DOPISNIKOM »UČITELJSKEGA TOVA* RIŠA«. Za vse dopisnike »Učiteljskega Tovariša« je važno, da se seznanijo s poslovnikom tis* kovnega odseka ¦— sekcije »Učiteljskega To* variša« — pov. UJU Ljubljana, ki ga je ožji sosvet sprejel na svoji seji v nedeljo dne 3. novembra t. 1. Vsi dopisi se bodo odslej obravnavali po tem poslovniku in je obvezen poslovnik tako za uredništvo, kakor za do= pisnike. POSLOVNIK tiskovnega odseka — sekcije »Učit. Tov.« — pov. UJU Ljubljana. 1. Tiskovni odsek pov. UJU — sekcijo »Učit. Tovariša« tvorijo: poverjenik poleg posebnega urednika »Učit. Tov.«, tajnik s posvetovalnim glasom in na skupščini izvos Ljen uredniški konzorcij. Odsek skrbi za do* ločeno smer in vsebino lista. 2. Organizacijsko glasilo se urejuje v smeri, ki jo določajo načela deklaracije in ki jo po naročilu pokrajinske skupščine zasto* pata ožji in širji sosvet in je urednik odgo* voren samo njima za svoje poslovanje z ozi* rom na smer lista. (Čl. 66. poslovnika pov. UJU). * 3. V organizačnem glasilu se objavljajo vsa izvestja poverjeništva, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila v poverjeništvu včlanjenih društev in njih podjctij, če odgovarjajo na* čelom deklaracije, važnejše zadeve, sklepi in ukrepi glavnega odbora UJU. (Cl. 65. poslov* nika UJU). List je informativno in stanovsko bor* beno glasilo organiziranega učiteljstva. 4. V gornji namen se mora odsek z ured* nikom redno tcdensko sestajati. Te sestanke sklicuje in vodi poverjenik, v slučaju njegovega zadržka pa urednik org. glasila. 5. Na teh sestankih se: a) pretresejo došli dopisi in društvena poročila ter se presodijo po vsebini in priob* čljivosti; b) pretrcsajo tekoče zadeve strokovnega tajništva v kolikor bi bilo v eni ali drugi za= devi informativno poročati v listu, ali se zavzeti za poedine zadevc potom lista; c) se določa program naslcdnjih številk glasila z ozirom na aktualna vprašanja in sklepe organizačnih instanc; č) se ima skrbeti za informativna poro= čila iz listov, ki jih dobiva uredništvo v za* mcno in drugih naročenih učiteljskih in urarfs niških listov ter za dobre sotrudnike; d) poskrbi za potrebnc programatično? polemične člankc in dopise; e) skrbi za redna poroč>la za »Narodno Prosveto«. f) se stavijo predlegi ožjemu sosvetu v svrho izboljšanja lista. 6. Za objavljenje člankov in razprav v stanovskem glasilu veljajo sledcče norme: a) Upoštevajc predpisc tiskovncga za= kona in meje prcventivne ccnzure se morajo priobčiti vsi došli čfanki, če njih avtorji s podpisom prevzamejo vso odgovornost zanje, v kolikor jih ni ovrgla sekcija; b) nadalje vsi sklepi, poročila in resolu« cije društev, če so podpisani po predsedniku in tajniku učiteljskega društva. O zborovanju društev je poročati v sta« novskem glasilu v kratki obliki; v to svrho izvoli društvo Ictno svojega poročevalca. (Čl. 67. poslovnika pov. UJU). (Če ne vrši to društveni tajnik). c) v stanovskem glasilu se priobčijo: vsi sklepi in poročila iz sej ožjcga in širjega so* sveta. pokrajinskih skupščin, važnejši sklepi iz sej glavnega in izvršnega odbora UJU ter glavnih skupščin in kongresa UJU. Zapisni« karji sej širjega in ožjega sosveta i. dr. mos rajo pošiljati v to svrho poročila predsed^ stvorn, ki jih oddajo urcdnistvu, v kolikor se ne proglase za tajne. (ČI. 69. poslovnika UJU). Vsa poTočila. društev in skupščin iz» idejo kot oficijelni komunikeji, podpisani od predsedstva in tajništva. 7. Pri razdvojnem presojevanju priobčljU vosti člankov na sestankih sekcije odloči na zahtevo 2 članov sekcije ali dopisnika v prvi instanci ožji, v zadnji pa širji sosvet. V zgolj načelno razpravo se pa prenese tako sporno vprašanje tudi lahko na delegacijsko zboro« vanje, če to izrecno pismeno zahteva do= pisnik. 8. O vsakem sestanku tiskovnega odseka je napisati kratek zapisnik, ki naj vsebuje vse potrebne sklepe in sporna vprašanja. Če bi ne bilo ne enih ne drugih, se ugotovi v za» pisniku le soglasnost v zadevah. Zapisnik podpišejo vsi prisotni. 9. Poslovnik ti&kovnega odseka je odo» bril ožji sosvet UJU, pov. Ljubljana v svoji seji dne 3. novembra 1923. ga predložil prvi seji širjega sosveta v potrditev, stopi takoj avtomatično v veljavo ter velja do prve pri* hodnje delegacijske skupščine, ki ga odobri v tej obliki ali ga spremeni po svoji preudar« nosti. Predlog odseka k točki 6., ki se glasi: d) člani uredniškega konzorcija imajo pra= vico posvetovalnega glasu pri sejah ožjega in širjega. sosveta« — je ožji sosvet prepustil širjemu sosvetu v odločitev, ker je tudi širji sosvet prizadet. SEJA ŠIRJEGA ODBORA PEDAGOŠKE (CENTRALE V MARIBORU. Vršila se je dne 13. oktobra t. 1. na dr* žavnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. 'Sa* moizobraževalno delo. 3. Popisnice. 4. Peda* goški krožki in delovne zajednice. 'Predsednik dr. Žgeč uvodoma ugotavlja posebno važnost te seje. UJU poverjeništvo Ljubljana je na zadnji skupščini poverilo vodstvo samoizobraževalnega dela za učiteljstvo članom Pedagoške centrale. Sklepi da= našnje sejc bodo merodajni za samoizobraže* valno delo v bližnji bodočnosti. — ISIaj sledi glavni oris o poteku seje: K 1: Tajnik poroča, da je večina dela, ki je bilo ožjemu odboru naloženo na zadnji seji širjega odbora, izvršeno. Izdajanje last* nih publikacij je rešeno, oziroma nadomešče* no s tem, da je uredniški odbor »Popotnika« sestavljen iz 3 elanov Pedagoške centralc in da so 4 člani odbora Pedagoške centrale ob^ enem člani odbora SŠM. Za svoje člane je Pe; dagoška centrala v strogo službenih zadcvah posredovala pri šolskih oblastih; zaradi ob= stoječega političnega stanja jc vršila to lc osebno in !e z delnimi uspehi. Naučno eks« kurzijo je priredila Pedagoška centrala doslej eno (na Dunaj). drugo (istotja) pa prireja za drugo polovico oktobra. Strokovnega tečaja še doslej iz gmotnih razlogov ni priredila, pač pa je sodelovala na zadnjem samoizobraže= valnem tečaju v Ljubljani. Poizkusno šolo (osvobojeno učnega načrta) je hotela sukce* sivno oživotvoriti v Studencih pri Mariboru, vendar še zadeva doslej ni napredovala. Uč* nega načrta še ni izdala; ta se bo podal najsf= gurneje iz dela v delovnih zajednicah, kjer sodeluje učiteljstvo poizkusnih razTedov, ozi= roma šol. Blagajnik: Nekatera društva pošilja* jo članarino precej redno, mnoga pa žal ne. Zelo redna so društva: ormožko, mariborsko, celjsko, slovenjgraško, šentlenarsko, meščan« skošolsko. Ugodno jc. da je letos nakazalo ministrstvo prosvete IPedagoški centrali podporo v znesku 10.000 Din. Sklene se, da si pri= dobi Pcdagoška centrala v vsakem društvu svojega poverjenika, ki bo skrbel za včlanja* nje in redno plačevanie članarine in ki bo sploh posrednik med Pedagoško centralo in dotičnim društvom; po možnosti bi naj ta poverjenik bil obcnem član odbora dotičnega društva. Knjižničar: Zadnje leto je nabavlje« nih ca. 200 novih knjig. tako da sedaj šteje knjižnica blizu 1000 knjig. Pritožuje se, da nekateri izposojevalci ne vračajo knjig tudi kljub ponovnim opominom. Sklene se, da se v takih skrajnih slučajih naprosi pristojnega nadzornika za posredovanje. K 2: Dr. Žgeč prečita smernice za učite« ljevo samoizobrazbo, ki jih je objavil v 1. šte* vilki »Popotnika« 1929./30. Po teh smernicah tvori podlago za samoizobrazbo učiteljevo delo s Popisnicami. Na podlagi teh smernic se razvije debata, ki pokaže, da se z njimi strinjajo vsi. Stavili so sc še nekateri dodatni predlogi, in sicer: Oblastni šolski nadzornik v pok. Senkovič: Kot pomožno sredstvo k Popisnicam naj učitelj vodi pedagoški dnev« nik. iProf. ŠiUh: Smernice bi naj še izraziteje navajale učitelja, da prodrc poleg v dušo otro« ka tudi v strukturo učne snovi same. Osterc želi, da bi se ob početku samoizobraževalne akcije točno orisal specialni učiteljev delokrog. Smatra, da ueiteljevo delo na gospodar* skem področju ni njegovo delo; če ga oprav* lja, ga opravlja mesto drugih. Popisnice so sicer čim najboljše izhodišče za samoizobraz« bo, ne morejo pa seveda orisati njenega o b s sega; tako lahko učitelj zaide potom dela na Popisnicah na specialno gospodarsko pod= ročje in iztroši svoje sile tam. Kot učiteljevo pravo delovno področje se naj izrecno označi delo za mladino, v šoli in seveda tudi izven nje. Ne smemo seveda preprečevati v sedanjem prehodnem stanju učiteljevega go* spodarskega dela; a smatrati in označiti ga moramo izrecno kot izvcnpoklicno delo, ki je upravičeno le, če je izpolnil učitelj svoje ožje poklicno delo. — O teh dodatnih predlogih se ni stvorilo sklepov; to se je prepustilo seji odbora OIO. K 3: Dr. Žgeč predloži Popisnice, ki jih je ponovno izdelal in razširil. Odbor je sogla* sen v tem, da jih je treba izdati in skrbeti za to, da se uvedejo na vseh šolah. Kakor bi bilo želeti, da jih izda Pedagoška centrala, in si* cer takoj, se pa iz gmotnih razlogov to tre* nutno ne da izvesti. Rešitcv bi bila v tem, da prosvetne oblasti priporočajo učiteljstvu in krajnim šolskim svetom uvedbo. Pedagoška centrala bo v to svrho posredovala pri obla= stih. Ko se Popisnice uvedejo, bo »Popotnik« svetoval literaturo, ki bo služila učitelju v po* moč pri tem delu. K 4: OIO naj nc ustanavlja obligatnih krožkov, oziroma delovnih zajcdnic, istotako naj ne predpisuje tem. Zajednice niso same sebi namen; so le sredstvo tam, kjer poedinec težko sam dela. Snujejo se naj iz konkretnih potreb. Delo na (Popisnicah, jasni cilj in volja za samoizobrazbo bo gotovo ustvarilo te po= trebe. »Popotnik« bo take delovne zajednice naprosil, da mu poročajo o svojem delu; na ta način in pa s svojim neposrednim vplivom na tovariše bodo take samoizobraževalne za« jednice postale žive celice za samoizobraže* valno akcijo učiteljstva. — Dopisnike in društvene porjočevalce »Učit. Tov.« opozarjamo na rubriko »Listnica uredniškega odseka«, v kateri imajo odgovore glede svojih dopisov, v kolikor niso prišli v list. Dopisi, ki niso omenjeni v listnici, so le zaradi tesnosti prostora odloženi na prihod« njo številko. Glede dopisov, ki so bili oddani ožjemu sosvetu, je razvidna odločba ožjega sosveta v sejnih poročilih ožjega sosveta. — Izenačenje plač profesorjev na sreds njih tehničnih šolah. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra trgovine in industrije in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah, prejemkih in napredovanju ter upokojevanju nastavnikov srednjih strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo. Zakon se glasi: § 1. Ravnatelji, profesorji, suplenti in pred== metni učitelji srednjih strokovnih šol v re* soru ministrstva trgovine (srednje tehnične šole, obrtne šole, višje ženske obrtne šole, trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole) kakor tudi načelniki in inspektorji ter drugo osebje za strokovno šolstvo v ministr« stvu trgovine ter šolski inspektorji pri banih se izenačujejo, glede plač, stalnih mesečnih doklad in prejemkov v aktivnem stanju in v pokoju z ravnatelji, profesorji, suplenti in predmetnimi učitelji srednjih šol in z načel* niki ministrstva in inspektorji pri banih v resoru ministrstva prosvete istih kvalifikacij po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. 1., P. št. 19.311. — § 2. iPrevedba po tem zakonu na nove prejemke se bo izvršila na osnovi § 17. z izjemo točke 4. in 6. ter § 118. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929, P. št. 19.311, s tem da je treba § 17., točka 3. pod B) razumeti tako, da se lahko prevedejo učitelji, ki so položili zrelostni iz* pit kakršnekoli srednje šole in pa še dovršili kako drugo strokovno šolo nepopolne fakul* tetne stopnje. — § 3. Prejemki po tem zakonu se imajo nakazati s 1. oktobrom t. 1. — § 4. Iz* plačilo prejemkov po tem zakonu se bo vršilo na breme presežkov in prihrankov proračuna ministrstva trgovine za leto 1929./30., ki jo je treba takoj in v naprej vknjižiti, kakor hitro stopi ta zakon v veljavo. — V to svrho lahko minister za trgovino in industrijo iz* vršuje virmane med vsemi partijami tega proračuna. Vse dosedanje določbe o honori* ranju navedenih nastavnikov prenehajo ve« ljati. — § 5. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo priobčen v »Službenih novinah«. — Doklade za železniško in finančno osobje. »Slovenec« poroča: Dosedaj so imeli svoje posebne dokladc sodniki, upravni urad= niki in po novem srednješolskem zakonu tudi srednješolski profesorji. Ministrstvo za pro* met je predložilo finančncmu ministru pose* ben pravilnik, po katerem naj se uredijo za prometno osebje pri železniških direkcijah in pri ministrstvu posebne doklade. Doklade so fakultetske in direkcijske, in sicer obsegajo: 1. kategorija od sedme skupine naprej po 800 Din mesečno, t. j. 400 Din direkcijske in 400 Din fakultetske doklade, II. kat. od 3. skupine naprej samo direkcijske doklade; v III. kat. pa pride vpoštev samo ukazna sku* pina. Doklade torej znašajo: v I. kat. 800 Din, v II. in III. 400 Din. Dalje dobivajo refe* rentje mesečno 100 Din, šefi 100 Din in na* čclniki 200 Din doklade, tako da dobijo skup« no referenti 500 Din, šefi 600 Din, načelniki pa 800 Din posebnih doklad. Istotako je mi= nistrstvo za finance uredilo na podlagi mnogokratnih intervencij fakultetskega osebja finančne stroke vprašanje novih posebnih doklad ter bodo tudi ti prejemali doklade po zgledu drugih uradnikov. Ministrstvo za fi* nance je predlog ministrstva za promet na* čelno sprejelo in odobrilo. — Odkritje nagrobnega spomenika tov. Franu Brinarju se je izvršilo v nedeljo 27. oktobra v Gotovljah. Na vaškem pokopališču so se zbrali pokojnikovi sorodniki, tovariši, prijatelji in množica domačega ljudstva s šolsko mladino in učiteljstvom. Po obredu blagoslovitve je domači župnik g. Vaclavik v daljšem govoru slavil pokojnika — svojega dobrega prijatelja. Orisal je njegovc najlepše duševne poteze, poudarjal njegovo požrtvo* valno delo, ki jc ljudstvu rodilo toliko dobrih sadov. Njegove iskrene besede so do solz ga« nile navzoče. Nato je predsednik Celjskega učiteljskega društva tov. Gosak pokazal na pokojnika kot vzor učirelja, živečega med kmetskim narodom in ž njim. Spomenik — dostojno in okusno delo z napisom »Odlič* nemu in značajnemu tovarišu« — je priporo* čil sorodnikom, domačinom in še posebej mladini v varstvo. Zalski pevski zbor je pod vodstvom tov. Pirca krasno zapel nagrobnico in s tem zaključil slovesnost, ki je s svojo intimnostjo segla globoko v vse navzoče. Otožen jesenski dan je slonel nizko nad Sa* vinjsko dolino in Gotovljami, kjer je delal in zdaj počiva ncpozabni tovariš ob svoji so« progi in hčerki. Sredi med ljudstvom, ki mu je daroval svoje plemenito življenje. — Pomanjkanje učiteljstva na Bolgar. sketn. Kot poročajo zagrebške i»Novosti« je izdalo prosvetno ministrstvo v Sofiji poro« čilo, v katerem navaja, da je na Bolgarskem 1446 §ol brez učiteljev. Največje pomanjka* nje učiteljstva se opaža v trnovskem okrugu, kjer je 476 vasi brez učitelja, nato pride ma* stanlijski okrug, kjer nima 258 vasi učitelja, a nazadnje plevljanski okrug, kjer primanj* kuje 179 učiteljev. — Razširjenje šol. V Novem mestu se ustanovi meščanska šola. V iPodstenicah pri Novem mestu se ukine ljudska šola radi pre« majhnega števila učencev. V Gradacu pri Črnomlju se otvori nova redna dvorazredna osnovna šola. Osnovni šoli v Dobovi in Vid« mu ob Savi v brežiškem okraju dobita vzpo* rednice. — Za obnovitev že izrabljenih železniških legitimacij pošljite v prvi polovici novembra t. 1. pravilno izpolnjene sezname Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Seznamu prilo« žite nove fotografije in za vsako osebo 10 Din v gotovini, na kar izda direkcija državnih že* leznic nove legitimacije in jih razpošlje upra« vičencem v drugi polovici decembra t. 1. Stare legitimacije morajo neposredni starešine vr« niti železniški direkciji brez fotografij takoj po 31. decembru. Kdor se bo ravnal po tem, ne bo imel nepotrebnih stroškov in event. sitnosti. — Usposobljenostni izpfti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Usposobljc nostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole se prično na državnem moškem učiteljišču dne 14. novembra ob 8. zjutraj. Kandidati, odnosno kandidatinje naj se zglase v sredo dne 13. novembra na državnem moškem učiteljišču v Mariboru popoldne ob tretji uri, in sicer v risalnici. Vse drugo je na črni deski v veži moškega učiteljišča. — iPredsednik izs praševalne komisije. — Društvo učiteljic v Ljubljani je raz= poslalo poverjenicam vseh srezov in posa« meznim zavodom poročilo o svojem delova* nju tekom tridesetletnega obstoja. Opozar* jamo tovarišice zlasti na referat Alojzije Šte^ bijeve, v katerem razvija misli o potrebi žen* ske stanovske organizacije. Pozivamo vse tovarišice, naj pristopijo v društvo, ki more uspešno delovati le kot močna organizacija vseh učiteljic. — Društveni odbor. — Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav po? natis Dimnikovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdala ista založba že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Med* jimurja in črnomeljskega sreza ter s priklju« čitvijo čabarskega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek Ma« riborske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že se> daj ročni zemljevid svoje banovine. — Učiteljski dom v Ljubljani je odstopil vso gospodarsko akcijo Učiteljski gospodar* ski poslovalnici v Mariboru, ki čiste dohodke porazdeli med oba Domova. Niso pa s tem odpravljene zbirke prostovoljnih darov, do* hodki predstav, sodnih poravnav, volil i. dr. denarni viri, katerih Domova, tako oni v Ljubljani kakor v Mariboru, zelo želita in nujno potrebujeta. Zakonski jarem je težak, vzgoja šolajoče se mladine je vsled slabega materialnega stanja roditeljev silno ogrožena, družine hirajo zaradi pomanjkanja in vendar so ti bedni najmarljivejši soborniki za dosego končnega cilja U. D. Zganite se Vi vsi, ki Vas peza družine še čaka — in oni, ki ste krizo že prestali. J. L. — Šolskih lekarn Učiteljski dom ne do» bavlja več. Medikamente si lastniki, vsaka šola lahko nadomesti po poljubni lekarni, obveze in razne inpregnirane bombaževine pa dobavlja tvornica Kocijančič v Domžalah — Količevo.