Posamezna številka 1 K. Slev. 195. Poštnina plačana v gotovini. V LMfliii, vpeleK, dne 27. avgusta 1920. »SLOVENEC« velja »a polti n« vsa strani Jugoslavije In t Ljubljani: u oelo leto naprej. k igo-— n pol leta „ .. „ 90-— u četrt leta * .. „ 45-— ■a en mesec „ .. „ 15 — Sa Inozemstvo oeloletno K 240-- BB Sobotna izdaja: 5 Sta oelo leto.....K 30'— U inozemstvo. . . , „ 35 — Leto XLVE Enostolpna petltvrata (39 mm Široka in 3 mm visoka ali nt« prostor) sa enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 59/9mm K15. Izhaja vsak dan lzvsemSl po* uedeljek ln dan po praznika, ob 5. url zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklraua pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. Stv. 50, npravn. štv. 320. Političen list za slovenski narol Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. —. Račun poltne hran. ljubljanske št. 050 za naročnino ln St 349 za oglasa, avstr. ln čeSke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7503. vajanju »demokratov«. Sklicevati se na volitve v konstituanto, ko volilni zakon za volitve v konstituanto danes še niti sklenjen ni, se pravi govoriti brez vsake pameti in brez vsakega razuma. Iz vsega juridičnega besedovanja in razlaganja sije odkrita namera, onemogočiti na Slovenskem svobodni izraz ljudske volje vse dotlej, dokler se neki skupini ne-voljenih ljudskih zastopnikov to ne bo zdelo prikladno, To so »prepričevalni razlogi«, radi katerih se hoče ovekovečiti pri nas nezakonitost, protipostavnost, nered v občinskem življenju. Dokler bi se te misli gojile skrivaj, dokler bi ležale te želje globoko v prsih naših neizvoljencev, bi se to vsaj skladalo z zakoni in pravili dostojnosti, a izrekati take gorostasnosti naravnost, pred celo javnostjo, ob belem dnevu, to je predrznost, ki je je zmožen lc dr. Žerjav. Ta članek osvetljuje neizpodbitno resnico, da postaja vse slovensko življenje polagoma, a nevzdržno igrača znanih in neznanih spletkarjev v Belgradu. Naše deželne vlade bodo postale s časom prazen nič, politično in gospodarsko življenje slovenskega ljudstva igrača, katero bodo premetavali in prekladali po poljubnosti v Belgradu. S telegrami bodo dirigirali usodo dežele, ki je najvestnejša in najboljša pla-čevalka davkov v kraljevini in ki ima prebivalstvo, kakor ga nobena druga pokrajina države ne zmore izkazati. Naše delavno in inicijativno ljudstvo bo izročeno nespretnim rokam politikov, ki niso doslej dokazali drugega kakor nerazumevanje slovenskih potreb. Razvoj naše dežele bo odvisen od upravne sposobnosti ministrov, ki so vladanje Slovenije izvrševali doslej tako, da so zanašali v naše gospodarsko i in socialno življenje zmedo in nezmisel. j Najnaprednejša dežela Jugoslavije se bo | pogreznila v prvo polovico 19. stoletja Po- j grezanje v balkanizem se je pričelo na celi • črti. Ko se bo Slovenija končno pogrezni- j la, tedaj bo slovensko ljudstvo vedelo, ko- j mu se ima zahvaliti za svojo nesrečo in »slovenski« demokratje z Žerjavom na čc- i lu bodo stali razkrinkani, razgaljeni na sramotnem odru slovenske zgodovine. i - ! Lncernsfei sesfasRfili. j i Trst, 23. avgusta. j Italijanski ministrski predsednik Giolitti je v soboto ob 18.30 dospel s posebnim vlakom iz Turina skozi Simplon v Lu-cern, kjer ga jc sprejel z vso pristno angleško prijaznostjo Lloyd George kot svo-jega gosta. Ponudil mu je žc medpotoma brzojavno stanovanje v hotelu National, kjer stanuje tudi bivši grški kralj Konstan- , tin, in Giolitti jc sprejel ponudbo, dasirav- no jc že bil naročil sam stanovanje v drugem hotelu. Sprejem je bil, kakor poroča italijansko časopisje, izredno prisrčen, a popolnoma neslužben, ker je prihajal Giolitti kot zasebnik. Zato ga tudi pri sprejemu ni pozdravil italijanski poslanik v Švici, temveč samo predstavitelji krajevnih oblasti. In ker je vlak imel precejšnjo zamudo — železniška proga pred vhodom v šentgothardski predor je bila po nalivu poškodovana in je moral Giolittijev poseb ni vlak zato napraviti ovinek skozi sini plonski predor — se tudi ni vedelo za natančni prihod vlaka in ga je na postaji pričakovala le majhna množica radovednežev. Laško časopisje na dolgo in široko opisuje sprejem v Lucernu, laskajoč se na vse mogoče načine Angliji in njenemu ministrskemu predsedniku, pri čemer pa seveda tudi ne pozablja slavospevov Giolit-tiju in njegovim duševnim in telesnim vrlinam. O sestanku samem pa je vse italijansko časopisje enodušnega mnenja, da je kar najdalekosežnejšega pomena za bodoči razvoj svetovnih dogodkov. Obenem pa tudi pripovedujejo, kako je prišlo do sestanka. Povabilo na sestanek da je izšlo od Lloyd Georgea. Ko se je Lloyd Gorge nahajal v Spa, jc dejal conte Sforzi, da želi osebno spoznati italijanskega ministrskega predsednika. Conte Sforza je odgovoril, da bi bil Giolitti zelo srečen, če bi mogel ustreči tej želji, in je takoj brzojavil Gio-littiju Lloyd Georgeovo željo. Giolitti je kar najzadovoljneje pritrdil. Tako pripoveduje laško časopisje. Ali je bilo ravno-tako ali malo drugače, kdo ve. Nadalje pravijo laški listi, da je popolnoma naravno, da je Lloyd George želel spoznanja in porazgovora z laškim ministrskim predsednikom, da si ustvari svoje lastno mnenje o njegovi osebi, njegovih političnih kriterijih, njegovi duševnosti in njegovem značaju. In samo ker za ta sestanek ni bil določen nikakršen program, bosta državnika lahko razpravljala o vsem mogočem, o celotnem mednarodnem položaju, ne da bi se pri tem sklepalo kaj odločilnega ali posebnega. Sestanku jc pač namen boljšega spoznanja in utrditve italijanskega in angleškega stališča v raznih mednarodnih vprašanjih, in ker se obojni stališči skoraj popolnoma skladata, pride lahko potem še do ožjega in prisrčnejšega sporazuma in sodelovanja med Italijo in Anglijo. Mogoče je, da kako novo dejstvo poda sestanku drtjg značaj in drug pomen, ali stvar je precej neverjetna. Govori se sicer še vedno o navzočnosti nemškega ministra za zunanje stvari in možnosti njegovega sestanka z Giolittijem, toda z italijanske in angleške strani se ta možnost odločno zanika -— »nocoj«, pravijo laška poročila, — kakor tudi nikakor ni verjetna vest ne- Proti zahtevi slovenskega ljudstva, da ise napravi konec zavlačevanju občinskih volitev, vstajajo novi sovražniki. Iz prikritega, z intrigami prepletenega ozadja prihajajo na dan. Ljubljanski dnevnik »Jutro«, glasilo najmlajše peruti demokratske stranke, poroča, kakor bi govorilo o naj-nedolžnejši -stvari na svetu, da bo pač moralo slovensko ljudstvo obnoviti »svoje občinske uprave šele po sestanku ik o p s t i t u a n t e.« Ker zasluži članek Obširno in temeljito zaničevanje, priobčimo njegov prvi del doslovno: »Iz Belgrada nam poročajo, da se bodo vsled pospešenega razpisa volitev za konstituanto morale odložiti občinske volitve v Sloveniji, Glavni razlog, ki govori za odložitev, je jako prepričevalen: ni namreč mogoče vršiti istočasno priprav za dvoje volitev in državnopolitično nedopustno je izlagati državljane neizogibni agitacije. Cilj občinskih volitev je drug ne-duševni pertubaciji potom dvojne, v mnogem oziru nikaokr nc paralelne volivne go oni volitev za konstituanto: v občini gre za to izvolili najboljšo upravo in pred tem ciljem stopajo dostikrat strankarsko-politični oziri v ozadje, gre za to uveljaviti gotova načela avtonomne gospodarske politike, v volitvah za konstituanto pa bodo stranke z vso tehtnostjo svojih držav-no-političnih, odnosno ustavnih programov bile boj za zaupanje naroda. Res je tudi, da jc skoraj neizpe 1 jiva komplicirana tehnika volilnopravnega. postopanja, ako se križajo istočasno razni volilno-tch-nični predpisi. Vse to bi se zgodilo,-ako bi se sedaj razpisale občinske in državno-zborske volitve. Računati nam je torej z dejstvom, da bodemo na Slovenskem obnovili občinske uprave šele po sestanku konstituante.« Postavljati slovenske pokrajine na zadnje mesto v državi SHS, vzporejati jih iv isto črto kakor albanske in južno-makc-donske kraje, jc tej demokratski peruti razlog, ki »je jako prepričevalen,« Demokratski slovenski politiki vedo pač sami kakor mi, da so predpriprave za občinske volitve pri nas dokončane, da ni treba drugega kakor razgrniti volilne imenike in poklicati ljudstvo k volitvam, V par tednih je naša občinska uprava lahko obnovljena. Zato je njih besedičenje o »ne-izpeljivi komplicirani tehniki volivno-pravnega postopanja« testenina, o kateri se kljub najboljši volji nc moremo izjaviti, da Žerjav in njegovi prijatelji vanjo verujejo. Niti najmanjšega drobca odkritosrčnosti ne moremo mi in ne more nihče, ki pozna položaj dežele, izslediti v tem iz- 3 Sa l etnik XIV. Zvezek 4., 5.' (Konec.) »Čas« nam .dalje podaja vrsto zanimivih člankov o narodno-gospedarskih in socialnih problemih sedanjosti. Sem spadajo »Socializem in solidarizem« od dr. Andr. Gosar ja; »Zora« in socialno vprašanje od dr. Al. Ušcničnika ter ocena dr. A. Gosarjevih Narodnogospodarskih esejev«. Ti trije članki tvorijo nekako celoto ter so v zvezi s podobnimi članki, ki so izšli v majnikovem zvezku naše revije, Sedaj se zdi, da so se pojmi zbistrili: krščanski socializem hoče poseben dru-žabno-gospodarski red na temelju pravičnosti sicer, a različen od dosedanjih; lastninska pravica bi v njem ne bila odpravljena, toda socializacija bi zavzemala v. njem odločujoče mesto ter neomejenemu kupičenju bogastva polom privatnih oseb bi bile postavljene meje. Veselo znamenje je, da se v tc probleme poglablja z vso resnostjo naša visokošolska mladina, kar ugotavlja z velikim začudenjem dr. Aleš Uše-oičnik Drvak na tem polju, Članki bodo vsem brez izjeme iskreno dobrodošli. Dva nova hrvatska sotrudnika nas uvajata v hrvatske probleme; prof. dr. G r a b i č piše o »Crkvj i reformnem po-kretu u Hrvatske;- , prof, dr. D r a g u t i n K n i c w a 1 d pa o »Komunizmu u Jugoslaviji«. Prvi članek nas seznanja z versko vsebino reformnega gibanja pri Hrvatih; lo gibanje se izkazuje kol tuje in sovražno Cerkvi, z dogmatičnega stališča kol heretsko in razkolniško! — Dr. I( n i e w a 1 d o v članek pa nam razkriva idejne smeri komunizma v Jugoslaviji, kakor so jih komunisti sami začrtali. Razume sc, da jih mora vsak inteligent poznati. Oba členka sta pisana hrvatski, a zelo razumljivo in prijetno, Presenečen jc bo zbudilo v naši inteligenci, da stopa med sotrudniki »Časa« tudi ženska moč pred našo javnost: dr. Angela P i s k c r n i k o v a. Mi jo iskreno pozdravljamo. Dobro jc, da tudi akademsko izobraženo ženstvo nudi drugim od svojega znanja in da pokaže moškim kolegom, ki so prav tako izobraženi a svoje znanje hranijo lc zase, kako je treba delati. Dr. Angela Piskcrnikova piše »O postanku življenja na zemlji.« Ne spušča se v filozofsko in religiozno stran tega vprašanja feniveč objektivno poroča lc o teorijah s katerimi hočejo naravoslovci v svojem delokrogu razložiti postanek živlienia na zemlii. ter o poskusih. da bi faktično zbudili življenje iz mrtve materije. Zelo zanimivi so rezultati: teorije so ostale do sedaj lc teorije; poskusi se tudi niso še obnesli. Sc bodo kedaj obnesli? Na to razprava nc odgovarja, ker sc drži lc dosedanjih, naravoslovskih rezultatov. Mi bi odgovorili, seveda s filozofskega stališča, da sc nc bodo obnesli nikdar, kajti med mrtvo in živo materijo jc nepremostljiv prepad. Kustos deželnega muzeja dr. Jos. M a 1 poroča o dr. Kosovi knjigi: »Gradivo za zgodovino Slovenccv v srednjem veku IV. zv.« Njegovo poročilo "pravzaprav ni več poročilo ampak obširna razprava, ki nudi polno izvirnih novih vidikov. Znamenit je posebno drugi del v njej, kjer razpravlja o važnih ranshofenških dekretih vojvode Henrika iz časa nekako med leti 985—995. Proti teoriji drugih slovenskih zgodovinarjev, da so bili naši pradedje lc hlapci in robovi tujcev, sijajno dokazuje, da so bili Slovenci vedno enakopraven element tuejmu nemškemu, torej svobodni, To posebej izpričuje radi tega, da nc bomo brez potrebe in vsled golega nepoznanja teptali v blato svoje lastne prošlosti.« Polrcbno M bilo, da bi prav vsak zgodovinar dr. Ma-lova izvajanja čital :n vpoštcvalf Kulturni obzornik v »Času,< nudi na 42 straneh drobnega tiska nebroj kega švicarskega lista, da se nepričakovano udeleži sestanka tudi Millerand. Mogoče pa je, menijo laški listi, da Giolitti pripomore k poravnavi osebnih nasprotij med Lloyd Georgem in Millerandom. Za razgovore med Giolittijem in Lloyd Georgem je bila določena vila Haslihorn, in ker je bil Giolitti v soboto po prihodu v Lucern utrujen vsled vožnje, ni sprejel Lloyd Georgevega povabila k skupni večerji, temveč sta določila za prvi razgovor naslednji dan, nedeljo, ob 10. uri dopoldne. Ker Giolitti ne zna angleški, Lloyd George pa nc govori francoski, se morajo razgovori vršiti s pomočjo tolmača, Giolittije-vega osebnega zdravnika dr. Mattolija. Lloyd George ima s seboj svojega posebnega prijatelja Ridela, načelnika tiskovnega urada sir Mauricc Hankey in osebnega tajnika Dadisa, dočim se nahajajo v Giolittijevem spremstvu že imenovani zdravnik, Giolittijev osebni tajnik Lasa-qua, komendator Angelini, kabinetni tajnik Procacciante, zastopnik tur. »Stampe«, Giolittijevega glasila, Ambrosini in zastopnik agencijc Štefani, Nesti. * * * Polslužbena laška agencija Štefani je izdala z datumom 22. t. m. naslednje poročilo o lucernskem sestanku: Davi ob 9.45 se je Giolitti odpeljal z motornim čolnotr čez jezero v vilo Haslihorn, kjer stanuje Lloyd George. Razgovor med ministrskima predsednikoma je trajal do 12.30. Popoldne je imel Giolitti drugi pogovor z Lloyd Georgem, ki je trajal tri ure. Pogovor med obema državnikoma je bil prijateljski in razpravljala sta o vseh velikih mednarodnih vprašanjih. V italijanskih kakor v angleških krogih imajo isti vtisk, da ministrska predsednika kažeta, živahno zadovoljstvo na medsebojnem spoznanju in poteku svojih prijateljskih razgovorov. * * * Italijansko časopisje je sicer zelo gostobesedno v svojih opisih lucernskega sestanka, toda vsi ti opisi sc nanašajo le na zunanje stvari, kakor da se je pogovor vrši! na vrtu, da sta bila poleg ministrskih predsednikov, navzoča samo dott. Matholi in sir Hankey, da Giolitti ni ostal na obedu pri Lloyd Georgeu, pač pa da jc obedoval pri njem v ponedeljek, preden odpotuje; da bo medpotoma posetil v Bernu predsednika švicarske republike itd. O pogovorih ne vedo povedati nič točnega, kvečjemu da bo izdano službeno poročile po zaključku pogovorov. Iz angleških virov se jc baje doznalo, da sta prvi dan razpravljala o poljskem, ruskem in jadranskem vprašanju, o katerem je Giolitti, kakor se zdi, prinesel in povedal Lloyd Georgeu nekaj dokumentov. Reklo se jc tudi, da ni bilo nikakšnih odločitev, mogoče pa važnih ocen in kulturnih podatkov. Med drugim bi opozorili na vsebine polni referat dr, Aleša Ušeničnika o predavanju »Pravo in revolucija«, ki ga je imel univ. prof. dr. Leonid Pitamic; dalje na referat o Sagadinovi knjigi »Naš sadašnji ustavni položaj« izpod peresa prof. dr. Leon. Pita-mica. Nihče naj ne prezre daljšega poročila prof. I. Dolenca o knjigi Dragiše V. Vašiča »Karakter i mentalitet jednog po-kolenja«; potem poročilo dr. A. B. o dr. Jerneja Demšarja spisu »Spolne bolezni« (Članek »Zanimiv kulturen dvoboj« dopolnjuje to poročilo kakor nalašč!); potem poročilo dr. Jos. Dcbevca o »Grški slovnici« itd, itd. Oddelek »Z univerze v Ljubljani? jc zopet zelo zanimiv pregled življenja na naši univerzi, kolikor jc javnosti znano. »Čas«, jc edini, ki podaja tak pregled .. Doneski iz kulturnega dela, ki sc na-hnjajo na koncu zvezka nas opozarjajo na važne pojave na k tri turnem polju pri nas in drugod. Iskreno smo tega zvezka veseli in lahko nanj tudi ponosni. Slovenska sodobna literatura nima revije, ki bi se. »Času« mogla primerjati. Veseli smo, cla jo imamo; za tako neznatno ccno sedaj, ko draginja ubij drugače ves kulturen polet. Ne vprašamo, kako jc mogoče, da more »Leonova družba« tako breme nositi; toda hvaležni smo ji. da tfa nosi. —ry— Stran 2, SLOVENEC, re-stopek, se jc zadeva ovadila tudi finančni oblasti, — Dne 20. t. m. jo bil ustavljen trgovski pomočnik H. R. iz Dunaja, ker jc v Mariboru verižil z različnim blagom, ki ga jc prinesel iz Nižje Avstrijske, Kaznovan je bil na 2000 kron in en mesec zapora. Dnevne novice. — Samostojna polomija v D, M. v Polju. V nedeljo 22. t. m, so sklicali naši samostojni kmetje, kakor pravijo, velik shod pri gostilničarju Benčini vulgo Auru V D. M. v Polju, Delale so se velikanske priprave zanj. Govorilo se jc že tri tedne, da pride pet posebnih vlakov »samostojnih«, a pripeljali so se na kakih petih navadnih vozeh. Na shodu so je zbrala velika množica našega in socialističnega delavstva, tako da so bili govorniki zelo v škripcih, ker niso smeli neomejeno govoriti, Pa pri vsej pazljivosti jim je šc spodletelo, kajti padlo je precej mcdkli-cev. Govorili so: Kušar, Mermolja in Černe. Vsi pa so bili zelo kratki. Mermolja je edini na dolgo vezal otrobe, tako da jo mogel počivati in svoj govor prekiniti. Glavna vsebina je bila, da so jim vse stranke na poti, zlasti pa duhovniki ter S. L. S. Imeli so vsi zelo vroče želje, da bi prišli do vlade. Velik strah imajo tudi pred ruskimi boljševiki. Mermolja je trdil, da se bo njegov glas čul na Hrvatsko, v Srbiji in preko meje naše države po vsem svetu, kar je zbudilo precej smeha. Kušar je pa trdil, da bo njihova stranka kmalu uničila vso druge in bo edino njihova gospodovala vsem. — Ljudje so se smejali takim dovtipom in s tem je bilo tudi vse končano, ker očka Bežjak so vstali in rekli, da se shod zaključi in se takoj prične sprevod Takoj sc je vsa polomija spravila na vozove, jn so jo s strahom na obrazih odkurili v Kašelj k Božjaku, ki jim je pripravil veselico, Zelo se jim je mudilo, tako da ja bi! sprevod čisto raztrgan, ker so prvi konje že podili ko še zadnji niso bili na vozeh. Tako se je končal ta velikanski shod, na katerega so se toliko časa pripravljali. — Dvojna mera, V nedeljo 22. t. m. jc priredil škofjeloški ;-Sokol« javno telovadbo z veselico, prosto »veselicnega« davka. Vprašamo, kako to, da morajo naša izobraževalna društva od svojih predstav s katerimi vrše važno kulturno nalogo, plačevati »veselični« dr.vek, dočim se liberalni organizaciji la davek pri pravi veselici spregleda. — Dobro bi bilo, da bi se kak naš poslanec za to dvojno mero zainteresiral in si stvar do zasedanja narodnega predstavništva zapomnil. — Slikanje župne cerkve na Šent-orški gori gre vrlo dobro od rok. V prez-biteriju so na oboku poleg sv, Urha izgo-tovljene tudi slike štirih evangelistov. Posamezne freske veže v lepo skupino krasna ornamentika, ki dela vso čast mojstru Ogrinu. Sedaj se je pričelo že s slikanjem na oboku cerkvene ladije, kjer bo po načrtu poleg ornameniike šestero fre-sko-slik. — Pozor lovci! »Slovensko lovsko društvo« je nabavilo za svoje člane lovski smodnik. Da omogočimo nadrobno razdelitev, pozivamo vse tiste trgovce, ki so naši člani in ki so imeli prej koncesijo za nadrobno razprodajo smodnika, da prijavijo pismeno ali ustno v društveni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8 (pisarna društvenega predsednika dr. Ivana Lovrenčiča) so-li pripravljeni pri razdelitvi smodnika sodelovati. Ml bi vsakemu teh trgovcev-članov nakazali primerno količino, ki bi jo on potem stavil društvenim članom svojega okoliša v našem imenu na prodaj. Vsak član, ki bi hotel dobiti smodnik, bi se moral pri tem članu-trgovcu izkazati z društveno izkaznico, trgovec bi na hrbet izkaznice in v svojo knjigo zabeležil količino danega smodnika in pobral denar. Smodnika se dobi 6 vrst in sicer za šibre troje in za krogle troje vrst. Cena smodniku za šibre: od % K do 114 K pa 1 kg, smodniku za krogle od 141 K do 147 K za 1 kg. V teh cenah je že vračunjena nagrada po 20 % za trgovce, ki pomagajo pri razdelitvi in 5 % za kritje naših stroškov. Za enkrat dobi vsak član lahko 1 kg smodnika, Brezdimnega smodnika nimamo in ga v 'naši državi sploh ni še dobiti. Trgovca, ki bi dal smodnik nečlanu, bo kaznovala politična oblast. — Odbor. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Držav, posredov, za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo delo v preteklem tednu od 15, do 21. avgusta 1920 dela 233 moških in 03 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 184 moških in 63 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 152. —Promet od 1. januarja do 21. avgusta 1920 izkazuje 18548 strank in sicor 7917 delodajalcev in 10631 delojemalcev. Posredovanj se je izvrfiilo v tem času 4965. — Dela iščejo: dninarji in dni-narice (70), pisarniške moči (95), poki, krojači, natakarji, natakarice, ključavničarji, hlapci, kovači, služkinjo (42), vajenci razne stroke, oskrbniki itd. — V delo Se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, gozdni delavci - (75), dninarji (47), tesarji, mizarji, plelarji, mlinarji, služkinje (77), vajenci in vajenke itd. — Ukradena vozna karta za potovanje v Ameriko. Posestnikovi hčerki Mariji Blatnikovi v Glogovci pri Stični je bilo ukradeno 500 K denarja in prevozna karta v Ameriko glaseča se na ime Blat-hikove, — Nesreča. Ko se je vračala na Veliki Šmaren s sokolskega tabora v Trebnjem na Dolenjskem Marija Janež, dekla pri g. Jožefu Šenica v Dobrniču, pozno ponoči domov, je padla tako nesrečno z voza, da je obležala nezavestna .Bila je cel teden v nezavesti in je v nedeljo 22. t. m. umrla. novice. lj Pogreb pok, Ivana Gostinčarja sc vrši danes popoldne ob 4, uri iz Zalokar-jeve ulice št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Somišljeniki naj izkažejo v čim večjem številu zadnjo čast zvestemu in marlijvemu našemu krščansko - socialnemu delavcu! lj S. K, S. Z. vabi vsa ljubljanska prosvetna društva, da se udeleže skupaj z odborom S. K. S. Z. pogreba pokojnega odbornika tov. Ivana Gostinčarja. lj Pevska Zveza »Ljubljana«. Kdor more, naj se udeleži pogreba našega podpornika Ivana Gostinčarja. Naša zastava je v popravilu, zato se uvrstimo za zastavo S. K. S. Z. lj Šentpetersko prosvetno društvo in šentpeterski Orel se polnoštevilno udeležita pogreba umrlega br. I. Gostinčarja, Pogreb v petek ob 4. uri popoldne. Zbirališče pri cerkvi sv. Petra. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se udeleži pogreba pok. Ivana Gostinčarja z društveno zastavo. Zbirališče danes ob pol 4. uri v Rokodelskem domu. lj Gledališka sezona 1920—21 je vsled pomanjkanja stanovanj ozir. mesečnih sob v nevarnosti. Člani opere do danes niso dobili niti ene sobe in so primorani stanovati po hotelih. Ker je daljše bivanje v hotelu nemogoče in da se sezona 20/21 omogoči, sc p. n. občinstvo ponovno naproša, da v lastnem interesu takoj odstopi nekaj mesečnih sob članom kr. Narodnega gledališča. Cenjene ponudbe se sprejemajo v gledališki pisarni (opera). lj Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje v sezoni 1920—21 otroški zbor v 10—12 dečkov in deklic, Stariši, kateri bi bili pripravljeni dovoliti otrokom vstop v ta zbor, se naprošajo, da se z otroci zglase v gledališki pisarni od 5.—6. ure. Nastopi se bodo primerno ho-norirali. lj Slomškova zveza. Odborova seja danes popoldne ob 3. uri v Mostah, (k) lj Medicincil 1. Rigoroz iz biologije je prestavljen na 20. oktober. 2. Prošnje za štipendije vložite na zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro najkasneje do 30. avgusta t, 1. Priložiti je: krstni list, domovinski list, predpisano ubožno izpričevalo in študijsko izpričevalo. — Peršuh, predsednik DJM. lj Delavska nezgoda. Tesarski pomočnik Franc Markež, ki dela pri tvrdki Treo, se je pri padcu z odra le neznatno poškodoval in je takoj, ko so ga obvezali, zapustil bolnišnico ter šel zopet na delo, lj Most Opekarska cesta - Prule je dograjen in izročen prometu, lj Klub »Soča« sporoča svojim članom in sploh vsem iz zasedenega ozemlja, da bodo vsako soboto zvečer redni sestanki, v prostorih restavracije »Fan-tini« Gradišče št. 2 (poleg nunskega samostana). — Sploh bodo ti prostori vsaki dan zbirališče rodoljubov iz zasedenega ozemlja. lj Abstinenčni krožek ljubljanskega učiteljišča! Vse člane in članice krožka, v prvi vrsti one, ki so sodelovali pri slavno-sti v Prekmurju, prosim, da se udeleže se-tanka 31. t, m. (v torek) ob 10. uri dopoldne v Glasbeni dvorani. Predmet: Prireditev na Dolenjskem. — Podpredsednik. lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nam javlja, da njega obvestilo, priobčeno v »Slovenskem Narodu« dne 25. avgusta t. 1., št. 194, ni povse t o č -n o. Finančna delegacija je sicer dovolila, da se hišni popisi k najemninskim napovedim za priredbeno dobo 1921/1922 lahko opuste, to pa le pod sledečimi pogoji: 1. Da se pri hiši ni ničesar nad-, do-ali prezidalo. 2. Da je ostala razpredelba stanovanjskih in drugih prostorov (s pri-tiklinami vred) med poedinimi strankami popolnoma neizpremenjena napram dobi 1919/1920. 3. Da hišni posestnik na tretji strani napovedi poleg običajnega s svojim lastnoročnim podpisom poda še posebno zagotovilo v smislu točk 1 in 2. Davčna administracija je tudi pooblaščena, da po svobodnem preudarku lahko zahteva popis, kadarkoli se ji to vidi potrebno. Vsekako so se olajšave dovolile le. poizkusno edino le za mesto Ljubljano. Vprašanje, v katerem znesku je odbiti v o d a r i n o , gostaščino in kanalske pristojbine, še ni rešeno in po informacijah na kompetentnem mestu najbrž ne bo odločeno v smislu našega obvestila. lj Zakaj so jajca izginila z ljubljanskega 4f£(|. Neka kmetica z Dolenjskega ie rekla, da zato Dolenjci ne pripeljejo jajc v Ljubljano, ker je železniška vožnja predraga, jajc pa ne sme prodajati dražje, kot je predpisano. To je prvi nasledek brezmiselne podražitve železnice. Drugi nasledki se pa že tudi kažejo in se še bodo. lj Maturanti ljubljanske realke iz I. 1915. se vabijo na dogovorjeni sestanek v soboto dne 4. septembra ob 17. uri pred Tivolskim gradom. Sestanek 1. septembra ob 9. uri se je moral opustiti radi zadržkov, lj Porotne razprave se prično pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 30. avgusta 1920. Vsi obtoženci, razen nižje doli oznamenjenih dveh slučajev, se bodo morali zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine. Doslej so razpisane sledeče razprave: V ponedeljek, dne 30. avgusta 1920 zoper Josipa Habeta in pa zoper Pavla Ambro-žiča in šest tovarišev; v torek, dne 31. avgusta 1920 zoper Josipa Kopača in štiri tovariše; v sredo, dne 1. septembra 1920 zoper Pavla Bena in enega tovariša in pa zoper Franceta Peternela in dva tovariša; v četrtek, dne 2. septembra 1920 zoper Franceta Kadunca, zoper Antona Veharja in zoper Josipa Čuka, dalje tudi ena razprava zaradi razžalienja časti po tiskovinah; v petek, dne 3. septembra 1920 zoper Martina Dežmana in pa zoper Miroslava Pretnarja in pet tovarišev; v soboto, dne 4. septembra 1920 zoper Andreja Kralja, zoper Franceta Trobevška in zoper Alojzija Avblja; in v ponedeljek, dne 6. septembra 1920 zoper Josipa Šinkovca, zoper Antona Skaleta in enega tovariša in zoper. Valentina Mežgona. Daljne razprave se še razpišejo. lj Umrli so v Ljubljani: Dragomir Po-ljanšek, sin varn. nadstražnika, 2 meseca. — Elizabeta Pipp, žena umir. žel. poduracl-nika, 47 let. — Ivana Ladiha, šolska učenka, 13 let. — Marija Triplat, gostilničar-jeva žena, 46 let. — Matilda Tekavec, hiralka, 87 let. — Martin Mrkun, hiralec, 84 let. — Rozalija Kadunc, modistka, 17 let. — Uršula Pivk, mestna uboga, 77 let. — Josip Končina, mesarski pomočnik, 16 let, — Ana Zupan, mizarjeva hči, 6 let. — Andrej Poljanec, dninar, 59 let. — Marija Fajfar, kočarjeva žena, 33 let. — Uršula Ropotec, užitkarica, 83 let. — Marjeta Roblek, gostija, 76 let. — Jožefa Gabrijela Novoselc, usmiljenka, 30 let. — Boris Zanoškar, sin krojaškega pomočnika, 14 mesecev, — Ana Ivana Beguš, kancelistova hči, 4 dni. — Mihael Grad, tehnik, 25 let. — Mira Razinger, hči knjigoveza, 1 leto. — Štefanija Bricelj, gojenka trg. šole, 16 let, — Jera Gregorič, mestna uboga, 77 let. lj Centralnemu odboru »Udruženja jugoslovanske akademične omladine iz Primerja« so poslali carinski uradniki in finančna straža glavnega carinskega urada v Ljubljani znesek 275 K, katerega so nabrali v spomin pokojnega sedmošolca Ivo-ta Rupel, sina carinskega glavnega revizorja Jakoba Rupel. V isti namen je darovala obitelj Miro Grom-Dolenc iz Trsta 50 K. Jugoslovanska Matica je darovala gornjemu društvu 3000 K. Darovalcem naj-iskrenejša hvala! Ij Preganjana Jugoslovanka z Reke v Ljubljani. V Ljubljano sc je pripeljala Katarina Urode, katera je povedala sledečo žalostno povest: Njen mož Mihovil \<£ delal že 25 let na Reki. Pred 25, dnevi je rekel, da je Jugoslovan in da ne mara Italijanov, kar so slišale »dobre« Italijanke, ki so ga ovadile. Moža so aretirali še isti dan arditi in ga od takrat ni več videla. Ženo so na to izgnali z Reke. Reva se je z dvema otročičema pripeljala v Ljubljano. lj Vsem ljubljanskim pretepačem priporočamo, da se obrnejo zaradi prestopka tepeža na sodnika na sobi št. 28, na ljubljanskem deželnem sodišču. Zakaj? Te dni je bil ovaden sodišču znan ljubljanski pretepač radi tega, ker je ranil in pretepel gospo S. in natakarico tako, da sta morali obe iskati zdravn. pomoči. Pred sodiščem je nastopal ob očitnem protežiranju od strani sodnika kakor bi bil on tožitelj in ne obtoženec. Vrhu vsega je še grozil z grožnjo, da bo šc kri tekla. Sodnik ga jc pa obsodil radi vseh teh dejanj na petdeset K globe ali na 48 ur zapora. Po razsodbi pa se mu je priporočil z besedami: »Kadar boste šli na trgatev, pa se spomnite name!«, — Lačen je že mogoče gospopd, ampak, da si na ta način išče podpore, to pa ne gre. Tudi konca še ni. lj Olcradeni abiturijent. Ukraden je bil abiturijentu g. Ivanu Somnitzu temno-modri suknjič in hlače v vrednosti 300 K. mi DRŽAVNI PRORAČUN. Oelgrad, 26. avg. Danes jc tiskan v »Službenih novinah« vladni ukaz o proračunskih zakonih. Objavljen je samo s podpisom finančnega ministra Krste Stojano-viča ter z opombo, da bodo ostali podpisi sledili. Dosedaj nista podpisala tega ukaza ministra dr. Korošec in dr. Drinkovič. GENERAL SMILJANIČ NA ALBANSKI MEJI. Belgrad, 26, avg. General Krsta Smi-ljanič je prevzel poveljstvo nad našimi četami v Albaniji ter je pred dvema dnevoma odpotoval na mejo. MARŠAL JOFFRE. Belgrad, 26. avg. Danes zvečer je bil francoski maršal Joffre na čaju pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču. Navzoči so bili tudi vsi ostali naši ministri. SEJA BELGRAJSKEGA OBČINSKEGA SVETA. LDU Belgrad, 26. avg. Včeraj ob šestnajstih je bila prva seja novoizvoljene občinske uprave. Predsednik občinskega zastopstva Filip Filipovič je izjavil, da bo ostala uprava verna svojim načelom ter da so komunistični zastopniki s prisego izvršili samo formalnost, ki je potrebna za vstop v občinski odbor. Zastopnik Risto Odavič je izjavil v imenu odbornikov radikalne stranke, cla so demokrati krivi, da je prešla prestolica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v roke prevratniškim in razruševalnim elementom. Izjavil je, cla bo sodeloval v občinskem odboru, dokler bo njegovo delo zakonito. Demokratski odbornik Savčič je izjavil v imenu Demokratske stranke, da bo njegova stranka sodelovala v novi upravi, Programatično izjavo pa bo dal šele na prihodnji seji. Sejo so završili z burnimi živio-klici komunističnemu Beogradu. ITALIJANSKO NASILJE.. LDU Trst, 26. avg. Državljani države SHS so v najnovejšem času na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, vlagali tožbe in branili svoje pravice pred sodišči na zasedenem ozemlju in ta sodišča so reševala dotične vloge in pravde do najnovejšega časa kakor pred vojno. Sedaj pa je začel drugi ser.at . deželnega sodišča v Trstu razveljavljati tekoče pravde jugoslovanskih državljanov, ker jc začel smatrati tožbe teh državljanov na sodiščih v Trstu za nedopustne. Svoje sklepe utemeljuje z italijanskim namestništvenim dekretom z dne 28. novembra 1918, št. 1829, in z dne 3. junija 1919, št. 2. Prvi dekret določa, da tekom vojne noben podanik avstro-ogrskega, nemškega in turškega cesarstva in noben državljan aH juridična oseba, ki ima v teh cesarstvih svoj sedež, ne more vlagati tožb in prošenj v civilnih, trgovskih in administrativnih stvareh pred sedanjimi uradi italijanskega kraljestva in kolonij. Z drugim dekretom z dne 3. junija 1919 pa jc bilo določeno, da je z vporabo prvoimenovanega dekreta smatrati za italijanski teritorij tiste dele avstro-ogrske monarhije, ki jih je zasedla italijanska vojska, z drugimi besedami: veljavnost prvoimenovanega dekreta se je raztegnila tudi na zasedeno ozemlje. BORZA. LDU Zagreb, 26. avg. Devize: Berlin 213—217, Italija 510—515, London 365—0, Newyork 105—105.50, Pariz 760—790, Praga 182—185, Švica 1700—0, Dunaj 42.50—42.75. Valute: dolarji 104—106, avstrijske krone 40—41, carski rublji 126 do 128, 20 kron v zlatu 0—400, francoski franki 740—760, napoleondori 330—390, nemške marke 210—215, rumunski leji 232—235, italijanske lire 500—505, angleški funti 360—3/0. Im®M stan Prejeli smo poročilo poverjeništva za soc. skrb o uspehih stanovanjske akcije; ki jo je započel poverjenik dr. Gosar. To poročilo priča jasno, koliko je bila vredna kampanja, ki jo je vprizorila skupina ljubljanskih kapitalistov z'njihovim glasilom »Slovenskim Narodom« na čelu. To so uspehi poverjenika, kateri je dobival od ljubljanskih milijonarjev radi te akcije dopisnice, naj se poda na »Studenec«, kjer ga čaka že pripravljena celica. Želimo, da bi bil njegov naslednik demokrat v isti meri kot on zre! za celico na »Studencu«, Poročilo o uspehu stanovanjske akcije po deželnovladni naredbi št, 166 slove: Na podlagi naredbe 166 se je bilo stanovanje definitivno odpovedalo 88 zasebnikom (milijonarjem) ter uslužbencem 104 večjih gospodarskih podjetij. Od vseh prizadetih strank (ne uslužbencev) se jih je dosedaj izselilo 6, 2 pa se izselita do 31. oktobra 1920. Ostale stranke so se vkljub odporu končno odzvale stavljenim zahtevam, edino pri 8 domačih in 9 tujih strankah oziroma podjetjih, ki nimajo v Jugoslaviji koncesije, se dosedaj še ni moglo končnoveljavno določiti, v koliki meri in na kakšen način bodo sodelovale pri stanovanjski akciji. Zajamčen pa je tudi tu primeren uspeh. Dosedanji uspeh cele akcijc je: 1. Potom prezidav, adaptacij itd. bodo prizadete stranke tekom tekočega leta napravile 81 družinskih stanovanj. 2. S stanovanjskim fondom, ki ga tvorijo vplačila prizadetih strank, in ki znaša nad pol milijona kron, sc bo še letos po^ tora adaptacij primernih, že obstoječih stavb in deloma tudi barak priredilo za vsaj 10 družinskih stanovanj. 3. Vsled izselitve prizadetih strank je, oziroma bo še postalo prostih 5 družinskih stanovanj. 4. V novih večjih stavbah, ki so se oziroma se še bodo letos pod pritiskom naredbe 166 pričele ter bodo povečini tekom prihodnjega polletja gotove bo 145 družinskih stanovanj. 5. Stranke, pri katerih, kakor omenjeno, še ni končnoveljavno določeno kako bodo sodelovale pri stanovanjski akciji, bodo po dosedanjih obveznih izjavah zgradile, ali omogočile zgraditi najmanj 15 družinskih stanovanj. Končni uspeh stanovanjske akcije znaša torej 258 družinskih stanovanj, od katerih jih bo že letos na razpolago 96. Da se bodo navedene prezidave adaptacije itd., kakor tudi gradnja novih stavb v redu in zanesljivo izvršile je, kolikor se vse to še ne vrši, zajamčeno s kavcijami (skupno ca. 350.000 K), ki v slučaju neopravičenega zavlačevanja zapadejo, prizadeta stranka pa mora v takem slučaju vrb tega odpovedano stanovanje v kratkem roku izprazniti. — Celotni uspeh stanovanjske akcije se torej more označiti kot povolien, gotovo pa ie, da bi bil znatno večji, ako bi vsi merodajni faktorji poverjeništvo pri tej akciji podpirali. Razne novice. r Strašna statistika. Po statističnih podatkih povozijo avtomobili v amerikan-skih velikih mestih na vsakih 180 minut enega človeka do mrtvega. r Vesela medigra v Spai, »Matin« pripoveduje naslednji dogodek iz S,:ae: Natakarji v hotelu v Spai, kjer so stanovali angleški delegatje, so bili jako nejevoljni, ker niso dobivali nič napitnine in zato so sklenili, da angleškim delegatom ne bodo več stregli. Angleži bi bili naslednji dan res brez obeda, ko bi se jih ne bila usmi-ila belgijska vlada ter odštela natakar-em napitnine 8000 frankov. Podžgani s to kraljevsko napitnino so natakarji čez dve uri napovedali novo stavko, da ni niti lord George niti njegova družba dobila čaja. Ali belgijsko konferenčno tajništvo je poravnalo naglo tudi ta »konflikt«. r Z absolutno očetovsko močjo se ponašajo prebivalci na Fidžijskih otokih v Polineziji. Kakor se da posneti po »Popu-lar Science Montkly«, je oče prva oseba, ki daje dnevne odredbe in ne smejo otroci nič narediti, nič izvršiti brezi očetovega dovoljenja. Ako oče umrje, ne umrje njegov vpliv in zato se mora še vse po njegovi volji vršiti. Ko bi otroci kaj napravili, kar je bj oče prepovedal, bi bili za lo kruto kaznovani: zemlja bi ne rodila, vihar bi strgal streho s hiše, valovi bi razbili čolne. Če zmagajo Fidžijci sovražnike, se morajo zahvaliti za zmago rajnemu očetu, za katerega so molili in mu prinašali žrtev. In kadar prevzame najstareši sin gospodarstvo, ne pozabijo otroci očeta, ampak ga obožujejo. r Predzgodovinske najdbe na Tirolskem. Listi poročajo, da so našli v bližini Inomosta, ko so pričeli rezati šoto, več Zgodovinsko važnih najdb, ki spadajo po sodbi strokovnjakov v dobo 1100 do 1700 let pred Kristusom. Boljševiška agitacijska literatura. V Moskvi so nedavno tega otvorili v prisotnosti Lenina in Lunačarskega tiskarno s srbskimi in turškimi črkami. Lunačarski se je izrazil ob tej priliki da se je zadnjega pol leta pripravilo silno mnogo boljševiške propagandne literature in da ie njena množina večja kot množina živeža, ki se je porabila v tem času v Moskvi, prMilan Pugeljs črni panter. Pu-gelj spada med naše najbol/še in obenem najplodovitejše sodobne pisateljfc — noveliste, Nenavadno velik je njegov dar pripovedovanja. Brez dolgoveznih predgovorov te prestavi kakor veliki ruski »zabavnik« Anton Čehov s par besedami naravnost v sredino dejanja, katero te naenkrat vsega zavzame in ti ne moreš dati knjige prej iz rok, predno ne prečitaš povesti do konca. In če pomislimo, da jemlje Pugelj gradivo za svoje črtice navadno iz borega, bledega življenja »malih l,udi«: uradnikov, pisarjev, učiteljev, organlstov itd., občudujemo še bolj njegovo umetnost, katera spremeni splošno neznaten, vsakdanji, brezpomemben dogodek v dejanje za nas zanimivo in važno. S svojo umetniško močjo nam Pugelj to važno:t, pomembnost dogodkov sugerira in — .ni mu molče sledimo. — V tej svoji knjigi, ki je po številu dozdaj izdanih že šesta, ie zbral Pugelj dvanajst novel, deloma pisanih v poslednjem času, deloma pa starejših. Razun treh, »Čremošnika«, »Hudih noči« in »Vesele zgodbe«, so vse vzete iz življenja malih ljudi, iz življenja duševnega proletarijata. Seveda niso vse umetniško enako vredne. Tudi po njih koncepciji, po literarni smeri, ki vlada v njih in celo po načinu izražanja, pripovedovanja se povestim pozna, da so bile napisane v raznih, deloma precej drug od drugega oddal,enih presledkih. Tako na primer preveva »Hude noči« in »Veselo zgodbo« še čisto mladeniška romantika in v slogu se čuti šc nekaka negotovost, neumer.e-nost, med tem ko so druge v zadnjem času napisane, na primer »Mika«, »Fronek«, »Čremošnik« v vsakem oziru dovršeni umotvori, a kar se tiče črtice »Hrepenenje«, je pa to tako fina, tako duhovita stvarca, kakoršne Slovenci dozdaj še nismo imeli.., Pugelj je narlovil svojo knjigo po prvi noveli v zbirki. No, črni panter je njemu tudi nekak simbol bede, bolezni, ki se tako rada in pogostoma priplazi potihoma odzadaj k premnogim članom duševnega proletarijata, jim hipoma skoči za vraat in jih duši, dokler jih ne zadavi. — Vso to strašno bedo, tega črnega panterja je občutil na svojih plcč'h ob času vo.ne in pozneje tudi pisatelj sam. Temu je pri"a njegova izpoved v prctresluvi pcvestl »Igra« iz ravno te knjige. — Petruška. pr Narod, ki izumira. Po Nanscnu priredil Ivan Bežnik, Založila Jugoslovanska knjigarna. Zelo zanimiva knjižica, za mladino priročna in za priprosto ljudstvo tudi, ker nam popisuje šege in navade tujega ljudstva. Takih popi?ov imamo Slovenci v svoji literaturj zelo malo, v primeri z drugimi narodi skoraj nič. Knržica nam opisuje z zanimivimi besedami naš najsevernejši narod na svetu — Eskime, kat 3-rim je pa evropejska civilizacija narodai grobokop. __ pr Rabindranath Tagore: Povestice. Ta kn.ižlca nudi pet na,lepših novelic, kar jih lahko nudi svetovno slovstvo. Ta in-dijsko-bengalski pisatelj ni znan samo po svojih pesmih, ki so mu priborile svetovno slavo, tudi njegova proza ne zaostaja po svoji globoki modrosti in neizmernem čustvu za njegovimi čudovitimi verzi. —-V pričujočih Povesticah se zrcali vsa globoka plemenitost pesnikovega naziranja in veliko poznanje otroške in ženske duše do najnežnejših utripov njenega bistva. Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna. p Planinski koledar. Izdaja in urejuje Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, načelnik Savinjske podružnice SPD., VI. letnik. — Na splošno željo planincev se je goriimenovani odločil, izdati za leto 1921 ta priljubljeni in vsled vojske ustavljeni koledar. Ker so sedaj tiskovni stroški jako visoki, je neobhodno potrebno, da izdajatelj ve prilično število odjemalcev tega koledarja, zato so vsi turisti in interesenti naprošeni, da ta koledar naroče vže vnaprej pismeno pri izdajatelju v Gornjem Gradu. Ker je SPD. prevzelo vse nemške koče, bodo iste v koledarju tudi natančno ooisane, — Obenem se prosi vse interesente, ki nameravajo v tej izdaji inserirati, da se tozadevno obrnejo na goriimenova-nega, ker se inserate ne bo posebej nabiralo. — V imenik gostiln se uvrstijo samo tiste, ki pošljejo podatke o množini sob in postelj ter naročijo obenem tudi koledar. R, pr Srečni SchBnherr. Njegovi drami »Vera in dom« in »Zemlja« bodo namerč »vzeli na film«. Tako se bodo seznanili s Schčnherrjem tudi oni sloji, ki ne pose-čajo gledališča in ne berejo knjig. Kakšen bo Schonherr na platnu je seveda drugo j vprašanje. Znana Exlova gledališka druž-! ba iz Inomosta, ki je zdaj gostovala s tirolskimi dramami z uspehom na Dunaju, bo igrala tudi za kinematograf pod tirolskim nobom, da bo naravni milja kolikor-toliko obvarovan, kot pravijo. pr Max Reinbardt in njegov brat Ed-mund sta zapustila vodstvo berlinskih gledališč: Deutsches Theater, Kammer-spiele in Grosses Schauspielhaus, dasi so ta gledališča njuno življensko delo in sta visela s polnim srcem na njih. Vzrok je isti kot povsod drugje, hude krize v denarnem oziru, splošno propadanje gledališč radi velikega davka na »luksus«. Ta tri gledališča so imela dohodkov (vštevši I davek) 1,701.469 mark, a izdatkov samo za plače igralcev in drugega osobja 1,880.000 mark. Te številke govore jasno! pr Najdba slike Matere Božje. Pri po- ?ravljanju cerkve sv. Jurija v St, Polo pri iavi so obnovili tudi freske slikarja Giot-tija, ki so se nahajale nad glavnimi vrati. Pri tem delu je prišla izpod belenja na dan krasna, doslej nepoznana slika Matere Božje, ki je tudi Giottijevo delo, Marija sedi na prestolu obdana od nebeške glo-rije, kot so jo predstavljali vsi slikarji tedanje dobe. Pri poizkusu, da bi sliko ob-i novili, se je ta pokvarila. pr Pctar Grgecs Krščanstvo, liberali-zam i koraunizam. — Upravo je izašla pod gornjim naslovom aktuelna brošurica kao I. svezak »socijalne knjižnice« Hrvat:kog Katoličkog Narodnog Saveza u Zagrebu. U toj čc knjižici nači svaki kratki i realni prikaz modernih struja: liberalizma i komunizma u njihovu odnosu prema krščanstvu, Knjižica če stoga dobro doči svima za orijentaciju u sadašnjih aktuelnih to-blcrrifn; a n^posc čc sc njomc meči izvršno poslužiti vod društava. narodni radnici, svečenici kao pomagalom za predavanja. Knjižica obuhvata 40 str. Cijena )c 2 K bez poštarine. Dobiva se kod izda-vača: »H. K. Narodni Savez« u Zagrebu, Kaptol 27, a šalje se ili pouzečem ili ako se novac unaprijed pošlje, pr Večerno žuborenje Save, Za glasovir komponiral Jos. Fr. Breznik. Cena 7 K. Založ.la Ign. Kleinmayr in Fed. Bam-berg v Ljubl.ani. Opozarjamo na omenjeno, ravnokar izšlo kompozicijo. ^esfnšk S. 5f. S. 2. Zveza dramatičnih odsekov v LJubljani opozarja vse dramatične cdseke in vsa naša društva na deželi, da prijavijo do konca avgusta t, 1. svoj pristop k Zvezi. Kdcr ne bo včlanjen v Zvezi, ne bo dobil na posodo ničesar. Ker se bliža čas pri-četka jesenske sezone, in ž njo tudi novega dela v naših društvih prijavite se takoj na dopisnici na naslov: »Zveza dramatičnih odsekov, v Ljubljani, Ljudski dom I. nadstrore. Ustroene prijave ob de'avnikih od 9. do 12. ure dopoldne v Zvez:nem tajništvu istolom. Opozarjamo posebno ona, društva, ki so pos'ala svoje ddegate na ustanovitev Zveze v Maribor. Ob pričetku sezone sc skliče v Ljubljani I seja ožjega odbora Zver,e, ki bo določil delo. Obenem prosimo vsa ona društva in privatnike, ki imajo iroosojeno kako igro od Lmdskega odra, da jo v najkrajšem času vrnejo, da se bo sest-ivil skupni arhiv. Dotičniku ki ne bo vrnil se nc izposodi ničesar več, — Predsednik Zveze drastičnih odsekov. Ljudski oder v Ltubljani sprejme nove članice i:i člane, igralke in igralce ter gojence za dramatično šolo. Priglasiti se je v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu I. nadstr. osebno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne, ali pa pismeno po dopisnici na isti naslov. Priglase sprejema tajništvo samo do konca avgusta, ker sc v začetku septembra že prične s pripravami za novo sezono. Tudi stari člani naj se vsi javijo. — Predsednik Ljudskega odra. Cerkveni vestniH. c Na Krki pri Stični imajo romarske shode sv. Kozma in Mamijana zdaj po Vel, Šmarnu prve tri nedelje po vrsti. To nedeljo je popoldne na Krki tudi shod vseh Marijinih družb žužemberške dekanlje. Na sestanku bo govoril g. dr, Nastran iz Ljubljane. c Konferenca Sodalitatis za novomeško dekanijo bode v Novem mestu dne 2. septembra ob 2. uri (pol. čas) pop. Dijaški vestnik. d Vsem tovarišem! 1. Osrednjemu odboru prihajajo poročila, da se nekateri tovariši poslužujejo izkaznic Dijaškega Feri-jalnega Saveza. Opozarjam, da je tako postopanje za člane SDZ. nedopustno. Vsak, ki vstopi v ferijalno organizacijo — Dijaški Ferijalni Savez, je eo ipso izključen iz SDZ. V dveh ferijalnih organizacijah ne moreš biti. V tem smislu naj podružnice in pododbori odslej postopajo. — 2. Na številno prihajajoča vprašanja, kaj je s potnimi ugodnostmi SDZ,, odgovarjam vnovič: Osrednji odbor svojo dolžnost v polni meri vrši. Odgovora iz Belgrada še ni, — 3. Danes — vsled smrti tov. Grada nekoliko kasno — sem odposlal vsem podružnicam in pododborom okrožnico. Prejeli jo pa bodo tudi nekateri tovariši, ki so 1 od svojega tajnika oddaljenejši. Toliko, da ne bo nesporazumljenja. — Predsednik SDZ. d Prekmurska podružnica. Osrednji odbor od vas nima nikakih poročil. Ne vemo niti za naslove posameznih funkcionarjev, Na noge I — Predsednik SDZ, ©rSovs&i vestničs. Seja vodstva O. Z. se vrši v ponedeljek, dne 13. septembra 1920 ob pol 10. uri dopoldne v Ljudskem domu (II. nadstr.). Dnevni red: 1. Poročilo o mariborskem taboru. 2. Mednarodna zveza katoliških telovadcev. 3. Slovanska Orlovska zveza. 4. Podrobno organizacijsko delo. 5. Tehnično delo v Orlu, Predsedstvo O. Z. izdela tozadevne načrte ozir. predloge, katere predloži vodstvu v pretres. Seja je torej izredne važnosti. Vsako okrožje mora odposlati predsednika ozir. enega odposlanca, Člani vodstva ki pridejo v nedeljo k akademiji in žele, da se jim preskrbe prenočišča, uaj to takoj javijo O, Z. Orlovskim odsekom! Magnezije za enkrat nimamo v zalogi Novo telovadno orodje, dospelo iz Češkoslovaške, bo uporabljal vaditeljski zbor O. Z. za zvezne tečaje, ga torej ne prodaja, ne izposojuje. Orodje bo dobavljala Češka tvrdka, cenik priobčimo. Krogle za metanje v daljavo naroča za odseke Orlovska zveza. Elago za kroje ima O. Z. zopet v zalogi, istotako trakove za načelnike in šabrake za pod sedla, Naraščajskih krojev nima O. Z. Ustanova za vzgojo tehničnih voditeljev je narasla za 7000 K. kateri znesek so v smis1u sklepa vaditeljskega zbora O, Z. dali v ta namen Orli-telovadci na mariborskem taboru, katerim bi prisojalo vračilo, ki bi za posameznika itak ničesar ne pomenilo, skupno pa precej izda. Čast požrtvovalnosti telovadcev, sledimo še drugi. Telovadno akademijo priredi Zvezni vaditeljski zbor ob zaključku tečaja v nedeljo, dne 12. septembra 1920. Proizvajajo sc nove vaje za leto 1920,21. Akademija se vrši ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union. Ob tej priliki se raždele častna darila zmagovalcem za prvenstvo br. Kerinavnerju in br. Hvaletu, tejund-. valni vrsti ljubljanskega okrožja, zmagovalki v višjem oddelku, vrhniški vrsti kot zmagovalki v nižjem oddelku ter br. Podobniku (Moste) kot zmagovalcu v lahki atletiki. . Orlovski tabor pri Sv. Gregorju dne 5. sept, je zamišljen kot največja priredi-tev tega leta na Dolenjskem. Vabimo ob tej pri.iki Ljubi ančane, brate iz cele Dolenjske, iz Starega trga, Cerknice, Loškega potoka! Izletniki si lahko ogledajo rojstno hišo pokojnega dr. Kreka. S pri-aznega griča se odpira krasen razgled čez Dolcnjcko, Ljubljano s Šmarno goro, Gorenjsko s kamniškimi planinami v ozadju. Udeleženci, ki pridejo z vlakom iz Ljubljane, naj izstopijo na postaji Ort-nek, odkoder pel e tričetrt ure dolga pOt skozi krasen gozd. Gosti, ki reflektirajo na gorko kosilo, naj se takoj priglase na odsek. Izkaznice za polovično vožnjo so na razpolago. Spored je sledeči: Ob i. uri tabor pod lipo, ob 3. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava, godba, nastopi pevskih zborov, šaljivi nastopi, srečolov itd. Nastopi tudi orlovska konjenica. Sodeluje godba iz Višnje gore. Telovadi se tudi V slučaju dežja. Udeležite se kar največ v narodnih nošah! Pripravljalni odbor. Telovadni odsek Orel v Dravljah priredi v nedeljo, dne 5. septembra svojo prvo javno telovadbo z vrtno veselico. Pri telovadbi in veselici sodeluje godba iz D. M. v Polju, moški in mešani pevski zbor. Bratski odseki! Vabimo Vas, da se v polnem številu udeležite tc prireditve. Odbor, g Obvezni polletni tečaj na državd podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti aa vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 20. sept. t, 1. prošnjo ter ji priložiti 1. rojstni in krstni list, 2. domov, list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo. 5. ubožno spričevalo in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je bre»-plačen; učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani, g Dovolitev uvoza zabranjenega blaga, ki je bilo naročeno pred 23. marcem 1920. V Službenih novinah z dne 23, avgusta t. 1. je priobčena naredba gospodar-blaga, glede kateresega se nesumljivo dokaže, da je "bilo naročeno še prej, predno je stopila v veljavo naredba ministrskega sveta o zabranitvi uvoza, to je pred 33. marcem letošnjega leta. Vsakdo, ki ima take naročilne podobe in obveznosti, mora v roku 15 dni od dneva priob-čenja te naredbe v Službenih Novinah pri generalni direkciji carine v Belgradu vložiti z zadostnimi dokazi podprto prošnjo. Po preteku tega roka vložene prijave se ne bodo sprejemale in tudi na prijave, ki so bile vložene brez naročbe zadevajočih dokumentov, se ne bo oziralo. Prošnje oddane na pošti proti povratnemu recepisu vsaj petnajsti dan po priobčenju naredbe o dovolitvi uvoza zabranjenega blaga, smatrale se bodo za pravočasno vložene, V razpisu je istočasno z naredbo komiteja priobčen tudi postopek pri carinjenju tega blaga. Ko ga carinarnice prejmejo, postopale bodo po njem. Interesente opozarjamo, da se natančno drže roka, ker bo vsaka poznejša intervencija v tej zadevi poi našem mnenju brezuspešna. s g Gospodarska konferenca na belgraj-ski borzi. Včeraj, 25. t. m„ se je sestala v prostorih belgrajske borze konferenca, se-zvana na željo finančnega ministra, da pretrese vprašanje valute, v kolikor je v zvezi z izvozno trgovino in da razmotriva pogoje za promet z valutami na borzi in izven nje. Hkrati se namerava v krogu pred-staviteljev jugoslovanskih denarnih zavodov in trgovskih organizacij premotriti gospodarski položaj in potrebe naših kraiev (seve predvsem s stališča takozvanih pri-dobivajočih stanov, op. ur.) in predlagati vladi najbolj razmeram odgovarjajoča rešitev teh vprašanj, ki so tako zelo važna za prihodnjo izvozno dobo in za cclo naše gospodarsko življenje. Na to korfirenco so bili dosedaj pozvani zagrebški »Savez novčanih i osiguravajočih zavoda«, »Savez novčanih zavoda kraljestva SHS«, ki g" bodo zastopali sledeč' gospodje: M. Bauer. tajnik »Saveza industrijalaca'-, Rašica, ravnatelj »Kranjske deželne banke«, Ru-žinski, ravnatelj Jugoslovanske banke«, Lev Sternen, ravnatelj »Centralne mjen-jačne i eskomptne banke«, dr. Vrbanič, generalni tajnik »Zagrebške borze«. — Tako »Jugosl. Lloyd«. Misel gospodarskega parlamenta, ki jo predstavlja seve v docela nepopolni obliki. Ta konfcrenca je brez dvoma zdrava in bi tudi v obliki sosveta, stavljenega na dovolj široko podlago, lahko koristila in nudila med drugim potrebno izkustvo za obravnavanje takih globoko segajočih finančnih problemov. Bati se je pa, da bo ta konferenca bankirjev imela lc preveč pred očmi interese bank, ki niso nujno istovetni z interesi ljudstva. g Prva mednarodna razstava vzorcev V Trstu bo v času od konca septembra do srede oktobra t. 1. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Sodišče En policija. s Velik uspeh detektivov policijskega ravnatel stva. Poročali smo, da so detektivi policijskega ravnateljstva aretirali 4 mažarske ciganke, Ritter in Mtiller, ker so pokradle v ljubljanskih trgovinah velnko manufakture. Okradeni trgovci so spoznali tatice, ki so bile dne 24. t. m. aretirane na Marijinem trgu, toda ukradenega blaga ni bilo dobiti. In detektivi so poizvedovali in dognali, da so nofilc ciganke ukradeno blago v garderobo na Glavnem kolodvoru spravljat, kjer so ga tudi dobili in ga inventirali na policijskem ravnateljstvu šaleč se: »Zdaj bomo pa kar otvorili prodajalno manufakturnega blaga.« Ukradeno blago, ki se je zdaj zopet našlo, je bilo vredno 40 do 50 tisoč kron. s Sredstvo proti griži. Šiškar je in v nedeljo se ga je tako navlekel, da so ga prepeljali na kraj, kjer take ljudi iztrez-nijo. »No, zakaj ste se tako napili?« — »Grižo imam, v Štcpanjo vas sem jo šel zdravit s črnim vinom; dva litra sem ga spil.« In odvedli so ga v »kamerco«, da se prespi. In v kamerci jc ječah »O, če bi moja žena izvedla, kje scin zdaj jaz. pa sc obesi!« — »No, če boste lepo pridni, pa pojdite domov, da se Vam žena ne bo obesila!« — In mož je ves spokorjen odjadral proti Šiški domov. s Prijeti vlomilec. Policijski stražnik Franc Medvešček je aretiral dne 17. avgusta 1920 v Zabukovčcvi gostilni na Cesti na loko Vinka Pustovrha, ki jc na policiji priznal, da je bil soudeležen pri vlomu v Vavti vasi. s Jutranjo zabavo si je dovolil dne 23. t m. ob pol 3. uri zjutraj ključavničar Ivan Justin. Ponoči je popival, ob pol 3. uri zjutraj je pa razbijal po vratih gostilne Ivana Marinška na Glincah in je privabil policijo, ki ga je aretirala in odvedla v prenočišče na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga pridržali, dokler se ni iztreznil. s Preprečena tatvina. Posestnik J. F, iz Lok pri Šmartnem sc je dogovoril z nekim vojakom v Ljubljani, da mu bo pre-skrbel železo za novi voz. V ponedeljek sta prišla J. F. in njegova hči z vozom v Ljubljano. Ponoči ob pol 12. uri so šli vsi trije po železo v Nušakovo vojašnico, kjer so vzeli veliko železja v vrednosti 1000 K. Ko sla se odpeljala z vozom po Bleiwei-sovi cesti, ju je ustavil stražnik in aretiral, ker je precej vedel, da jc šlo za tat-vino. Vojak se jc izročil komandi mesta, posestnik J. F. pa sodišču. Uboga oseba je izgubila že štiri dežnike. Prvi je bil nov, pozabljen v neki hiši, odkoder ga ni bilo več nazaj, Šc pred kratkim je izginil izpred stanovanja zadnji. Oseba, ki pogreša dežnike, bi lahko natančnejše opisala kraje in hiše, iz katerih niso dežniki našli več pravega imc-jitelja, ki prosi lc usluge, da bi sc vrnili dežniki v upravništvu tega lista. ta »SLOVENCA« in »VEČERNI LIST« se sprejme takoj. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. i844 Zahtevajte proračun za objavo oglasov. t Moj stanovanje t. 2 sobami dobi kupec lepe hiše z vrtom v Rožni dolini. Naslov v upravi ^Slovenca" pod št. 3468. Skupina Jugoslov. Strokovna zveze v Jugoslov. tiskarni" naznanja žalostno vest, da je dne 25. avg. */t 6 uri zvečer po kratki mučni bolezni preminul nje načelnik, gospod Ivan Gostinčar črkostavec. Pogreb se vrši v petek 27. avg. ob 4 uri pop. iz hiše žalosti Zalo-karjeva ulica 9. Bodi mu ohranjen časten spomin! Ljuljana, 26. avgusta 1920. Jugoslovanska tiskarna v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njen vesten in vnet sodelavec, gospod stavec včeraj ob pol 6. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, dne 27. avgusta, cb 4. uri popoldne iz hjJe žalosti, Zalokarjeva ulica št. 9, na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, 26. avgusta 1920. Zahvala. Vsem, ki ste spremili na zadni poti našega ljubljenega Miha Grad se prisrčno zahvaljujemo. V posebno tolažbo nam je dolžnost zahvale preč. duhovščini, orlovskim odsekom in izobraževalnim društvom za dokaz ljubezni in spoštovanja. Dragomelj, 25.avgusta 1920. Žalujoči njegovi. Bog vsemogočni je poklical dne 25. t. m. gospoda Ivana Gostinear-ja črkostavca roj. 18. maja 1884 v boljše življenje. Popreb predragega pokojnika bode v petek dne 27. avgusta popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti Zalokarjeva ulica štev. 9 (Vodmat). Umrlega priporočamo v molitev. Lj ubljana, 26. avg. 1920. Rodbina poslanca Jos. Gostinčarja. Fani, Maks, Angela, Vinko sestre in bratje. Marjeta Gostinčar žena. Metica, Marjan, Marica otroci. Oglas. V intendanturi komande dravske dlvizijske oblasti vrši se dne 11. septembra tega leta ob 11. uri druga (usimena) licitacija zanakup 1,320.000 kg ovsa (ali za manje količine) za potrebo ljubljanskega garnizona pod pogoji, kot ie bilo oglašeno v Uradnem listu dežeine vlade za Slovenijo št 91 od 7. tega meseca. Interesenti se k tej licitaciji uljudno vabijo. Komanda dravske divizije E. Br. 4528. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino i ter čevljarskimi potrebščinami. Priporoča se ■ Karol PeCenftO, trgovec z usnjem LJIMUMM, So. Petra cesta St. 13. Haltopleie se priporoča za bloanje po sezijt. Krasne sobe s 30 o/n popustom — Izvrstna kuhinja. „Dnnao" izvozna tvrdka živežnih potrebščin na debelo in drobno Unkouar, Sresn Razpošilja po pošti in železnici: Čisto domačo svinjsko mast: v zabojih po pošti od 5—20 kg kg K 40'— v sodih po železnici od 50—200 kg kg K 38-- Domačo suho slanino: v zavojih po pošti od 5—20 kg kg K 45-- v zabojih po železnici od 50—200 kg kg K 42-— Beli in rumeni grah; v vrečicah od 10-20 kg kg K 6-- v zabojih od 100-200 kg kg K 5--Mast, slanino, moko. koruzo, žito, ječmen, oves, grah, črni lug na vagone po dnevnih cenah. Naročila in vprašanja je poslati na gornji naslov. Cnrij 4 hrastovi v dobrem stanu od 10 dlllll do 16 hI. se prodajo. Kje pove uprava pod št. 3507. IfnftiH elegantna na oljnate osi. lahka ilUlIlu se prndn Kolodvorska nlica 25. Ljubljana. 3492 zopet prnvslno ordinira TRG TABOR 3. Zemljišče pripravno za stavbinske namene ca. 2500 m2 v bližini kolera barake za kurilnico južne železnice, tik ob cesti ležeče, ugodna lega je za prodati. Istotam se proda dobro ohranjeno žensko kflo, prvovrstne stare gosli, n»kai pohištva in 6000 medicinal-kar-;ton škalljic. Pojasnila in naslov na j Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Mast; slanino, pšenico, ječmen, koruzo nudi na debelo Dušan D. Popovič, j Živ. namir. trg. na veliko Mitrovica, 5rem Cfirjap priden pošten in zanesljiv sa JUuOI sprejme takoj pri Ivan Ogrln, Laverca pri Ljubljani 3506 PrnilR se v srcc" mesta enonadstropna it tlliCl liiša s 6 stanovanji, vrtom, dvoriščem in drvarnicami. Vse v najlepšem stanju. Cena jako nizka. Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in kabinetom takoj na razpolago. Več pove upravništvo Slovenca. 3494 Kupim zdravo in suho seno dalje kože, volno in volovske rogove, vse v večjih množinah. — Dopisi pod »Seno« na anončno ekspedicijo Al. Ma-telič, Ljubljana. GARJE srbečico, hraste, tiSaie, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo, i lonček za eno osebo po posti K 12'50 poštnine prosto. — Prodala in razpoiilja lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovia. 1631 i sicacacacrjk' annnnaanoaiaaaaac □ D D G a Ljudska posojilnica o {Llubljani, o lastnem domu mtklošičeoa cesta šteo. G obrestuje hranilno vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnin zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. 0 D a a D n D a D D D D C3C3D miši, podgane, stenice, ščurki iu v»a golazen mora poginiti, ako porabljate moja naibolio preizkušena in splošno hvaljena sredstva, Kot proti poljskim mišim K 10, za pod-aauo m miži K 10. ca »čurfee li 10; posebno močna vrsta K !0; tinktura za stenloe li io:• uničevalec moljev K. 10.; prašek proti mrčesom K 10 in i:. mazilo proti uiem pri ljudeh li& —tO.; mazilo r.a nili pri živini 6.—10.; prašek za nSl v obleki in perilu K 6 in 10.; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjafll (uniciov rastlin li iu Prašek proti mravljam K 10 Mazilo proti garjam K 10. — Pošilja po po-v<.ot|U /Oavuu za oksport M. Junker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trrrovoem pri večjem ofljemu popust. pgaiaaaaacjaaanaaaoaciaaaaai_ Zlatorog milo |e najboljše in najcenejše. Dobloa se poosod. Kristalno sodo, sveče in toaletno milo izdeluje Prva Mariborska tovarna mils Maribor. Zaloga in zastopstvo za Kranjsko t R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. Razno žilo, zemeljske in mlinske izdelke (n kolonilalno blago nudi v prodajo in posreduje kot nabavo istih Ferdinand Cerovac Zagreb Telefon 23-67 Palmatičeva ulica 7. H t/l ■ m O P. Prvi in edini siovenski zavarovalni zavod. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življensha zavarovanja. Sprejema; V žlvljenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnica: CELJE, Breg 33.