294 številka. Ljubljana, v petek 23. decembra 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan iietrr,   izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejernan ra a v ■ t ro - o g e r »k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiliatije na dom računa so po 10 kr. na mesec,   po .'iu kr. ca četrt leta. — Za tuje dežel t toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročhe, brez istodobne vpnfiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 61 v o je na KongTo^nem trgu St. 12. U pravni s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Šola in kmetijstvo
• posebnim ozirom na potrebo ustanovitve •lov. kmetijske sole sa Spodnje Štajersko.
Spisal Anin Ko t lir. II.
Hrvatska vlada skrbi za gospodarsko izomiko dosti boljše, kakor se skrbi pri nas. To leto postala je zopet več abiturijentov z ustanovami po 400 gina c. kr. o h n o • in p o m o I o g i £ n i zavod v Klosternenbnrgu pri Dunaju, a pred nekaterimi leti poslala je nekaj ljudskih učitelj e v, da so si ua tej šoli pridobili praktičnih vćd osobito v vinarstvo in sadjarstvu. Zgotovili so Stadije v jed nem leta, dasi sta dva tečaja, a poslušali so kot .gosti* samo strokovne predmete, ki so se jim mogli posvetiti tembolj z večjim zanimanjem.
Velika dobrota bi bils, ako bi naši gg. poslanci dosegli pri vladi (ministerstvu za kmetijstvo), da bi smeli ljudski učitelji na šoli v K I osterneuborgu polagati izpite iz strokovnih predmetov, ki bi jih poslušali kot .gosti" tekom jednega leta, kar se do zdaj dovoljuje izjemoma, in to še navadno le tajcem, lani n. pr. nekemu židovskemu Nemcu iz Petro* grada, letos nekemu Luksenburšanu, — a na sin cem je ministerstvo že opetovano prošnje zavrnilo! Nobenemu učitelja nebi pa svetoval, vato piti kot redni slušatelj, že iz fiaancijalnih ozirov, pa tudi praktično si ne bi bil veliko na boljšem. Naši učitelji imajo dobro po d 1 a g o za študo vanje v kmetijstvo; zakaj se ne bi bolj oziralo na nje, ki imajo, zlasti nekateri, izvanredno veselje do te atroke in bi nam bili v veliko korist na narodnogospodarskem polju. Saj nam je treba pre ustrojiti tudi nado šolo v bolj praktično, kar mi mora pritrditi vsak razsoden človek, pa po gesla: BNaprej in nenazajl'
Pa naše razmere, da raji molčim o njih! Taki in jednaki možje, ki se posvetijo ekonomiji, morali bi es adatneje podpirati. Morala bi se jim dajati prilika, da se vsestranski izobrazijo v svoji stroki. Ne smemo biti tesnoerčni in tako domišljavi,
LISTEK.
Simona.
Spisal Pavel Bo ur g« t. (Konec.)
Zakaj ni lagala Alica do konca, ko ga je varala že sedem let? Zakaj je shranila ona ljubavna pisma? Kako srčno je morala ljubiti onega moža, kako brezpogojno mu je morala zaupati! —
V prvem trenotku si je dejal: .Umoriti hočem zapeljivca . . ." Potem pa je to misel opustil radi otrok. Kaliti ni hotel svojim sinovom spomina na umrlo mater. Zadovoljil se je s tem, da je pokazal izdajalskemu prijatelju vrata. V objema svojih sinov si je dejal: „Žrtvujem jim vss, celo svojo osveto ..."
In živel je dalje, mej tem ko ga je mučila misel, katero mu je navzočnost Simone vzbujala vedno. Kolikokrat si je dejal: „Ubožica je vender nedolžna; saj ne more nič zato! . . .■ A vkljub temu ni imel moči, da bi jej bil odpustil izdajstvo njene matere, tisto izdajstvo, katero je globoko užaljenemu možu celo danes, v tej temni zapuščeni božični noči tako silno ranilo srce, da je ihtel . . . ibtel. .. ihtel, kakor da je prav sedaj zvedel kruto, uničujočo resnico ,. .
češ: v domovini naučijo se dovolj. Mi se moramo učiti šele od drugih!
Ljudem ne samo govoriti, ampak tudi k a • za ti! Kratka predavanja (.pridige") nimajo prave, trajne vrednosti. Torej oskrbite nam tudi več tako-imenovanih .potovalnih učitelje v", da se v jednem in istem kraju pomudijo lahko tudi več dnij; a kakor Je zdaj. gledati mora dotični učitelj že o prihodu, kje bo zopet najprej in najlažje prišel v novi določeni kraj, da zopet tam ljudstvu .pridiga". Pravo .pasje življenje!" — Vsak potovalni učitelj moral bi imeti s seboj tudi vsaj jednega pomočnika, moža, ki je toliko vešč stroke, da ljudstvu labko tudi kaj kaže, popravlja, to in ono raz-tolmači pri praktičnem izvajanju. Taki .pomagači" naj bi oskrbovali okrajne ali krajne „nasade" (tudi društvene), ki so pa pri nas žalibože še prav redki.
, Ako pa hočete imeti v Mariboru nemško šolo, dajte nam pa drugo v Celje s slovenskim nčnim jezikom, a ono v Mariboru imejte si sami, vsaj se vam ne bo treba bati, da bi bila kdaj prenapolnjena!
Pri nas v Avstriji je sploh čudno, da nimajo nikoli denarja za šolstvo v obče, za vse druge stvari se ga najde. Naši gospodje so ali tako kratkovidni ali tako hudobni. To je ravno vzrok, d i naš kmet tako slabi in propada, ker se mu ne da, kar mu gre po človeški in božji pravicil
Željo imam iskreno, da vprašanje o slovenski kmetijski šoli na Štajerskem ne utihne, dokler si je ne priborimo, ter obljubljam javno gospodu dopisniku, ki nasvetuje nedeljsko šolo, da hočem že prihodnjo jesen poskusiti z nedeljskim poučevanjem v neki občini na Štajerskem, ako me bodo v delu podpirali, da vsaj nekoč vidimo, koliko se da doseči. Morda mi bo še to zimo dana prilika, da si ogledam jedno takih Šol („zimsko šolo"), potem bo začetek tem lažji. Začeti pa jedenkrat moramo!
Zanimalo bo morda marsikoga, ako navedem na tem mestu iz ministerskega poročila od marca 1897. leta tudi nekaj številk o poljedelskih, kmetijskih, gozdarskih šolah  na Avstrijskem v pojasnilo.
Ura je odbila dve.
Grof si je obrisal solze iz očij, katerih se je skoro sramoval. Dvignil se je. Njegov pogled je bil še resnejši kot sicer. Bliski vroče ljubosumnosti so žareli v njegovih očeh.
Ne, njej ne odpusti nikdar.
Na mizi pred njim so ležale igrače, katere je hotel sam nesti v učilnico, da jih položi otrokom v čevlje. Bilo mu je zoperno dotakniti se onih stvarij, katere so bile namenjene mali deklici. Zdelo se mu je, da sovraži otroka. „In zakaj bi jo tudi ne ?" je mrmral pred se, da bi umiril svojo vest, katera ga je mučila često.
In vender je napram Simoni izvrševal vse očetovske dolžnosti, dasi mu je bilo to silno težko. Ali morO njegova vest več zahtevati?
Ta misel ga je navdajala, ko je šel po stopnicah ter stopil v spalnice. V jedni roki je nesel luč, v drugi več zavitkov. Tam v kotu pri kaminu je kmalu opazil belo liso, pismo, katero je tja položila Simona. Vzel ga je, pogledal naslov, potem je strgal zavitek ter čital:
Srčno ljubljena mama! Pišem Ti,  da Ti pokažem svojo lepo pisavo in povedati Ti hočem, da sem vedno pridna, odkar si šla od mene.   Jaz pa ne hodim več v sprejem-
Visoka A u I h je samo 1, in sicer na Dunaju; ta je seveda državna. Srednjih šol te stroke je 18, državna je le ž* imenovana v K I o-s t e r n e u b u rg u , 9 je deželnih, 1 občinska, 5 društvenih in 1 zasebna šola. — Nižjih šol je v vsem 119 in sicer B državnih 20 deželnih, G občinskih, 78 društvenih in 4 privatne šole. V vseh t«h šolah je okoli 0000 obiskovalcev, ki dobivajo štipendij skupno poprečno 1 50 000 glo  na leto.
Največ zavodov ima CeŠka, namreč 55 (35 s češkim, 17 z nemškim in 3 z nemško Češkim učnim jezikom). Moravci imajo 30 šol (IG s češkim, 12 z nemškim in 2 z nemško-češkim učnim jezikom). — V Galiciji imajo 15 šol in se v vseh poučuje poljski. — Čehi imajo skupno 4, Poljaki 3 srednje šole.
Poglejmo si zdaj dežele, v katerih živi slovenski oratar! Štajerska ima 4 šole, te so: kmetijska šola Grottenhofn pri Gradcu, gozdarska šola v Gusswerku, vrtnarska šola v Gradcu, sadjarska in vinarska šola v Mariboru; v vseh teh šolah pouČaje se samo v nemščini Nemškim gospodom dišijo le dobra vina, ki jih prideluje slovenski btajerec, a materinega jezika nam ti brezsrčneži ne privoščijo niti v izobrazbo !
Koroška šteje 3 šole: kmetijska šola (poučuje se samo po zimi) in vrtnarska šola v C e -lovcu pa mlekarska in gospodarska šola v .Pichlern-Marienhofu"; učni jezik je v vseh nemški.
Na Goriškem sta 2 šoli: kmetijska šola s slovenskim (učenci se sprejemajo vsako drugo leto) in kmetijska šola z italijanskim učnim jezikom v Gorici (2 sekciji) V Istri j i je samo 1, deželna vinarska šola v Poreču, in še v tej se poučuje samo v italijanščini.
Na Kranjskem imamo 2 šoli: kmetijsko na Grmu in državno gozdarsko v Idriji; v prvi je učni jezik slovenski, v drugi nemški.
Slovenci smo torej tako .srečni", da imamo samo jedno jedino svojo kmetijsko šolo, ki ima tudi popolnoma slovenski značaj in je v naši oblasti. V kolikor je ali n
nico. Papa pravi, da morajo male deklice ostati pri gospodični. Gospodična je dobra, pa veš, Renče, lepa punčika, katero si mi ti podarila, in tadi druge igrače me dolgočasijo. Odkar si me ostavila, me nobena stvar več ne veseli.
Armandu so odrezali kodre in jaz nosim črno obleko ter glavnik, veš tacega, kakoršen se je Tebi tako grd zdel. Peter ima že dolge hlače ter mi nagaja, ako se jočem. Armand je pa na moji strani, ter meni, da Peter nima prav.
Gospodična mi je povedala, da si v nebesih ter da si srečna. Zakaj me nisi vzela seboj V Bila bi gotovo zelo pridna.
Ali ne bi hotela prositi malega Jezusa v nebesih, kateri vse premore, kar hoče, naj stori, da me bode papa zopet tako ljubil, ko takrat, ko si bila še Ti pri nas? Armand in Peter sta po učnih urah vedno pri papa, mene pa pošlje h gospodični, kjer moram biti tako tiho. Na noben način ne morem papanu v oči pogledati, bojim se ga. Toda zagotavljam Te, da nisem bila nikdar poredna.
Moja brata objame papa vsak večer. Cujem ga, ko zapre vrata, delam se, kakor da bi spala ter čakam s sklenjenima rokama; toda on ne pride, ne, nikdar več ga ni; in zato moram jokati, dokler ne zaspim.
ta nafta šola ko« svoji vzvišeni nalogi, o tem prijavimo morda nekaj resnic drago pot, vsaj potrebno •e mi zdi . ..
Slovenski učen c i na Grmu in v Gorici dobivajo na leto pribliino 2000 gld. podpore. Ako razdelimo to vsoto .">0im učencem, dobi vsak 40 gl. na leto, in podpore je potreben skoraj vsak slovenski učenec! Za visoko šolo na Dunaju dobiva n a j v e č ustanov neka srednja kmetijska Šola v Galiciji
— namreč vsoto  12 000 gld.   na leto. — Številke nam povejo dovolj same!
Končno si usojana spregovoriti še par besedi) o c. kr. oeno- in pomologičnem zavodu v Klosterneuburgu. To je sigurno prva šola te vrste v Avstriji; poznato je pa dobro tudi v inozemstvu, ne !e po vsi K/ropi, tudi drugod jo vedo ceniti Rusija n. pr. pošilja vsako leto nekaj dijakov v Klostemeuburg, tako tudi Bolgarija, Srbija, Nemčija, Italija i. dr; pr. d par leti absolviral je to šolo celo  neki Amerikanec.
Da šola dobro deluje, jamčijo nam imeni : R.ithav, NVeigert. — Zlasti zadnji, bivši oeno-kemičar, sedaj prc fesor vinarstva in kletarstva (tudi na dunajski visjki šoli), slovi po vsi Evropi in še dalje.   V marsičem je  njegova beseda odločilna
— bodisi v znanstvenih ali  praktičnih vprašanjih.
— Seveda tudi klosterneuburška šola ni brez peg in ni kakor jajce, v katerem ne nađemo smeti ; bila bi Ihhko v marsičem še bo'jša. St huje, bolj črno sodijo o ry j nekateri — „uiazači", k«r se jezijo v svoji phtvoat«, da si morajo češče natikati na svoje dosovh velike i č-h, da ž ujimi prezrejo obzorje, ki si ga pridobi ali stvori .Klosteraeubur-ian' koji se posveti stroki e ;>r i.o vnemo, s pravim navdušenjem. Polovičarski človek je ■Šveda tu Ji v tej teĆi za — nič; navadno več štodi nego ha&ne.
Pa kaj nam pomaga dobra šola, ki je Slovencem do malega nepristopna! Nepremožm slo venski dijak brez zaatoe podpore je v Klosrerneu-burgu pomilovanja vredna r va. Zato so pa tudi Slovenci na tej šoli precej .reike prikazni14, pa še ti imajo biti hud boj za obstanek, da — rekel bi — prestradajo dve leli, ako jim moči ne opešajo že prej.
Naša prva skrb pa bodi v bodoče: ustanovitev slovenske kmetijske šole na Spodnje-štajerskem!
% KJuhllaiil, 23. decembra. „KoIn:sche  Zeitung"  o   kabinetu grofa
Thnna K poročilom nekaterih časopisov o cdstopu grefa Thuna piše „Ko n. Ztg." : Navzlic vsem parlamentark nim porazom, katerih posledce se kažejo celo v razmerju Avstrije do prijateljskih držav, zdi se nam, da eedi Thun sedaj krepkejše v svojem sedln kakor sploh kd,j pr«j. Toda to v marsikaterem oiiru ni dobro; čim dalj« ostane grof Thun na čelu avstrijske vlade, tem večje težkoče se rod« za državo radi zunanjih odnošajev. Di bi se ti od« nošaji spreme-mli, tega ne žele nemški Avstrijci, a tudi razsodn«-j$i slovanski Avstrijci ne, najmanj pa Ogri. — Kakor znano, je „ Kolnische Ztg." v ozki zvezi z nemško vlado !
Oh, ljublje-na marra, ti me še vedno ljubiš, preeim, r*ci vender Jesnšku, da me pepa nič več n« ljubi ter tla bi zato najrajšo umrla. In objamem Te od vs^ga ures, oh, tako tesno mi je!*
In d«klica je podpisala pismo z besedami: „Tvoja u ala S mona, kattra Te zelo ljubi." —
Uro potem, odkar je oital grof pismo, v katerem je tožila mala Simona vse svoje gorje je bil v sobi spečegi otroka, katerega je zamišljeno opazoval . . . Ko ee je S<mona naslednjega jutra zbudila, tedaj ni vedela prav, je li samo sanjala, ali jo je v resnici oni, katerega je klicala a sladkim imunem papa, piav kot m kdaj vzel jokaje iz posteljice v naročjH t*»r jo poljubljal . . .
Da pa je bil čudež tem večji, ga ni bilo tistega tožičnega dne otroka, ki bi bil bolj ljubljen, kakor je ljubil grof Simono.
i a. ta nežna ljubav se je povečala, koje vsled nekega nesprazumljeuja v klubu umor.l grof mar-kija u Avide-ja v dvoboju.
Opazovalci, kateii so zvedeli za skrivnost rojstva Simone, so začujeno vpraševali, zakaj je grof h svojo osveto toliko čas.* čakal. Kaj bi bili še le dejali, ko bi bili zvtdeli, da seje grof odločil etonti to še le tedaj, ko je nekega dne videl, da je markiz u' Aydia mata Simono v Uhainps E!y-ees objel iu pcljubil.
Kriza ne Ogersksm. Voditelji libsralnih dissidentov in voditelji liberalne vladna stranke so imeli sejo, pri kateri so se posvetovali o pogojih, pod katerimi naj bi dissidentje zopet stopili v vladno stranko. Dissidentje so izjavili, da store to le tedaj, če odstopi Banfify. B iLfFy pa js odgovoril, da vtraja na konstitucijonalnem principu ter da ostane toliko 6asa, kolike r časa mu ostane zvesta večina in naklonjenost krone. Pogajanja so se torej raabilk, a ae povsem še niso pretrgala. Dissidentje upajo dobiti v vladni stranki mnogo pristašev, ki se bodo izrekli, naj liir. Ify odstopi ter naj ' ga nadomesti prehodno ininisteratvo pod sedanjim ministrom za kmetijstvo, I) a r a n y i j e m. — Klotura je menda že sklenjena stvar. — Diss;dentje se pritožujejo, da ne povabi cesar-kralj nobenega izmej njih k sebi, dasi je mej njimi mnogo bivših ministrov in imenitnih državnikov. — Največjo senzacijo vzbuja sedaj pismo olstopivšega zborničnega predsednika Szilagvija, ki obsaja ob-itrukcijo in lex Tisza.
Koller odstopi? „Jedinstvo" poroča: .Potrjuje se vast o odstopu nemškega ministra Kollerja. Nemški cesar ne odobrava njegove politike proti Slovanom v Nemčiji iu preganjanja av-Btrijfckih Slovanov. Energija grofa Thuna triumura!" — Ta vest je v diametralnem nasprotju z zatrddi raznih listov, da je Thunovo stališče prav radi njegovega, že opetovano  omenjenega govora omajano.
Konferenca proti anarhistom, ki je trajala par t"du- v v R mu, se je predvčera;šnim zaključila. Časopisi niso vedeli in še danes ne vedo |ničesar poročati o uspahih te konference, ki naj bi zadala nmrten udarec najgrši prikazni v človeštvu. „Pol. Corr." javlja, da sa zli, da se je sprejela ustanovit«? i n t e r n ac i j o u a I n e g a p o I i c i j s ke g a bu-raua, v katerem se naj sreiotočijo vs* pKoJila o anarhistih v razuih državah. Konferenca je dognala tu Ji, kako se naj v bodoče postopa proti anarhističnemu časopisju in anarhistični literaturi, iu sklenila najstrožja določila glede eksplozivnih snovij. Vsaki državi pa je prepuščeno, da postopa za-89 proti anarhistom, k.koc je zi n.e.ie raznere primerno.
Vodovod mesta Kranja.
(Dalje.)
Da bi pa mestna nesnaga sploh na mogla prodreti do talne vode pod mestom, to dokazujmo .Pojasnila4 še duhovitejše. Pravijo namreč: .Geo-logično je dokazano" — hui, zdaj pa ušesa po konci! — „da je v gotovi glob ičini pod površjem zemeljske oble trda plast, k.tera ne pušča mkake tekočine, torej tudi uikake nesnaga. Rivuo pod to plastjo sa pa nahaja voda, katera bi se imela ni-peljati v mesto."
A i za Boga, odkod pa prihaja potem talna voda pod to „trdo" plast, fte plast ,os pušča ni kake tekočine4, ror-j tudi dežja ne? Pa se vender talna voda ne bo narejala tam kje sredi z«mlJ9, morebiti celo iz kamenja ? Iu če je prišla voda pod ono navidezno pla-d:, zakaj pa bi nesnaga ne mogla? — Tudi tu je pisec nekaj slišal, a slabo razumel iu is slabše takoj na Kmij obrnil. Semtertja je namreč res tudi nad talno vodo še rekaka nepredoroa plast, katera ustavlja pogreznjočo se nesnago s površja in obrana talno vodo pod s»bo) čisto. Tam je potem takozvana »rtezična voda, kakor jo tudi nefcateri imenujejo. Ali da nesnaga ne pride do tak« talne vode, mora biti tista gornja nepredorna plast: zhIo razsežua, prav nikjer pa ne sme biti predrta. Tuda le prerado se dogaja, da j« gornja plast ali premalo obsežna ali pa na večjih krajih predrta. V tem slu-čaji je onesnaženja spodnje talne vode neizogibno, če prej ne, gotovo za časa velikih povodoij, ko doseže mlakužasta gornja talna voda razpoke, ki ho v zvezi s spodnjo talno vodo. Od tega prihaja, da imajo mnogi vodnjaki skozi več It dobro talno vedo, kar oajeđenkrat pa se broz vsakega vidnega vzroka okužjo; prodrla je mlakuža do vode. In t -.ko bi utegnilo biti tudi v Kranji, če se že vzame, da ie res tudi pri nas tista izvanredna gornja plast, ki bi zadrževala mlakužo, kar se pa nikakor ne da kar tako brez vseh preiskav trditi.
Kur druzdi kozolcev učeni piifc preobrača v tem odstavku, posebno ko trdi, da bi voda po Hraskyjevem vodovodu prihajali polna železa in nesnage v Kranj in da bi bila mlačna, ker bo baje stala v reservoarjih, to vse je tako nesparnstno ali pa hudobno, da se sramujemo protidokaza. Ce železne cevi tudi ne bi bile atftltirans, se v kratkem v njih napravi skorja, ki sigurno brani v.s -ko rjo, da se cevi ohranjajo stoletja. V resfrvosrjih pa ee voda ne more onesnažiti, ker bodo razun zračnih ventilov popolnoma zaprti. Voda v naših reservoar-j h tudi ne bo nikdar stala, ker bo vedno nova pritekla in preišnjo silila dalje. Ali to vse spada v tehniški abc! In a i nirai Pavšlarje/ vodovod tudi železnih cevij in reservoarja ? Iu ravno v njegovem
rsservoarji bi po načrta voda morala stati skosi 14 sr vsak dan, in ravno tam bi bila nevarnost, ' da vsled tega zgubi svojo svetost.   Drugače bi se morala neprestano noč in dan pumpati.
Da se pa voda tudi v zelo dolgih vodovodih, seveda Če so ti prsv narejeni, Is jsko malo segreje, so sto in stokrat že zknšnje dokazale. Dunajski vodovod je od vira do prvega reservoarja 98 8 km dolg in vender se voda do iztoka po hišah segreje samo sa 2° C.!!
Končno pa je pri tej točki še jedns jako debela, da ima namreč Čemšenikarjev etudeneo 9° R , to je 11*25 C. Proti tej trditvi kličemo za priči gg. Pavšlarja in Cofa sama, ki sta bila isti dan kakor mi pri studencu (dne 13. septembra) in sta vrača je se rekla posestnika Polajnarju: .Vode je pa dosti in dobra je!" Takrat smo mi z vso natančnostjo namerili slabih 9° C ali nekaj čeč 7° R. ob aračni temperaturi 236° C. ali 19° R To je bilo po večtedenski snši in hudi vročini. Prej pa je merila voda veliko manj.
Zdaj pa naj se blagohotno pogleda v .Pojas nila", koliko meri voda v Pavšlarjevem vodnjaku, katera bo tako povzdiguje v deveta nebesa. Prof. Helar jo je zmeril, ko se je več ur črpala, dne 0. oktobra 1897 — čujte in strmite I — na 13° C, to je 10 4° R, ob zračni temperaturi 10° C. I ! Pavšlarjeva voda je torej za cele 4° C. gorktjia nego Čemšenikar in vender se ji daje prednost!!!
— Pa če bi tudi res bilo, kar ee je nčenjak na lepem izmislil, d i bi Čemšenikar imel 9° R., to je 11 25° C, bi še vedno bila njegova voda skoro za 2° 0« mrziejša od Pavšlarjevega vodnjaka I
Pa preidimo k dragi točki! iDalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani   23 decembra.
— (Repertoir   slovenskega   gledališča )
Prihodnja slovenska prtdstava bode šele 26. t. m., ker je gledališče na sv. večer zaprto. V ponedeljek, na praznik sv. Sttfsna pa se bode ob iz« datno znižanih cenah pela zadnjikrat v tej sezoni romautičoa in komična opera .Marta". Za popo-ludne določeue predstava ss bo vršila 1. januvarja
— Razen predstave .Marte" bode letos samo Še 30. t. m. t-Iovenska predstava, pri kateri se bode pela zadnjikrat , A i da".
— (Ljubljanski prodajalci premoga pred sodiščem.) 20. t. m. so stali pred tukajšnim okr. sodiščem g. Ludovik Strizel ter gospej Lina Sch ffrer in Ivana Treo, obtoženi prestopka § 4. koal. zakona 7. aprila 1870, ker so napravili s trbovelisko pre-mogokopno družbo pogodbo, da prodaja premog samo njim, ki morejo ostale prodajalo« premoga siliti, da kupujejo premog pri nj h, in da mu ceno za 50 klg. zvišajo na 54 kr. Obravnava je dognala, da so sklenili vsi premogarji zvišati ceoo, da so manjši prodajalci prav zadovoljni, ker morejo dobiti premog za kupno ceno kar v Ljub'jani, ter da jemljo razen omenjenih treh prodajalcev premoga še trije drugi prodajalci iz Tibovel. Sodišče je torej zatržence oprostilo.
— (Nove Prešernove razglednice) je izdal vrli narodni knjigotržec, g Livoslav Schv/entner v Ljubljani. Razglednica kaže v zgornjem oglu na levi .Narodni dom11 v Ljubljani, pred katerim stoji bodoči Prešernov spomenik; na levi je izvrstno pogojeni Prešernov dom na Vrbi; spodaj na levi je Prešernov nagrobni spomenik na pokopališču v Kranju v sredi pa v medaljonu portret dr. Fr. Prešerna. Vse štiri s ike so jako lične, čiste in okusno izvršene ; izdelal jih je znani slovenski slikar gospod Matija Jama, sedaj v Monakovem. G. založnik Schvventner bode prodajal te prelepe razglednice, ki so zaje Ino najprimernejša agtacija za nab ranjn doneskov, na k<nst bodočemu Prešernovemu spomeniku Za božične praznike in novo leto so te razglednice naj* piimernejše — gratulacijske karte!
— (Glas iz občinstva) Piše se nam: Bližajo se božični prazniki, ko pride običajno več tuicev z dežsle v mesto. Prav ustregel bi nam Ljubljančanom in tudi tu-im gostom naš g. cestni nadsormk, če bi vsaj jutri v najbolj obljudenih ulcah n. pr. v Špitalski, Knaflovi, Lingarjevi itd, ki so narmte z gramozom, nikakor primernim glavnemu mestu, dal postrgati najdebelejše kamenje, da ne bo ležalo celo na tlakanb prehodih in nasuti malo droboeje sipe.
— Deloma se je to že zgodilo, a no zadostno. Sploh bi prosili, da s> take ceste v bodoče nasipa jo le z drobnim dolomitnim gramozom, kakor se je to storilo na frančiškanskem mosta. Nadejamo se za trdno, da se bode tej opravičeni želji tudi ustreglo!
— (.Sokol4 v Poatojini) naznanja, da se bode vršil redni občni zbor v četrtek dn-» 29. t m, ob polu 8 uri zvečer v društveni telovadnici z običajnim vzporedom  Po zborovanju sestanek v hotelu .Pri cgerski kroni".
— (Nesreči) V Železnikih se je 15. t m. triletni Val. rvosem igral z užigalicami, zapalil s.ojo obleko ter se tako ob'g.tl, da ja drugi dan umrl.
— V Lani šah je našel 14letni Iv. ŠtrempH svojo nezavestno mater na tleh poleg goreče poscdlje, na postelji pa bratca, 2</a leta starega Damijana in
jedno leto starega Tončka mrtva.   Mati ni vedela ■ako je nastal ogenj.
— (.Zveza slovenskih posojilnic*) v Celju razposlala je ts dni vsem posojilnicam, kateri so nje členi, naslednjo okrožnico:   Slavno načelstvo! Pri sestavljanja letošnjega .Letopisa", kateri v kratkem iaide, zasledili smo v računskih  zaključkih raznih posojilnic sa leto 1897. marsikatero napako. Neob hodno potrebno je,  da se v bodočih računih take napake polagoma odpravijo. Vender pa tako delo ni povsod tako jednostavno,  slasti če se vlečejo pomote v računih že po  več let in so se izdelovali zadnji račnni vedno na podlagi poprejšnjih. Vsled tegs  Vas  poživljamo,  da  izd-lnjete  računske za ključke v bodoče po vzorcu, kakoršnega smo priobčili že v lanskem .Letopisu" in katerega ponavljamo v letošnjem letniku vnovič, ker smo se prepričali, da isti popolnoma zadostuje.   S tem pa ni kakor ni r< čeno,  da   bi   ne smele one posojilnice, katerih obseg in delokrog je že bolj razvit, izdelo vati računskih zaključkov  in letnih poročil v obširnejšem sldgu.   Upamo, da ste z nami vred prepričani, da mora biti poslovanje domačih denarnih zavodov povsem uzorno, osobito pa morajo biti za javnost namenjeni računi,   katere je  predlagati po zakonu tudi davčni in politični gosposki, popolnoma pravilno sestavljeni.    Da pa bodo torej naši letni računi   vedno   bolj   popolni in   uzorni ,   ter da postanejo   tndi   kolikor    mogoče   jednolični , je treba,  da   se   isti   izdelujejo  po naših navodilih, tembolj   ako  ima  posojilnica doma strokovnjaka, kar zlasti  na deželi   nt  povsod  mogoče. Naravnost   nedopustno  je pa  in   naša   naloga je pre prečiti, da bi bili računi tako sestavljeni, da je iz njih samih razvidna katerakoli, če tudi najmanjša nepravilnost.   Napačna  bi  bila  torej srsmožljivost nam  nasproti,  ker smo vendar poklicani,   Vam v vsakem cz tu  pomagati v Vašem domoljubnem delovanji, osobito pa kar hh tiče poslovanja in v prvi vrsti javnega računa.   Sij je vendar veliko večja sramota, z napačnim računom stopiti pred svet, ka teri se začenja vedno bolj  zanimati za naše poso jibništvo.  katero mu veduo  bolj v oči bode, kakor pa nas poklicati na pomoč pri težavnem, nenava-jenem dela, kateremu bode pač brez vsacega pouka na podlagi lastnih izkušenj iz mej stotih komaj jeden po• Htm kos.  Će bi Vam torej  sestavljanje letnega rsčuna provzročalo težkoče, blagovolite nam to na znaniti, da odpošljemo k Vam svojega revizorja, da Vam napravi račun na podlagi knjig in Vam sploh vs« pojasni, kar bi Vam utegnilo biti glede pošlo vanja v obče, oeobito pa glede sestave računa ne jaeoo. — Z odličnim spoštovanjem — Franjo J oš t, tajnik. Dr. Kan Dečko, podpredsednik.
— (Steinvfetider blamiran)  Iz Beljaka nam pišejo: Ta »o sl*bo kakor drn. O. Steinvvenderju se menda še ni   godilo   dolgo  nobenemu poslancu pred  svojimi  volilci.    „Deutscher   Votksverein fiir Oberkii'nten" je sklical tu sem javni shod, na kateri je bil povabljen kot govornik dr. GoJel iz Zagreba Dvorana  v hotelu  .Stadt, Triest"   je  bila nabito polna in tudi mnogo socijalnih demokratov je prišlo. Dr. Golel ie govori! najprej o nagodbi z Ogersko, potem je obsojal  .novo taktiko"  avstrijske opozicije ter napadel Steiuvvenderja, da je brez energija, da škoduje nemški stvari ter da se je s svojim govorom v VViihrmgu na Dunaju dobr.kal vladi. Dr. Steinwender je   bil  mej  govorom   bled  in zelen, končno pa se ni mogel premagati ter je Godla raz žalil, a ga takoj prosil zamere. Steinvvender je razburjeno   odgovarjal,  imenoval nemške .radikalce" tepce in norce, ter očital Goielu, da mu hoče vzeti mandatek.   Dr. Go* lel je mimo odgovoril, da kot S'ajerec na koroški mandat uiti ne misli. Predsednik shoda, dr pl. Aichelberg, je izrekel GoJelu zahvalo za njegov govor, dr. Hock, dr. Gassoer pa sta znova krepko izrašala nezadovoljnost volilom h Steinvvenderjem ter obsojala .novo taktiko*- Stein wender je izgubil pri tem zadnjo trobo dostojnosti iu mirnosti; začel je vpiti in kričati — kak r bi bd v parlamentu! — da ne trpi nikake opozicije mej volilo!, da odloži  evoj  mandat  ter da pojde iajši s socijalisti ali celo z .bindišarji"  kakor z VVolfovci!   Na to so volilci vpili: .Fej!", socijalni demokratje so peli svojo  himno,  nacijonalci   . Die VVucht  am Khein", — dr. Steinvvender pa  se je izgubil!
— (Imendan ruBkega carja,) dne 18. t. m,
se je v Pulju praznoval slovesno. Vse vojne ladije so razobesile ruske zastave. Opoludoe je pristaniščna stražna ladija .Cesar Maks dala 21 podravnih strelov. Zvečer o solnčnem zahodu so si ladije zopet *nele praznične zastave. Ruska vojna ladija „Imperator Aleksander II." je zopet popravljena in odpluje najbrže pred koncem tega meseca v krečan-'-ka vodovja.
— (Tržaški grški konzulat) je bil v sredo zvečer razsvetljen Ta znak radostui utegne biti v fcveai z dejstvom, da je princ Jurij Grški prevzel Upravo na Kreti.
— (Težko ranjen) V sredo zvečer so v Via Ton en te blizo gledališča Armoma v Trsta našli na tleh
ležati nekega moža, ki je imel na hrbta pet ran, prizadetih mu s nožem, vrha teh je imel dve rani na glavi. Ko se mu je dala prva pomoč, so ga prevedli v bolnico. Ranjenec je povedal, da se piše Fran Kermel, da mu je 29 let in daje po stanu dninar ter da stanuje v Via del molino a vapore.
* (Promocija   upokojenega profesorja.)
Predvčerajšnim je bilo na dunajskem vseučilišču 41 kandidatov promoviranih za doktorje zdravilstva. Mej promovirane) je bil tndi upokojeni gimnazijski pro j'esor Robert Schmidt, ki je bil na Sedmograškem rojen I 18f)8.
* (Uničenje Lucohenijevega morilnega orodja) Iz Geneve se poroča: Še se mora izvršiti svečan Čin: v prisotnosti avstro ogerskega poslanika in njegovih uradnikov bodo pilo, s katero je Luccheni zabodel pokojno našo cesarico, in instrumente, katere je rabil zdravnik, slovesno uničili. To je star običaj, ki se opravi vedno ob takih pre-žalostnih prilikah, ker se hoče zal raniti, da bi se monlno orožje in instrumenti zlorabljali za senzacijo in ker živi vera, da so take stvari nevarne življenjn umorjenčevib naslednikov in naslednic.
* (Lov na medveda) .Obzor" poroča: Iz Belega polja nam javljajo, da bo prebivalci bližnjega sela Grabovljani nastavili medvedu past. In v istini, medved se je njel v železje ter ni mogel nikamor. Ko so to kmetje videli, obradovali so se — ali blizu se ni upal nihče, kajti medved je bil uprav besen Kmetje so torej tekli po puške, se vstopili v krogu okoli medveda ter streljali nanj, da je bilo veselje T* da če tudi so puške grmele, kakor bi bila vojna, zadela ni nobena kr< glja medveda. Končno pa je zadel neki kmetč e svojo krogljo železo, ki je držalo medveda za šapo ter h ■ razklenilo. Medved je postal prost ter je zbežal nič manj naglo kakor kmetje, ki so se kriče razpršili na vse strani.
* (Krvava rodbinska drama ) Jos T a m a s i 3oletni uradnik pri državni železnici v Budimpešti, je ž.vel mnogo let v srečnem zakonu s svojo Eli zabeto rojeno Nemeth. Imela sta dvoje otrok. Njuno stanovanje je obsegalo 3 sobe. J»dno sobo st * dala letos v najem uradniku Hegedli-<u. Tomasi pa je postal kmalu opravičeno liubosnraen, in da bi se Hege dina oprostil, j« stanovanje odpovedal ter vzel drug^ z 2 sobama Toda soproga je vzela na stanovanje i tu H*gediisa, češ, da ne more sicer dostojno živeti. Te doi pa se je Tomasi, majhen, slabotsn možice k, prepričal, da ga žena grdo vara. < > iš. 1 je z doma in se kmalu vrnil Poljubivši svoja otroka je trikrat ustrelil na svojo ženo, sam pa skočil s 111. nadstropja ter se do mrtva ubil.
* (Samomor  najstarejšega romunskega
Žumalista) V a le n 11 n e a n u . ki se je udeležil političnih dogodkov I. 184S dejanski, ki je bd I. IS."'*; v ruskem pregnanstvu ter se je udeležit 1871 vojne Francozov s Prnsijo, seje te dni v javni bolnici ustrelil. 30 let je bil urednik političnega lista .Reforma", ko pa je padlo Bratianovo mini-sterstvo. je .Reforma" prenehala in Valentineanu je postal — berač. V bukareški zbornici se je večkrat predlagalo, naj se mu da državna pokojnina, a stvar se je v dno zavlekla, zaslužni žurnabst pa je stradal. Te dni je naredil konec svoji bedi s samokresom
* (Proti tuberkulozi) Pod predsedstvom angleškega prestolonaslednika se je zbrala ta dni v Londonu odlična družba, v kateri so bdi tudi Salis-hury, Rosebery in drugi državniki, ki so se posve tovttii, kako bi se odpravljala tuherknloza (jetika). V Londonu se sez da posebna bolnica, v kateri se bodo zdravili jetičui ljudje ter se bodo vršili poskusi, ki naj bi omejili to najstrašnejšo, najrazšir-jenejši bolezen. Bolnica s pripravami bo veljala okoli 20 000 funtov šterlingev.
* (Smrtonosen dvoboj ) Iz Monakovega se poroča o preŽaloatnem dvoboju. Major Seitz, lep mož, je bil prestavljen v Saargmiind k 6. bavarskemu polku. IM'-- I r, premij, poročnik, je smžd pri istem polku Imel je krasno ženo, hčer bogatega francoskega tvorničarja. Nj-na dota je presegila milijon. Pfeifer je našel pri svoji ženi majorjeva zaljubljena pisma. Z*to se je vršil dvoboj, v kate rem je Pfeifer ustrelil Seitzs.
* (Pariška gledališča) Pariško društvo dramatskih in glaHbeuib avtor|ev je obelodanilo letošnje izvestje, v katerem so navajajo tudi dohodki vsnh pariških gledališč, katerih je .'$2 Skupni dohodek vseh gledališč minnlo leto znaša 0822 320 025 frankov. Znatno vj$ji dohodek kot lani je imelB Velika opera, 114.713 f r , „Odeonu 132 351 fr., .Folies I)ramHtiqueu 181.419 fr. in „Atbćnee Comiquea 284.252 fr. Za avtorje se je izdalo 3 689.060* frankov.
* (Romantika ljubezni.) V Newyorku je umrl v visoki starosti slikar Fran Abels, ki je bil rodom Dunajčan. Njegova sestra je bila nekdaj pre krasna in veleslavna dunajska baletka. Neke noči pa je umrl v njenem boudo*rju 72letni gn f Okta vtjan pl. Kinsky. Senzacija je bila vsled tega še večja, ko se je izvedelo, da je pokojni grof zapustil baletki 100 000 gld. Sorodniki so testamentu ugovarjali, češ, da grof ni bil več normalen, in da ga je baletka zapeljala. Pri obravnavi je baletkin brat, zgoraj omenjeni slikar Abels, pričal proti sestri ter odšel potem v Ameriko. No, baletka je zmagala pri sodišča, saj je imela par let staro hčerko — kakor
je trdila — z grofom Kinakim. Kmalu nato p* se je prekrasna baletka seznanila z mladim grofom Orssicbem de Slavetičem, ki se je ž njo oženil. Pred poroko in tndi po poroki pa sedanja grofica ni povedala moža, da ima že precej veliko hčer. Nekega dne pa se je vrnila hči v materino hišo kot epa devojka. Grof je strmel, se jezil, a končno se je potolažil, saj hčerka je bila krasna. Ali čez nekaj mesecev je zmanjkalo grof* in hčerke. Izginila sta brez sledu, in šele čez nekaj časa se je izvedelo, da se je grof Orss'h oženil s hčerjo svoje žene I
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš".   Poslednja,  t. j. št. 36. ima naslednjo vsebino:   Cesarjeva zahvala.
— Častitema slovenskemu učiteljskemu društva v Ljubljani. — Učiteljstvu krškega in litijskega okraja.
— Ljudevit Stia«ny: Kako je postopati šolskim vodstvom glede nravno zanemarjenih otrok. — Fr. Orožen: Ustavoznanstvo — A. L'kozar: Kmetijski pouk v ljudski šoli. — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Vabilo na naročbo. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
— .Velika pratika" za navadno leto 1899
— okrašena z nekaterimi ilustracjami — je ravnokar izšla v založbi tiskarne J Blaznikovi nasledniki. Tiskarna je dala naslovno stran vpisati kot varstveno znamko, vsled česnr ne sme nihče drugi izdati jednake ah podobne pratike.
Telefonična in brzojavna poročila.
Trst 23. decembra. Prireditelji slnda, kateri je bil sklican v nedeljo v Poli-teama Rossett.', da protestuje proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu, so se obrnili do političnega oblastva s pritožbo, v kateri obžalujejo, da je vlada shod dovolila in da ga ni prepovedala, ko vender ni bilo nobenih garancij, da se bo mogel v miru vršiti. Ta pritožba je pri političnih oblastvih obudila največjo veselost, saj vedo, da bi bili Italijani zagnali su-n krik in bi bili vpili o zatiranu Italijanov, tko bi bila vlada shod prepovedala. So glasno mnenje v vladnih krogih je, da se kaj tactga še ni primerilo
Dunaj 23. decembra. Ministerski predsednik baron Banffy je prišel danes iz Peste sera, da prisostvuje zapriseženju novega mini stra a latere grofa Kmanuela Szechenvja. Banffv je potem poročal cesirju o položaju na Ogerskem, kasueje pa se je posvetoval z gro fom Tbtraom.
Dunaj 2 3. decembra. Grofi a ja Thun, soproga miuistersk« ga predsednika, je tako bolna, da se je bati katastrofe. Papež jej je poslal a?ostolski blagoslov. Prevideli so jo že včeraj zve'er. Nadvojvoda Ludovik Viktor je danes prišel sam vprašat, kako se počuti. Ob 2. uri popoludne so grotinjo začele zapuščati moči.
Praga 2 3. decembra. .Narodni Lsty" prijavlja,o besedilo treh jezikovnih n a -r e d b za sodna in politična oblastva v S 1 e z i j i. Prva naredba ukazuje, da je v kazenskem postopanju cbčevati s strankami v njihovem jeziku in vse vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so pisane Druga naredba določa, da je v civilnem postopanju razpravljati v jetikti strank iu reševati vse spise v rjiho\em jeziku. Ti dve naredbi je podpisal justični m nister Uuber. Tretio naredbo je i/.-dal grof Thun kot minister notranjih del in ukuzue ž njo političnim oblastveni to isto, kar Ruberjevi naredbi justičnim.
Budimpešta 23. decembra. V današnji seji poslauske zbornice je IIoranszky sila ostro napadal BanlVvja, očitajoč mu, da je osebno nepošten človek in da je opozicijske stranke še vslej osleparil, kadar se je ž DJ m pogajal. Opozicija je govorniku hrupno pritrjevala. Primerili so se turbulentni prizori. Opozicija je vse vprek vpila . Abzug Banfty", .Naj odstopi", „Na galero ž njim". Starosta Ma-darasz se je zaman trudil, da napravi mir.
Pariz 23. decembra Po burni debati je poslanska zbornica s 451 proti 45 glasom odobrila trgovinsko pogodbo mej Italijo in Francijo.
I__I
Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1
Oclvnjfaliio
Cascara Sagrada Malaga vino.
V Gorici, 12. oktobra IH'.h. Cenjeni pospod >!. I.t-iiHloh, lastnik deželne lekarne
v Ljubltani.
Knt naj h nI j Se  odvajalno ln alls raztapljajoče
Sredstvo prii>orofam vsukomur Vate izvrstno Caacara Sagrada Malaga vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej Se l steklenim po poStnem povzetju (387—43] Ferd. Moč vin, posestnik.
Meteorologično poročilo.
Vidina nad morjem 30«i-2 m.
1 ^ December	Čas opa zovanja	Stanje barometra v mm.	4 V l2 iS J	Vetrovi	Nebo	Padavina	JS a i H m- cm a*
S9L	H. a večer	744 »i	— l o	moč. svzh.	skoro jas.		
23.	7. BjOtTHJ	740*7	—31	hI. jzah.	oblačno		00
»	2. popu!.	74ti5	— 08	ar. jvzh.	skoro jas.		
Srednja včerajšnja temperatura  —11'.  za 12* nad normalom.
dn* 23. decembra 1S98.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld.
Bkupni državni dolg v arebro    .... 101 a
Avstnjsku zlata renta    .   ,..... 120 .
Avstrijska kronska renta 4°...... 101 „
Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 m
Ogerska kronska renta 4°/0.....97 ,
Avstro-ogenske bančne delulce     .... f.r>2 „
Kreditne delnice......... 860 .
London vista.........
Hemaki drž. bankovci sa 100 mark .
10 mark..........
80 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini ...
120 59 11
9 44
6
Doc 22 decembra 1898.
4" , državne srećke iz I. 1854 pu 250 gld. 166 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. 193 ,
Dunava reg. srečke 5°/„ po 100 gld.    .   . 130 m
Zemlj. obč. avatr. 4«/*% zlsti sast. listi    . 98 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 „
Ljubljanske srečke......... J i „
Bndolfove srećke po 10 gld...... 25 t
Kreditne srečke po 100 gld...... 202 m
Tramway-druat. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 546 ,
Papirnati rubelj.......... 1 ,
20 15 85 60 90 65
30 50
80 D0< 25 70
75 1
50 25
25 25 5o 25
Sv«
Inspicijenta m suflezo
intendanca slovenskega gledališča v Ljubljani.
Ponudbe takoj na intendančno pisarno.
Pretnžnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in inancem, da je umrlu iskreno ljub. ljena, nepozabljiva naša mati, oziroma tafiča in stara mati, gospa
Marija Ruprecht
okrajnega zdravnika vdova
po dolgotrajni, mučni bolezni, danes v petek, dne
23. t. m. ob 2. uri zjntraj, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu starosti.
Truplo preblage  ranjke bode v soboto, dne
24. t. m. popoludue ob polu 4. uri iz bise Ža losti na pokopališče v -St. Vid preneseno m ondi pokopano.
Drago rajnko priporočamo vsem v blag in pobožen spomin, (1990)
P revo je pri Brdu, dne 23. grudna 1898.
Janko Ruprecht, lekar, Viljem Rupreoht, sinova. Mlnka Dereanl roj Rupreoht, hči. — Dominik Dereanl c. ki-, davčni uradnik, zet — Ema Rupreoht roj. Roth, Amalija Rupreoht roj. Čamernik, s i na hi. — Alma, Janko, Hubert, Stanko, Mlnka, Malka. Angela Rupreoht, Dominik, Iva, Alma Dereanl, vnuki in vnučice.
najbolji izvor za nakupovanje kave. čaja, rama ln konjaka I
Nepotrebno iskati! (1828—*4)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno iz prek morskih dežel ter prodajata
1 kilo fine kave (Santos Pnme  po..... gld. 1'—
1 Bteklenica pristnega Jamaika rnma..... „ Of>0
l deka pristnega Pecco Soochong čaja..... ,f O06
l pasira prave angleške carske melanAe .... „0 f>0
1 steklenica pristnega finega konjaka ..... „   1 40 00)T~ Brei tekmeca! ~W
Radi odpotovanja prodaja so takoj po zmerni coni
razno pohišje:
Jedna omara sa knjige, omara aa obleko, umi-valna skrinja, omara sa parilo, vse lepo -lajeno,
zanesljivo dobro delo; potem ogledalo, slika led. Pogleda se labko vsak dan od 10.— * nre na Mestnem trg-u it. 17, III. nadstropje, duri 7 ah 9 (1986—1)
Išče se zvest, trezen in zdrav
hlapec
kateri je vajen kooj in nekoliko poljedelstva, na malo ponestvo ca deželo. Eaalužek 80 gld. na leto. Vstop ob novem letu. — Ponudbe pod nhlapec" vzprejema upravnistvo BSlov. Naroda". (1987—1)
Ali ste 26 nakupili? Ne!
Izberite (268—16)
Patent Satin de Chine- dežnik
z varstveno znamko in patent Jtevilkami j
it 0 M .& C . 2r K.K Patent ZH)-2511
V Ljubljani prodaja taka dežnike samo
Jožef Vidmar
Gospodinje!
Kopajte kot doklado k bežičnim darilom jeden ali več kartonov s pristnim
Kupite dobro Izi
naredite veselje!
Krasni kartoni vsak • 3 kosci, so dobivajo povsod brez zvišanja oenl
Generalno zastopstvo: A. M otac h Se C o., Dunaj, I, Lugeck 3. (1484)
Prodaja na debelo v Ljubljani: Ant. Krlsper, Vato Petricic in Avg Auer.
E
P
St. 45.059.
Gospoda
kateremu sem posodil claque, prosim, da mi &ra nemudoma vrne.
(1988) Favrrtel Liozar.
Hlad trgovski pomočnik
želi svojo službo premeniti   i984 i
Naslov pove npravoiStvo .Slov Naroda".
Proda, oziroma v najem se da iz proste roke
tik farne cerkve v ve^ji fari na Doler jikem, v kateri je dobra, stara prodajalnica, goatilna in prodaja tobaka. (19'O—S) Već pove upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Protiprašno olje I-
4 kis;. 110 a~ld. Rabi ae brez stroja. Vso drugo v glavnem skladifteu. (1983—1)
J. S. Benedikt
na Starem trgu štev. 9.
Jakob Zalaznik-ova
slaščičarna in pekarna
Stari trg? hI. SI
priporoma p. n. občinstvu svojo bogato zalogo slaiclo do* maAega lsdslka
za okrasitev božični! drevesc,
Istotako pri poroto
za božične praznike:
kolače, pince, orehove, rozinove in mandeljnove potvice in rasno vrste slaščic sa čaj. 0936-*)
Trgovina z železom
Štefan Nagy
Vodnikov trg št. 5, nasproti gimnazije
dovoljuje si slavnemu občinstva naznanjati, da ima v I. nadstropja
veliko izbero 0959-3)
božičnih daril
ter se priporoča zrn obilen obisk.
Za taflivce cigaret io ii pije.
Najboljše in najbolj
zdravo kadeaje
je brez dvoma ono z
„Morathon"om.
Prlitno le z otročjo glavo kot varstveno znamko.
Mali zavojček zadostuje, da ne .ri do t> zavojfikov tobaka naredi okusnib, prijetno da-hteftih ia zdravja ugodnih. Jedini lsdelovatelj
Th.Morath, Gradec
drogerija „pri bobru".
Glavna zaloga: Fr. Pottoiier, drogerija v Ljubljani.
Majhen zavojček 10 kr., velik 80 kr., 12 matih ali 4 veliki zavoji franko s povzetjem 1 gld. 26 kr. (1675.9)
(1985)
priporoča (19»>9—3)
v veliki izberi po najnižjih cenah
Friderik Hoffmann
Ljubljana, Dunajska cesta.
Knrndi prevažanj** o«la*oncev ln ujetnikov m mestnim VOlom V letu l*«0 vrftila se bode pri podpisanem magistratu fine SI. clceemlira t. 1. ob 12. uri opoludne
javna pismena ponudbena razprava.
Ponudbe, opremljene z vadijem 50 goldinarjev, vložiti je do določenega časa pri mestnem stavbnem uradu, kjer ho tudi to oddajo zadevajoči pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, ki ee vlože" kasneje, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 19. decembra 1898.
<v ■ aiitrelj io odgovorni urednik \ J o r i p N o 11 i.
Lastnina is tisk .Narodne Tiskarne
 '{??>9!z@