PRIMORSKI DNEVNIK ,__ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jgg_ VI - Štev. 70 (1758) Jutri izide na osmih straneh naša VELIKONOČNA ŠTEVILKA z zanimivo in pestro vsebino Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 24. marca 1951 Cena 15 lir Kat Krthur predlaga sestanek s severnokorejskim poveljnikom H k. a padalska jj U25eni narodi orefo, bi prožil Kitajski 'vojaški zlom", je izjavil Mac Arthur akcija čet OZN severno od Seula - „ spremenili svoj sklep, da se spor omeji Če bi na Hi ».'Srt Mac Arthur je danes izjavil, da je priprav- iti d Se 3 mh°vni-rn po veljniikom sovražnih čet na Ko-‘ poslajsi riniti avninškr, rešitev konflikta)). poveljnik; VIII. armado, bi je sam netoč bil padalec. Obenem s padalsko akcijo je s frontne črte pričel prodirati proti mestu desanta motoriziran odred, oborožen tudi s tanki. Pozno zvečer so sporočili, da je ob 18.30 po krajevnem času odred dosegel padalce, ki so se izkrcali pri Munsanu. Pravijo, da sta na prostoru severno od Seula zdaj obkoljeni dve severnokorejski diviziji s skupno 15.Q00 možmi. Po zadnjih poročilih nadzorujejo čete OZN cesto ob južnem bregu reke Imjin, ab ovinku, ki ga dela reka približno 20 km jugovzhodno od Kaesonga. najti Kvojaško oSWr.10, 24‘ — pred: svojim na Korejo, kjer so a-tfene e P;adalsk? čete izvedle Seul-1' . lk° akcijo severno od "dreza]10 5° začnihDl080^^a uresničenje po-H br ,(a^ev Združenih naro-nadaljnjega preliva- 187 i Hote ■ ameriške letalske Uti ^ tf .^ues zjutraij ob 9. HalsV^evnEm času izvedel napad na vzhodnem Imjin, za naravno Hi 3« ej'Sk° obrambno črto Nu !»’ VZporednikom. Pri na-aodelovalo preko sto WJe so< tratnih i«(j . letaj tiPa «C 119» ,b». ki so jih spremljali lovci in lahki bomb. Na osrednjem delu bojišča so čete OZN naletele na močan odpor na sektorju Hangye, kakih 20 km vzhodno od Cunčo-na; zvečer je odpor nepričakovano ponehal. Na ostalih delih fronte so čete OZN nadaljevale s počasnim napredovanjem in so naletele le na šibak odpor. Po poročilu izvidniških letal se je od včeraj ponoči povečal promet po severnokorejskih cestah in železnicah. Bolj na severu, na sektorju Sarivvon-Fenjang, so opazili živahen promet proti jugu, medtem, ko so se v bližini fronte številne kolone pomikale na sever. Severno od Seula so čete OZN zasedle mesto Uikongibu. Napredovanje na široki fronti severno od južnokorejako prestolnice ni naletelo na močnejši odlpor, pač pa na številna minska polja. iz »oigeme - ooKaz o neuspehu kominformistične propagande BEOGRAD, 23. — Današnja ((Politika« piše, da imajo zadnje bolgarske in madžarske note o zatrjevanih izzivanjih jugoslovanskih obmejnih organov namen podkrepiti ustrahovalno gonjo sovjetskega bloka. List pripominja, d'a to pomeni poizkus pobijanja argumentov v jugoslovanski Beli knjigi o sovražnem delovanju sovjetskega bloka proti Jugoslaviji. Vtis, ki so ga ti dokumenti napravili v svetovni javnosti, poudarja «Politika», j,e prisilil sovjetske voditelje, da s satelitsko budimpeštansko in sofijsko vlado uprizorijo nove komedlijaint-ske obtožbe o zatrjevanih obmejnih izzivanjih. Razumljivo je, nadaljnje list, da ni nobenega sledu o izzivanju jugoslovanskih obmejnih . organov in ni prvikrat, da se komiformd-stična propaganda pc-služuje takih spletk y svoji protijugoslovanski gonji. To pot so bolgarski in madžarski voditelji skušali s temi notami odvrniti pozornost svojega prebivalstva od notranjih težtooč na namišljeno zunanjo «nevampst», ki naj bi grozila od Jugoslavije. Kako malo uspsha ima na tem področju kominformistična propaganda, dokazuje dejstvo, da prav te dni se množijo pobegi Bolgarov in Madžarov, ki bežijo pred terorjem in preganjanjem in si iščejo zavetišče v Jugoslaviji. NEZADOVOLJSTVO FRANCOSKIH DELAVCEV S SKLEPI VLADE 0 MINIMALNIH MEZDAH CK KP STO Neodvisni delavski partiji Nemčije Ustanovnemu, kongresu Neodvisne delavske partije Nemčije (NAP), ki se bo pričel jutri, je poslal Centralni komite Komunistične partije STO sledečo brzojavko: Ob priliki vašega ustanovnega kongresa vam pošiljamo bratske pozdrave z željo, da vaš kongres doprinese k ustvarjanju enotnosti nemškega delavskega razreda in vseh resnično demokratičnih sil Nemčije v borbi proti izdajalski in razbij aški agenturi Komimformu ter ostalim silam reakcije, za enotno neodvisno in svobodno, resnično socialistično Nemčijo! V tem duhu va,m, tovariši, želimo obilo uspeha' S socialističnim pozdravom: C.K. K P. STO Stavka železničarjev podaljšana - Splošna stavka v Alžiru - Skupščina odložila glasovanje o celotnem volilnem zakonu na 5. aprila PARIZ, 23. — Napovedano izjavo v narodni skupščini je Queuille podal ob petih zjutraj. Priznal je, da povečani življenjski stroški zahtevajo nekatere ukrepe, ki pa da jih je sicer že napovedal, ko se je skupščina izrekla o njegovi in-vestituri. Vlada bo morala vsekakor nekaj odločiti. Pripomnil je tudi, da'so sedanji spori dosegli ((zaskrbljujočo važnost«. Dalje je omenil, da so bila tudi za časa prejšnje vlade protestna gibanja zaradi zvišanja cen, ki so jih povzročile predvsem mednarodne okoliščine. Omenil je nato sporazum za rudarje ter pogajanja z delav- !^j11 ru§e lovske in bombne SQ| nekaj ur z bombami 1«^®.liu-ain,j-em «obdelova-^ 3e’ za desant. ti!l Valovih je pri Mun-^ tlo" Vskočilo nekaj ti-Nj[j Pehote, letala pa so s k in i °^Vr§la tudi avtomobi-H. pH)°ve kalibra 75 in 105 u "Sa, za prvim valom ci pariških prevoznih podjetij. %s-. °ci'l iz letal druai val Pripomnil pa je, da vlada ne more sprejeti ((nekaterih omejitev svobode dela in da bodo krivci kaznovani«. Vlada je pripravljena sprejeti potrebne u-krepe, «ne more pa sprejeti nasilja«. Govoril je nato o položaju na posameznih sektorjih, ki jih je prizadela stavka. a, . - je odskočil povelj-.16 general Franck %i-l iz letal drugi val *9' (V- ' km južno od prve- N," . ----- desete ure pa so K ^'^Ijala težko obaro-.^1% I®hkim transportnim I turi-^e na Prizorišče pri-general Ridgway, * -v ja trgovina FLRJ predvojno raven i» -‘ŠUip i“’ 23- ~ Jugoslaviji 1,1 Prek81168 2 42 evr°Pski" k! ^jena m°rskimi država-ZUnanja trgovina bo £ "6praS(:fSla Predvojno ra-j, "Vtij v. se je po končani >.Vot r,M°,ni xnatno zmanjšal sn; JedeI&1<>h pridelkov fSklon^ ki 5" bila več let S^i le svoje trgovinske -h -ia je Jugoslavija *švsitžavanf,0Vlnske pog^e Pa 7--* z drugimi 19 dr- V' H t«' j. jja - a nač k.Ne . ®°tovil ’šho Ir o-■ "la*1 -Pabave dobrir uuntorma hrta trgovinske od-bačin si je Jugo-a trge za piro-in kljub ho- Ju- Vj trJ, ?hrati od medna-'i v^biUci In". Takoj po obja-S«Hlo,:,®. Informbiroja pro-Mik. blivv so države vzhod* d razbil, Nvi,°-Bodarsko blokado vanska zunanja trgovina temeljila na načelu trgovinskih odnosov, ki naj temeljijo na enakopravnosti brez vsaKe politične ali drugačne koncesije. Piinve ea zasedanje IN v Parizu NEW YORK, 23. — Prvi izvedenci tajništva OZN so odpotovali v Pariz, da se posvetujejo s francosko vlado glede organizacije zasedanja Glavne skupščine OZN, ki bo jeseni v francoski prestolnici- Odi 6. do 9. aprila bo v Parizu tudii Trygve Lie. \i«Uvijem “dustrial iza- ... J.e' kl je našia Proizvode in &,?• .... "■ ” •SSfLSS tl kisi ^ v V- V foH > V koSh Qrža * VWl okr«nib / mlstI*r ^JP^ijo svoiiv državah, ■nem i odr'oSOvJU sv°iih tr-0 Osebno2 2ah^oim Zahodne - ellko le 'jUgoslo- Končno je Queuille govoril o gospodarski in finančni obnovi Francije, ki da se ne sme zanemarjati ter je zaključil: ((Zahtevam, ki so po večini u-pravičene, bo zadoščeno v interesu delavstva. Danes je ministrski svet določil minimalno zajamčeno mezdo 87 frankov na uro za delavce v Parizu in 74 frankov za delavce na deželi. Poviški so večji za deželo kakor za Pariz. Na ^utranji seji je ministrski svet sklenil, da se takoj uvede predvojni sistem, ki določa neposredna pogajanja za določitev mezd med upravo državnih železnic in tozadevnimi sindikati. Po letu 1939 je namreč mezde železničarjev določalo ministrstvo za promet. Kakor je znano, je komisija za kolektivne pogodbe ugotovila, da so se življenjski stroški od 23. avgusta 1950 (ko js bila prvikrat določena minimalna zajamčena mezda) zvišali za 12,5 odist. Ministrski svet pa je 2višal mezde za 11,5 odst. Najugodnejši povišek za deželo pa znaša 15,6 odst. Takoj po objavi sklepov vlade je izvršilni odbor Splošne konfederacije dela objavil poročilo, ki poudarja sicer, da je doseženi povišek zmaga delavskega razreda in njegove enotnosti g borbi, vendar pa ugotavlja, da je povišek še premajhen, in priporoča delavcem, naj se še nadalje borijo, da bo vlada priznala celotne zahteve. Krščanski sindikati tudi poudarjajo, da vlada ni popolnoma upoštevala odstotka zvišanja življenjskih stroškov, in pozivajo svoje člane, naj takoj stopijo v stik z delodajalci za revizijo sedanjih dogovorov. Ne ve se še, kakšno stališče bo zavzela sindikalna organizacija «Force Ovriere«, vendar domnevajo, da ne bodo preklicali sklepa o podaljšanju stavke. Medsindikalni odbor CGT treh sindikalnih organizacij je od jutri zjutraj dalje odredil splošno stavko vseh uradnikov in delavcev v električnih podjetjih in plinarnah v Alžiru.. Sindikalna organizacija «Force Ovriere« pa je sklenila podaljšati stavko železničarjev za nadaljnjih 48 ur. Isti sindikat nameščencev civilnega letalstva pa javlja, da bo razpisal referendum, čigar izid bo znan šele v torek. Ministrstvo za javna dela je sporočilo da bodo vsi militari-zirarti železničarji, ki' se ne bodo odzvali pozivu pred soboto opoldne, takoj odstavljeni v pričakovanju disciplinskega postopka, ki predvideva odpustitev, zapor in globo. Ministrstvo za narodno o-brambo je potrdilo, da se morajo vsi vojaki ki so sedaj na dopustu, vrniti takoj na svoje mesto. Vlada je nocoj dala ministru za industrijo in trgovino ter ministru za javna dela potrebna navodila za pogajanja z delavci, ki vršijo javnokoristna dela. Ministrski svet se bo sestal jutri popoldne, da prouči odmev na vseh sektorjih, ki ga bodo imeli njegovi današnji sklepi glede zvišanja minimalnih mezd in da sprejme morebitne nove ukrepe. Danes zjutraj je bil položaj v glavnem kakor včeraj. Nekateri vlaki so sicer imeli zvezo med prestolnico in večjimi mesti v Farizu pa vlada popoln zastoj prometa. Nocoj je narodna skupščina zaključila razpravljanje o načrtu volivne reforme, sklenila pa je s 45 glasovi proti 184, da se glasovanje o celotnem načrtu odloži na 5. aprila. Se prej je skupščina sprejela prvi člen načrta, ki vsebuje vse spremembe volilnega zakona iz leta 1946. Na podlagi tega zakona bo stranka, ki dobi 50 odst. glasov v kakem departmanu, dobila vsa poslanska mesta, ki so v skupščini določena za ta departmaji (število mandatov za vsak departman je od dva do enajst). Z novim sistemom ne bodo torej stranke manjšine, ki bi dobile tudi 49 odst. glasov, imele pravice niti do enega poslanskega mesta. Ce pa nobeni stranki ne uspe dobiti 50 odst. glasov, se poslanska mesta določijo sorazmerno z glasovi vsake stranke. Ker pa je težko, da ena Iranka dobi sama 50 odst. giteov' v katerem koli departmanu, določa novi volilni zakon sistem vezanih list. Več strank, ki so sicer predložile ločene liste, lahko seštejejo skupne glasove, tako da se doseže 50 odst. in s tem dobijo skupaj vsa poslanska mesta. Ta sistem omogoča glavnim vladnim strankam (socialisti, ljudski republikanci, zmerni, radikali) da dobijo večino v novem parlamentu; ne komunisti ne degolisti, pa ne bi mogli priti do oblasti. Izvedenci namreč predvidevajo, da bodo komunisti na prihodnjih volitvah dobili 27 odst. glasov kakor pred petimi leti, degolisti pa 30 odst. Ameriški predsednik Truman je danes izjavil, da ameriška vlada z zadovoljstvom pričakuje obisk predsednika francoske republike Auriola. Izjava dodaja: ((Francija in ZDA imata dolgo zgodovino prijateljstva in vezi med obema državama, ki sta združeni v borbi za mir v svetu, niso bile nikoli tako tesne«. Letalo s 53 potniki izginilo nad Atlantikom LONDON, 23. — Na poti med Novo zemljo in Irsko je izginilo ameriško transportno letalo, ki je prevažalo 53 oseb. V letalu je bil tudii brigadni general Cullen, namestnik poveljnika druge ameriške letalske armade. Mezdne zahteve v Belgiji BRUSELJ, 23. •— Belgijo je zajel val mezdnih zahtev. Povišanje plač v skladu z novo kolektivno pogodbo pa ne bo preseglo 5 odst. za državne uradnike i11 2.5 odst. v privatnem: sektorju. Stavke so bile v WiUebroecku in v plavžih v Turnhoutu, širijo se pa tudi po beškem industrijskem bazenu. Minister za delo se je posvetoval s predstavniki sindikalnih organizacij, ki so sklenile izvesti, pod vplivom belgijske socialistične stranke, široko kampanjo proti draginji. Policija je danes aretirala petnajst inozemskih delegatov, ki so se nameravali udeležiti kongresa KP Belgije, ki se je začel danes. Med aretiranimi so Švicarji, Francoza, Italijani, Holandci in Luksemburžana. Vsi bodo izgnani iz države. V Ha se začneta oddale nove ljubljanske radijske postaje LJUBLJANA, 23. — V Ljubljani so dokončali graditev nove radijske postaje 135 kw. Kmalu bo začela s poskusnimi oddajami. Z rednimi oddajami bodo začeli sredi prihodnjega meseca. Povečanje kapacitete ljubljanske radijske postaje od 20 na 135 kw pomeni važen kulturni dogodek. Nova radijska postaja bo takoj ob začetka imela tudi oddaje v nemškem jeziku, sredi maja pa v francoščini. V italijanščini oddaja ljubljanski radio že več časa. Vsaka oddaja v tujem jeziku bo trajala dnevno po 30 minut in bo vsebovala vesti in komentarje o jugoslovanski zu. nanji in notranji politiki, ter zanimive dogodke v Jugoslaviji iz življenja jugoslovanskih narodov ter vprašanja, ki se nahašajo na kulturno in umetniško življenje. Začetek delovanja nove radijske postaje bo posebno va-žfen za Slovence v Avstriji in Italiji ter za slovenske izseljence v državah Zahodne Evrope, ki sedanje radijske postaje ne slišijo, ali pa jo slišijo zelo slabo. __________________________ >njska federacija stranke PSU je izdala poročilo, ki pravi, da je vodilni odbor po proučitvi položaja, 1(1 je nastal v občinskem svetu, potem ko je kominformistična večina sprejela ostavko občinskega svetovalca Cucchija, sklenil soglasno pozvati svoje svetovalce ..rj odstopijo. Čistka v romunski vladi BUKAREŠTA, 23. — Danes so bili odstavljeni trije romunski ministri: Gheorghe Vasili-chi, minister za rudnike in, petrolejska polja, Petre Borila, minister za gradnje, in Emanuel Vinea, pomočnik ministra živilske industrije. Kot vzrok za odstranitev Vasilichija navajajo močno zmanjšanje romunske proizvodnje nafte: 4 milijone ton proti 7 milijonom predvojne produkcije. Dejanski vzrok za znižanje proizvodnje pa ie demontaža številnih naprav in strojev, ki so jih poslali v ZSSR, in pa rastoči odpor delavcev proti sovjetskim metodam ropanja romunskih naftnih vrelcev. Po zadnjih poročilih je bil odstavljen tudi podpredsednik romunske državne komisij,e za prisilni odkup poljedelskih proizvodov, Constantin Sandu. Odkrito izdajstvo Težko je najti tako ja^en in nedvoumen primer izdajstva delavskega gibanja s strani kominformistov kot je zadnja izjava Palmira Togliattija, generalnega sekretarja KP Italije na pokrajinskem kongresu v Milanu. Kot snio že poročali, je cm tedaj odkrito dejal, da uradni politiki KP Italije ni niti najmanj do borbe delovnega ljudstva Italije za njegove gospodarske pravice. «Mi izjavljamo — je dejal Togliatti — da smo pripravljeni prenehati s svojo opozicijo tako v parlamentu kakor tudi v državi sploh proti tisti vladi, ki bo spremenila zunanjo politiko Italije«. Z drugimi besedami: De Gasperijev a in katera koli drruga buržoazna vlada naj preneha s sodelovanjem z za-padnimi silami in mi se bomo formalno odrekli borbi za po-boljšanje življenjskih pogoiev delavskega razreda Italije. Palmiro Togliatti se je vrnil z «zdravljenja» v Moskvi in zdi se, — po tej njegovi prvi javni izjavi, potem ko so ga moskovski «zdravniki» pustili domov — da je uspešno dovršil svoje kremeljsko zdravljenje. Kajti, kaj naj bi sicer pomenil njegov odkriti poziv vladi? Ogejmo si zadevo malo bolje: ZSSR pripravlja agresijo. Tej njegovi liniji pa stoji na poti nekaj važnih činiiteljev: v prvi vrsti zavednost množic vsega sveta, potem pa tudi same zapadne vlade, katerim ni do vojne pod sedanjimi pogoji in ki se zato trudijo, da bi ukrotile «sovjetskin imperializem. Da bi tparirala to obrambo miru se ZSSR poslužuje raznih metod: od kampanje za «mirs> in od petoko-lemaškega dela partij v zapad-nih državah pa do poskusov, da bi razdvojila zapadne, države. Eden izmed priljubljenih načinov tega delovanja v zadnjem času, potem ko je prišlo do poloma z geslom o miru posebno v odnosih na Francijo in Italijo, je geslo nevtralnosti. Nevtralnost je privlačna beseda, ker se zdi množicam identična s temlo pojmom: Konferenca na mrtvi točki tudi po tafni seji namestnikov Jutri se bodo delegati sestali spet na javni seji, nato pa bedo prekinili delo do torka PARIZ, 23. — Namestniki štirih zunanjih ministrov so se danes prvič sestali n® tajni seji, kot je bilo sklenjeno včeraj na kosilu pri Daviesu. Vsakega namestniika je spremljal en sam delegat in sicer Parodija Guy dg la Tournelle, Jessu-pa Bohlen, Daviesa Mallet G ročnika pa Lavrentijev. Seja se je končala nekoliko po 8. uri Čeprav delegati niso dajali nobenih pojasnil o poteku seje, manijo v političnih krogih; da ni bil dosežen noben nov rezultat. Clan francoske delegacije je zanikal poročila neke ameriške agencij?, da bi prišlo do razlike v mnenju angleške in francoske delegacije na eni in ameriške delegacije na drugi strani. Zč pred sejo niso gojili posebnih upov, da bi sie položaj izboljšal, razen — so poudarjali — če bi Gro-mlko dobil nova navodila od svoje vlade. Jutri se bodo namestniki sestali spet na plenarni seji, ki bo že ob 10.30 predpoldne. Da-vies bo takoj nato z letalom Sistem ZSSR ni napredek, temveč nazadovanje sta izjavila na sestankn v Rimu Cucchi in Magnani Skupina okoli Cucchija in Magnanija je včeraj ustanovi-, la svoj odbor, ki se mu bo verjetno v kratkem priključila rimska skupina okoli lista nPolitica Nuovan in torinska okoli Usta aOrdine nuovos. V zadnjih dneh sta i-mela Cucchi in Magnani —• kot poroča italijanski tisk — v Rimu številne razgovore z vidnejšimi člani Nennijeve socialistične stranke in KPI iz raznih italijanskih okrajev, med njimi je bil nekdanji u-rednik komunističnega dnevnika «La voceti iz Neaplja, nekateri komunistični in socialistični poslanci v sicilijanskem pokrajinskem parlamentu, in razne osebnosti, ki so izstopile iz KPI, iz Chieti-ja, Pescare, Beneventa in A-vellina. Govorijo tudi o poskusih levega krila socialistične stranke enotnosti (PSU), da bi se zbližalo z Magnanijevo skupino. Na sestanku, ki ga je priredil rimski odbor Gibanja za neodvisnost italijanskega delavskega razreda, sta govorila tudi Chucchi m Magnani, Magnani je govoril o sedanji krizi v italijanskem delavskem gibanju in poudaril, da so člani italijanskih levičarskih strank, vštevši komuniste in socialiste, doživeli od konca druge svetovne vojne celo vrsto razočaranj, predvsem. zato, ker se KPI ne bori za ideale, ki jih na zunaj proglaša. Zaradi tega postaja italijansko delavsko gibanje vsak dan šibkejše in njegov razvoj, ki je leta 1945 imel velike perspektive, je danes zavrt. Po Magnanijevem mnenju je stagnacija v italijanskem delavskem gibanju in V borbi za izboljšanje življenjskih pogojev delavskih množic kriv birokratizirani aparat KPI. Birokratsko vodstvo vsiljuje članom svoje odločitve brez vsake svobodne diskusije, KPI pa prihaja vse bolj navzkriž z interesi delavskega gibanja. Valdo Magnani je nato izjavil, da se je med vojno kot partizan boril v inozemstvu, kjer je spoznal druge narode in prišel do spoznanja, da je mogoče svobodo doseči sa- mo z borbo. Svobodo ne more nihče podariti od zunaj, je rekel Magnani, Magnani je nato rekel, da on in njegovi sodelavci ne namerava jo ustanoviti posebne stranke, temveč široko gibanje, ki bo zbiralo vse resnično napredne sile in izpolnilo praznino, ki je nastala zaradi razcepitve italijanske levice in podrejanja enega njenega dela volji Kominjor-ma in sodelovanja drugega njenega dela z vlado. V zvezi s pogajanji za z družite« Saragatove socialistične stranke italijanskih delavcev z Romitovo socialistično stranko enotnosti je Magnani poudaril, da ni mogoče podcenjevati združevanje socialističnih strank, ki so v opoziciji, Prav tako je izrazil mnenje, da bi se moral napredni del italijanskega delavskega razreda bori ti v Splošni italijanski zvezi dela (CGIL), ki je sedaj pod vplivom kominformistov, da bi dobil v njej ključne položaje in jo spremenil v resnično neodvisno in močno organizacijo italijanskega delavskega razreda. «Ostali bomo zvesti našim idealom» je izjavil na koncu Valdo Magnani. «Zaupamo človeštvu in njegovi sposobnosti, da s skupno akcijo prepreči vojno in da za to tudi najde potrebno moč. V to bo tudi usmerjeno naše delovanje». Prisotni so Magnanijev govor pozdravili z odobravanjem, zlasti pa besede, da si lahko narod pridobi svobodo samo z borbo. Za Magnanijem je govoril poslanec Aldo Cucchi poudaril je, da je, v KPI položaj težak. Ta težki položaj se razvija že od osvoboditve. Vse glavne položaje v partijskem aparatu so zavzeli ljudje, ki so sedeli v ZSSR in ki so se oddaljili od življenja in potreb itali anskega delavskega razreda. Ti ljudje jz Moskve so vnesli v partijo duh podrejanja in komandi-ranja in zavzeli vodilne položaje brez demokratičnih vo- litev. Federacije in sekcije KPI so postale čisto navadni izvršni organi višjega vodstva in italijanskega delavskega razreda, za njo so ti interesi indentičnj, z interesi sovjetskih voditeljev. Aldo Cucchi je poudaril, da je na svojem obisku na Češkoslovaškem in na Pol jskem spoznal, da te dežele niso neodvisne, temveč da so popolnoma podrejene moskovskim interesom. «Na Češkoslovaškem — je rekel Cucchi — m; je 70 odst. delavcev govorilo, da so proti njeni slepi pokornosti ZSSR in proti gospodarski zasužnjenosti dežele. Mislim, da uvedba takega režima pri nas m v ostali Evropi ne bi pomenila napredka, temveč samo nazadovanje». Ob koncu je Cucchi poudaril, da mora biti Italija nevtralna in da ne sme pristopiti k nobenemu bloku. Toda nevtranost Italije mora biti oborožena nevtralnost, v enakopravnem sodelovanju z drugimi 'neodvisnimi deželami Zahodne Evrope. odpotoval v London. Mnenje, da je bila današnja seja neuspešna, utemeljujejo na eni strani s strogo rezerviranostjo delegatov po seji, ker so pričakovali, da bi bil tisk kakor koli le obveščen, .če bi bil dosežen kak pa čeprav majhen napredek. Na drugi strani navaja dejstvo; da se bodo namestniki jutri sestali spet na javni seji k mišljenju, da bi delegati vsekakor poskušali nadaljevati s tajnimi sejami, če bi se jim danes posrečilo premagati mrtvo točko. Verjetno se bodo namestniki prihodnjič sestali šele v torek, v glavnem zaradi Daviesevega potovanja v London. Vendar je verjetno, da bi se Davies vrnil že v nedeljo, če bi jutrišnja seja vzbudila kakšno upanje na skorajšnji uspeh. Po koncu današnje seje je bil neki član sovjetske delegacije žrtev majhnega incidenta. Ko je stopil iz Rožnate palače; mu je avto, ki je privozil po Ulici Malakoff, zbil z glave klobuk in naočnike. Delegat ni bil ranjen. Danes je prišel v Pariz iz Londona ameriški podtajnik za zunanje zadeve James Webb v 'spremstvu ravnatelja urada za mednarodno varnost na zunanjem ministrstvu, Thomasa Ca-bota. Webb in Cabot, ki sta bila danes na kosilu pri generalu Eisenhowerju v hotelu Astori-ji; kosilu je prisostvoval tudi Chales Bohlen, član ameriške delegacije na konferenci namestnikov. Ameriške pošiljke Evropi v letu 1950 WASHINGTON, 23. — Ministrstvo za trgovino ZDA je sporočilo, da so se v letu 1950 zmanjšale pošiljke ZDA v E-vropo. Leta 1950 je znašala vrednost ameriške pomoči zahodni Evropi v gotovini, blagu in uslugah 4 milijarde 500 milijonov dolarjev, medtem ko je leta 1949 znašala 6 milijard. Ena desetina te vsote je bila podeljena v obliki posojila. Ministrstvo pravi, da je zmanjšanje ameriške pomoči posledica izboljšanja gospodarskega položaja v Evropi. Na drugi strani se je znatno zvišal uvoz v ZDA, ki je leta 1950 dosegel za blago in usluge vrednost 12.150.000.000 dolarjev (9 milijard 710.000.000 v 1949), medtem ko se je zmanjšal ameriški izvoz od 15.950.000.000 v letu 1949 na 14.350.000.000 v letu 1950. IH in MU genocid v Sovjetski zvezi LAKE SUCCESS, 23. — Zidovski odbor za delo v ZDA je obtožil ZSSR, da je kriva, zločina ((duhovnega in kulturnega genocida« protj Zidom. Kakor poroča AFP, je odbor za delo izročil sekretariatu OZN spomenico, v kateri obtožuje SZ in države Vzhodne Evrope, da preprečujejo manifestacije kulturnega življenja Zidom s tem, da zapirajo židovske šole in gledališča ter prepovedujejo židovski tisk. Spomenica trdi, d« so v zadnjih letih v teh državah' izginile mnoge osebnosti iz židovskega kulturnega življenja. Spomenica zahteva, da se uvede preiskava o ravnanju z Židi v Sovjetski zvezi in stori vse, da bi se Zidom, ki so preživeli nacistične pokolje, omogočilo dostojno življenje v miru in na varnem. ostati izven vojne izven tistega strašnega uničevanja, krvi, smrti in trpljenju. Dejansko Pa pomeni to geslo poskus, da bi se miroljubne množice na zapadu, ki so pripravljene na borbo proti kakršnemu koli napadu, uspava le pred nar a. ščajočim «sovjetskim» impe. rializmom. Ne misliti na obrambo, ne krepiti svoje obrambne sposobnosti, da bi sovjetska armada, laže izvršila svojo nalogo zasužnjevanja ob pomoči petokolonaških partij. To je v bistvu smisel sovjetskega gesla o nevtralnosti. Tako je treba razumeti To. gliattjevo ponudbo De Gaspe-rijevi vladi za sporazum: ta vlada naj preneha s politiko, ki nasprotuje pretečemu «so. vjetskemu» imperializmu in agresiji in — stvar bo v redu. A žrtev za to? Protiusluga? Popolno ignoriranje borbe, katero ima italijanski proleta. riat pravico voditi proti vsem notranjim sovražnikom. Podlost kominformizma se vidi tu brez kakršne koli sence. Interesi delovnih, ljudi niso nič. vse je — interes sovjetske birokracije. Ce je njej potrebno doseč j cilj, naj se briše marksizem, naj se briše borba za socialno osvoboditev! Togliaitijeva izjava b0 gotov o mnogim v Italiji in na svetu odprla oči, če so se otročje: zanašali na iskrenost stalinskih gesel. Toda poleg tega je Togliatti tudi cinik. On se tudi posmehuje delovnim množicam države, v kateri živi: «Mi smo partija, ki se bori za socializem« — pravi on in nadaljuje s takšnim le najočitnejšim izigravanjem duha Marksovega in Leninovega nauka: ((Mi želimo uresničiti socializem 3 pomočjo izpremem-be gospodarske strukture države na PODLAGI LINIJ, KI SO POSTAVLJENE (— po. slušajte dobro! op. ur.)v REPUBLIKANSKI USTAVI!« Torej: ustava buržoazne Italije — to je marksizem-leni-nizem, to je program komunistične partije, kadar je tako Moskvi potrebno. Do sedaj so kominformisti vendarle pazili da svoje izdajstvo oblečejo v obleko socialističnih gesel. Togliatti ne dela niti tegd več, on govori odkrito, tako da bolj odkrito govoriti niti ni mogoče. Togliatti je moral prepričevati v svojem govoru poslušalce, da Italiji ne preti nevarnost od ZSSR — ve, bog ne daj, nikakor od ZSSR! Pri. merjal je tudi Po!it:čw: položaj v letih 1939 in 1940, ko je «Mussolinijeva Italija morala izbirati med vojno na strani Nemčije in med nevtralnostjo)). Omenil je, da je bilo slabo, da se ie Italija tedaj odlo. čila za vojno ua strani Nemčije, kar je pač precej nerodno za ZSSR. ki je prav tedaj preživljala medene mesece s Hitlerjevim Reichom. Četudi preti sedaj Italiji vojna katastrofa, kakor Togliatti v zli slutnji prerokuje (mogoče celo ve, morda so mu kaj več ° tem povedali v Moskvi!), tedaj je to katastrofa, ki jo lahko prinesejo edino njegovi gospodarji pa tudi on z njimi, ko jim je vendar tako pasje zvest. No, sreča je, da italijanski proletariat vedno bdj zapu. šča takšne polit kante kakršen je Togliatti Neodvisno delavsko gibanje se v Italiji širi, a kot dokaz za to služi prav Togliattijev govor: on se je prisiljen obračati na kogar koli, kajti množice ga zapuščajo. Kratke vesti LONDON, 23. — Danes je pri-1 pira šel v London bivši poslanik CSR v Indiji Kratochvii, ki se ni hotel vrniti domov, ko ga ie praška vlada odpoklicala. Kratochvii bo ostal v Angliji. VVASHINGTON. 23. — Število vojnih obveznikov, ki bodo vpoklicani aprila. Je bilo znižano od 80.000 na 40.000, ker so Se na eni strani javili številni prostovoljol za aktivno vojaško službo, na drugi strani Pa 30 sc občutno zmanjšale izgube na Koreji. VVASHINGTON, 23. — Vlada ZDA pripravlja odgovor na sovjetsko noto, s katero se Moskva brani vrniti 670 ladij, ki jih je dobila med vojno na posodo od Amerike. ANKARA, 23. — Admiral Boo-ne, namestnik poveljnika ameriške mornarice v evropskih vodah ie po tridnevnem obisku v Tuh čiji odpotoval v London. Boone je izjavil, da so kmalu možni skupni ameriško-turški pomorski manevri. TOKIO, 23. — Po odredbi pravosodnega ministrstva so bili danes na južnem,' Japonskem prepovedani vsi komunistični listi. Ukrep je zadel 67 časopisov. Policija ie preiskala 59 tiskam v Kyotu, Osaki in Kobeju. KAIRO, 23. — Čeprav rnici dnevni red poslanske zbornice ne omenja predloga zakonskega rtačrta o nacionalizaciji Sueškega prekopa, govorijo nekateri egiptovski listi kar o (Jveli «zakonskih osnutkih za nacionalizacijo prekopa, ki jih bodo v kratkem predložili zbornici. Enega izmed načrtov pod- več uglednih poslancev«. Znano je, da se je pred&edlnik zbornice pred dnevi izjasnil proti takim zakonskim načrtom, češ da «Egipt ni Iran«. VARŠAVA, 23. — S precejšnjo zamudo je poljski finančni minister Dombrotvski danes predložil skupščini v odobritev predlog državnega proračuna za leto 1951 NEW YORK 23. — Po mnenju lista «New York Times« bo predsednik Truman predlagal kongre. su, naj se ECA spremeni v samostojno vladno poslovalnico, ki naj izvaja gospodarske operacije ZDA v inozemstvu. Kot znano, bi ECA junija 1952 morala prenehati z delom. HELSINKI, 23. — Zdi se, da sa bodo na Finskem, kjer je vlada včeraj dala ostavko, lahko vendarle izognili vladni krizi. Na sestanku parlamentarnih skupin vladne koalicije in konservativcev je bil dosežen kompromis, ki bo morda ohranil sedanjo vlado pri življenju. BEOGRAD, 23. — Novj eglpt-ski opolnomočeni minister v Beogradu je danes položil venec na grob neznanega vojaka na Avali. Navzoči so bili tudi predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva in etiptskega poslaništva v Beogradu. PARIZ, 23. — Indija« radio Ja javil, da Se Sovjetska zveza ponudila Indiji 50.000 ton pšenice. 23. — Voditelj sekcije !TL£Ta*«sa: PRAGA, 23. — Voditelj češkoslovaške strstva Jan ljen. PRIMORSKI DNEVNIK (4. m*re* 18N Jugoslavija se bo udeležila tržaškega velesejma Tiskovna konferenca pri Gospodarski delegaciji FLRJ Včeraj je povabil šel Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu predstavnike tržaškega tiska na tiskovno konferenco. Po uvodnih pozdravih je šel Rihard Knez podal naslednjo izjavo: «Zaprosili smo Vas za sodelovanje na tej konferenci, ker je tržaški tisk pred časom pisal in komentiral, da Jugoslavija letos ne bo sodelovala na tržaškem velesejmu. S tem v zvezi sem pooblaščen dati vam pričujočo izjavo. Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije je bila 2aradi letošnje suše, ki je hudo prizadela jugoslovansko gospodarstvo, prisiljena zmanjšati svoj program razstav na mednarodnih sejmih. Razstavljanje na teh velesejmih je namreč vedno zvezano s precejšnjimi stroški v tuji valuti in sedanji gospodarski položaj Jugoslavije narekuje štednjo tudi na tem področju. Verjetno so se zaradi tega v tržaškem tisku pojavili prej omenjeni glasovi in« komentarji, da Jugoslavija na tržaškem velesejmu letos ne bo sodelovala. Toda v resnici je stali- šče Jugoslavije do tržaškega velesejma drugačno. Odgovorni j ugoslovanski funkcionarji so že večkrat in ob raznih priložnostih poudarjali, da je Jugoslavija na Trstu zelo zainteresirana, kar je naravno in logično. Trst s svojimi možnostmi predstavlja za Jugoslavijo okno v svet. Trst je vedno služil svojemu prirod-nemu zaledju ir.« je nastal iz gospodarskih potreb, ki jih to zaledje ima. Ta vloga je Trstu vedno pripadala in mu pripada še danes kljub poizkusom, da se jo s pomočjo raznih carinskih in drugih ukrepov na nepriroden način okrni. V interesu nadaljnjega razvoja Trsta pa je. da to svojo vlogo še nadalje poglablja in« razvija. V sedanjem času je Trst za jugoslovansko gospodarstvo še posebno važen, kajti države In. formbiroja store vse, da bi Jugoslavijo bojkotirali in po mož. nosti popolnoma izolirali od o-stalega sveta. Upoštevajoč gori omenjena dejstva pa tudi težnje in potrebe samih tržaških gospodarskih krogov in številnih obiskovalcev lanskoletnega prvega tržaškega velesejma, ki so pokazali posebno zanimanje za razvoj socialistične Jugoslavije, je vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije odločila, da bo Jugoslavija tudi letos sodelovala na tržaškem velesejmu in razstavljala karakteristične artikle svoje proizvodnje in izvoza. Uspeh lanskoletnega sejma sploh in našega paviljona je bil zadovoljiv. Toda v pogledu realizacije na sejmu zaključenih poslov Jugoslavija ni mogla biti zadovoljna, kajti le z velikimi težavami je dobivala uvozna dovoljenja za na sejmu prodano blago«. Po tej izjavi so predstavniki tiska postavili več vprašanj, na katera je šef dal izčrpne odgovore. Tako je med drugim izjavil, da še ni določen seznam artiklov, ki jih bo Jugoslavija razstavljala na velesejmu, vendar pa bo gotovo razstavljeno blago, ki prihaja v poštev za Trst in tudi ostale države, ki se bodo udeležile velesejma. Poudaril je, da je ves tržaški tisk z obžalovanjem sprejel netočne vesti, češ da se Jugoslavija ne bo udeležila velesejma, ki so se razširile v času, ko so se vršila pogajanja. „Zmage“, hi tržaškega prepričalo delavstva Pred dnevi so bila v Italiji zaključena pogajanja glede povišanja draginjskih doklad. Tajnik CGIL Bitozzi komentira ta dogodek takole: «Borba se je zaključila z veliko zmago. Vrednost plač se bo s prihodnjim mesecem povišala za 4 odstotke. Nova premična lestvica odreja način, ki nam daje možnost, da bomo lahko zagotovili delavcem tudi v bodoče realno mezdo Nedvomno je to velik uspeh, saj bodo plače ostale neizpremenjene«. Tudi kominformistično gla. silo «Unita» se je na dolgo in široko razpisalo o tej »veliki zmagi«. Pa poglejmo, v čem | obstaja pravzaprav ta velika «zmaga». Plače bodo ostale neizpremenjene, to se pravi, da bodo prav take kot pred le. tom in pol, ko s0 začeli italijanski in tudi tržaški delavci poostreno borbo za povišanje plač. Kakšne so perspektive za bodočnost po tej «veliki zmagi«? Kaj kominformistični sindika. listi po tej »zmagi« pričakujejo? Iz izjav raznih sindikalnih tajnikov je razvidno, da upajo na pomiritev položaja ter na I prenehanje sindikalnih borb SLAVA PADLIMA BORCEMA! iliavka (BtiHček Križev pot na veliki petek je bila za komintormiste včerajšnja občinsha seja v Zgoniku Z*i župan Pirc in niegovi pristani nočejo jasno odgovorili na nase vprašanje v zveži ižjavn Pajelle in Gomhaccijaž Sinoči je bila v Zgoniku izredna seja občinskega sveta, ki jo je sklical kominformistični župan Pirc. Na dnevnem redu je bila edina točka: vprašanje Tržaškega ozemlja. Zupan je predvsem omenil govorice, ki so se širile zadnje čase, ter pisanje nekaterih listov o tej zadevi. Zato je sklical občinski svet, da bi o tem razpravljal in izglasoval protest proti pisanju omenjenega tiska ter zahtevo za imenovanje guvernerja. O stvari je bilo že govora, ko je bilo zadnje redno zasedanje občinskega sveta v Zgoniku. Vsi so o tem govorili, tudi župan je povedal svoje, toda šele zdaj je sklical v ta namen izredno sejo, ker je bilo pač tako povelje od zgoraj. Vprašanje je načel Gromiko v Parizu, da bi na račun Trsta mešetaril z zapadnimi velesilami za druge ugodnosti. Oglasil se je’ Vidali v Trstu, nato dolinski kominformistični župan, nabrežinski kominformisti, nazadnje pa je prišel na vrsto še Zgonik. Toda na sinočnji seji so si vidalijevci presneto opekli prste. Nastala je med sejo med njimi taka zmeda, da so si bili v očitnem protislovju in na-sprctstvu sami med seboj in svojim vodstvom. Po uvodnih besedah je župan prečital «svojo» resolucijo, oziroma protest ter želel, naj bi o tem občinski svetovalci obširno razpravljali. Pri koncu pa se mu je zelo, zelo mudilo. Ze ob začetku diskusije se je kominformistični svetovalec Milič iz Saleža razburjal, da je lšila objavljena v našem listu napoved seje s komentarjem. Zbodlo ga je seveda naše jasno vprašanje, če se strinjajc z izjavo Paiette. «Kaj Pajetta, kaj mešate Pa-jetto«, sta ponavljala zlasti župan in Milič. Toda jasnega in odkritosrčnega odgovora nista hotela dati. Zakaj ne? Oglasil se je svetovalec Ljudske fronte tov. Obad, ki je dejal: «0 tej zadevi bi lahko razpravljali, če bi hoteli, že na zadnjem zasedanju. Vi lahko iskreno mislite, toda vaše vodstvo ni iskreno. Le poslušajte, kaj je izjavil kominformistični poslanec Pajetta v italijanskem parlamentu o Tržaškem ozemlju. Pajetta pa ni navaden novinar, ampak je član vodstva Kpi, od katere dobiva navodila Vidali in vaša skupina. Poleg tega pa je še poslanec v rimskem parlamentu. Prečital vam bom dobesedno, kar je izjavil Pajetta v rimskem parlamentu 22.4.1950: «L’applicazione dej trattato mn PARTIZANO!/ Tržaškega ozemlju naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. R. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel. Zakaj...? ČAKAJ so kronista italijanskega tržaškega dnevnika «/i Corritre di Trieste» zbodle v oči pr a C n cn'e tablice z oznakami mot rnih vozil Istr. skega okrožja na katerih je pred številko vozila jasno in razločno napisano «STT», kar pomeni «Svobodni Tržaški teritorij«, t. ]. ime tisfga o-zemlja, za katerega dokončno realizacijo se omenjeni dnevnik vsakodnevno tako bučno bori, a kljub temu označuje ukrep gh'de novih tablic s pridevnikom «težek» in zahteva «od oblasti Istrskega okrožja tozadevno pojasnilo)), češ da je ugrb s helebardo ZQinil?s In ZAKAJ se isti dntvnik že tri leta ni niti z besedico obregnil in se ne obregne ob tablice motornih vozil cone A, ki nosijo oznako «TSn (sicer s tržaškim grbom), ki je veljala tudi tedaj, ko je bil Trst pod Italijo, t. j. s tisto oznako, s katero so morala biti označena vsa motorna vozila ko je Trst ječal pod italijansko fašistično suverenostjo nepozabnega spomina? Jn končno — bogve ZAKAJ si kronist «11 Cor-riere di Trv?ste)> ne ogleda malo natančneje jugoslovanskih avtomobilnih oznak, če že hoče ugotavljati neke podrobnosti, pri čemer naj se predvsem otrese slehernega neutemeljenega, nepotrebnega in zato škodljivega predsodka do ukrepov oblasti Istrskega okrožja, ki so pač vtčkrat dovolj jasno označile, kam motorna vozita njegovega področja spadajo, (rdeča zvezdica namreč ni jugoslovanski narodni grb, kar omenjeni kronist najbrž tudi ne ve). Nadalje ZAKAJ ni videl tistih I poleg TS na nekaterih avtomobilih? di pace non avrebbe compro-messo le spe ran Z( di armessio-ne del T.L.T., ma al contmrio era una premessa necessaria per la realizzazione di quella speranza. Chiedendo 1’applica-zione del ,trattato, il govemo avrebbe ottenuto il risultato es-senziale di allontanare le trup-Pe jugoslave dalla zorrn B. Se non lo ha fatto e perche’ non voleva che contemporaneamen-te vemssero evacuate anche le truppe anglonmericanet). vLo vem d e’ che c on la no-mina del governatore e Veva-cuazione delle truppe si sareb-be realizzata una situazione che avrebbe aperto la Via alla sue-cessiva annessione del territo-rio alVltalia. Del resto le popo-lazioni di Trieste e delTJstria cominciano cmch’esse a com-prendere che guesta e’ la sola soluzion? possibile, poiche’ ap-pare sirrtomotico il fatto che i principali avversari delTeva-cuazione delle truppe sia i tilini, in guanto essi considerano appunto gnest a soluzkme, pro-posta dai comunisti triestini, com.r il primo passo verso Van-nessione del territorio all'1-t aha«, «Ma cid che vi abbiamo chie-sto e’ non solo Vaffermazione che tutto il Territorio Libero deve tomare allTtalia, ma una azione pratica perche’ questo avvenga«. (Objavljeno v VUnita z dne 23 apnila 1950). Prav tako mislijo tudi vaši voditelji v Trstu Komiformi-stiftni svetovalec Gombače i je na seji tržaškega občinskega svTta 9. marca 1951 rekel tole (po stenografskem zapisku); «E guando noi proponitimo Vapplicazione del trattato di pace sappiamo benissimo che proprio in guella proposta di rispettare il trattato di pace, VUnione Sovietica e il nostro piti grandt alleato, il nostro tu-tore che ei prešerna da gueste ipossibditd di baratto, ma anche attraverso alla votazione delta vostra mozione noi abbiamo dimoatrato che sappiamo coni-prenditre le tendenze che non sono guelle che vogliono il , T.L.T. Ma eh i non potrebbe rt j spettare la volonta del popoln itatiano di essere riun.to alla Madrepatrla. Ma sappiamo b’ nissimo che guando ij trati.ato di pace sard applicato, scom-parso ogrej attrito, ognj possibi-lita di pnerra per Ui n ostra cit ta, avremo iempre la possibilv td da buorei amid. da buoni fratelli che cftettiuamenti; qui in guesto o in altro Consiglio di discutere, di smuovere nuo-vamente la question.e dež T.L.T. ma in v n'alt m atmosfera, con altre posslbilitd. ma oggi come oggi noi dobbiamo appoggia re la richiesta delVapplicazione del trattato di pace cosj torne e fatto mahu o bene...» Jasno je torej, da komiformL sti uporabljajo to vprašanje le za varanje našega ljudstva in da sp neiskreni. Zato bom glasoval proti vsaki taki vaši resoluciji«. Besede tov. Obada, so bile za kominformistične svetovalce kot mrzla prha. Niso vedeli, kaj bi na to odgovorili. Videti je bilo, da jim ni prav. toda kako naj bi se izrazili preti svojim voditeljem, čeprav na dnu srca marsikateri spoznava, da ga varajo? Začeli so govoriti vse vprek, mešali so se pojmi, da nisi vedel siploh kaj hočejo povedati. Teda kmalu bi se bila odtrgala skorja in izginil strah pred voditelji, ki jim iz Trsta ukazujejo, kaj ip kako naj mislijo in kaj naj govorijo. Do. volj žalostno, ko mora človek prisostvovati takemu prizoru; ko vidiš, kako se človek muči, ker mu srce in razum velevata nekaj, kar mu strankarski špekulanti prepovedujejo. Tov. Obad je še dejal; »Govorite o barantanju? Ali ni prav Sovjetska zveza prva začela barantati s Tržaškim ozemljem in je vztrajno ovirala imenovanje guvernerja? Zavlačevala je, zdaj pa na« hoče porabiti kot drobiž za svojo kupčijo z drugimi velesilami«. Višek napetosti pa je bil. ko je tov. Obad kratko in jedrnato Vprašal župana. «Zakaj niiste protestirali proti Pajetti in Gcmbacciju? Predlagam, da se sestavi protčst v tem smislu«. Molk. 2upan se izogiba odgovoru. Tudi sicer zgovorni svetovalec Milič ne najde besede. Le to mrmra župan: «Konča>jmo, končajmo«. Milič pa županu; «D ni. deni na glasovanje našo resolucijo«. Le kominformistični svetovalec Cernjava se opogumi in reče: «Naj se vloži proteft tudi proti Pajetti, če je tako izjavil«. Za hip se je mož otresel strankarskega ukaza. Kar je rekel, mu je prižlo Iskreno od srca, toda kominformist Pirc noče slišati na to uho. In odgovori: »O tem ne moremo zdaj razpravljati, ker mora biti resolucija vložena 24 ur pred sejo. Bomo drugič o tem razpravljali«. Ža župana in vse ketninfor-miste postaja vedno bolj mučno, pravi križev pot na veliki petek. Zato začnejo kar podpisovati svoj protest ali resolucijo. ki se sploh ne ve, komu in kam je naslovljena. Proti glasujejo svetovalci Ljudske fronte, zastopniki Dz Pa se vzdržijo, «k'er je vse hinavščina in jim ni mogoče zaupati«, kot izjavi neki svetovalec DZ, ki spomni kcmiformdste, da so lepili plakate «za mir« isti dan, ko so njihovi veliki zaščitniki pričeli vojno na Koreji. ter upostavitev bolj mirnega in vedrega življenja. Torej nič več borb, nič več agitacij; s sedanjim povišanjem draginjskih doklad, naj se ustvari med delavskim razredom vzdušje zadovoljstva in sreče. Vprašanje je seveda če se bodo italijanski kot tudi tržaški delavci z mnenjem kominfor. mističnih sindikalistov strinjali, posebno če pomislimo da predstavljajo doseženi poviški le majhen del tistega, kar bi morali delavci že davno imeti. Z novim sporazumom bodo delavci prejeli komaj na toliko povišane plače, da bod0 lahko krili tisto razliko, ki je nastala Po zadnjem povišanju cen raznim življenjskim potrebščinam. Toda tudi pred zadnjimi povi. ški cen, so bile plače delavcev zelo nizke: o tem pa seveda novi sporazum ne govori. Tako bodo delavci ostali z neizpre-menjenimi plačami ter le z nekoliko povišanimi draginjskimi dokladami, kar še z daleč ni tisto, kar bi morali doseči, če b; hoteli govoriti o izboljšanju življenjskih in delovnih pogo. jev delavskega razreda. Tržaški delavci so bili po časopisju že obveščeni o sporazumu, katerega določbe bodo avtomatično uveljavljene tudi na anglo.ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Ražrednj sindikati so že ob raznih prilikah opozorili tržaško delavstvo na nevarnost, ki predstavlja za delavski razred avtomatično uveljavljanje vseh sporazumov in določb sprejetih v Italiji; opozorili so delavce, kaj pomeni navzočnost Radicha in NoveLlija na omenjenih pogajanjih. Sedaj, lahko tudi tržaški delavci čakajo na obljubljeni povišek, ki ga bodo dobili že s 1. aprilom; obenem pa lahko čakajo tudi na obljubljene poviške tramvajskih tarif, ter Poviške cen raznim življenjskim potrebščinam. Jasno je, da se bodo razredni sindikati z vso odločnostjo bo. rili proti takemu stanju ter bodo še nadalje zahtevali izboljšanje plač, ki morajo doseči tako višino, da bodo z njo lahko izhajalj delavci in njih družine. Danes obhajamo šesto obletnico smrti tov. Slavka rojenega v Trstu 8.8.1927, ki je stopil v partizane aprila 1944 in bil uvrščen v tržiško brigado. Opravljal je. službo intendanta ter na današnji dan pri Rovtah daroval svoje življenje za boljše dni svojega ljudstva. Slava mul Bolti Uelkoc Tov. Boris je bil po poklicu mizar in je živel v Trstu, kjer se je tudi rodil. 7. avgusta 1944 h odšel v partizanske edinice, s katerimi je bil na Vipavskem, na Krasu in na Dolenjskem. Služil je v tretji topniški diviziji IV. armije. Padel je za svoje ljudstvo. Doslednemu borcu za svobodo večna slava! KOLEDAR @foda£tiče - -IfladU)- Sobota 24. marca Gabrijel, Dražislav Sonce vzide ob 6.03, zatone čt> 13.21. Dolžina dneva 12.18- Lun vzide ob 19.57. zatone ob t.v>- Jutri, nedelja 25, marca Velika noč, Jaroslav Rožmarin Oj rožmarin, oj rožmarin tako veneč, dišeč, rastoč v višavi vaških lin, sameč in pa veneč. Nekdaj pa nisi ti venel, ko hodil sem na vas in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas. Oj veni, veni rožmarin — s teboj sem jo kropil; otožno pei je zvon iz lin in jaz sem se solzil SPOMINSKI DNEVI 1905. je umri znameniti francoski pisatelj Jules Verne Rodil se je leta 1828. RAZGLEDI 2. š i e v i k a Izšla je druga številka letošnjega letnika ((Razgledov« naslednjo vsebino: FRAN Si- JANEC: Iz monografije o Albertu Sirku; MARIJA RUS: Noč ob morju; LUDOVIKA KALAN: Jaz vem; DARIO DE TUONI: Upodabljajoča umet- nost in moderni racionalizem; MIHA KLINAR: Pomlad ob morju; DANILO LOKAR: Leto osemnajsto; GEMA HAFNER: Slovo. Tone Batagelj piše o Viktorju Caru Eminu ob njegovi 80-letnici. Karei Bačer objavlja pisma Simona Gregorčiča Ivanu Trinku-Zamejskemu, Vladimir Bartol pa poroča o Gogoljevem «Revizorju» v uprizoritvi tržaškega SNG in o razstavi Staneta Kregarja v «Scor-pione«. Številki je priložena reprodukcija A. Černigojeve slike «Boljunec». Urnik Narodne in študijske knjižnice NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo uvedla od torka 27. marca dalje naslednji urnik: Ob delavnikih: od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19. Ob sobotah: od 8. ure do 12.30. Pri tej priliki opozarja, da bo sprejela tudi v bodoče vsak predlog obiskovalcev glede urnika in skušala po možnosti ustreči željam posameznikov. Gledališče Verdi Danes ob 21. uri nastop1 sk* p in a Ga ndnsio-Bi:oozzi-Sown Gianninijtviir. novim «Zdravo ded!«, filmska sn0'L treh dejanjih in 14 delujsjo Paola OrkSva, Fe®B’ co Ct-llino in Lina Paoli. Jutri ob 17. uri edina P«’ stava, ponovitev ((Zdravo V ponedeljek ob 21. uri dbr in drug« Armonta i* * ceya. POSTA OB PRAZNIKIH Poštni uradi bodo imeli v nedeljo in ponedeljek popolni praznični urnik. Le v centru bodo v ponedeljek dopoldne enkrat dostavili korespondenco. HI RADIO if* JUGo.3L.C0HE TBSt* IZLETI PDT Smučarski izlet na SNEŽNIK, ki b; moral biti 1. aprila, je zaradi tehničnih razlogov preložen na nedeljo 8. aprila. Vpisovanje do 28. marca v UL Machiavelli 13 od 17. do 19. ure. .Prav tam se lahko kupi tudi Brilejev ((Priročnik za planince«. KINO Tri nove tržnice v Trstu Huda nesreča se je pripetila v repentaborskem kamnolomu Skupina kamnosekov, zaposlena v repentaborskem kamnolomu, se je včeraj zjutraj trudila okrog težkega kamnitega siklada. Okrog 30 stotov teže jč bilo treba polagoma spraviti na ravno s prostora, kjer ga je odtrgala mina. Nenadno pa se je pričel masiv pomikati vedno hitreje navzdol in delavci ga niso mogli več zadržati. Kamniti blok je sprožil za seboj plaz grušča, pred katerim se je večina umaknila, le 42 letni Angel Škabar z Repen-tabra se ni utegnil pravočasno rešiti. Obležal je z desno nogo pod kamenjem, od koder so ga potegnili delavci hudo poškodovanega. Kmalu zatem so ponesrečenca prepeljali z reševalnim avtomobilom RK v v tržaško bolnico, kjer so Škabar poleg večje rane na desni nogi tudi zlomljeno stegnenico. Zaradi hude poškodr be se bo moral zdraviti okrog 3 mesece. Nesreča na delu Včeraj dopoldne so prepelja-li z reševalnim avtomobilom RK v tukajšnjo splošno bolnico 45-detnega tesarja Angela Ziganteja iz Sv. Križa. Zigan-te, ki je zaposlen pri gradnji nove stavbe v Ul. Cavour, je padel s tri metre visokega odra ter si domnevno nalomil nekaj reber. Zdravih se bo moral 8 do 20 dni. Nezgoda otroka pri igri bližini Ul. Campanelle se j delku. vorni avtomobil in takoj se je našlo nekaj otrok, ki so splezali nanj in pričeli z resno igro posnemati odrasle. Ta je bil vozač, drugi potnik, tretji sprevodnik in vse bi preteklo y najlepšem redu, dokler bi ne prišel nekdo in jih nagnal ter jim prikrajšal otroško veselje. Toda igra se je zaključila še prej, in sicer nič kaj veselo, kajti eden izmed udeležencev je nehote vrgel z vozila 8-let-nega Marina Robertija iz Ul. Campanelle 37, ki se j« resno pobil po glavi. Z reševalnim avtomobilom RK so ga prepeljali v splošno bolnico in ga namestili v I« kifurgičnem od-Malj Marino bo ozdra- zdravniki ugotovili, da ima | je včeraj popoldne ustavil to-1 vel v 7 dneh. URNIK TELOVADBE ZA I. MAJ Ura PONE- j DELJEK ! za TOREK j za SREDA ja ČETRTEK za 7.30 i ■1 8,— . .. Ruggero Manna 29 članice ,,i 9.— LPlavje deco - - 10.— Opčine deco 11.— 12.— 14 — Domjo deco 14.30 Plavje deco V. Repen deco 15.— Padriče deco Padriče deco Sv. Križ deco 16.— Stramar deco .... Prosek deco 16.30 Boršt -Ricmanje deco 17 — Lonjer deco Dolina deco Lonjer deco Sempolaj deco 17,- Bazovica deco Bazovica deco 18 — Stadion deco Ruggero Manna 29 deco Stadion deco Salež deco 18 — 19 — Skedenj deco Sv. Jakob deco 20 — Prosek člane članice Boršt -Ricmanje člane- članice Dolina i člane članice ! člane-Prosek članice 20,— Stadion člane [članice Plavje člane- članice V. Repen 1 člane-ičlanice člane članice 20 — I Prebeneg [ člane-članice Lonjer 20,— člane Salež članice 20.30 Stadion člant članice člane- Stadion članice 21,— Bazovica člant članice •; člane Bazovica članice PETEK za SOBOTA za NEDELJA | Ruggero Manna 29 Ranice . ■ Stadion za vse kategorije Opčine deco 1 Prebeneg deco . V. Alfieri 10 deco Domjo deco Slivno deco Stramar deco Barkovlje deco —— — Nabrežina deco Ruggero Manna 29 deco Sv, Jakob deco Nabrežina člane članice Boršt - člane Ricmanje članice Sv. Križ člane [članice člane Prebeneg članice Dolina člane članice Tržaške gospodinje so z veseljem sprejele vest, da bosta v Trstu že v kratkem zgrajeni dve novi tržnici, prva bo na Trgu Belvedere, druga pa na Trgu Foraggi. Vest o izgradnji omenjenih tržnic sicer ni najnovejša je pa tembolj zanimiva, če pomislimo, da so dela za zgraditev tržnic skoraj zaključena. Prva tržnica, ki bo na Trgu Belvedere bo manjša; zgrajena je na prostoru, kjer je do sedaj stalo nekaj posameznih stojnic s sadjem ir.« zelenjavo. V njej bo imelo svoje stojnice zadostno število branjevk, ki bodo s svojim blagom zadovoljile gospodinje Rojana, Ulice Udine in tudi vseh ulic’ proti Ul. Commerciale. Nove tržnice so še prav posebno vesele branjevke same, ki so bile do sedaj izpostavljene vsem vremenskim neprilikam. Drugo tako tržnico grade na Trgu Foraggi. Ta bo nekoliko večja in bolj prostorna to pa zato, ker je ta okraj precej oddaljen od vseh trgov. Kot kaže, bo imela nova tržnica tudi nekaj steklenih vrat. ki bodo lahko pozimi zaprta; grajena je po vseh higienskih predpisih. Naše mesto bo pa dobilo še tretjo novo tržnico, za katero je trenutno razpisan le natečaj za načrt; najboljši načrt bo na. grajen z denarjem, ki ga je občina v to svrho dodelila. Vsoto znaša 5 milijonov lir ter bo razdeljena na tri dele; prva nagrada bo nekaj nad 2 milijona, druga nekaj nad en milijon, tretja nagrada pa 700.000 lir. Vsi nagrajeni načrti bodo osla. li last občine, ki bo z njimi lahko razpolagala. Nov zele-njadni trg bo v bližini Mar-tovih polj ter bo zavzemal prostor približno 5000 kvadratnih metrov. Ker bo novi trg služil predvsem ttgovcem na debelo, ki bodo lahko v zgodnjih jutranjih urah nakupili sadje in zelenjavo po ugodnejših cenah, bo moral načrt za izgradijo predvidevati, s kakšnimi Sredstvi bodo lahko nakupljeno blago odvažali in kje bodo imela svoje mesto tudi prevozna sredstva. O predlogu za nov zelenjadni trg v bližini Martovih polj (Čampo Marzio) so razpravljali mnogo tudi na zadnji občinski seji, kjer so navzoči svetniki in odborniki odobrili predlog, da se nakaže vsota 5 milijonov lir za izplačilo nagrad za najboljše načrte. Torej kar trije novi trgi, od katerih bo zadnji navedeni res zelo obsežen — to ni malenkost niti za Trst, ki sicer ni bil preveč bogat na primernih tržnicah. Rossetti. 16.00: «Saga o Forsytih», Errol Flynn Green Garson. Ezcelsior. «V Vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.00; «Harvey», James Stevvart. e Arcobaleno. 14.30: «Zlati listi«, Fenice. 16.30: «Veliki ljubimec«, Filodrammatico. 16.00: «Otok zakladov«. Alaharda. 16.00: «Na otoku s tp-boi», Ester Williams. Armbiiia. 15.30: «Napad sokolov«, E. O’ Brien. Garibaldi. 14.30: »Ukročena Ama conska«, Joan Leslie. Ideale. 15.30: «Virginijec». Impero. 10.00: ((Slikanice VValt Disneya. Italia. 15.30: ((Neulovljiva 12», S. Pampanini. Kino ob morju. 16.00: »Zaobljuba«. Savona. »Argentinske noči«. Viale. 15.30: «Napoli, večna pesem«. Vittorio Veneto. 16.00: ((Američan v Etonu«. Azzurro. 16.00: «Rdtča čarovnica«. J. Wayne, G. Russell. Belvedere. «Zenske in diamanti«, Marconi. 15.30: «Revija filmskih zvezd«. Massimo. 16.00: «Poulične popevke«. Novo Cine. 16.00: «Požar Chicaga«, T. Power. Odeon. 16.00: «Bagdadska vrtni- ca«. Radio. 15.30: «GoSpa reke«. Vittoria. 16.00: «Margie». Jeanne Crain. Venezia. «Cudežni človek«. Sv. Vid. 16.30: «Fra Diavolo«. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. delPlstria 7; de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8650-8700, papirnati šterling 1700-1720, dolar 682-685. telegrafski dolar 690-692, švicarski frank 159-160, francoski frank 180-185, avstrijski šiling 24-24.50. URADNE OBJAVE (Oddaja na srednjih J**8** 212.4 m ali 1412 kc> Sobota 24. marca 1951« Operna glasba. rzrti hnmiArTilčSril. * Igrajo znani harmonikarji, Poročila v ital. 13.00: N««.''" časa - poročila v slov.13.15-. *» - fJV/l VJV.lid V (j, delssohn: Italijanska siniM1-^, 4 v A-duru op. 90, nato glasba. 13.45: Kulturni PrSjj (ital.) 14.00: Veseli kvartet- )*-Pregled tiska v ital. 14.45 ^ gled tiska v slov. 15.00: ček_ opoldanske oddaje. ^ 17.30: Gospodarski^ (ital.) 17.45: _ . 18.00: Pionirska ura .. Skladbe za naše najmlajše Poročila -v hrvaščini. 19-06: 7. , bena medigra. 19.15: PcroCLlir ital. 19.30: Napov-ed časa čila v slov. 19,45: Borbene PPJJ 20.00: Hrvatski kulturni Pre*si (hrv.) 20.30: Makedonske F][(| in pfesi7 20.45: Politični PjjV (slov.) 21.00: Veder sobotni (siov.) zi.uu: veaer čer (slov.) 21,30: Glasbene ljice. 22.00: Jugoslovanske^],!). nosti (ital.) 22.15: Ameriška-ji) ka glasba. 23,00: Zadnja P^T» v ital. 23.05: Zadnja P°roj'V slov. 23.10: Objava dnevnega j„t reda za naslednji dan S •*.$ in slov.) 23.15: Nokturni. ^ Zaključek oddaje. RADIO TRST I'« Sobota 24. marca l951 12.15: Promenadni - 12.45: Poročila. 13.00: Glase« željah. 14.00: Poročila. 0 17.30: Plesna glasba. l8(%ilf Amerike. 18.15: Schuman-. «4 ni j a št. 2 v C-duru. I8-5 d Saens: Introduzione e con* priecio. 19.05: Pestra JfZjf - - - - — Hf-- 19.45: Poročila. 20.00: kronika. 20.10: Vesela 20.30: Komentar vojnega na Koreji. 20.45: Uverture. 0. Velikonočne slike. 21.3°: in polke. 22.00: Zabavna LJ/š 22.20: Lahka glasba. 23.00. J. glasba. 23.15: Poročila. ^ nočna glasba. RADIO TRST J' Sobota 24. marca 195 • ^ 12.20: Operna glasba. I3’ jllj ročila. 13.25: Pesmi dneva, t Stari motivi. 14.30: 0*8® J-Neaplja - poje Roberto ",-ilv'il' 14.50: Gledališka kronika. D’Amica. P 16.30: «Stenterello», 6J freda Cuscina priredil “ |Sh nelli. 18.55: Lahka glasb3^ Življenje mesta, oddajo P‘-jM tržaška občina. 20.00: / p 20.20: Klavirski kvartet- / «Cik-cak», glasbeni varie«*.«, > ster P-v, A. Brigade, tel Convalli. 21.15: Pesmi 'l K 21.30: Glasba za violino '"i £ • fi L vir, violinist Carlo Paccb'?,.'? klavirju Guido Rotter. 21- > kester ritmov in pesmi P- ;).* Fragna. 23.10: Poročila Plesna glasba. VIDIMIRANJE POOBLASTIL ZA PRODAJO SLADOLEDA Tržaška občina opominja zainteresirane, ki imajo po odloku župana iz 1. 1949-50 pooblastilo za prodajo in izdelavo sladoleda, da so obvezani vidimi-rati pooblastilo na uradu za higieno. * Or.-i, ki nimajo pooblastila in * imajo namen izdelovati in. prodajati sladoled v tekočem letu, morajo predložiti prošnjo županu na kolkovanem papirju za 24 lir ter priložiti prošnji kolkovani papir za 32 lir. Vsi, ki so zaposleni pri prodaji in izdelavi sladoleda, so obvezani po členu 3 navedenega odloka podvreči se zdravniškemu pregledu v občinskem uradu za zdravstvo pred pričetkom sezonskega dela. Vidimiranje pooblastil, ki so bila izdana lani in zdravniški pregled, bodo morali zainteresirani opraviti na komisariatu za higieno v Ul. Cavana 18 soba 31. Prošnje za nova pooblastila treba predložili v občinski palači soba 32. DRAŽBA ZA DODELITEV OBČINSKE GRADNJE V UL. FABIO SEVERO Občina obvešča da - bo v torek 27. aprila t. 1. od 11. do 12. ure dražba za dodelite)) gradnje novega stranišča na za. četku Ul F. Severo v bližini že obstoječega. Vsa pojasnila se dobe v sobi 203 občinskega urada za pogodbe. ROJSTVA, SMRTI IN r-- ., Dne 23. marca 1951 f Trstu rodilo 6 otrok. ur(^ je 9 oseb. Umrh so: 62-letni Capri. 2-letni Dušan 71-letna Marija Gant P® ’ fr lan. 80-letna Ermenetl^j.ijtljj nasari por. Maset, j 5-, Ivanka RciUr vd. W letr.-a Aleeste Taddei nardis 74-letni Kar°L.ttir^ ti, 41-lMna Melitta * por. Giudici. 67-lefma S’»st e«r š i < vH C t/*n‘n Nenadoma nas .le nafi draei mož. Paušner j..aioakus resnejšega 5ke sin ljudstvom Bene-j^iovenjjč fegodid ^ na,T|Teč, da so bili Učne n- lz *ansi^e jeseni polici itočyker so i'h PDv2rc" “■ > ta morda niso v ti- tal. dolvedei do omenjenega ■ ** nadalje izgubljali be- isti m trem,ti niso v u- * deli. kaj prav- p°c1,Ja nastane. iz celotnega do- PPmiritpZarati:i te°a Predstavlja ^atje ljv ® temi ljudmi korak Jev 'S* »a *Nshv, n ’’rnenm sožitju med *" ‘ .teh slovenskih kra dru; Si strani pa prav ta an zaradi obrekovanja P ""(Siten,, , *o hi JUnda je 2sMe.ni Skaij r'zidar iz Moše šel na ^birti0 or°žniško postajo in h,k perjem IPovedovai, cta je prejš-videl, kako sta bra-.. ‘n Ivan “la na dolgo Qa in si- Sfiligoj iz ^ na lov v občinski | (j. je tako prepriče-&? h v S° mu orožniki ver-L‘^ii , kej zvez; kaj kmalu ■ s Preiskavo. Toda U5I,rv'b korakih so orož-!^°tovili. da si je Galiio ih docela posvarili, dogodek kaže, da je med beneškim ljudstvom vedno bolj očitna želja, da s« preneha z umetnim ustvarjanjem: nasprotij med slovenskim ljudstvom, ker to ne koristi nikomur, še celo Pa to ne koristi interesom tamkajšnjega prebivalstva. Zato je bil uvodnik zadnje ŠtSvilke «Mataju-rja», y katerem je zapisano «da je pirišla velika noč, ko je potrebno ugotoviti sterjene krivice in ugotoviti tudii možnosti, da se dajo popraviti« zelo na mestu. Želeli bi. da bi s tudi v drugih primerih nekateri ljudje zavedli svoje zrnate tšr spoznali. da kot Slovenci ne morejo služiti pri ljudl-h, ki Slovence sovražijo. Njihovo mesto je tam,- kjer se slovenski interesi branijo. Tjakaj pa bodo prestopili samo takrat, kadar bodo ugotovili. da so narodni interesi nadstrankarski, predvsem pa da se interesi slovenskega naroda ne dajo braniti z delavnostjo pri raznih italijanskih šovinističnih strankah. Tudi to naj nekateri ljudje ob praznikih temeljito premislijo, če hočejo, da bo tudii za beneške Slovence nastopil toliko zaželen vstajenja dan. Poslovanje brivnic Zveza rokodelcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo za velikonočne praznike, 25. in 2(5. t. m. vse brivnice ves dan zaprte.- Pasja krvoločnost ga je spravila na zatožno klop Lanskega julija je prišel'pred goriško kazensko sodišče 55-letni Di Taranto Cosimo iz Korza Roosevelt 35, ker je njegov” pes nekaj časa prej ugriznil krošnjarja Viscontija Mar-cella. Visconti je namreč prišel k Di Tarantu prodajat kipe svetnikov. Sprejel ga je Di Ta-ranfov mlajši sin in ga prosil naj na hodniku počaka na očeta. Visconti je mirno obstal na vratih in čim je deček zaprl za seboj druga vrata, se je velik volčjak zagnal vanj in ga zagrabil v nogo. Tožbo proti Di Tarantu je v tej zvezi vložila policija in razprava proti njemu se je na sodniji zaključila z umikom tožbe s strani Viscontija. Toda proti temu je vložil priziv javni tožilec in zahteval, da Di Taranta zaradi take neprevidnosti kaznujejo. Včeraj je sodišče pregledalo priziv in Di Taranta spoznalo za krivega in ga obsodilo na plačilo 2000 lir globe in poravnavo sodnih stroškbv. OB ZAKLJUČKU SHODA ŽUPANOV GORIŠKE POKRAJINE Za razbremenitei/ občinskih in pokrajinskih financ Pred dnevi se je v Tržiču zaključil shod županov goriške pokrajine, ki mu je zaradi odsotnosti tržiškega župana predsedoval predsednik pokrajinskega odposlanstva odv, Culot, Ob tej priliki so razpravljali o predlogu posebne komisije glede plačevanja davkov z gledišča nove krajevne davčne reforme. Prisotni So namreč iz. razili mnenje da bi morala država prevzeti del stroškov, ki trenutno povzročajo težave občinskim in pokajinski blagajni. Sklepe dokaj obsežnega shoda so nato formulirali v posebni resoluciji. 1. Sodne stroške in stroške za vzdrževanje zaporov v celoti prevzema država; 2. država plačuje osebje o-snovnih in strokovnih šol, medtem ko občinske uprave še nadalje vzdržujejo poslopja, plačujejo luč. kurjavo, skrbe za tiskovine ter ostale pisarniške potrebščine; 3. iz občinskih proračunov črtati vse tiste postavke, ki se nanašajo rja srednje šole, ter jih dati v breme pokrajinskim upravam; 4. Vsi stroški za vojaško službo, ki so doslej plačevanj iz pokrajinske blagajne kakor tudi stroški pri pokrajinskih in občinskih nabornih komisijah, prevzame država! 5. davčne doklade za požarno obrambo, ki so bile doslej vzete iz občinske blagajne, kakor tudi stroški za vzdrževanje vojašnic, uradnikov, ki so jih črpali iz pokrajinske blagajne, plačuje država; 6. stroški za vzdrževanje nezakonskih, zapuščenih in drugih nepreskrbljenih otrok stroški za zdravniško in socialno skrbstvo, protiturberkuloznih konzorcijev, ki jih je doslej izplačevala občina, spadajo pod oblast pokrajine; 7. enako napraviti tudi z glavnimi stroški pri vzdrževanju. vojašnic za sile Javne varnosti, orožnikov, uradov Javne varnosti kvesturte itd.; 8. glede na razvoj podpornih in zavarovalnih ustanov je bila dana možnost, da se ukinejo občinske postaje za zdravniško, babiško in živino-zdravniško pomoč, ki so bile doslej pod nadzorstvom občin, ker lahko zagotovijo to pomoč pri omenjenih ustanovah ali pa pri odgovarjajočih ljudeh svobodnih poklicev; 9. v nasprotju . s predlogom posebne komisije ni bila dana občinskim upravam ' možnost, da bi lahko hiralnice vzdrževale s prilastitvijo državnih davkov, temveč še bodo morale občine same brigati, da bodo znale rešiti to pereče vprašanje; 10. občine in pokrajinska odposlanstva se oproščajo vseh taks pri kolkovanih vlogah kakor tudi na registrskem uradu, če se le to nanaša izključno na potrebe občin. Prav tako bodo občine in pokrajine proste poštnine. Resolucijo so nato izročili komisiji, da jo podrobneje obdela. Na prihodnjem zasedanju Zbornice , bodo poslanci naše pokrajine, ko bodo razpravljali o Vanonijevem zakonskem o-snutku glede krajevne finančne reforme, predložili zgoraj* navedeni osnutek. KINO VERDI, 17: «Ključ mesta« C. Gable in L. Young. VITTORIA, 17: «Zlati listi«, G. Cooper. CENTRALE, 17: «Naskok na nebo«, H. Bogart. MODERNO, 17: «Ljubimo se«. EDEN, 17; «Pirati iz Montre-ya», M. Montez in R, Came-ron. Vozni red nagoriškem kolodvoru O d h od i: Proti TRSTU: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32 (brzovlak), 23.30 (brzovlak). Protj VIDMU: 5.07, 5.45, 6.37 (brzovlak), 8.11, 10.59, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. E ri hod i: Iz TRSTA: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz VIDMA: 5.01, 6.19. 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49. 19.28, 22.31, 23.29. OBNOVA OSEBNIH IZKAZNIC V TRZICU Ansgrafski urad iz Tržiča sporoča, da lahko vsi tisti delavci, katerih osebna izkaznica izgubi veljavo s tem mesecem, in ki je ne morejo obnoviti med uradnimi urami, ki so v veljavi na občini, opravijo to v vseh delovnih dneh na anagrafsktm uradu pri okencu št. 5. S tem mesecem izgubijo: namreč veljavo samo tiste o-sebne izkaznice, ki so bile izdane leta 1948, $ * OSEBNO IZKAZNICO in dvolastniško dovoljenje je včeraj izgubil 54-letni kmet Kumar Rudolf iz Ul. XX. septembra 16. Izgubo je prijavil policiji. V S priznanjem avtonomije bi bila domačim učiteljem zajamčena zaposlitev Pred dnevi ‘era sr;čal nekaj učiteljev iz naših dolin. Dobil jem jih v St. Petru ob Nadiži, v prestolnici Beneške Slovenije. ki je postala v zadnjem času bolj kozmopoliticna od s mega Sangaja. . Kdor namrič pride danes v St. Peter ob Nadiži, katerega pravo ime je St. Peter Slove-nov, bo taikoj. opazil veliko šte. vilo Saracenov, ki so se tukaj že ukoreninili ter odjedajo kruh domačinom. Stari raznarodovalni so jih poslali k na«:, da bi napravili iz njih nove raz-narodcvalce. Toda povrnimo se fc našim učiteljem. Na moje vprašanje, kje poučujejo, so. mi odgovorili z grenkim nasmeškom. Kako? Nimate službenega mesta? Zakaj pa kliče šolsko ravnateljstvo celo južnjake? Kaj delajo tukaj oni, če ste še v,i brez službe? «Toaa oni so zmagali pri natečaju«. mi je odgovoril eden izmed učiteljev. «Ali nj veš, koliko priporočil imajo ti ljudje? «Vzdihnil sem in komaj zadržal psovke, ki mi prihajajo na jezik na račun teh prišlekov. Toda, če* bi pri nas imeli avtonomno pokrajino, bi vsega tega ne bito, naši učitelji bi ne bili brez dela in tuda meni bi ne bilo treba plačati plače zanje«. «Toda ali niste vi (dtalianis-simi« in bi vam moralo tb zadostovati za življenje, ali ne?« sem jih vprašal. Nekdo mi je hotel ugovarjati pa' nj prišel do besede in. jaz sem nadaljeval: «Ka*ko je vendar mogoč;, da št niste razumeli položaja, kakor, da bi imeli v glavi pesek namesto možganov? Dokler bodo pri nas y Beneški Sloveniji in Furlaniji gospodovali tuji šovinisti, bodo vedno južnjaki ti sti, ki bodo prišli do kruha, vi Pa jih boste lahko samo gledali. Pri zadnjem natečaju ste lahko videli, koliko južnjakov je bile med kandidati: na stotine itn vsi z najboljšimi pripo. ročili. In ti ljudje b do zopet zmagali pri natečaj; . vas bodo pa z vsemi vašimi diplomami poslali past krave. Ste slabe volje? Vsi brezposelni so taki, ampak tukaj jt vaša krivda'. Potrebna nam je avtonomija im ta bo prinesla tudi vam rešitev. Nikdar ne poslušajte več gospodov, ki vas silijo, da bodite ((italianissimi«, medtem ko oni uživajo sadove vašega dela in vaše neumnosti in se vozijo okrog z avtomobili. Bilo bi mnogo bolje, če bi mislili bolj na same stbe. Morda zvenijo trdb moje besedic, ampak so resnične in potrebne, in dobro bi bilo če ihi jih tudi vi bolje premislili. Malo preveč semi se razvnel pri’ svojem govoru in povsod pričujoči orožniški brigadir, saj jih je toliko po Beneški Sloveniji, me je že gledal po strani in moral sem. zaključiti svojo encikliko. Vever in ostali obtoženci obsojeni ®*Co - - ,'■"•1% ,° divjih lovcih docela §a. *žato t ^Ui resn*c,:\ Tedaj je za-,0rnahovati [n Sie iz- fca WlSrf;šil da je morda v mra-dlvja 'n zamenjal brata Sfiligoj. , .c , 1 ni hotel priznati, & mm ,agal’ ie Sfiligojeva 'i' bf potrpljenje in > zavili sodnim obla-J le m'*'1 obrekovanja. Vče-olai- Galiio zaradi te-O kjer ,riškor kazensko sodi-h-uai, ^.Se ie še vedno izgo baie Mradl h *°Jeve xT , * tej podlagi so tazov; Kom in krivo obdolžil podlagi so pomanjka- i* »pri so nato sodili Čr ki žniuaia 1948 v Turjaku 'vitj tab, ki so ga hotel; vamo, ker jy vinjen 18 mn-°a °eitala' da Ha h** kater.Vašeaae* Mozetiča. C6 obWmiU. nameravale V>ti IT1 pred časom \^ Ugodil0 razprav<‘1 Proti C teek?Jle 2aradi zdrav-SNi,.zikave' so Zdravniki je. ■nen'evarnega umo- 4!^ tomu L 50 Hj4 °bs«di,- penjenega ^re-^Por-,,1..4 mesece za- C KZavaavo sodnih stro-s° mu odpustili ^ °^rejene ^uSili 0,,sar’ da bi &a foto kletr!,', n"! b!Sarii po menažo, ju je moral vojak, ki tjev ■ ki j^ j 1 v zapor divizijskega sodišča, kar ni slo t* ' Je naslavljal na osovražene rase vojaških S1 mi 0 spet pobrali vso maščobo z juhe«, je tragično zatarnal, «in namesto mesa mi bodo pustili same kite. Včeraj sem tudi peljal dva v taborišče in nekdo mi je zopet požrl pol štruce, ki so jo zame dobili.« «Vi tu pri divizijskem sodišču pač ne mislite na nič drugega kakor na to, kaj boste žrli«, je rekel Vodi&ka, ki je že popolnoma okreval. Ko sta enoletnemu prostovoljcu povedala, kako se je z njima izteklo, je zaklical: «Torej maršbataljon, prijatelja! Za odhod je že vse pripravljeno in poskrbljeno. Tudi vidva sta povabljena na izlet v Galicijo. Nastopita pot veselo in z lahkim srcem! Kažita ljubezen za kraje, kjer vam bodo predstavljali strelske jarke! Tam je lepo in zelo zanimivo. Počutila se bosta v daljni tujini kakor doma, skoraj kakor v mili domovini. Z vznesenimi čustvi nastopita pot v deželo, o kateri je že stari Humbold rekel: ,Na vsem svetu nisem videl nič sijajnejšega od te trapaste Galicije.’ Dragocena izkustva naše slavne armade na umiku iz Galicije bodo gotovo našim novim ekspedicijam dobrodošlo vodilo pri sestavljanju programa za drugi pohod. Kar lepo naravnost za nosom na Rusko in veselo izstrelita vse patrone v zrak!« Preden sta odšla Svejk in Vodička po obedu v pisarno, je stopil k njima nesrečni učitelj, ki je zložil pesem o ušeh, ju odvedel na stran in skrivnostno rekel: «Ko bosta na ruski strani, ne pozabita reči Rusom: , Zdravstvu j t je, ruskije bratja, mi bratja Cehi. mi njet Avstrijci.’« Ko sta odhajala iz barake, Je hotel Vodička pokazati svoje sovraštvo do Madžarov in je stopil Madžaru, ki ni maral služiti vojake, na nogo in zaTjovel nanj: «Obuj se, štor!« «Ko bl ml bil kaj rekeb, je potem pravil saper Vodička Svejku, «ko bi bil gobec odprl, bi mu bil jaz njegov madžarski rilec raztrgal od ušesa do ušesa. Ampak bedak je molčal in si dal teptati po čevljih. Hergot, Svejk, tako sem jezen, ker nisem obsojen! Saj se zdi, ko da se nama posmehujejo, da pretep s tistimi Madžari še besede ni vreden. Pa vendar smo se rvali kakor levi. To si ti pokvaril, da naju niso obsodili in da so nama dali tako spričevalo, ko- da se še pošteno pretepati ne znava. Kaj si pravzaprav o naju mislijo? Saj je bil to prav pošten konflikt.« «Dragi moj«, je rekel dobrodušno Svejk, «ne razumem, zakaj te ne veseli, da je naju divisionsgeriht uradno spoznal za docela spodobna človeka, ki jima ne more do živega. Jaz sem se pri zasliševanju, to je res, na vse načine izgovarjal, tako se mora delati, lagati je dolžnost, kakor pravi advokat Bass svojim klientom. Ko me je gospod avditor vprašal, zakaj sva vdrla v stanovanje gospoda Kakonyja, sem mu kar preprosto rekel: .Mislil sem, da se bomo z gospodom Kakonyjem najbolje spo-znali, če ga bomo obiskovali-’ Potem me gospod avditor ni več spraševal, bilo mu je že vsega dovolj.« «Zapomni si«, je nadaljeval Svejk, «da ne sme pred voja-škimi sodišči nihče ničesar priznati. Ko sem sedel pri garnizijskem sodišču, je v sosedni sobi neki vojak priznal, in ko so to drugi izvedeli, so ga našeškali in mu ukazali, da mora svoje priznanje preklicati.« «Ko bi bil jaz storil kaj nepoštenega, bi ne priznal«, je rekel saper Vodička, «ampak &e me je avditor naravnost vprašal: Ali ste se tepli? sem moral reči: Da, tepel sem se. Ali ste komu kaj zlega storili? Seveda, gospod avditor. Ali ste pri tem koga ranili? Kajpada, gospod avditotr. Naj ve, s kom govori. In to V pisarni je bilo vse prav hitro opravljeno. Neki narednik, ki je imel gobec še od obeda masten, je podajal Svejku in Vodički papirje s strašno resnim obrazom ter ni zamudil priložnosti, da bi ne apeliral na njunega vojaškega duha. Ko sta se Svejk in Vodička poslavljala, ker so vsakega odvajali k drugemu oddelku, je rekel Svejk: «Ko bo po vojni, me obisči! Najdeš me vsak večef ,ob šestih ,Pri kelihu’!« «Kajpak da te bom obiskal,« je odgovoril Vodička: «ali bo tam kakšen dirindaj?« «Vsak dan se tam kaj začne,« je obljubljal Svejk, «in be bo to preveč tiho, bomo že kako zaropotali.« Razšla sta se; im ko sta bila že mnogo korakov oddaljena, je klical stari saper Vodičččka za Svejkom: «Ampak gotovo poskrbi za zabavo, ko pridem tja!« Na to je Svejk odgovarjal: «Pridi pa zanesljivo, ko bo konec vojne.« (NadaHeiMnje sledi.) POTOTABfJE P O ŠVICI KDOR HOČE V ŠVICO mora skozi zdravniške roke Del spomenika protestantske reforme Izza ovinka izgine brzi vlak v Simplomski predor. Po 10 minutah teme se zopet znajdemo ob belem dnevu in žarki sonca čudovito osvetljujejo malo mestece na meji med Italijo in Švico Iselie, ki se razprostira pred nami. Švicarski finančni častnik, ki pobira potne liste, opozarja, da se morajo tpotniki pred nadaljevanjem potovanja podvreči zdravniškemu pregledu. Kljub temu da sem se vneto branil In trdil, da sem turist, željan spoznati naravne lepote Švice in ne morda kak izseljenec, sem moral, čeprav nerad, skozi zdravniške roke in roentgeno-ye žarke, da sem ponovno pri- šel do lastnega potnega lista. Do odhoda vlaka za Lausan-ne sem pač imel precej časa in pot me je zanesla v krasno mestece. Povsod izredno čiste ulice. Ob straneh cest so- postavljene košarice, v katere potniki in prebivalci mečejo razne odpadke. Mesto samo je pravcat vrt: z vsakega okna ali balkona pošiljajo cvetlice v naravo prijeten vonj, ki skupno s svežim gorskim zrakom ugaja vsakemu tujcu. Toliko in toliko zanimivosti najdeš po teh mestih, da te vsaka malenkost navdušuje in pozabiš celo na vlak. Tako tudi z menoj. Komaj sem ga še ujel in takoj zasedel mesto ob oknu, da ne bi izgubil* tudi med vožnjo prilike občudovanja naravnih lepot. Vlak je prijetno drvel po svoji poti. Okoli in okoli visoki hribi, katerih vrhove je pokrival še sneg .nekoliko nižje zelene dolinice in travniki, polni rahlo pregibajočih se raznobarvnih poljskih cvetlic. Tu pa tam avetlozelena reka ali [sadna drevesa, v Montreux' in | Vivei Pa kilometre dobro urejenih nasadov trt prevzamejo oko začudenega tujca. Ob rivieri jezera se trte dvigujejo Po hribčkih, ki spominjajo sanjajočega potnika, kot bi se vozil mimo Grljana ali Sv. Križa. Skoraj ista slika, le vino je različno: medtem ko je pri nas lahko in dobro, je tam trpko in grenko. Iz teh prijaznih sanj te zbudijo škripajoče zavore vlaka in vlak že stoji na moderni postaji Lausanne. Lausanne s svojimi krasnimi palačami, cerkvami in velikimi hoteli se razprostira po slikovitem hribčku in pošilja svoj odsev spodaj ležečemu Ženevskemu jezeru. Na nasprotni strani jezera pa se ob obali razprostira mirna Ženeva, vsa obkrožena po visokih hribih, ki mejijo na Fran. cijd. Mesto samo ima čisto francoski značaj, saj to dokazujejo jezik, šege in navade. Med sprehodom po mestu srečaš zastopnike vseh ras: od Bern s sedežem vlade (levo) potoček pretrga te monotone in vendar za oko tako prijetne zelene livade. Pokrajina se venomer spreminja pred tvojimi očmi. V dolini Valaia se prikažejo v svo. jih prijetnih barvah cvetoča Ženeva zamorcev, do Kitajcev, Ameri-kancev, Indijcev v njihovih narodnih oblačilih itd. Podnevi so ulice izredno živahne, saj je to trgovsko mesto, medtem ko zvečer ostajajo skoraj prazne. Švicarji so mirni in redni ljudje: zvečer, razen sobote in nedelje, ne zapuščajo doma. Ljubijo svoj dom in družino in preživijo svoj prosti čas najraje v krogu svojih domačih. Kljub temu pa so nočni lokali do kraja napolnjeni, ne s Švicarji, temveč s tujci, ki sodeč po njihovem življenju pač na lahek način zaslužijo denarce, če lahko plačajo za pol litra okusno serviranega, toda slabega vina 20 frankov, kar pomeni 3000 lir, in za kozarček vermutha, oziroma kozarček «parisienne» 10 frankov, kar bi bilo v lirah že lepa vsota 1500. Dodati moram, da so to najcenejše pijače in so druge neprimerno dražje. Ženeva je splošno znana zaradi mednarodnih institucij, kot so palača bivšega Društva na- rodov, Mednarodni Rdeči križ, urad Mednarodne zveze dela in drugo. V mestu samem je polno več ali manj znanih spomenikov, med katerimi spada brez dvoma velik in izredno len spomenik protestantske reforme, ki je postal cilj romanja neštevilnih pripadnikov te veroizpovedi. Fevdalni Bern s starinskimi palačami in hišami, ponosna prestolnica s svojo znamenito «Curia Confederationis Helve-tice» je pravzaprav v svoji celoti biser gotske in baročne umetnosti in tako obenem najbolj zanimivo mesto Švice. Vrhu tega je važno železniško središče. Mesto samo je sezidano na hribčku, ob katerem vznožju leno teče reka Aar, medtem ko se ti okoli stoječi hribi zdijo kot ogromne straže, ki dajejo mestu edinstven pečat. M. MAGAJNA (Nadaljevanje sledi) GOSPOD1EST VjO T TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • fTnJnCL] Gotska cerkev v Lausanni Na dunajskem velesejmu sodeluje iudi Anfwerpen Dunajski velesejem, čeprav zelo znan in obiskan, do sedaj ni imel nikoli zastopnikov za-padnih pristanišč. Sedaj so pa kar naenkrat sklenili v Ant-werpnu, da bodo sodelovali na pomladanskem dunajskem velesejmu. Vse to je zvezano s po-jačeno ofenzivo pristanišč proti vzhodu. Hamburg pa je odprl na Dunaju svoj reprezentančen urad in menda ga bo tudi Bremen. Zanimanje za Antwerpen je bilo na velesejmu izredno veliko. Pri vsem tem bi bilo treba pripomniti, da Trst sodeluje na dunajskem velesejmu samo v sklopu Italije in mu lahko potemtakem konkurenca severnih zopet zada udarec. Ota Avstrijskega Lloyda ? V trgovinski register so vpisali na Dunaju novo družbo: «Oesterreichischer Lloyd Ge-sellschaft m.b.h.», ki je bila ustanovljena 22. 12. 1950. Nemško strokovno časopisje po- udarja, da ima družba pred seboj dolgo in resno bodočnost, ker da gre za solidno drsžbo, ki ibo imela še precej vpliva. Novo ustanovljena družba ima za vodje dr. Veretta, Frie-dericha Katt. Njen namen je, po uradnih izjavah, nakup ladij za prekomorsko plovbo, rečno plovbo, pomorski prevoz itd. Meje lelalstega omela v Avstriji 15. aprila bo stopila v službo nova letalska proga Bruselj - Frankfurt - Nuerniberg -Salzburg. Ta proga bo poslovala enkrat tedensko. Družba «Air France« je sklenila odpreti na Dunaju lasten predstavniški urad. Ko čitamo ti vesti se nam vrinja misel: kako je kaj z zelo dobrim predlogom, da bi se v Trstu napravilo letališče in bi tudi pri nas končno enkrat bili deležni možnosti letalskega prometa? Bo li ostalo zopet samo pri pisanju? PTIČI-KA1EMKIKI IN GNEZDA V PTIČJEM ŽEPU Zanimivosti iz življenja ptičev Pri teh živalih lahko govorimo o patriarhatu, matriarhatu, enakopravnosti in drugih oblikah zakona C e omenimo gnezdo, misli večina ljudi na gnezdo kake ptice' pevke, torej na lepo zaokroženo, zgoraj odprto in bolj ali manij gosto mehko postlano gnezdece. To pa seveda ni edi na vrsta ptičjih gnezd. Poznamo še po nekaj stotov težka gnezda ujed'. Manj znano pa je, da sedi na pr. kozodbj na svojih dveh jajcih ha borovih iglah, kakor jih je ravno nanesel veter: zaupa toreij nekako svoji varnostni' barvi in, s-zaveda, da bi izdal svojo porodniško sqbo, če bi okolico iz-premenil s tem, da bi navlekel šaro za gradnjo gnezda. Na avstralskopapuanskerr. ozemlju žive neke vrste kure, ki v tro-pičnih kratjih zagrebajo svoje veliko jajce kar v ;ia, dalje na jugu, v mrzleijšlh krajah pa nagrabijo velikanske kupe listja, katerih toplbta, kii oa-staja pri vretju, zvali vanje znesena jajca. Te kupe znaša samo petelin, fcofcož pa sie sme približati gradu iz listja samo za 'parjenje in da znese jajca. Petelin dodaja in razbrskava listje ter tako regulira toploto, ki jo ugotavlja s tem, da otipava listnati kup s skoraj golo notranjo stranjo perutnic. Vse spletanje gnezda je zgolj nagonsko delo; ni priučeno, ampak prirojeno in se prične, ko se bliža dozorelost jajc. Ptica, ki prvič gnezdi, seveda ne more imeti pojma, kaj pravzaprav s spletanjem gnezda namerava, ker sploh nie ve, da bo znesla jajca in da bo v gnezdu vzgojila mladiče. Na- ŠPORTNI DNEVNIK taračna opazovanja so dognala, da mladle ptice nikakor ne* sple tajo slabših gnezd kakor stare, kar sie pogosto trdi. Papiga mienišič, ki jo po mnogih živalskih vrtovih redijo na prostem, ni tolikanj pod-jstna, da bi si zgradila povsem samostojno gnezdo, ampak je neke vrste najemnica oziroma naselij emika. Poišče si namreč kakšno vf likcj gnezdo pitice ro- SLUŽILE NAJ BI BRATSTVU ATENSKE IGRE: nova tovrstna pridobitev ATENE, 23. — Štirje glavni lahkoatletski grški klubi so se sporazumeli s svojo federacijo, da bi organizirali od 15. do 18. avgusta tega leta «Atenske igre«. Tekmovanja naj bi bila na atenskem stadionu, pod lučmi reflektorjev, maratonski tek bo pod luninim svitom na stari progi iz Maratone v Atene, igre same pa naj bi služile zbližanju med grško in mladino ostale Evrope. Pred začetkom tekmovanja bodo velike slovesnosti na Par-tenonu, zmagovalci posameznih disciplin pa bodo prejeli oljčne vejice, ubrane na tisočletnem drevesu na Akropoli. Da bi te igre ne bile istočasno z olimpiado ali evropskim prvenstvom, bodo prirejene v lEtih, ki se končajo z lihim številom. Zaenkrat so povabljeni najboljši lahkoatleti Anglije, Grčije, Jugoslavije, Italije, Norveške, Švice, Finske, Avstrije, Islandske, Švedske, Belgije, Holandske in Turčije. Šah Puc na vodstvu BEOGRAD, 23. — Po petem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Dortmundu so na čelu tabele Jugoslovan Stojan Puc, Belgijec 0’Kelly ter Švicar Grob. V petem kolu je Puc premagal Groba, Milič ima prekinjeno partijo s Stoltzem, Fuderer pa z Bogoljubovim. Včeraj so igrali prekinjene igre Milič in Fuderer sta remizirala v svojima nasprotnikoma Nemcem Kieningerjem ter Francozoma Rossolimojem;! Pfeiffer se je predal v izgubljeni poziciji proti Fudererju. * * BEOGRAD, 23. — Nogometna enajstorica «Mačva» iz Sab-ca bo igrala 8. maja v Udinah proti istoimenski enajstorici. Povratna tekma bo v Jugo- •tflAEIS v finalu ALEKSANDRIJA, 23 — Jaroslav Drobny si je priboril vstop v finale. Premagal je A-merikanca Dicka Savitta s 6:2, 1:6, 6:4. Budge Patty, ki bi se moral srečati s svojim sona. rodnjakom Irvinom Dorfma. nom v drugi polfinalni igri je po zdravnikovem nasvetu odstopil. Drobny Tako si mi mislimo: Bologna-Udinese 1 Como-Roma 1 2 Genoa-Pro Patria 1 Int-r-Milan 1 2 X Lazio-Atalanta 1 Lu cchese-Sampctaria 1 Novara-Napoij 1 2 X Padova-Palea-mo 1 X Torino-Ju vontu? 2 X Triestina-Fiorentina 1 X Bari-Spezia 1 Modena-V enezia 1 Siracusa-Catania 1 Fanful la-Mesaima 1 Pisa-Reggiana 1 Atomska energija proti rastlinskim in živalskim boleznim L. Hansord, profesor za živalsko prehrano na univerzi Tennessee (ZDA), je govoril na zborovanju krožka mladih kmetovalcev grofije Dickson v državi Tennessee in izjavil, da razpolagajo ameriški znanstveniki z mogočnim novim atomskim sredstvom za odkrivanje tajnosti živalskih in rastlinskih bolezni; napovedal je, da bo uporaba atomske energije v ob. liki radijskih izotopov v kratkem dovedla do večjih prihrankov in do večje proizvodnje živil in živalske krme. Hansordove izjave so v skladu z nedavno napovedjo Wil-liama L. Laurencea, znanega atomskega strokovnjaka, v listu «New York Times«, da bo ((napočil dan, ko bomo lahko prekovali atomsko orožje v pluge«. Ameriška komisija za atomsko energijo objavlja, da je v februarju sklenila 13 novih pogodb za raziskovanje na področju biologije, medicine in fizike. Istočasno je obnovila 3 stare pogodbe za raziskovanje na istih področjih. S tem se je število načrtov za raziskovanje na raznih področjih povečalo na 371, od tega odpade 222 na biologijo in medicino in 149 na fiziko. Poleg tega podpira komisija še 73 načrtov skupno z uradom za pomorska raziskavanja. O: ford - Cambridge Začelo se je meglenega popoldneva v oddaljenem letu gospodovem 1841. Šestnajst brkatih možakov, po osem v vsakem čolnu se je potilo vzdolž Temze. Od tedaj vsako leto ista scena. Vedno več zanimanja, vedno več navdušenih gledalcev. Lansko leto je bilo ob reki zvrščenih že nad milijon opazovalcev! Osmerec univerze v Cambridgeu Je dvainpetdesetkrat prišei zmagovit na cilj, Oxford pa samo triinštirideset krat. Leta 1877 se je velika bitka končala neodločeno. Obe posadki s© s skrajnim naporom pripluli do konca v popt* noma istem času. Rekord proge Je 17’50", vendar kaže, da so prejšnje generacije bile bolj junaške: lansko leto je namreč Cambridge rabil za progo 20’15", povrh tega pa je napor tekmovalce tako izmučil, da so se po tekmi skoraj vsi sesedli. Letošnje tekmovanje bo sedemindevetdeseto po številu; favorit ej osmerec Cambridgea, kt zadnja leta navadno zmaguje, kljub temu da ima Oxford letos pojačano osmorico; v njej bosta namreč nastopila dva amerikanska študenta; Na naši sliki vidite čoln Oxforda, ko je pred nekaj dnevi izkoristil lepo vreme za trening na reki. pa.rice, v katerem nanosi na vsaksebi moleče vejevje tanjše vejice in si tako ustvari dom. Ce taklSga gnezda.ne najde, si ne zna prav pomagati: v takem primeru pogosto skuša na prav nepiriikladhih mestih nastaviti kupčke vejic, ki potem', če postanejo preveliki ali če potegne veter, padejo na tla. Cisto svojevrstno je tudi va-lenje pri kraljevskih in cesarskih pingvinih. Pri teh y večnem ledu južnega tečaja živečih pticah se izoblikuje piri obeh spolih posebna kožna gu. ba ob začetku nog in v tem žapu na ledu stoječa ptica leže jajce, medfemi ko soprog ribari po morju. Ko se ta povrne, se približa in s • kljunoma preko-talita jajce v žep drugega zakonca, ne da bi se dotaknilo ledu. Prav tako ravnata z mladičem, ki je v začetku nebogljen in navezan na krmljenje starih; mladi- torej živi nekakšno življenje vrečarja. V novejšem čaisu se je izkazalo, da prav posebno lepo stkana in obliikova.na gnezda mnogokrat spletajo izključno samci, da z njimi privabijo samice. Mogcčj je, da spravi pogled na izgotovljeno stanovanje samico v potrebno ljubezensko občutje. Pri golšavih senicgh zapusti samec spleteno gnezdo takoj, ko sS samica pripravi k vale-njiu, iin začne graditi novo gnezdo. Včasih se to v eniem letu trikrat ponovi. Sele ko tak gradbenik ni več razpoložen za gradnjo novega gnezda, sodeluje pri vzreji mladičev zadnjega gnezda. Pri mnogih vrstah ptic, pr. pri štorkljah, galebih, orlih itd. znašata gradivo za gnezdo oba roditelja; pri mnogih, kakor na pr, pri kosu ali pri ščinkavcu, spleta gnezdo iz. ključno samica im spet pri drugih js samec samo prinašalec in samica stavbenik. Pri nekaterih vrstah, na pr pri domačih kurah, sodeluje samec sa- mo y toliko, da nakaže samici primeren prostor za gradnjo gnezda. Pogosto zleze pietelin v zaboj za gnezdenje in tam z vnetim vabljenjem nakazuje kokošim pripravne kote za gnezdenje. Pri nekaterih vrstah valita oba, samec in samica. Avstralski črni labod vali od dopoldneva dto popoldanskih ur, ko ga zamenja samica. Pri tem ima zakonska družica pogosto kar dovolj težave, da pride na jajca in mora svojega soproga z rahto silo poriniti stran. Pri raznih vrstah samec sicer ne vali, pač Pa prevzame tudi to zakonsko dolžnost takrat kadar ovdbvi. Talko pri kalifornijski čopasti prepelici samec sicer samo čuva gnezdo, na katerem vali samica, toda če samica pogine, vali dalje sam. Imamo pa tudi drugačne vrste, tako neko vrsto papig, pri katerih se sicer samec in samica normalno pri valaniju izmenjujeta, toda če samica pogine, samcu še zdaleč ng pride na misel, dia hi napravil kaj več kaikor je ((dolžnost« in dopusti, dia zarod pogine. Ptiči torej gnezdijo na zelo različne načine. Različna mi samo sestava njihovega gnezda, .torej tehnična plat, ampak tudi položaj obeh zakoncev v zakonski zvezi je zelo različen in bi lahko tudi pri njih skoraj govorili o patriarhatu, matriar. hatu, emaklcpravnosti drugih oblikah zakona. Izboljšanje angleškegi premogovnega položaju Eden izmed najbolj problemov, ki sedaj tarejo glijo je brez dvoma -“ P” me g. Anglija, ki je t sivoji zgodovini vedno izv* premoga js bila prisiljena . ziiti precejšnje količine iz “j, če ni. hotela popolnoma w niti svojega izvoza Preir^^ trač®0*®** tako kupce cionalne trgovske vezi. privedlo, do nemogočega ^ žaija, da Anglija v i®1*®, ^ uvaža in izvaža premog drazjS izgubiti ^ v inozemstvu. » ^ o_. _ (H žaja, da Anglija V -v-OO H. povrh tega uvaža ga izvaža. Seveda se P" govne težave najostreje žajo na notranjem trzw»m Zadnja statistična I10 ^ kažejo, da st’ jo P° su položaj izboljšal. 1 Brez dvoma je to položaja na notranje** Tj .posledica povečanja^ n v ZDA, zmanjšanja _ ^ (100.000 ton proti 345.0CW ^ v istem razdobju laits^p®3 _, ta) in večjega povečanja ^ izvodhje, kot potrošnji. ^ vodnja se je povečala od ^ za 5 odstotkov, medtem je potrošnja samo za} -j. lca, kljub velikim vop\,0 t* pravam. Proizvodnja skroji @e in je zelo verjetno, Anglija pred korenitim šanjem premogovnega ™ žaja. 1 Razprave v o monopolu nadleso® V Avstriji se še pravlja o državnem m0lL pritrdil; «Lahko pričakujemo večjih dogodkov. Cim se bodo nekje upali, se jim bomo tudi mi pridružili. Zaenkrat nas je premdlo in nimamo niti primernega orožja in streliva.» Vsi prisotni so nekako začudeno poslušali Tončka. Bar. ba Tone je nato pripomnil: «Tudj mi moramo biti pripravljeni in se vključiti v O-svobodilno jronto ter širiti njeno misel med našc- ljudi.« Ob tem sem si mislil: Aha! je že nekaj tistega novega, je že tu začetek upora. Osvobo- čerjal in odšel nf' JORDAN VUK bodo z obrestmi vse. kar jim pripada.» Te besede bar ba Jožeta Šusterja so napravile name oh)-bok vtis. Ko so odrasli videli, da jih z zanimanjem poslušam, so me napodili v bližnjo sobo. Tam sem še nadalje prisluškoval in slišal, kako je barba Jože nadaljeval; «Ali se še spominjate, kako smo se uprli V:daj, ko so nas hoteli prisiliti, da se vpišemo v fdšistično organizacijo, Tedaj smo se združili, zbrali vse skrito orožje in se jim pošta-vili v bran, da je obležalo več Črnih mrtvih. Tud i če imam 68 let, bom ponovno Se je tekel pogovor o stanju v Jugoslaviji in sem slišal mladega femta Tončiča, ki je dejal: Toliko ponorite o uporu in se mi zdi, da niste še nič slišali, kako se že upirajo v Jugoslaviji. V gostilni na Križišču je neki fašist pravil, da je v Jugoslaviji polno — ri-belov. Povedal ZA dd so dobro oboroženi in da za hrbtom napadajo fašistične čete, podirajo mostove, trgajo žici? visoke napetosti itd. Pravijo tudi, da imajo spojo organizacijo — Osvobodilno fronto in svojo armado, kateri stoji na čelu Komunistična partija.« dilmžmu gibanju se bodo pridružili tudi ljudje Slovenske Istre in pokazali, kako se znajo boriti za svoje pravice in svobodo. Se vedno so se pogovarjali, kako bodo šli v bor. bo, da bodo postali svobodni obdelovalci zemlje in ne utč koloni. Priboriti morajo nazaj smbodo svojemu jeziku in kulturi. Ko so končali razgovor, je oče prišel v kuhinjo na večerjo. Mater je skrbelo, to r je že večkrat ostala sama s petimi otroki, da bodo očeta zopet zdprli, kot so ga že prej. To svojo bojazen je tudi povedala. Oče pa je molče pone- sel ta. fij daj je mene vprašala. p. so imeli. Seveda sein <-l tjfj To so naprdviti vf, & f ki so se upirali, jo volišče zanje. f stimi črnimi kap^ gtffi "tistih^ ffč kot živina,v je kot v prividu - .sla dni ki jih bo P*71 bodil ml fronta ^ Res trnova F. fas'“ , 'ljudstva P00 „iijt to 1 ■ • i: šega Prav zato, ker ie ,. ff več zbadalo na*e * dvignili na P°z‘v,jpof , f fronte v upor. množičen, k*r }e ijv^ delovalo skoro v t0, je prinesel * se bo1-iV> se je uprlo in bodo. •JKFLJNISTVO' ULICA MONTECCH1. St. 8, 111. nad. — Telefon Mev. »3-808 1» 94-638. — HoStnl predal 802. — UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA UlRED!NIS e ska st 73_3g OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglMOV po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 1 i-3** • Koper, Ul. BattlsU 301a-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.90, me*1 poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemsk*^ tel. 20-09, tekoči ratu«> pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.Z°' Ljubljana, Tyrševa 34