega gospodarstva postala močan zavod, na katerega je lahko mestna občina ponosna. Na to odredi predsidujoči volitev predsed-stova upravnega odbora. Ravnatelj inž. Dračar predlaga, da se izvoli za predsednika upravnega odbora občinski svetnik iu ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj, kateri je pokazal vsa leta njegove predsedovanja veliko sposobnost pri vodstvu našega denarnega zavoda, in kateremu se nmi Mestna hranilnica in mestna občina zahvaliti, da je postal ta zavod močan in trden. Ravno tako predlaga, da se izvoli za podpredsednika dosedanji podpredsednik šolski ravnatlj Viktor Grčar, ki je tudi vneto sodeloval vsa leta pri preosnovi Mesine hranilnice. Izvolitev predsedstva se je izvršila soglasno. Predsedstvo ?e na to prevzel novoizvoljeni ravnatelj Hrastelj, ki je podal kratko sliko o delovanju Mestne hranilnice v zadnjih letih, opisal je sedanje svetovno gospodarstvo sploh, težave današnjega denarnega trga ter je pozival sodelovanje vsega naroda pri vodstvu naših denarnih zavodov. Na to se je izvršila volitev izvršilnega (ožjega) odbora za vodstvo poslov Mestne hranilnice. Na predlog inž. Dračarja so bili izvoljeni Tolažba odklonjenim maturantom Ljubljana; 27. junija. Na III, drž. realni gimnaziji za Bežigradom so doživeli danes kandidatje za višji tečajni izpit, ki so bili odklonjeni pri pismeni maturi za 1 leto, veliko presenečenje. Po odloku prosvetnega ministra lahko letos izjemno oni maturanti srednjih šol, ki 60 pri pismenem izpitu dobili iz 'i predmetov slabo oceno, kljub temu delajo ustni izpit, in sicer v dneh 29. in 30. junija pred komisijo, ki ji predseduje ravnatelj tistega zavoda. Oni maturanti, ki so pri ustnem izpitu dobili iz 2 predmetov slabo oceno in bili zavrnjeni za leto dni, lahko letos izjemno delajo ponovni izpit že v jesenskem terminu meseca avgusta. Ker je bilo na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani odklonjenih kar 19 kandidatov, kar se že dolgo ni zgodilo na kaki srednji šoli, je razumljivo, da so ta odlok sprejeli z velikim veseljem nele kandidati, temveč tudi njihovi starši. glede na izvor: kruh, moka, razen 0, Og, Ogg, otrobi, testenine, kavni surogati, jedilno olje, razen v steklenicah in lilerskih kanglah do 5 kg, mast, sveže meso, milo, razen luksuznega, sveče vseh vrst, drva, premog, molino amerikan treh vrst 75 do 80 cm (I., II., III., 90 cm). I., II., III.; 145 do 150 cm (I., II., III.; 180 cm), I., II., III.; 200 cm), I., II., III.; srbsko platno dveh vrst 42 do 45 cm; bombaževo platno beljeno, široko 70 do 200 cm; pravi (modri) gradi dveh najcenejših vrst la, Ila; cic (kreton) dveh najcenejših vrst la, Ila; sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst razen svilenega, flanela in barhent za obleke, loden in sukno, volna in volnena preja za pletenje in vezenje, sekire, lopate, kopače, kose, srpi in motike. Vse grosiste, uvoznike in predelovalce poziva mestno poglavarstvo, v kolikor doslej še niso predložili prijave, ali če njihova prijava ni obsegala vseh naštetih predmetov, da prijavo nemudoma predlože odseku za prehrano v mestnem zaščitnem oddelku v I. nadstropju magistrata nad prodajalno mestne elektrarne. Prekrški predpisov uredbe o nadzorstvu nad zalogami se kaznujejo z denarno kaznijo od 5000 do 100.000 din in z zaporom od 30 dni do 6 mesecev. nega glasu, ki hoče reči, da je Francka storila nekaj grdega? In je tisto grdo v njej, nekje na dnu srca ji leži,- prav tam kakor spomin na sanje. Pred Francko se je razgrnila nejasna, blega samota brez vrbovja, trpko napolnjena s šumenjem valov. Francka je pogledala predse. V vencu belih pen ji je vrelo pod golimi koleni in grgrala kot iz žrela. Z grozo je planila naprej za šumi, ki so ji vstajali na levi od brvi. Na brdi 6e je obula in6 tekla za delavci. Ni si upala pogladati ne na desno ne na levo, z V6ein telesom je čutila gnusobo brezdanjega tolmuna pod brvjo. Od severne strani je zavelo hladno, bridkeje, silneje. Glas prvega zvona se je nosil nad vodovjem. Marija na Homcu je stala sredi med meglami, ki so 6e kuhala iz razmočene zemlje, in oblaki neba, ki so 6e gnetli v hribe. Skozi čudno bleščeče, božjastno blede veje jagnedi je sililo iz polja ostro, belo, negibno, kakor božji pr6t. Zvonik sv. Mihaela ... Francka je dotekla delavce, a 6e ni upala mimo. Tiho je postajala za njimi. Čula je njihove besede, a jih ni imela. »Ob osmih, ko ravno lepo sedejo za mize in prižgo viržinke.« »Kaj pritnojduš, to jim bodo šli lasje pokonci!« »To je 6labo, dobiste raport in kazen plačati! Vi 6te 6labi tkalec,« je nekdo oponašal s piskajočim glasom. »Pa vrlo dober Fredež! Resk, jo bo dobil po gobcu. Dič, tako 6e mu bodo zobje izsuli kakor s storža!« Francka ne more umeti, kaj da ji je danes vse tuje in grozno Vsega 6e boji, nobene stvari ne razume. Nič več 6e ne upa poslušati, kaj se menijo pred njo. Oglušljivo je zdajci zatulilo. »Ježeš! 'Zamudila!« Pa jo ve6 strah mine. Požene se v tek, oni za njo pa 6e reže in 6e jim nikomur ne mudi. Vsa zasopla je pritekla v tovarno. Kar ostrmela je. Vsi 6troji so molčali. Delavci so dali v soglasno sledeči člani: Hrastelj, Saboty, Stabej, dr. Lipolcl in Grčar. Predsednik je na to odredil konstituiranje nadzornega odbora. Izvoljen je bil za predsednika inž. Urbanija, vodja tukajšnje Zadružne zveze, za podpredsednika Martin Šetinc, upravnik pošte Maribor 2, in za člana Ferk Josip, viš. kontrolor drž. žel. V upravnem odboru Mestne hranilnice so: H ra ste! j, Zebot, Baboty, dr. Lipold, Jakob Laj, Bureš, V. Grčar, Anton Kovačič, inž. Dračar, Stabej. Prisojnostih se je razpravljalo o novi trvi trgovski družbi za eksploatacijo rudnika reklemca. Na to je imel izvršilni odbor prvo sejo ♦♦♦♦♦♦♦♦] Tovarna pletenin odpušča delavce _ , . Celje, 26. junija. Delavci v tovarni pletenin v Polzeli nam sjjo-ročajo, da bo jutri, dne 27. t. m., odpuščenih 92 delavcev in delavk. Podjetje bi moralo delavcem izplačali dolžno razliko na minimalnih mezdah, namesto izplačila pa so delavci dobili odpoved. To dejstvo, da je podjetje vrglo na cesto toliko delavcev in delavk, od katerih so odvisne družine, je napravilo med delavstvom in tudi me dostalim prebivalstvom na Polzeli veliko ogorčenje. Kot razlog odpusta delavcev navaja podjetje pomanjkanje surovin, te trditve pa delavci zavračajo kot neosnovane. Absolventi Prometne železniške šole iz Belsrada so prišli v Slovenijo Ljubljana, 27. junija. Z dopoldanskim vlakom se je v Ljubljano pripeljalo danes dopoldne okrog 100 absolventov I rometne železniške šol« v Belgradu * učitelj« skim spremstvom. Med absolventi so tudi J51o-venci. Absolventi si bodo ogledali Ljubljano, nato pa se odpeljali na Gorenjsko, pozneje pa še na Štajersko. Pred leti so absolvetni potovali po zaključku šole po inozemstvu, kar pa jim je letos onemogočeno. Mestna občina bo nagradila najboljše učence Ijublfan. šol ' jubljana, 27. junija. Kakor lani je tudi letos mestna občina ljubljanska na Vidov dan ob zaključku šolskega leta pripravila najboljšim učencem ljubljanskih šol veliko vesel je z nagradami, ki jim bodo razdelejene na posameznih zavodih. Dela Otona Župančiča v treh zvezkih bo dobilo 9 dijakinj gimnazij, a 14 dijakinj in dijakov gimnazij, tehniške srednje šole, učiteljske šole in trgovskih šol bo dobilo »Spominski zbornik Slovenije«, en dijak tehniške srednje šole M'a-tanovičevo »Elektrotehniko«, 15 učencev meščanskih šol bo pa dobilo kompletno zbirko miniaturne izdaje Prešerna, Gregoriča, Aškerca in Žalostnih narodnih pesmi. Po eno knjigo iz Erjavec — Fleretove zbirke »Slovenski pesniki in pisateljic bo pa dobilo 59 učencev mestnih ljudskih šol. Poleg teh lepih knjig dobi vsuli nagrajanec še Wester — Žmitkov »Razgled z ljubljanskega gradu«. Darila naj vse nagrajene spodbujajo k nadaljnjemu pridnemu učenju in spominjajo še na stara leta na šolanje v Ljubljani. .kopicah in tiščali z glavami skupaj, kakor da prižigajo cigarete in jim veter ugaša. Gospodične iz trga z nohti kot hroščeva krila so *e učile na pamet smešnice v »Toti listu« in se hihitale, da je šlo do mozga Francki se je z“el ves prostor preprežen s skrivnimi pogledi in tajnimi mislimi, ki so se ječe zadržavale, da se ne bi razločile v besede. »Zakaj pa vse stoji?« je vprašala gospodično, ki je bistro tolmačila »Toti list«. Kurjača je Bistrica odnesla,« je odgovorila. »Moj Bog! Ali zdaj ne morejo drugega dobiti?« je vprašala otročje, da so se ji vse zasmejale. Tedaj je vzkipelo v drogovih, da so se zganili, zagrabili in zavrteli kolesje v divji ples. Bela, ostra meglica živega prahu je vstala iznad strojev in po-(Jrhtela v trumo kole, ki so 6e strnila v enozvočno pesem dela, Francka je bila vesela. Odprla je stroj. Sunkovito se je zavrtelo kolesje, pa v strašnem sunku obstalo. Svetlo je siknilo Francki mimo čela. Čolniček je vrglo iz mreže. Pozabila ga je bila zapreti. »Vse mi gre narobe,« se je oddahnila iz prve odrevenelosti, »Bog ve, kaj me danes še čaka.« Pa je naravnala čolniček in odprla stroj in je zapel lahkotno. Čolniček se je komaj slišno pognal z leve v desno in nazaj, kakor nihalo pri uri. Francki je ves obraz zažarel v nepoznani sreči. Skoraj na glas se je zasmejala, ko so se bde, rahlo naapete niti vzdramile ki se počele skrivnostno gostiti in plesti v lepo tkanino. In zapletle so vase vse Franckine misli... Na okna Je vstajal pri dan in vrgel njihov« svetle štirikotne obrise čez obraze, ki 60 se čudno potegnili, zbledeli v pričakovanju neznanega, a vsem oznanjenega. Nekaj medlih vzdihov. Pogledi. Stnl-oeno nasmihanje. In SDet je vse tako kakor prej 1* bliže nečemu, veliko bliže... tu in tam Novega bana, Živojina Rafajloviča, je dobila včeraj vardarska banovina. Prejšnji ban Andreje-vič Aleksander je bil razrešen dolžnosti in postavljen na razpoloženje, obenem pa je bil na predlog predsednika ministrskega sveta odlikovan z redom sv. Save I. stopnje za zasluge, ki si jih je pridobil na svojem banskem položaju. Lastniki motornih vozil naj začno čimprej uporabljati kot pogonsko sredstvo lesni premog ali les — priporoča uprava državnih monopolov, kajti preti ne-varnost, da bo morala sicer biti potrošnja pogonskega goriva čisto ustavljena. Zato je bila njegova uporaba tudi že dozdaj omejena. S tem, da bodo lastniki motornih vozil začeli uporabljati omenjena domača sredstva za pogon, bo ne samo odstranjena nevarnost, da bi pogonskega goriva zmanjkalo, pač pa se bo dosegel tudi velik prihranek, pravijo da do 70 odstotkov. Pri prevažanju državnega blaga imajo po novi uredbi prednost tisti prevozniki in lastniki motornih vozil, ki bodo uporabljali domača pogonska sredstva. Podjetja, ki imajo naprave za motorni pogon, morajo po novi uredbi te naprave do 1. septembra 1940 preurediti, da bodo namesto prejšnjega tujega pogonskega goriva lahko uporabljali domača pogonska sredstva. ..... .. , kakor je razvidno iz poročila, ki je bilo podano na rednem letnem občnem zboru tiskarskega podjetja, katero izdaja znane naše nemške časopise »Deutsches Volksblatt«, »Deutsche Zcitung« in »Bilderwoche, Na občnem zboru je bilo navzočih 14 delničarjev, ki imajo 2163 delnic. Iz podanega poročila je razvidno tudi, da je novo leto prineslo nova bremena, med drugim povišanje cene papirju, povečale pa so se tudi socialne dajatve s tem, da je podjetje povišalo plačo članom uredništva ter drugim zaposlencem. Se vseeno pa podjetje ni imelo izgube, nasprotno, njegov čisti dobiček je znašal v preteklem letu 222.000 din. Ogromno škodo je naredila toča v Vršcu in okolici, kakor se zdaj vidi iz naknadnih poročil, ki so prispela iz teh krajev. Zdaj so to škodo mogli vsaj približno oceniti in pravijo, da jo je samo v Vršcu in okolici zadnja toča povzročila za dober milijon dinarjev. Samo zaradi te toče bodo tamkajšnji vinogradniki letos pridelali najmanj pol milijona litrov vina manj, kakor bi ga sicer. Da sta o priliki te naravne katastrofe hudo trpeli tudi pšenica in koruza, ni treba posebej poudarjati, če tako pravijo, da bomo letos v Jugoslaviji pridelali komaj toliko žita, kolikor potrebujemo za lastno prehrano. Še kakšna taka katastrofa, pa bomo morali še sami trpeti pomanjkanje, tudi če ne bomo imeli namena ničesar izvoziti. Milijonsko škodo je povzročila toča tudi v Novem Sadu in njegovi okolici. Drzni vlomilci na svojem delu V Mariboru so zastonj poskušali srečo na štirih krajih, na Pobrežju pa jim je uspel vlom v trgovino Zamuda Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor, 26. junija. Zadnje čase se v Mariboru prav živahno udejstvuje nekaj drznih vlomilcev, katerim policija kljub vsemu prizadevanju ne more priti na sled. Ne ve se, ali vrši vse te vlome ena sama dobro organizirana tolpa, ali pa več vlomilcev, ki poslujejo vsak na svojo pest. Dejstvo, da je bilo v pretečeni noči izvršenih v Mariboru in okolici kar pet zelo drznih vlomov, bi govorilo zato, da so vsi ti vlomilci združeni v posebni tolpi. Štirje vlomi so se namreč ponesrečili, peti, ki je bil izvršen na Pobrežju, pa je prinesel vlomilcem kar lep plen. V Mariboru so bili nocoj izvršeni vlomi v pisarno dr. Ko-mavlija, v zavarovalnico Feniks, v Kmetijsko zadrugo in pri Pihlerju. Pri vseh teh vlomih pa so odšli vlomilci praznih rok. Pri dr. Komavliju so odprli celo težko veliko železno blagajno, ki pa je bila v njihovo razočoranje popolnoma prazna. Na Pobrežju so pa izvršili vlomilci večji vlomilski podvig v trgovino Zamuda. Vdrli so v trgovske lokale od zadnje strani ter so v to svrho izkopali-v zidu tako veliko luknjo, da so se lahko splazili v notranjost. Iz trgovine so odnesli 4 kante masti, nekaj jestvin, znamk, dopisnic in večjo zalogo cigaret. Trgovec Zamuda je ravno včeraj dobil novo dobavo tobaka in cigaret, s katero so mu vlomilci sedaj šli. Pravijo, du so mu napravili 10.000 din škode. PODALJŠALI SMO zaradi velikega zanimanja občinstva za poslednji film velike umetnice Danes nepreklicno zadnjikrat Predstave ob 10., 19. in 21. Pola Negri: Noč odločitve KIN£,™,ION Škofja Loka Veliko socialno delo škofjeloške občine. Nekako pred desetimi leti se je v našem mestu pričela pojavljati stanovanjska krica, ki je kljub precejšnji gradbeni delavnosti naraščala od leta do leta. Največji vzrok zanjo je bil v velikem prirastku prebivalstva, tako civilnega, še več pa vojaškega. Stanovanja, ki so bila prej nekam zmerno ocenjena in je bila stanarina še dosti znosna so se namah začela podraževati in so pred letom in njena sestra delali v tovarni. Marija pa je morala kmalu pustiti delo, ker so se začeli kazati prvi znaki težke živčne bolezni. Iskala je pomoči pri neštetih zdravnikih ter po bolnišnicah v Salzburgu, Celovcu, Zagrebu in končno tudi v Ljubljani. A vse zdraoljenje ji ni nič pomagalo. Pred dvajsetimi leti jo je bolezen za stalno priklenila na posteljo. Nekaj let je bila oskrbovana v hiralnici v Mengšu, kjer jo je spoznal tudi pokojni naš vladika nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Kasneje jo je še večkrat obiskal. Vselej je imel — —...... ■ y------. . , r j- , . | I'-‘»*>neje 1° )e se vecKrat oDisKai. vselej je imel dni dosegla višek. Seveda se je začela zaradi tega | zanjo tolažilne besede, pa tudi lep dar. Pred tri- Za 31.40% dobiva letos naša tekstilna industrija manj surovin kakor jih je dobivala v istem obdobju 1938-39. Velikega primanjkljaja pri uvozu tekstilnih surovin ni bilo mogoče nadoknaditi niti vntzmnekoliko močnejšim uvozom nekaterih tkanin in gotovega blaga. Slabša oskrba države s tekstilni--u,cura tolorino«, obstaja v tem, da si bolnik trikrat na dan nasadi na obraz nekakšno masko, iz katere potem vdihava zdravilo, ki pa ga noben drugi zdravnik ne pozna. Kot dokaz, da je zdravljenje dobro, je bilo v reklami navedeno, da se je na isti način popolnoma pozdravila neka Jugoslovanka. Branislav, ki je bil tudi bolan za jetiko, ni imel sredstev za zdravljenje, pa je napisal pismo kar samemu italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Prosit ga je, naj bi se na njegove stroške mogel priti zdravit v Italijo. Kmalu je Branislav dobil odgovor, da mu bo Mussolini plačal zdravljenje v sanatoriju »Selva dei pink v Apeninih, blizu Modene. Tam pa niso zdravili po M'ura tolerino«, pač pa z injekcijami. Pa tudi po tej metodi se je Branislav naglo po- zdravil in se pred nekaj dnevi že vrnil iz Italije. Vesel je bil nanovo pridobljenega zdravja, po drugi plati pa spet žalosten, ker je moral zapustiti kraj, kjer se je bil odlično počutil. Takoj po svojem povratku se je Branislav vsedel k mizi in napisal zahvalno pismo Mussoliniju ter zdravnikom. Delavci, vodovodni inštalaterji centralne in parne kurjave v Karajevu so začeli štrajkati, ker se niso mogli sporazumeti z delodajalci glede plače. Julija meseca bodo v Splitu napravili revizijo kolektivne pogodbe med lastniki ladij in mornarji. Zdaj so že nadaljevali pred nedavnim pričeta pogajanja. Namen teh pogajanj je, da bodo določila odnošaje osebja na trgovskih ladjah brez ozira na to, po katerih morskih pasovih plovejo. Določili so, da bodo za začetek meseca julija predstavniki zainteresiranih strank sklicali posebno konferenco. Na tem sestanku bodo razpravljali o reviziji kolektivne pogodbe. * Novosadski učitelji so bili oproščeni obtožbe, da so zlorabljali društveni denar novosadske učiteljske sekcije, dalje da so zlorabljali tudi denar za učiteljski dom v Novem Sadu in da so prodajali dijaške knjižice. Pred okrožnim sodiščem so zdaj stali učitelji Djordje Mirkov. Bogdan Pot-konjak in Oskar Budimski. Sodišče se je prepričalo, da ni nikakršnega razloga za sodno preganjanje in da imenovani trije novosadski učitelji niso napravili nobene od krivic, ki jim jih navaja obtožnica, zalo je vse tri oprostilo. prava gonja za cenenimi stanovanji. Hišni lastniki so neprestano od meseca do meseca zviševali stanarino, in posledica je bila, da mnogi, zlasti siromašnejši sloji, niso zmogli več plačevanja tako tisokih stanarin, Tako je bilo pred leti skoraj na dnevnem redu, da so hišni lastniki siromašnej&e prebivalce prosto postavljali na cesto. Temu pa je bilo treba na kak način narediti konec. Cenenih stanovanj seveda ni bilo niti na cesti, zato j‘e mestna občina dovolila razparcelirati del svoje parcele nh Kamnitniku. Na delih te parcele je do sedaj osmim siromašnim družinam dovolila postaviti lesene hišice, danes pa stoji že kar cela vasica prav ličnih hišic. Svet okoli njih pa so spremenile pridne roke z puščave v njivice in ze-lenjadnev rtove. Les za hišice so darovali povečini dobri ljudje, svet pa je odstopila zaenkrat brezplačno mestna občina. Kakor se čuje, bo te parcelice občina sčasoma odprodala za primerno ceno. S tem da je občina dovolila tod postaviti hišice, je rešila mnoge velikih skrbi. Storila pa je s tem tudi veliko socialno delo za naše najšibkejše sloje. Že dvajset let na bolniški postelji. Žalosten jubilej je to. Poln trpljenja, solza in bolečin. Vendar ga je te dni doživela uboga Marija Stanovnik, stara 62 let. Zdaj jo oskrbujejo že 13. leto v mestni ubožnici v Škofji Loki. Doma je bila Stanovnik v Srednjem Bitnju pri Kranju in je zato še danes pristojna v Stražišče. Tam je imel njen oče večjo trgovino in gostilno. Nesreča je hotela, da mu je to hiSo uničil požar. Preselil eo se v svojo bajto na gmajni, a komaj je mfinulo tri leta, že je tudi to hišico uničil požar. Bili so ob vse! Leto na to je umrl še oče. Mati in dve hčeri so šle nato s trebuhom za kruhom na Tirolsko, kjer sta Marija najstimi leti so jo na nqjeno željo pripeljali v Škofjo Loko. Micka, tako ji pravimo, kljub temu, da se sama zdaj ne more prav nič premakniti, ne z životom ne z rokami in nogami, voljno trpi in je vedno še dosti dobre volje. Rada poje, še veliko rajši pa moli. — K jubileju se navadno čestita. Pri takem jubileju, ki je poln bolečin in gorja, sicer niso na mestu čestitke, vendar si ne moremo kaj, da ji ne bi čestitali kljub temu, ker bolečine in svoj križ prenaša tako mirno in voljno kot prava junaknja. Milo so ga sodili, ker je žena zanj prosila Maribor, 26. junija. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila danes zanimiva razprava. 31 letni Vincenc Duh je prišel pred sodnika zaradi svoje hude jeze. Doma je iz Metave ter ga vsi opisujejo kot mirnega moža, ki pa se pod vplivom alkohola popolnoma izpremeni ter postane zelo siten, nasilen in divji. Dne 23. marca t. 1. se je spet napil ter je z mesarskim natezalom in topo riščem lopate obdelal ženo, tako da ji je zadal hude poškodbe ter ji je tudi zlomil desno roko. Zaradi tega se je danes zagovarjal ter je v obrambo navajal, da je bil vinjen. Sodišče pa tega gotovo prav nič ne bi bilo upoštevalo, če ne bi nastopila njegova žena kot priprošnjica. Izjavila je pred sodniki, da se je njen mož zelo poboljšal ter jih je prosila, da ga kar morejo milo kaznujejo. Duh je zaradi prošnje svoje žene dobil samo 20 dni nepogojnega zapora. Športne vesti Tekme za državno prvenstvo v sabljanju 29. in 30. t. m. bo v Ljubljani v Trgovskem domu pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena že najavljeni turnir za prvenstvo Jugoslavije v izvedbi SK Ilirije. SK Ilirija bo poslal v borbo mlajše tekmovalce, dame in juniorje, ker je več njenih najboljših članov zadržanih. Zato pa bo konkurenca drugih klubov v državi tem večja^ Do sedaj so prijavili svojo udeležbo poleg našega domačega moštva še: Makabi in Zamak iz Zagreba, Hakoak iz Subotice in Somborsko sportsko udru-ženje s svojimi najboljšimi tekmovalci. Med^ temi so tudi bivši olimpijski in državni zastopniki, kakor Tretinjak Branko in K režo, dr. Pintarič, Radovič, Ladanyi itd. Zaradi tega se nam obeta zanimiva borba za prvenstvo v posameznih orožjih, posebno v senorskih disciplinah. Juniorske discipline bodo z ozirom na veliko prijav prava revija našega športnega naraščaja. Vemo, da se bo tu ljubljanska šola uveljavila kakor običajno. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo obiskalb to tekmovanje, ki je v Ljubljani tako redko. Organizatorji so se odločili, z namenom, da se širša javnost seznani s sabljanjem, da bo vstop na tekmovanje prost. V Jugoslaviji je sabljanje doseglo tako stopnjo, da moremo njene tekmovalce uvrstiti med najboljše na Balkanu. Na številnih mednarodnih, tudi srednjeevropskih nastopih, so bile barve naše države dostojno zastopane. Posebno pa zaslužijo podpore svojega občinstva ljubljanski tekmovalci, ki so že večkrat pokazali s tihim in vztrajnim delom, da je šola SK Ilirije pod vodstvom g. podpolkovnika Cvetka najboljša v državi. Spored tekmovanja. Sobota, 29. junija: ob 9 floret gospodje juniorji; ob 11 sablja gospodje ju-niorji; ob 15 floret dame naraščaj; ob 15.30 floret dame juniorko; ob 17.30 floret dame seniorke. — Nedelja, 30. junija: ob 9 floret gospodje seniorji; ob 10.30 meč gospodje juniorji; ob 11 meč gospodje seniorji; ob 15 sablja gospodje seniorji. Objava rezultatov in razdelitev nagrad. Sprejem dijakov v šolo za telesno vzgojo. Kandidati, ki se žele vpisati v šolo za telesno vzgojo v Belgradu, morajo predložiti najkasneje do 1. septembra 1940 rektoratu šole v Belgradu prošnjo. V prošnji naj kandidati na kratko navedejo svoje dosedanje športno delo, prilože potrebne dokumente, predvsem izpričevalo o dovršeni srednji šoli in zrelostnem izpitu. Pogoj za sprejem je namreč dovršena srednja šola z zrelostnim izpitom. Starostna meja je 28 let. Moški kandidati, ki so odslužili svoj vojaški rok, imajo prednost. Pred sprejemom v šolo morajo kandidati napraviti pismeni in praktični izpit ter se podvreči zdravni-. škemu pregledu. Poleg rednih slušateljev šole za telesno vzgojo se sprejemajo tudi izredni. To so slušatelji drugih fakultet, ki poleg svojega študija želijo poslušati tudi predavanja na šoli za telesno vzgojo. Sprejemni izpiti za kandidate bodo v septembru. Kandidati bodo morali pri pismenem izpitu pokazati višino svoje splošne izobrazbe, pri prak- Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C1 eS 83 a > •|s -2 CC £* •o C B C c >V — -7 & Veter smer, jakost) Pada- vine 1 .n aa>o aS CQ 1 «5 m/m vrsta Ljubljana 761-2 22-6 13-8 75 5 0 _ _ Maribor 760-9 19-5 12-0 70 5 w, — — Zagreb 757-6 26-0 14-0 30 6 NE, — — Belgrad 757-5 25-0 16-0 70 6 w, 15-0 dež Sarajevo 757-8 23-0 14-0 80 7 0 0-1 dež Vis 757-8 24-0 14-0 90 10 NWb — — Split 757-0 27-0 15-0 60 4 NW, — — Kumbor 754-5 26-0 21-0 70 7 W, — — Rab 758-8 22-0 15-0 60 7 0 13 0 dež Oobrovnilt 755 7 22-0 18-0 70 4 NW, — — I tičnem izpitu bodo pa morali doseči naslednje minimalne mere: Moški: tek na 100 m v 13.5 sekundah; tek na 2000 m v 8 minutah; skok v višino 135 cm; skok v daljavo 475cm; met krogle (7.25kg) 8 m; plezanje po vrvi 5 m v 10 sekundah; plavanje na 100 m prosto v 2 minutah in še dve lažji vaji na bradlji in drogu. Zenske: tek na (50 m v 10 sekundah; skok v višino 150 cm; met krogle (4 kg) 6 m; plavanje na 100 m prosto v 3 sekundah. Zenski atletski turnir v Mariboru. SSK Maraton priredi v Mariboru v nedeljo, dne 30. junija t. 1. ob 9 na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Vrstni red in točke tekmovanja: Tek 00 m — finale, tek 100 m — .predteki, met krogle, skok v daljavo, tek 800 m, met diska, tek 100 m — finale, skok v višino, met kopja, štafeta 4 krat 100 metrov. — Prireditelj si pridržuje pravico vrstni red tekmovanja po potrebi spremeniti. Tek 800 m se bo vršil, če bodo prijavljene vsaj 3 atletinje. Tekmovanje bo na tekališču, ki je dolgo 420 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Belgrajska »Politika« je pred dvema dnevoma prinesla vest iz Ljubljane, po kateri je baje »Slovenska športna zveza« pisala pismo Hrvaški športni slogi in v tem pismu zahteva, naj se tudi njeni delegati udeleže konference, ki da bo v Zagrebu dne 23. t. m., in sicer med zastopniki Zveze srbskih športnih zvez ter Hrvatske športne sloge. Razen tega v isti vesti »Politika« tudi javlja, da Hrvaška športna sloga niti ni Slovenski športni zvezi odgovorila na brzojavno vprašanje v zvezi z morebitnim sodelovanjem Slovencev na sestanku v Zagrebu ter da je taka gesta hrvaških športnikov vzbudila mučen dojem v slovenskih športnih krogih. Na koncu te vesti uredništvo »Politike« še pristavlja, da je Zveza srbskih športnih zvez predložila Hrvaški športni slogi, naj kot domačin pokliče Slovence na zagrebško konferenco. Zdaj hrvaški krogi odločno izjavljajo, da vse to, kar je »Politika« napisala in pristavila, ne ustreza resnici. Nasprotno pa je res, da je Hrvaška športna sloga s pismom 13. junija zahtevala od Zveze srbskih športnih zvez pristanek, da bodo na ta sestanek poklicani tudi Slovenci. In takoj, ko je dobila odgovor, je Hrvaška športna sloga s priporočenim pismom pozvala Slovensko športno zvezo, da naj tudi ona pošlje svoje delegate na imenovani sestanek. Vse trditve, ki jih je prinesla »Politika«, so od prve do zadnje popolnoma izmišljene, kar lahko potrdita Hrvaška športna sloga kakor tudi Zveza srbskih športnih zvez. Mednarodna tekma Rusija : Jugoslavija Trgovski in politični sporazum z Rusijo bo imel prav v kratkem vpliv tudi na naše športno življenje. Vrhovna nogometna zveza v Belgradu je z? podvzela korake za odigranje mednarodne nogometne tekme med Rusijo in Jugoslavijo, ki naj bi bila pi nas prihodnje leto. Kot prvi bo pa najbrž gostoval na Bolgarskem in v Jugoslaviji moskovski nogometni klub »Dinamo«. Matija Zdarsky. Z Dunaja poročajo, da je v 84. letu svoje starosti umrl znameniti pionir smu-čarstva v Srednji Evropi in velik športnik Matija , Zdarsky- Vremenska napoved; Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Koledar Danes, četrtek, 27. junija; Ema, Lado. Petek, 28. junija; Vidov dan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Uradi mestnega poglavarstva na Vidov dan, ki ga praznujemo kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino, za stranke ne po-sluejjo, na kar opozarjamo občane, da ne bi imeli brezuspešnih potov. Okrožni nrad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo Brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. Dekliški dnevi na Betnavi! To so prazniki naše vere in naše dekliške zavesti, prazniki najsvetejšega navdušenja za utrjevanje in .širjenje Kristusovega kraljestva v našem slovenskem narodu. Pozdravni in mnrijanski večer na Petrovo ob 19., nuto procesija in večernice. V nedeljo sprejem in sv. maša prezv. g. škofa dr. I. Tomažiča. Ob 9 versko z bo rova nje. Ob 13 nadaljevanje sporeda. Razhod približno ob 15.30. Povsod Boga po Mariji! Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od petka od 8 zvečer do nedelje do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Žitko Jožica, Ple-teršnikova ul. št. 13/1. telefon št. 47-64. V nedeljo od 8 zjutraj in do poneddljka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytnikova 18, telefon št. 36-24. uv Ljubljanske cvetličarne in vrtnarije se hočejo prav posebno izkazati pri blagoslovitvi in otvoritvi Zal v nedeljo 7. julija. Razne tvrdke bodo namreč okrasile posamezne kapelice z dekorativnimi rastlinami v loncih, prav tako pa tudi z vezanim cvetjem, torej s šopki in venci, da bomo po blagoslovitvenih slovesnostih na Žalah poleg plemenite arhitekture ter praktičnosti občudovali tudi izvrstni okus naših vrtnarjev in cvetličarjev, ki so med njimi pravi umetniki svoje stroke. Z zelenjem in cvetjem okrašene Žale bodo res pravi vrt vseli svetih, kjer bo počitek naših dragih na zadnji poti k Sv. Križu olepšan z vsemi mogočimi sredstvi. Vabimo vrtnarje in cvetličarne, naj prav vsi sodelujejo pri okrasitvi Žal, da bodo Ljubljančani in tudi tuji gostje spoznali, kako visoko stoji Ljubljana na tem polju v primeru s tujimi vrtnarji. Rezervne častnike vabimo, da se udeleže na Vidov dan službe božje ob 10 v stolnici, oziroma parastosa ob 11 v pravoslavni cerkvi. Udeležba članov pododbora v uniformi ali civilni obleki z znakom. Pododbor Združenja rezervnih častnikov v Ljubljani. Rezervne podčastnike vabimo, da se na Vidov dan udeleže službe božje ob 10 v stolnici in ob 11 parastosa v pravoslavni cerkvi. Člani naj se udeleže omenjenih božjih služb v uniformah ali pa v civilu z znakom. — Pododbor Združenja rezervnih podčastnikov v Ljubljani. Enodnevni tujskemrometni tečaj v Moravčah. Po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani je priredila kr. banska uprava referat za turizem oddelka za trgovino in industrijo letos že več uspelih tu jskoprometnih tečajev. Namen teh tečajev je .podati z vrsto predavanj tekom enega dneva poslušalcem pregled o današnjih potrebah turizma. Vpelje jih v osnovne probleme turizma, ter jim na kratko poda tudi nekaj praktičnih migljajev, posebno kar se tiče občevanja z gostom, serviranja propagande za domači kraj, higiene v kraju in na domu itd. — Tudi Moravče, ki so se začele od ustanovitve Tujskoprometnega društva živejo zanimati za turizem, bodo v sredo dne 3. julija deležne takega tečaja. Pristop k tečaju iina vsakdo, ki se za tečaj zanima. Na tečaj opozarjamo predvsem domačine in pogostinske _ kroge iz vse bližnje in daljne okolice. Tečaj je brezplačen ter traja ves dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. Združenje kinopodjetnikov dravske banovine bo imelo svojo 5. redno skupščino dne II julija 1940 ob 9 dopoldne v »Rožcah« restavracije Union v Ljubljani. — Odbor. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Opera — Začetek ob 20 Četrtek, 27. junija: »Carmen«. Red Četrte! Petek, 28. junija: »Lucija Lammermoor ska«. Izven. Debut gdčne Karle Šlehanove, ko-loraturke in gostovanje tenorista Josipa Gosi1-ča. Globoko znižane cene od 24 din navz. (Za ključek operne sezone). ♦♦♦♦♦»♦♦♦ Trbovlje V Rajhenburg na mirovno pobožnost v nedeljo 30. t, m. gremo v velikem številu tudi Trboveljčani. Odpeljali se bomo s prvim vlakom z nedeljsko vozovnico, vrne pa se vsak s poljubnim vlakom. .. Lakota še ne bo umorila Nemčije in Italije Nemško uradno poročilo pravi, da nemški strokovnjaki mislilo že na prehrano v letu 1941-42 V zadnjem času še prav posebno pogosto krožijo glasovi, da v Nemčiji že zelo primanjkuje življenjskih potrebščin, ali celo, da jih je že zmanjkalo. Na taksne vesti, ki jih v Nemčiji pripisujejo pred vsem angleški propagandi, odgovarjajo na nemških pristojnih mestih, da se Angleži zastonj tolažijo s takšnim upanjem. V dokaz temu navajajo: Prehrana nemškega ljudstva je v glavnem že zagotovljena do žetve leta 1941. Nemški pristojni činitelji se zdaj ukvarjajo že z načrtom, kako naj 6e uredi prehrana nemškega naroda za leto 1941-42. K vsemu temu so pripomogli dobri izgledi za letošnjo žetev, dalje dobra organizacija preskrbe zadostnih živilskih zalog, s čemer so se smiselno ba-vili strokovnjaki leta in leta, in končno redne pošiljke žita iz Rusije. Nemški narod — tako pravi to nemško uradno poročilo — zdaj uživa sadove neutrudljivega in daljnovidnega dela svojih gospodarskih in še posebej kmetijskih strokovnjakov. Nemci zdaj v dejanju lahko vidijo, kaj pomeni smiselna in pravilno pojmovana politika prehrane ljudstva. Tudi glede Italije so se razširili podobni glasovi, posebno še, odkar je tudi ona začela vojno proti Franciji in Angliji. Tudi o njej so trdili, da nima zadostnih zalog živil, s katerim bi dalj časa lahko vzdrževala. Prav tako kakor Nemčija, je tudi Italija z uradnega mesta odločno zavrnila takšne glasove. Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je podal italijanski kmetijski minister, tudi Italija računa letos z dobro letno. Res je, da letošnji pridelek pšenice in rži — pravi uradno poročilo, nekoliko zaostaja za lanskim, zato pa bo koruze več. Prav tako bodo letos v Italiji pridelali več riža in krompirja kot lani. Tako odgovarjajo Nemci in Italijani vsem tistim, ki skušajo svet prepričati o tem, da Nemčija in Italija ne bosta mogli več dolgo vzdržati, če bosta nadaljevali vojno proti Angliji. Delavci imajo dosti posla pri popravljanju cest, ki jih je razrila vojna vihra na evropskem zahodu. Kakšen pomen je še imel Pariz za Francoze Francija je z njim izgubila vir, iz katerega je črpala tudi svoje vojaške in gospodarske moči Poleg vsega tega, kar je Pariz pomenil za | Francoze v političnem oziru, jfe" z tljilti Ff&ttčija -I izgubila mnogo tudi v drugem, gospodarskem oziru. Sicer je zdaj o Franciji že morda prepozno govoriti, ko jo je že gotovo polovico zasedla nemška vojska in namerava še tudi ostali del, kakor kaže, saj se sovražnosti še kar nočejo ustaviti, kljub temu, da je maršal Petain kot novi predsednik francoske vlade zaprosil Nemčijo za premirje, in je pač to dokaz, da Francija priznava svoj poraz. S Parizom je Francija izgubila tudi eno najvažnejših industrijskih središč. Kljub decentrali-stični upravi je ostala v Parizu močna industrija in trgovina. S svojo prestolnico je Francija izgubila najvažnejše tovarne letalskih motorjev in njihovih delov. Pomembno je tudi to, da je bilo prav v Parizu nad polovico tovarn, v katerih so izdelovali motorna vozila in druge podobne stvari. Dalje so v pariških tovarnah izdelovali v največji meri optične izdelke. Tu je bilo tudi nad polovico tovarn za razne stroje. V bivši francoski prestolnici so imela svoje glavno središče kemična podjetja, dalje tovarne orožja in municije. Z vkorakanjem nemških čet v Pariz pa so se razmere po vseh teh tovarnah nemalo spremenile. Ker so se razni uradi že pred tem, za Francoze tako žalostnim dogodkom izselili — če je bilo to sploh še mogoče — in so upravni organi zbežali na jug, ali pa so bili po zasedbi razrešeni svojih dolžnosti, so tudi vsa omenjena podjetja na mah obstala in je na tisoče in tisoče delavcev izgubilo svoj zaslužek in seveda tudi kruh, ki ga ni bilo malo. Tisti trenutek, ko se je to zgodilo, je zavladala nad pariškim in okoliškim delavskim prebivalstvom velika brezposelnost, saj so vse tovarne obstale, službe drugod pa za toliko ljudi ni bilo mogoče kar tako dobiti, tudi če bi bili mirni časi. Težko je reči, če bodo vsi ti tisoči delavcev pod novim gospodarjem prišli na svoja stara mesta, ali pa jih bodo nadomestili drugi, zanesljivejši. Tako se zdi, da zanje gorja še ne bo konec, čeprav bo sklenjen zdaj še tako hitro mir. Gospodarji izbirajo svoje delavce po svoji presoji. Recimo, da bo po premirju le še ostal kos Francije Francozom. Že sama izguba pariške industrije pa je zelo oslabila francoske gospodarske sile, ter je Francija s tem, da je izgubila svojo prestolnico, izgubila tudi vir, iz katerega je črpala toliko svojih vojaških moči, saj so bile v Parizu in okolici tudi velke tovarne, namenjene oboroževanju na kopnem in v zraku. Nekoč je bila to torpedovka ... Slovaki zahtevajo Moravsko Veliko zanimanja je vzbudil te dni članek, ki ga je napisal v slovaškem časopisju »Slovak« A. Mi-škovec. V tem članku trdi, da bi Moravska po vsej pravici morala pripadati današnji Slovaški ne le zato, ker je tamkajšnje ljudstvo po duši dosti bližje Slovakom kot pa Čehom, pač pa tudi zato, ker je večina tega ljudstva v resnici tudi za priključitev k Slovaški. Z ozirom na to poudarja zahteva, da je v tem smislu tudi treba spremeniti sedanje meje. Miškovec trdi, da mladi Moravani naravnost ko-pme po združitvi s Slovaško. Spričo velikih dogodkov, ki se danes odigravajo po Evropi, 6e zde takšne zahteve v resnici velika malenkost, takšna, s kakršnimi se danes 6vet kaj nerad ukvarja. Na drugi strani pa so takšne zahteve spet dokaz, kako velika složnost vlada med slovanskimi narodi, posebno med malimi. Pravijo, da je to znamenje politične nezrelosti. Uštel se je. Anka pride v trgovino in izbere blago. »Koliko stane mater,« vpraša pomočnika, o katerem je vedela, da je do ušes zaljubljen vanjo. Pomočnik: »En sam poljub!« — Anka: »Potem mi odrežite tri metre I Plačala bo pa moja stara mama.« * Ni vse zlato... Učitelj razlaga pregovor: »Ni vse zlato, kar se sveti. — Kdo mi zna povedati primer?« — Mihec: »Moje hlače, gospod učitelj.« Še nekaj podatkov o Tunisu in Libiji Kraji, ki jih Italija smatra za svoj »življenjski prostor« Od trenutka, ko so Italijani postavili prvič svoje zahteve do Francije in Anglije — to je bilo že davno pred sedanjo vojno — so začele vzbujati posebno pozornost pokrajine, ki leže na severnem koncu Afrike ob Sredozemskem morju. Te kraje smatra Italija za svoj »življenjski prostor«. V nasled- njem navajamo nekaj zanimivih podatkov o Tunisu, ki je kljub porazu Francije na evropskem bojišču, ostal še vedno francoski, in o italijanski Libiji. Tunis Tunis je od leta 1881 dalje pod francoskim protektoratom Načeluje mu tuniški bej z generalnim rezidentom, ki je danes Peyrouton. Ta pokrajina predstavlja zadnji del francoskega kolonijalnega posestva v severni Afriki, če gremo od zahoda proti vzhodu, iz Maroka preko Alžira do Tunisa. Tunis se razprostira na področju, kjer Mala in Velika Syrta potiskata Sredozemsko morje v afriško celino. Leži nasproti Siciliji in ga loči od nje le razdalja kakšnih 100 km. V Tunisu živi dva in pol milijona ljudi. Med njimi je kakih 200.000 Evropej-cej. Tu živi mnogo Italijanov, ki so se začeli preseljevati v te kraje še prej, predno so deželo zasedli Francozi. Domačini so po veliki večini Mauri in Arabci. Zemlja je ob obrežju zelo plodna in pripravna za poljedelstvo. Poleg tega pa dajejo ribičem tamkajšnje vode kar lep zaslužek. Glavno mesto protektorata je Tunis, ki ne leži ob obali, pač pa 60 km od pristanišča Bizerte. Tunis je s prekopom zvezan n Sredozemskim morjem. V bližini mesta eo razvaline starodavne Kartagine. Globoko v zalivu Male Syrte leži pristanišče Ga-bes, ki je že v utrjenem pasu nasproti italijanski pokrajini Libiji. Kakor je razvidno iz objavljenih italijanskih pogojev za premirje, se je Italija zadovoljila po svojih zahtevah glede Tunisa že s tem, da Francija demobilizira gotov pas ob libijski meji. Libija Libija je trinajsta italijanska provinca in ponos italijanskega kolonialnega dela ter tudi stavbarstva. Libijsko obrežje, ki se razprostira od Tunisa do Egipta, meri kakšnih 1800 km. Libija je v italijanskih rokah šele od leta 1912, toda šele v zadnjih dvajsetih letih se je posrečilo v te kraje prinesti mir in red. Pokrajina se deli na zahodnjo Tripolitanijo (500.000 ljudi) z glavnim mestom Tripolis in na vzhodnjo Cyrenajko (250.000 prebivalcev) z glavnim mestom Bengazi. Poljedelstvo je omejeno le na ozek pas ob morski obali. Razširjanje tega rodovitnega pasu proti afriški puščavi poteka po načrtih priseljencev iz evropske Italije. Avtomobilska cesta, ki jo je leta 1936 Mussolini izročil prometu, gre skozi vso Libijo od Tunisa do Egipta. Glavno mesto Tripolis (85.000 ljudi) je po svojih stavbah vzor sodobno urejenega pristaniškega mesta pod pekočim afriškim soncem. Vsakoletni tripo-ldtaruski veselejem je glavna italijanska ustanova rimskega cesarstva. Z imenom libijske province je pred vsem v tvezi ime njenega guvernerja, maršala Balha. Edina, a ta... Lisica se je smejala levinji, češ da rodi samo enega mladiča. Levinja pa jo ponosno odgovorila: »Edinega, a ta je lev —|« * Zakaj? Nekemu mladeniču, ki je mnogo in nespametno govoril, je rekel grški modrijan Zeno: »Zato imamo dve ušesi in ena usta, da več poslušamo kakor govorimo. * • Merilo za žejo. Dva pijana tovariša sedita v kavami. Ura je bila že tri zjutraj. Eden od njiju izvleče denarnico, jo odpre in 6e zagleda vanjo. Drugi vpraša: »Kaj iščeš, prijatelj?« — »V denarnico gledam, da vidim, če sem še žejen.« Program radio Ljubljana Četrtek, 27. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisan drobiž (plpt šče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovem — 13.02 Opoldanski špbred slovenskih sidaaa-teljev (Radijski orkester) — 14 Poročila — Jg Šramel »Škrjanček« — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura —- 19 40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert opernega baritonista g. Borisa Popova, pri klavirju g. prof. Pavel Šivic — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek, 27. jnnija: Relgrad: 19.40 Tamburaši — Zagreb: 20 Pevski konc. — Bratislava: 21 Serenade — Praga: 21.30 Orgelski in ork. konc. — Sofija: 20.30 Violina — Beromunster: 20.30 Simf. konc. — Budimpešta: 19.25 Ciganski ork — BukareSta: 20.30 Komorna gl, — Stockholm-Horby: 20.40 Francoska gl. — 22.15 Koncert na dveh klavirjih — Rim-Bari: 20.30 Pisana glasba — Trst-Milan: 21 Pesmi in plesi — Florenca: 21 Operetna gl. — Sottens: 21.45 Komorna glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Če bi ne bili gledali na ure, bi po tem, kar so na našem'opa->vališžu ob petih zjutraj pravili in delali, ne vedeli, da se je vojna uradno pričela. General de Bono in general Gabba sta Se vedno hodila počasi sem ter tja in sta zdaj pa zdaj opazovala zemljevide. Nič dramatičnega, nobena beseda, ki bi merila na veliki trenutek, nič ni označevalo razlike med nedotaknjeno Abesinijo ob štirih pet in štirideset in med napadeno Abesinijo ob petih in eni minuti. Pričakoval sem vzklikov, pričakoval giba ali besede, ki bi poudarila ta trenutek, ko se je začel vdor, pa se ni zgodilo nič. Z Gibbonsom sva sedela na vrečah s peskom in tipkala poročila z dvajset besedami ter sem ter tja vtihotapila vanje nekaj posebnih besedi. Veter je vrtinčil oblake prahu v pisalne stroje in otepala sva se rojev muh. Te opombe, v naglici od minute do minute načečkane v zapisnik, izdajajo silni pritisk, pod katerim sem delal. Ob šesti uri in tri minute se je od Asmare prikazalo prvo letalo, očitno opazovalec. Gabba mi je dejal, da bodo letalci metali razglase r tigrejščini. V razglasil stoji, da se civilnemu prebivalstvu ne bo zgodilo nič, le če ne bo streljalo na čete ali jih pa drugače oviralo. Podvomil sem o koristnosti tega ukrepa, zakaj vsakdo je vedel, da zna med deset tisoč Abesinci komaj eden brati. Skozi daljnogled smo videli dolge, kačaste vrste prašnih mož, mezgov in tovornih avtomobilov, kako se pomikajo proti reki Belesi. Ob šestih in štirideset minut zjutraj. Slišal sem daleč na desni proti Adui, oddaljeni 40 milj, silavito rohnenje Capronijev. Ob osmih in tri minute: vrsta silnih eksplozij tam proti Adui, kakor da bi se zapirala težka železna vrata. Štirideset minut kasneje se je zrak stresel od hudih eksplozij, ki so se topot slišale od Adrigata. Obe mesti ležita vsaj 80 km daleč za več gorskimi grebeni, toda slišali smo razpok bomb. Čez nekaj minut je zgrmelo mimo nas devet velikanskih tri-motomih Capronijev, ki so se iskrili v zgodnji luči. Leteli so proti Asmari. Šele čez štiri dni sem slišal, da so bombe metali zunaj mest, razen nekaj majhnih, ki so po neprevidnosti padle na ceste in ranile le nekaj malega ljudi. Kratka sporočila po vojnem telefonu so nam pravila, da tri armadne skupine napredujejo naglo in brez odpora, razen na desnem krilu, kjer so po uradnem poročilu generala Marabigne, čete, napadajoče proti Adui, »zmagovale vsak odpor«. Ni nam pa bilo mogoče, da bi zvedeli podrobnosti o tem. Okoli devetih in trideset minut je začelo žgati sonce, vročina se je dvigala nad 48 stop. C. Bili smo utrujeni zaradi napota in zaradi premalo spanja. Nenadoma nam je štabni častnik sporočil, da bo sel za Asmaro odšel v petnajstih minutah in da morajo biti naša podrobna poročila do tedaj končana, ali pa bodo morala čakati na naslednjega sla pozno popoldne. Prosili smo, naj nam puste več časa, toda častnik je dejal, da nosi sel nujna vojaška sporočila in da bo odšel v 15 minutah. Gibbons in jaz sva zdaj sedela z največjo časopisno snovjo po svetovni vojni v rokah, s poročilom, kako sva sedela vrh gore, kakor v gledališki loži. in gledala začetek vojne, pa sva imela na razpolago samo petnajst minut, da ga napiševa. Za poročevalca je taka reč prava mora. Sedla sva spet na vreče s peskom, kakor obsedena nabijala na stroj besede ter skušala v nekaj sto besedah ujeti čim več tega prizora. Jaz sem napisal 620 besedi, kak poldrug list z brzojavnimi krajšavami. Sel je odrdral z njimi. Na lastne oči sva bila priča začetka vojne. Mislim, da je bilo to edinstveno doživetje v zgodovini časnikarstva. Gibbons in jaz sva bila navzoča kot edina zastopnika ameriškega tiska. Najini tovariši iz dvanajstih narodov so še romali kdo ve kje po Sredozemskem morju na krovu »Vulcanie«, oddaljeni najbrž še dosti dni. Toda bila sva pretrudna, da bi si bila čestitala. Zlezla sva v bližnjo ilnato kočo, legla na tla ter utrujena zaspala, ko vojna še ni imela niti pet nr. In jaz sem dobil bolhe. Naslednje jutro sva se v Gibbsonom v avtomobilu peljala čez suho ravan Asano, prekoračila reko Beleso ter sva lahko šla kakih 20 km daleč v Abesinijo po cesti, ki so jo^ bili ^ italijanski pionirji v 24 urah naglo izkopali. Najin voz je bil prv>' ki je vozil po tej cesti. Peljala sva mimo številnih govejih čred, ki so jih gnali iz Eritreje, da bi preskrbeli čete s svežim mesom. Na vsakih nekaj sto metrov so ob cesti ležali mrtvi mezgi- Okoli njih so rojili jastrebi ter jim trgali drob iz telesa. Oddelki delavcev s puškami na dosegu so pobirali kamenje s poti, da bi naredili cesto uporabno za tovorne avtomobile. Slikoviti oddelek askarskih kamelarjev je nosil kozje mehove z vodo na prednje postojanke. Tisoči črnih srajc so korakali po globokem pesku. Pozno zvečer sem v glavnem stanu na Coatitu dobil brzojavko iz newyorškega uredništva s sporočilom, da sem dosegel svetovni rekord v poročanju o začetku vojne. Moja brzojavka, ki je sporočala vdor v Abesinijo, je prišla 34 minut pred slehernim drugim sporočilom od drugod. Moje poročilo je bilo 44 minut dolgo na svetu edino, ki je naznanjalo začetek vojne. Stotine listov v Združenih državah in v 42 drugih državah, katere je oskrbovala z novicami United Press, so dali posebne izdaje, preden je italijanska vlada v Rimu mogla razglasiti začetek vojne. Naslednje dni sem dobil devet in dvajset brzojavnih čestitk z vseh koncev sveta. Dosegel sem nekaj, kar so nekateri mojih tovarišev prijazno imenovali največji časopisni dogodek po svetovni voini. Ta dogodek mi je potem prinesel počastilno omembo pri razdeljevanju Pulitzerjevih nagrad za časnikarstvo. Dogodek se mi ni posrečil po naključju. Seveda ne morem razkriti načina, kako sem to dosegel, zakaj ta mi utegne koristi še kdaj v bodoče. Dovolj je. če povem, da se moram za uspeh zahvaliti svojemu tehničnemu poznanju evropskih brzojavnih Zvez, poznanju, ki sem si ga bil pridobil z 18-letnimi skušnjami v Evropi. (Dalje.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« Jože Kramarič. - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. - Urednik. Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za Inozemstvo 25 din. Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon 6t tooi do 4005. Uprava« Kopitarjeva ulica 4.