"Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Leto X. — št. 209	|	Ljubljana,	nedelja,	4.	septembra	1949
Izhaja »sak dan razen ob petkih
Poštnina plačano * gotovini
IZ DANAŠNJE STEVILKEi
Več stalne in konkretne pomoči osnovnim frontnim organizacijam na vasi Sirotanovičevo gibanje zajema vedno več strok Pred stoletnico jugoslovanskih železnic Izkopanine iz Samove dobe na Bledu
Nasilje grških monarhofašistov nad grškimi patrioti — Fizkultura
Mesečna naročnino din 45^
Cena din 4.—
VEČ STALNE IN KONKRETNE POMOČI OSNOVNIM FRONTNIM ORGANIZACIJAM NA VASI
Graditev socializma terja danes od naše vasi vedno večji prispevek. V lem boju za vetji prispevek je potrebno tudi bolj intenzivno politično delo. Politično delo na vasi pa zastavlja danes aktivistom vrsto raznih vprašanj.
Vsak delovni človek na vasi razume, da brez temelja našega socialističnega gospodarstva, brez težke industrije in elektrifikacije, ne moremo govoriti o napredku naše države. Brez razvite industrije tudi ni blagostanja, ker le moderna tehnika omogoča človeka lažje delo na vseh področjih, tudi v kmetijstvu, in ntu daje to, kar potrebuje za lepše življenje. Da pa bomo našo socialistično industrijo zgradili, kot določa petletni plan, vedno odločneje posegamo po obstoječih rezervah, ki so predvsem na Od naše vasi zahteva razvijajoča se industrija vedno več delovne sile in vedno več kmetijskih proizvodov za prehrano naraščajočega delavstva, hkrati pa ustvarja tudi delovnemu kmetu lepše življenje. Ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug, zbiranje odvišne delovne sile na vasi za kapitalne graditve in industrijo, odkupi in pravilna progresivna odmera dajatev kmetov so osnovne naloge, ki jih mora znati pravilno in odločno reševati politični aktiv na vasi.
Te osnovne naloge pa so okraji zelo različno reševali. V ljutomerskem okraju obsega socialistični sektor kmetijstva že čez 60%, v agustu so izpolnili plan vključevanja delovne sile v industrijo s 108%, frontno brigado pa so organizirali že do
S.	avgusta. Ljutomerski okraj je bil že v juliju prvi pri mobilizaciji delovne sile; v tekmovanju, ki ga je napovedal, pa se zdi, da je tudi v avgustu prvi. Okraj Krško, kjer imajo do sedaj samo štiri kmetijsko obdelovalne zadruge, pa je na primer izpolnil v avgustu plan mobilizacije delovne sile le s 7%, da ne govorimo o froniovcih za brigado, kjer je rezultat še slabši. Tudi okraj Grosuplje je izpolnil le tretjino svojih obveznosti. To je le nekaj primerov, številke pa razločno govore, da je politično delo in s tem v zvezi tudt pravilno izvajanje ekonomskih ukrepov zelo različno. K temu je treba dodati, da so prav v krškem okraju odmero davkov visoko presegli, ker so tako hoteli doseči izvršitev nalog. Dosegli pa niso nobenih vidnih uspehov, nasprotno, tak nerazumljiv ukrep je vzbudil nezadovoljstvo. To je posledica slabega, nenačrtnega političnega dela in pomanjkljivega tolmačenja' raznih ekonomskih ukrepov, ki so, če se pravilno izvajajo, važno orožje za izrivanje špekulantskih elementov. Podoben način administrativnega birokratskega dela, brez poglabljanja v konkretne razmere v vaseh in brez stalnega in vztrajnega pojasnjevanja bi lahko zasledili še drugod.
Take neuspehe je treba v veliki meri pripisati nenačrtnosti v delu okrajnih političnih aktivov. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Šoštanj je na primer v juliju poslal na teren 100 aktivistov — članov okrajnega OF odbora in množičnih organizacij ter okrajnih nameščencev — ki so se drugi dan že zopet vrnili in poročali samo, koliko bi bilo mogoče še pridobiti v vaseh ljudi za zaposlitev v produkciji. V okrajih Celje-okolica in Kamnik so odhajali aktivisti na teren brez točnih planov in konkretnih nalog. Tak način »političnega delan seveda ne predstavlja nobene pomoči osnovnim frontnim organizacijam, ki pod vodstvom partijskih organizacij nosijo na svojih ramah vso težo političnega dela na vasi. Cesto se celo zgodi, da je v vasi po več aktivistov z okraja hkrati, ki vsak za svoje področje sporočajo naloge. Taki okrajni aktivisti, ki pridejo v vas in spo-roče samo naloge ter ugotove stanje, ne pomagajo pa, da bi se osnovna organizacija znašla, da bi odstranila napake in da bi vaški aktivisti bolje prijeli za delo, ne morejo mnogo koristiti. V nekaterih primerih pa gredo okrajni aktivisti v drugo skrajnost, da naloge sami izvršujejo mimo osnovnih organizacij v vaseh-
Lenin je dejal, da sta pri organizacijskem vodstvu najvažnejša izbira ljudi in preverjanje nalog. V kampanjskem načinu dela, ko aktivisti brez točno in konkretno določenih nalog prihajajo v vasi, in sicer vsako pot v drugo vas, sporoče naloge in zopet odidejo, pa o nekem preverjanju sploh ne more bili govora. Tak kampanjski način dela je bil največkrat kriv, da, so bile vaške organizacije dejansko brez prave pomoči. Tam, kjer se naloge ne preverjajo, zvodeni organizacija, dobri člani postanejo mlačni, ogrožena pa je tudi izvršitev delovnega plana. Ni čudno, da ob dosedanjem načinu dela, ko je praktično vsak okrajni aktivist odgovoren za ves okraj, ker hodi iz vasi v vas, hkrati pa ni odgovoren za nobeno konkretno določeno nalogo, često celo ta okrajni aktivist sam izgubi pravo voljo do dela, osnovno frontne organizacije pa se ob laki površni pomoči ne utrjujejo in ne znajo same reševati številnih ter važnih nalog. Prav tak kampanjski način dela je tudi kriv takih primerov, kol so v vaseh Struga, Krka, Kompolje in Kočevje v grosupeljskem okraju, kjer se vaški frontni odbori po izvolitvi niso še niti enkrat
sestali. V istem okraju v Zagradu pa ni niti ene žene v VOOF in odgovarja za povezavo z AFZ organizacijo moški, zaradi česar seveda AF2 organzacija ne dela, v KLO Krka pa je na pr. za tajnika kmet, ki je pri obvezni oddaji sam zatajil prašiča.
Bogate izkušnje v političnem delu na vasi jasno dokazujejo, da so uspehi mogoči le takrat, če so osnovne organizacije trdne, če ima okrajni odbor točen pregled čez ves okraj in je njegova pomoč stalna in konkretna in če tako vaški kakor okrajni aktivisti poznajo vse posebnosti kraja i» so si na jasnem o perspektivi socialističnega razvoja vsakega posameznega kraja. V ljutomerskem okraju so se v glavnem znebili kampanjskega načina dela. Pomoč okrajnega odbora OF vaškim organizacijam je stalna. Vsak okrajni aktivist odgovarja za enega ali več krajevnih odborov, ki jih redno obiskuje, jim pojasnjuje direktive okrajnega odbora, se zadržuje dalj časa v kraju in pomaga krajevnim odborom tudi pri uresničevanju nalog. Izkušnje, ki si jih aktivisti izmenjavajo na rednih sestankih okrajnega aktiva, prenašajo potem na svoja področja in tako stalno izboljšujejo svoje delo. Ta stalna pomoč osnovnim organizacijam, ki pomeni hkrati tudi preverjanje izvrševanja nalog, je zato rodila v ljutomerskem okraju uspehe. Prav tako pa so znali pravilno uporabljati ekonomske ukrepe, zaostriti boj proti špekulantom in saboterjem in skrbeti za povezano delo KLO-jev in množičnih organizacij. Tudi v grosupeljskem okraju so v zadnjih tednih začeli z načrtnejšim delom. Zaostritev razredne borbe na vasi nujno zahteva, da vsak okrajni in krajevni aktivist, kakor tudi celotni odbor točno pozna kraj, v katerem vodi politično delo. Nekateri aktivisti so si pomagali tako, da so si za vsakega kmeta zabeležili, kako izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti. Na množičnih sestankih so znali zato konkretno povedali, kdo je prvi v izpolnjevanju svojih dolžnosti, kdo pa spada v vrsto tistih, ki zavirajo razvoj vasi in ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Namesto splošnih političnih referatov, s katerimi prej niso znali pokazati uresničevanja naše politične linije v konkretnih razmerah na vasi, so na množičnih sestankih prav s tolmačenjem konkretnih prilik in razvoja vasi znali pojasniti in pomagati delovnim kmetom, da so razumeli ekonomske ukrepe, da so znali izolirali razbijače in špekulante ter so kmetje uvideli, kakšna je pot njihove vasi v boljšo bodočnost. Posebno na dobrepoljskem področju so zato v zadnjih tednih dosegli boljše uspehe pri zbiranju novih delovnih moči za industrijo.
Socializma v vasi ni mogoče graditi samo s posegi od zunaj Pošteni delovni kmetje, združeni v Fronti pod vodstvom partijske organizacije, si morajo na vasi sami izbojevati boljšo bodočnost. Sami morajo spoznati, da pomeni prenaseljenost vasi revščino, da so odvišni ljudje na vasi mrtev kapital, ki sloji v današnjem boju za socializem ob strani. Delovni kmetje vedo, da terja danes skupnost vedno več od njih in da bodo ta svoj delež lahko dali le, če se bodo združevali v obdelovalne zadruge, ki bodo sprostile odvišno delovno silo, zvišale kmetijsko proizvodnjo in hkrati ustvarjali? kmetu lažje in kulturnejše življenje. Vaške organizacije Fronte pod vodstvom partijskih organizacij združujejo v tem boju vse poštene delovne vaščane. Pri tem pa jim je potrebna pomoč, da bodo premagali kapitalistične ostanke in uresničili to, kar jim je nakazala naša Partija. Zato ta pomoč ne more bili samo v »pridiganju«, kot je bila doslej v marsikaterem okraju, ampak mora biti konkretna in stalna.
Gibanje za visoko storilnost dela je dejansko gibanje za nadaljnjo krepitev in razvoj socializma v naši deželi
Odgovori ministra za rudarstvo Sv. Vukmanoviča na vprašanja dopisnika »Tanjuga«
Prvo vprašanje:
»Kakšen je pomen gibanja za visoko storilnost dela v rudarstvu za vse naše gospodarstvo?«
Odgovor:
»Gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu, posebno v premogovnikih, omogoča hitrejši razvoj surovinske baze za našo industrijo. Brez razvoja surovinske baze naše dežele ni mogoče industrializirati. Če je razvoj industrije hitrejši od razvoja surovinske baze za industrijo, to se pravi od razvoja rudarstva, tedaj pridemo v takšen položaj, v katerem mora manj razvita surovinska baza v določenem smislu zavreti nadaljnji razvoj industrializacije dežele. To velja zlasti za pridobivanje premoga. Kakor vemo, je premog poleg elektro-energije zelo važna energetsko-pogonska baza industrije in prometa. Razvoj industrije in prometa sta torej v določeni meri odvisna od razvoja pridobivanja premoga. Čim več je premoga, tem več je pogonskih surovin za naše tovarne, parnike in železnice.
Zato gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu, ki omogoča povečanje pridobivanja premoga in rud v širokem obsegu, hkrati omogoča neoviran in nagel razvoj industrializacije naše dežele.
Razen tega odpira gibanje za visoko storilnost dela v premogovnikih boljše perspektive glede preskrbo mest in prebivalstva z zadostnimi količinami premoga. Problem preskrbe našega delovnega prebivalstva s kurivom še vedno ni popolnoma rešen. Večja storilnost dela v
premogovnikih pa pomeni več premoga za široko potrošnjo, pomeni boljšo preskrbo prebivalstva s premogom.
Gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu omogoča nadalje znatno pocenitev tako pridobivanja premoga, kakor tudi industrijske proizvodnje v splošnem. Kolikor bo gibanje za visoko storilnost dela v premogovnikih zavzelo širok obseg, toliko bo naše delovno prebivalstvo ne le preskrbljeno z zadostnimi količinami premoga, marveč bo premog dobilo po znatno dostopnejših cenah. Prav tako, kolikor bo gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu zavzelo širok obseg, toliko bo naša industrija preskrbljena s premogom in ostalimi surovinami ne le v zadostnih količinah, marveč tudi po nizkih cenah. To bo omogočilo znatno znižanje stroškov v industriji, to se pravi pocenitev predmetov široke potrošnje, ki jih industrija izdeluje.
Tako vidimo, da ustvarja gibanje za povečanje storilnosti dela široke možnosti za dvig blaginje naših delovnih ljudi. Znano je, da se lahko socializem zgradi samo v pogojih take storilnosti dela, ki je večja od storilnosti dela v kapitalistični družbi. Tako se ustvarja obilje predmetov široke potrošnje, veča se blaginja delovnih ljudi. Zato je gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu prav za prav gibanje za nadaljnjo krepitev in razvoj socializma v naši deželi. Sodelovati v tem gibanju, dan za dnem dosegati visoke delovne učinke, to je socialistična in patriotična dolžnost slehernega delavca do naše socialistične domovine.«
Dosedanji uspehi so najboljši odgovor obrekovalcem in saboterjem zgraditve socializma v naši deželi
Tovarna vigogne in volnenih izdelkov v Mariboru je izpolnila plan za avgust 114,6%
V	mariborskih podjetjih se tekmovanje za višjo storilnost dela vedno uspešneje razvija. Delovni kolektiv tovarne umetnih in navadnih brusov je avgustovski plan presegel za 14%. Največ zaslug za to imajo delavci otrugarne, ki so spričo medsebojnega tekmovanja redno in enakomerno presegali planske naloge. S presežkom plana prvega polletja in » stalnim preseganjem mesečnih planov v drugem polletju je ta tovarna skoraijda izpolnila že septembrski plan.
Od tekstilnih kolektivov pa je v avgustu dosegla največje uspehe tovarna vigogne in volnenih izdelkov. Mesečni plan so izpolnili za 114.6%, Najbolj so se izkazali v obratu vatelina, kjer so mesečno plansko nalogo presegli za 74%. Sledi tkalnica, ki je plan izpolnila za 117%, in predilnica 6 109.6%. Delovni kolektiv te tovarne dela že za tretjo dekado septembra. V tem mesecu bodo spričo reorganizacije brigaidnega sistema dela dosegli še večje uspehe, sa.j se je storilnost že v nekaj dneh po reorganizaciji dvignila za nad 10%.
Drugo vprašanje:
»Kakšen je pomen gibanja za visoko storilnost dela slede izpolnjevanja plana v rudarstvu?«
Odgovor:
»Znano je, da so tuji in domači kapitalisti v stari Jugoslaviji uresničevali roparski sistem izkoriščanja našega rudnega bogastva. Naše rudnike so sistematično »ropali«, izkoriščali so samo rudo, v kateri je mnogo kovin, rude in premog, ki jih lahko hitreje in ceneje izkoriščamo, raziskovalna dela so opravljali brez načrta. Posledice takšne roparske politike so bile seveda za naše gospodarstvo zelo škodljive, ker so zaradi takšnega načina izkoriščanja propadale velikanske količine dragocene rude in premoga, rudniki pa so zašli v kritičen položaj.
Na drugi strani je bilo za tuje in domače kapitaliste neprimerno bolj rentabilno, da so namesto da bi dvignili stopnjo mehanizacije rudnikov ter s tem povečali njihovo zmogljivost in proizvodnjo, izkoriščali preobilje cenene delovne sile, ki so jo imeli zaradi kapitalističnega družbenega reda vedno na razpolago, in da so tako povečali proizvodnjo in visoke profite. Posledica takšnega kolonialnega roparskega sistema, izkoriščanja našega rudnega bogastva so bile takšne, da so bili malodane vsi naši rudniki izropani, nemehanizirani, nezadostno razviti in v zelo primitivnem stanju.
Da bi odstranili to dediščino kapitalističnega, kolonialnega sistema izkoriščanja našega rudnega bogastva in naše rudnike dvignili na višjo stopnjo produktivnosti, je bilo treba premagati mnoge težave, ki pa jih doslej še nismo popolnoma odstranili.
Te težave so prvič, v pomanjkanju potrebnih strojev in naprav, s katerimi bi lahko dvignili stopnjo mehanizacije naših rudnikov, zamenjali ročno delo s strojnim, odstranili stare in obrabljene stroje in tako delo v rudnikih delovnim ljudem olajšali ter povečali storilnost dela. Z višjo stopnjo mehanizacije naših rudnikov bi torej lahko zamenjali znaten del delovne sile, ki zdaj dela v rudnikih, •n jo sprostili za delo v novih rudnikih, kakor tudi za delo v drugih gospodarskih panogah, hkrati pa bi dvignili storilnost dela v rudarstvu na višjo stopnjo. Tega problema mehanizacije naših rudnikov doslej nismo mogli v celoti in zadovoljivo rešiti, ker so dežele Informbiroja sistematično sabotirale dobavo strojev za rudarstvo, ki smo jih bili naročili pri njih, in s katerimi smo računali, kakor tudi zato, ker naša težka industrija še vedno ne more zadostiti potrebam rudarstva po strojih. Na drugi strani je velika, često nepremostljiva težava tudi pomanjkanje delovne sile, s katero bi vsaj za nekaj časa nadomestili pomanjkanje mehanizacije, dokler se naša težka industrija ne bo usposobila, da bo preskrbovala rudarstvo s potrebnimi stroji in v zadostnih količinah. Nizka stopnja mehanizacije naših rudnikov torej zahteva — ker proizvodnja čedalje bolj narašča — čedalje večje število delavcev, mi pa ne moremo vedno vsem tem potrebam po delovni sili hitro in v skladu z naraščajočo proizvodnjo zadostiti. Zato nam v glavnem delovne sile stalno primanjkuje.
i Z gledišča teh težav dobiva gibanje
I	za visoko storilnost dela v rudarstvu iz-j redno velik pomen za izpolnjevanje proizvodnih planov v vsakem našem rudniku. Naši rudarji, ki so 6prožili socialistično tekmovanje za visoko storilnost dela, so v praksi pokazali, da lahko vsaj za zdaj v pridobivanj i premoga in ostalih rud, dosežemo z razpoložljivimi sredstvi mehanizacije in obstoječim številom delavcev neprimerno večje rezultate, toda le ob zboljšanju organizacije dela. To pomeni, da lahko gibanje Ki visoko storilnost dela v rudarstvu v določeni meri reši tudi trenutno vprašanje pomanjkanja delovne sile (seveda, kolikor bo zavzelo množični obseg) in omogoči, da se v vsakem rudniku izpolnijo plani z obstoječo delovno silo.
Na drugi strani rešuje gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu, čeprav v manjšem obsegu, tudi vprašanje mehanizacije naših rudnikov. Kakor vemo, temelji to gibanje med drugim tudi na racionalnem izkoriščanju obstoječih tehničnih sredstev, na izkoriščanju strojev, ki niso v pogonu itd.«
Tretje vprašanje:
»S čiin si lahko pojasnimo dosedanje uspehe, ki so bili doseženi v socialističnem tekmovanju za visoko storilnost dela v rudarstvu?«
Odgovor:
»Gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu se je razvilo iz zavestnega boja za izpolnitev plana, ki ga bijeta naš delavski razred in delovno ljudstvo naše dežele pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. Naši delovni ljudje vedo, da pomeni sleherni uspeh v proizvodnji za vse naše narode in tudi zanje same nenehno zboljševanje življenjskih pogojev in krepitev naše socialistične domovine. Korenine dosedanjih uspehov na vseh deloviščih petletke so v zavesti naših delovnih ljudi, da je treba socializem v svoji domovini zgraditi z lastnimi silami. Ni naldjučjo, da se jo gibanje za visoko storilnost dela v rudar-
ne bi zavedali dejstva, da grade socializem v svoji deželi, da z lastnimi silami grade sebi in svojemu ljudstvu lepšo bodočnost.
S tem si lahko predvsem pojasnimo dosedanje uspehe v socialističnem tekmovanju za visoko storilnost dela v rudarstvu.
Dosedanje uspehe si lahko nadalje pojasnimo s pravilno organizacijo dela na delovnih mestih in izkoriščanja vseh možnosti, ki jih nudi brigadni sistem dela. Rudarji, ki so sprožili socialistično tekmovanje za visoko storilnost dela, so delo na delovnih mestih tako porazdelili, da je slehernemu delavcu omogočeno, da z neproduktivnim delom ne izgubi niti minute časa. Vse faze dela v zvezi s kopanjem in odvažanjem premoga so medsebojno tako vskladili, da druga za drugo enakomerno teko, da med njimi ni nobene časovne vrzeli. Tačas ko en delavec koplje premog, ga drugi naklada, tretji odvaža naložene vagončke, četrti dovaža prazne vagončke itd. Vsa delovna brigada dela kot celota, vsak njen član pa nepretrgoma opravlja svoje delo, strogo pazi na sleherni tvoj gib in skrbi da ne gre v zgubo nobena minuta časa. Pri tem uporablja brigada stroje in naprave tako, da nenehno obratujejo s polno zmogljivostjo, brez zastoja. Isto velja za vagončke. Brigadam se je posrečilo stoodstotno izkoriščati možnost manipulacije z vagončki, tako da noben vagon-ček ni stal dlje kakor je potrebno, da ga nalože, odpeljejo iz rudnika in pripeljejo praznega nazaj.
Z drugimi besedami, rudarji so spoznali, da je pravilna porazdelitev dela med delavci na vsakem delovnem mestu ter polno izkoriščanje mehanizacije in naprav prvi pogoj, da dosežemo v socialističnem tekmovanju za visoko storilnost dela uspehe. Rudarji so spoznali, da so vsa opravila na deloviščih v rudnikih medsebojno povezana in da če eno delo ni o pravem času opravljeno (n. pr. podpiranje), neogibno nastane zastoj pri drugem opravilu (n. pr. pri kopanju premoga). Iz tega sledi, da morajo biti tudi delavci, ki opravljajo to delo, nujno povezani v kolektiv (brigado), v katerem je vsakemu delavcu točno odmerjen čas, v katerem bo opravil poverjeno mu delo. Zato je uspeh rudarjev, ki so sprožili tekmovanje za visoko storilnost dela, hkrati tudi uspeh brigadnega sistema dela. Njihova zasluga je, da so na svojih deloviščih v polni meri uporabili brigadni sistem dela, katerega izhodišče so prav načela, o katerih sem prej govoril.
Dosedanje uspehe si lahko nadalje pojasnimo s tem, da so začela tehnična vodstva rudnikov reševati tehnična vprašanja v skladu z možnostmi povečanja proizvodnje in delovnih učinkov. Praksa je namreč na pr. pokazala, da v mnogih rudnikih niso bili rešeni tehnični problemi prevoza, katerega zmogljivosti niso ustrezale možnostim pri kopanju rude. Tako se je malodane povsod pokazalo, da ni dovolj vagončkov in da se zato nakopana ruda kopiči na delovnih mestih in da nastaja zastoj v nadaljnjem kopanju rude. Ali pa se je pokazalo, da v mnogih rudnikih ni dvojnih tirov in da tudi zaradi tega nastaja zastoj v odvažanju nakopanih količin rude, čeprav je dovolj vagončkov itd. Brž ko so tehnična vodstva rešila tehnična vprašanja v skladu z možnostmi povečanja storilnosti dela, je bilo možno doseči tudi večje delovne učinke.
Dosedanje uspehe si lahko pojasnimo tudi s pojavom, da naši prvaki med rudarji v rudnikih in celi rudarski kolektivi sodelujejo pri reševanju vseh vprašanj v zvezi z organizacijo dela na delovnih mestih. Reševanje vprašanja organizacije dela in pospeševanje proizvodnje ni več stvar izključno tehničnega vodstva, marveč tudi stvar, s katero sc
stvu razvilo v času zaostrene gonje proti j ukvarjajo prvaki med rudarji in rudar-naši Partiji in naši	deželi, v času	eko-	j	ski kolektivi v celoti. Tudi takšno sode-
nomske blokade in	sistematičnega	pri-	!	lovanje je omogočilo, da smo dosegli
zadevanja dežel Informbiroja. da bi	|	uspehe v boju za	visoko	storilnost dela
zgraditev socializma	v naši deželi	one-	j	v rudarstvu. Slednjič so bili ti uspehi
mogočile. Dosedanji	n sp eh i v boju za	možni tudi zato, ker so rudarji spoznali,
visoko storilnost dela so najboljši odgo-	;	da lahko visoko storilnost	dela dosežemo
vor obrekovalcem in saboterjem graditve	!	samo, če sleherni	delavec nenehoma iz-
socializma v naši deželi, ker ti uspehi ne popolnjuje svoje strokovno znanje in pobi bili možni, če se naši delovni ljudje I staja mojster v svojem delu.«
Razširitev tegp gibanja na druge panoge našega gospodarstva bo neprecenljivega pomena
Vprašanje:
»Kaj mislite o nadaljnjem razvoju gibanja za visoko storilnost dela v rudarstvu?«
Odgovor:
»Gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu je za zdaj zajelo samo velike rudnike, čeprav imamo vse pogoje, da se razvije v vseh rudnikih. Treba J,e samo nadaljevati prakso, da naši najboljši rudarji in rudarsko brigade obiskujejo rudnike, v katerih to gibanje še ni pognalo korenin, da bi v praksi pokazali, kako je treba organizirati delo na delovnih' mestih in razviti socialistično tekmo \anje za vi?oko storilnost
dela. Prav tako je potrebno pošiljati najboljše rudarje in rudarske brigade iz rudnikov, v katerih se gibanje ni razvilo, v rudnike, v katerih se je razvilo, da bi ti prvi v praksi videli organizacijo dela in socialistično tekmovanje za visoko storilnost dela in da bi znali pridobljene izkušnje uporabiti po vrnitvi v svoje rudnike. Z drugimi besedami, treba je organizirati prenašanje izkušenj v vseh rudnikih, kjer se gibanje ni dovolj ali pa sploh ni razvilo.
Nadalje, gibanje za visoko storilnost dela v rudarstvu še vedno ni zajelo vseh delavcev v rudnikih, kjer je nastalo.
(Nadaljevanje na 2. strani J
Sirotanovicevo gibanje zajema vedno več strok
Razdrti Anton iz tovarne »Sava« le v osmin urah napravil 23 avtomobil skih plaščev in presegel normo za 225%
Kranj, 3. septembra
Obveznosti, ki so jih dali kranjski delavci na včerajšnjem protestnem mitingu, so začeli že takoj danes izpolnjevati. Kot prva sta se vključila v tekmovanje Raz-drb Anton iz »Save« in Šibelj Angela iz »lateksa«.
V tovarni »Sava« je bilo že navsezgodaj zelo živahno. Pred tovarno in v mestu so namestili delavci zvočnike, ki so vsaki dve uri poročali o rezultatih, ki jih dosega Razdrt Antoo. Okrasili so tudi delovni prostor. Med delavci, pa tudi po vsem mestu je vladalo veliko zanimanje, ali se bo posrečilo Razdrhu doseči in preseči postavljeno normo.
Ko je zvočnik objavil ob osmi uri zjutraj, da je Razdrh naredil v prvih dveh urah šest avtomobilskih plaščev za tovorne avtomobile, so upravičeno upali, da bo danes postavljen rezultat, kakršnega še ni bilo do sedaj v tovarni, saj znaša norma za osem ur dela sedem avtomobilskih plaščev. Razdrh, ki je povprečno izdeloval po enajst plaščev v osmih urah, spada med najboljše delavce. Rezultat, ki ga je postavil Razdrh v prvih dveh urah dela, se ni spremenil tudi pri nadaljnjem delu. Čeprav je Imel med delom trikrat po pet minut zastoja zaradi prekinitve električnega toka, je v osmih urah napravil 23 avtomobilskih plaščev in s tem presegel normo za 225%, tekmovalno obveznost pa skoraj za 80%. Uspeh Razdrha in njegove odlične pomočnice Serjun Aloj-
junova gledala, da ni bila niti ena kretnja odveč in je bila vsaka minuta najbolj racionalno izkoriščena.
Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultata je nastalo med delavstvom v tovarni veliko navdušenje. Delovni tovariši so pristopili k Razdrhu in Serju-novi ter jima čestitali, prav tako pa so jim čestitali tudi vodstvo in partijska organizacija tovarne. Dobila sla lepe nagrade.
Razdrh Anton je v svojem tekmovalnem uspehu izjavil: »Ves teden sem poskušal, kako bi izboljšal delovni postopek, kar mi je po mnogih poizkusih tudi uspelo. Ze včeraj sem naredil v dveh urah šest avtomobilskih plaščev. Danes pa sem to normo obdržal vseh osem ur. Mnogo mi je pripomogla k uspehu pomočnica Serjunova, ki je točno podajala material. Vesel sem, ako bo ta način organizacije dela dal pobudo tudi drugim delavcem te stroke, kajti tudi z našimi delovnimi uspehi bomo razkrinkavali laži, ki jih širi ZSSR in države ljudske demokracije o Jugoslaviji.
Razdrh dela šele dva meseca na stroju. Te vrste stroje smo dobili iz češkoslovaške z veliko zamudo in so zastarelega tipa, tako da jih v CSR sploh niso uporabljali. Strokovnjaki in delavci tovarne so morali te stroje prej predelati, da so dosegli na njih večjo storilnost. Čeprav je Razdrh delal na stroju, ki ima mnogo manjšo storilnost, kakor najmodernejši češkoslovaški stroji, je
prebivalcev proti krivičnim in žaljivim notam vlade Sovjetske zveze. Na zborovanju je bilo prisotnih nad 4000 ljudi. Tov. Peter Naglič, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja KPS, je v svojem govoru med drugim dejal: »S temi no-
zije je predvsem v dobri organizaciji de- j vendar prekosil rezultat najboljših čela m v velikem delovnem poletu. Vseh škoslovaških delavcev na modemih .t™.
. ,	.	ri -,	.	i	šk°®lovaških	delavcev	na	modemih stro-
osem ur tekmovanja sta Razdrh in Ser- 1 jih za tri avtomobilske plašče.
Štibelj Angela ie na Šestih statvah brez pomočnice presegla tehnično normo za 28,5%
Tudi v tovarni »Inteks« so imeli danes popoldne velik dogodek. Šestkratna udarnica Štibelj Aaagela, ki se je včeraj na protestnem mitingu zavezala, da bo dosegla največjo možno storilnost na strojih, je danes z velikim elanom začela izpolnjevati svojo obveznost, čeprav je vedela, da nima normalnih pogojev za tekmovanje. Tovarna je bila namreč v preteklem mesecu v stalni borbi s pomanjkanjem, kakor tudi s slabo kvaliteto surovin in ji zato ni mogla nuditi odgovarjajočo kvaliteto bombažne preje.
Toda Angele vse te ovire niso motil®. Z veliko spretnostjo in koncentracijo je brez pomočnice stregla šestim statvam in že po prvih treh urah dosegla uspehe, kakršni do sedaj še niso bili doseženi v tovarni. Angela je vseh osem ur vzdržala pri istem rezultatu in presegla normo za 28,5%, kar se more ob teh pogojih smatrati že za skoraj maksimalno izkoriščanje stroja.
Angela Štibelj je prva začela v tovarni delati na šestih strojih brez pomočnice in s tem pobila staro miselnost, da se lahko dela največ na treh do štirih strojih. Po njej so začele delati tudi ostale delavke. S tem je bil storjen pomemben korak v racionalnem izkoriščanju delovne sile.
Po končanem delu so sprejeli Angelo Štibelj delavci in delavke z godbo na čelu in ji iskreno čestitali. Pravtako so ji čestitali in jo obdarili vodstvo podjetja
Velikil uspehi tekmovanja tekstilnih delavcev v Srbiji
Najboljši kolektiv industrije volnenih Izdelkov v Srbiji, »Enotnost« v Grdelici, je nedavno napovedal tekmovanje vsem tekstilnim podjetjem v republiki. Tekmovanje se je razširilo na vsa podjetja, ne le na tovarne volnenih izdelkov. Nekatera podjetja so sestavila brigade najboljših delavcev, ki »o jih poslala tekmovat v druge tovarne. Uspehi medsebojnih tekmovanj po tem načinu niso izostali.
Brigada novosadske tovarne »Sonja Marinkovič« tekmuje v beograjski tovarni »Stalingrad«. 2e prve dni je presegala norme od 10 do 24%. Tudi brigade drugih tovarn presegajo norme. Brigada iz kulake tovarne »Svoboda« presega v Beogradu normo za 40%,
(Nadaljevan]s i i. strani.)
Gibanje je zajelo samo najboljše brigado, ki delajo po novi metodi in dosežejo visoko storilnost dela. Ostale brigade pa delajo po stari metodi in dosežejo visoke storilnosti dela.«
Vprašanje:
»Kateri so vzroki takšnega stanja?«
Odgovor:
»Predvsem, tehnično vodstvo rudnikov ter partijske in sindikalne organizacije še vedno niso dovolj vztrajne, da bi zlomile konservativno nazore nekaterih tehničnih voditeljev, ki si vztrajno prizadevajo, da bi se delalo po stari delovni metodi. Tehnično vodstvo ter partijske in sindikalne organizacije še vedno niso dovolj vztrajne, da bi zajele vse delavce v brigade in nrosničile novo organizacijo dela na vseh delovnih mestih itd. Premagati te slabosti, to se pravi utrditi brigadni sistem dela, to je naloga, ki čaka nnše rudarske kolektive.
Tehnična vodstva si niso dovolj prizadevala, da bi hkrati z uvajanjem uove organizacije dola reševala vprašanje pravilnega vzdrževanja in racionalnega izkoriščanja mehanizacije. Ce strojev ne vzdržujemo v redu, če pravilno ne planiramo njihovega popravila, čo zmogljivosti strojev ne izkoriščamo v celoti, če stroji ne obratujejo v polnem delovnem času, če iz določenih tehničnih vzrokov •M dajejo maksimumu nroizvodnjo, te-
in predstavniki ljudske oblasti. Danes, na dan svojega največjega dosedanjega delovnega uspeha je bila sprejeta v Partijo.
Vest o uspehih Antona Razdrha in Angele Štibelj je vzbudila med vsem kranjskim in okoliškim delavstvom veliko navdušenje. 2e takoj popoldne je začel delavec Krmec v tovarni »Sava« tekmovati pri vulkanizaciji kolesarskih plaščev. Sklenil je, da bo za 170% presegel normo. V mnogih tovarnah so sklenili, da bodo s podvojenimi silami tekmovali, v »Savi« in »Inteksu« pa da bodo sistem dela Razdrha in Štibljeve čimprej .prenesli na ostale delavce.
V tkalnici hlačevine Celje uvajajo Sirotanoviičev način dela
Po zgledu Sirotanoviča in Pe<tka sta v tkalnici hlačevine v Celju, v najboljšem kolektivu tekstilne industrije LRS, brigadi tovarišice Mihelak in Kristanšek začeli med seboj tekmovati. Preseči hočejo dosedanje rekorde tkalnic Jugoslavije do ponedeljka, 5. t. m., to je do dneva prejema priborjene prehodne tekmovalne zastave predsedstva vlade LRS. Tekmovati sta začeli v sredo ob 5. uri zjutraj po normi, ki je za 6% višja od ostalih tkalk, to je 78,1% izkoriščanja strojev. V vsaki brigadi delajo po 4 tkalke na 24 strojih, povprečna hitrost je 154 obratov s povprečno gostoto 25 niti (motkov) na 1 cm. Brigada tovarišice Mi-helakove je zatkala prvi dan, to je v sredo, 1,501.000 niti (motkov) in dosegla 84,3% izkoriščanja strojev. V popoldanski izmeni je na vseh strojih brigada tovarišice Kristanškove potolkla dopoldanski rekord za 0.8% izkoriščanja strojev, t. j. da je zatkanih 12.000 motkov več. Naslednji dan je Mihelakova brigada izboljšala ta rekord za naslednjih 17.000 motkov. Toda Kristanškova brigada ni odnehala, temveč je prehitela dopoldanski uspeh za 6000 motkov in dosegla dosedaj najvišje izkoriščanje navadnih statev 88,1%. Tako sta izdelali obe brigadi v dveh dneh 3049 m blaga, kar pomeni, da sta za 985 m nad količino ostalih povprečnih tkalk. Po podatkih do petka je najboljša Kristanškova brigada. Z. C.
daj je jasno, da tudi brigada ne bo mogla doseči uspeha, kor izgubljamo čas, če stroji iz kakršnih koli vzrokov stoje. Premagati še te slabosti, je tudi naloga, ki čaka naše rudarsko kolektive.
Tehnična vodstva dalje niso poskrbo-la, da bi o pravem času pripravila potrebne količine premoga za Izkoriščanje, in niso prenašala boja za visoko storilnost dela tudi na pripravljalna dela. Z odstranjevanjem teh slabosti bomo enakomerno in v skladu z izkoriščanjem premoga pripravljali ustrezajoče količine zalog premoga tako, da se bomo izognili težavam, v katere lahko zaide rudnik, če potrebno količine premoga niso o pravem času pripravljene. Premagati še te slabosti, to je tudi naloga, ki čaka naše rudarske kolektive. In tako dalje.«
Vprašanje:
»V čem je zasluga Alije Sirotanoviča, Nikole Škobiča in drugih?«
Odgovor:
»Njihova zasluga je v tem, da so dali iniciativo za začetek velikega boja za povečanje storilnosti dela, da so pokazali, kako jo treba organizirati delo znotraj brigado in kako jo treba pripraviti delovišče za pridobivanje premoga. Zasluge so si pridobili zato, ker so socialistično tekmovanje dvignili na višjo stopnjo, ker so začeli novo lazo v razvoju socialističnega tekmovanja naših delovnih ljudi, v kateri lahko dosegamo visoke delovne učinke in s tem daleč presegamo planske naloge.
NAJVEČJI DOSLEJ ZNANI REKORD V ZIDANJU je dosežen v Novem Beogradu
Na gradbišču 9 v Novem Beogradu, kjer grade študentska naselja, je Jožef Balažek v petek zjutraj prekosil vse dosedanje rekorde v zidanju in dosegel največji doslej znani učinek v zidanju. V 8 urah je 6ezidal 49,10 kubičnih metrov zidu.
Na gradbišču se je takoj zjutraj začela velika bitka, V eni uri je Balažek sezidal 8,4 m3 zidu, kar je bila že velika zmaga.
Imel je dva pomočnika in čez 8 ur je bila bitka dobljena. Zidu je bilo 49,10 m3.
Za tolikšen uspeh se mora Balažek zahvaliti predvsem dobrim pripravam ter svoji in vnemi svojih dveh pomočnikov Adama Jovičiča in Tihomirja Zoriča.
Vest o novem rekordu v zidanju se je hitro razširila po Novem Beogradu in na gradbišču, kjer 6e je zbrala velika množica graditeljev, je zavihralo mnogo zastav. Delovni ljudje Novega Beograda so priredili slavnostni miting, na katerem je prišlo do burnih ovacij maršalu Titu, CK KPJ in našim vrlim zidarjem.
Mežiški rudarji v borbi za večjo storilnost
Mežica, 3. septembra,
V borbo za večjo storilnost v naših rudnikih so posegli tudi mežiški rudarji.
Valentin Kapun, sedemkratni udarnik, je prvi povedel v borbo 6vojo brigado. Ka-punova brigada je pričela v četrtek e tek-
movanjem za nov dnevni rekord. »Fan- ________________ iwow(vi a
tje, zdaj bomo pa pričeli temeljito pre- I sti preko 2 milijona dinarjev. — Tovariš segati naše norme« — je dejal tega dne i Tito! Na tem današnjem protestnem zbo-udarmk Kapun svojim trem pomagačem, I rovanjn Ti obljubljamo in prisegamo, da ko so krenili v rov.	I	j<im bolj besno in brutalno nas napadajo,
ze prvega dne se je pokazal viden I tem odločneje in tem bolj se bomo bo-u&peh novega načina dela, čeprav je tek- I rili za čimprejšnjo zgraditev socializma, movanje ovirala okvara pri odvozu rude. J Nočemo biti odvisni od nikogar. Dovolj Isto se je zgodilo tudi drugega dne. Pri je bilo žrtev in krvi za svobodo, ki smo premagovanju te težave so napeli vse I si jo sami priborili in do katere ima sile tudi 3 člani Kapunove brigade, ki so j vsak narod pravico.« odvažali rudo.	j	Delavci	in nameščenci delovnega ko-
l ekmovanje je tridnevno. Tako je za- I lektiva tovarne »Triglav« v Tržiču so gotovljen večji uspeh. V četrtek je na- j poslali predsedniku vlade LRS Mihi Ma-vrtal rudar Kapun za 50 m vrtalnih lu- | rinku s slavnostnega zborovanja ob pre-kenj, v petek pa za 51 m.	I	vzemu prehodne zastave kot zaslužni ko-
Danes pa je ves mežiški rudarski ko- I lektiv Ljudske republike Slovenije reso-lektiv z zanimanjem pričakoval nadaljnje I lueijo, v kateri pravijo; »Vsi izjavljamo uspehe Kapunove brigade. Ze pred 13. enodušno, da nas v našem delovnem po-UT?.,eeJ® j?bral0j P?*1 ^odom iz rova I letu ne moro motiti nobena podla kle-veliko število rudarjev, topilcev in drugih | veta informbirojevcev, niti zadnje ne-
Protesti delovnih ljudi proti notam vlade SZ
„9se note, obrekovanja tu napadi na našo državo samo krepijo revolucionarni pulet naših delovnih imdi“
s 1 V-,Pftek zve2er bjlo na Trgu mar- proti kapitalističnemu izkoriščanju v sala lita v Kranju protestno zborovanje ekonomskih odnosih med socialističnimi
nrp.hi vfl lfftv nrnti krivičnim ir»	_• rr
deželami. Te note so naperjene proti vsem tistim narodom, ki hočejo z lastnimi silami hitreje graditi svojo boljšo bodočnost. Toda naj vedo vsi tisti, ki pošiljajo takšne note, da na svetu ni sile in moči, ki bi nas mogla na naši poti zlo-
tam. hoče Sovjetska vlada tako v vpra- miti. Vse note, obrekovanje, laži ™ sanju Slovenske Koroške, kakor tudi v | padi na našo deželo, bodo samo še po-drug.li vprašanjih glede mirovne pogod- spešili graditev socializma v naši deželi
be z Avstrijo, ki zadevajo koristi naše države, prikriti, da so bili zastopniki Sovjetske zveze v enotni fronti z zapadnimi imperialističnimi velesilami proti naši socialistični državi. Jasno je, da se je so' vjetska vlada, ne pa vlada FLRJ pogajala in pogodila z zapadnimi velesilami.
V resoluciji, ki so jo poslali maršalu Titu, pravijo prebivalci mesta Kranja med drugim tudi: »Ponovno odločno protestiramo in ogorčeno obsojamo vse klevete in laži, s katerimi napadajo inform-birojevske države na čelu s Sovjetsko zvezo našo socialistično domovino. Ne dovolimo, da bi se kdor koli mešal v naše notranje zadeve ali skušal škodovati naši neodvisnosti. Frontovci mesta Kranja se zavedajo, da prav delom udarjajo po inforinbirojercih in razkrinkujejo neutemeljene laži. Osvobodilna fronta mesta Kranja je dala letos 186.232 ur prostovoljnega dela v vredno-
sramne note vlade Sovjetske zveze, pač pa se bomo še trdneje oprijeli naše slavne Partije, ki nas je že v narodnoosvobodilni borbi vodila v 6vobodo in ki nas
delavcev revirja.
Nekaj pred 13. uro je prišla z ostalimi rudarji iz jame tudi brigada Valentina Kapuna, ki je tega dne navrtal za 52 m
lukenj. Brigadirji so nakopali 37 ton rude I tudi danes vodi s hitrimi in krepkimi m izpolnili delovni plan brigadne izmene I koraki v socializem.« za 185,5%.	Prebivalci	VII.	terena	II.	rajona
1 ekmovanje v rovih je doibilo odmev I Ljubljane pravijo v resoluciji maršalu tudi v mežiški topilnici. Tu sta danes I Titu: »Naš odgovor na sovražno gonjo zjutraj ob 5. uri začeli tekmovati brigada | in sabotaže držav Informbiroia io: nre-Hmberšika in brigada Silva Kerta. Kertova brigada je izpolnila svojo 8-urno normo že ob poV9. uri, Hriherškova pa
ob 10. uri. Do 13. ure pa so dosegli pri prvi topilni peči 177%, pri drugi pa 146% 8-ume planske naloge.
Informbiroja jo: pre koračili bomo plan prostovoljnega dela, ki i® sprejel nas teren za letošnje leto.«
V tovarni vagonov v Rankovičevem je bil v četrtek velik protestni miting v zvezi z zadnjimi notami sovjetske vlade.
Tako so začeli v teh dneh tekmovati j Z mitinga, na katerem je govoril geneza večjo storilnost dela v mežiških ru- I rallajtnant Pavle Jakšič, so poslali vladi d a rekih revirjih.	J. V,	|	FLRJ	tole	brzojavko:
»Delavci in nameščenci delovnega kolektiva tovarne vagonov v Rankovičevem zavračajo vse trditve v notah sovjetske vlade kot lažne in neresnične. Te note dokazujejo, da je marksizem-leninizem eno, politika sovjetske vlade in dežel ljudske demokracije pa drugo. Napisane
Raiingerieva brigada v Štorah je v 38 minutah napolnila Siemens-Martinovo peč
Store, 2. septembra. Kovinarji v železarni Store so izpol-
nili v mesecu avgustu svoje proizvodne i c?	i	^strašile	'jse	tisto'
obveznosti 6 101,2 remontom v martinami, proizvodnjo od 9, do 18. avgusta. Po izvršenih popravilih je kolektiv martinarne vložil vse sile, da nadoknadi zastoj v proizvodnji. Po zgledu Alije Sirotanoviča so osnovali v vseh izmenah brigade za večjo storilnost in že 23. avgusta je bri gada mojstra Razingerja dosegla najboljši čas v polnjenju Siemens-martinove peči. Peč so napolnili namesto v 3 urah 30 minut v 57 minutah. Ko so za ta uspeh zvedeli v železarni Zenici, je bri' gada Arleg Semsa pozvala brigado Sta
ki so z” !e !,0re Pravilno marksistične odnose med socialističnimi deželami, ki se bore I
in okrepili revolucionarni polet naših delovnih ljudi.«
Vojaki in oficirji JA, ki pomagajo graditi _ avtocesto Ljudske fronte na Reki, pišejo s svojega protestnega mitinga vladi FLRJ:
»Zbrani na velikem mjtingu odločno protestiramo proti lažem in klevetam, ki jih vsebujejo note sovjetske vlade. Iz teh sovjetskih not se da jasno posneti sovražna težnja, da bi našo deželo prikazali kot nedemokratično. Pri tem sovjetski voditelji uporabljajo proti naši deželi lx-raze, ki ne le da so popolnoma neutemeljeni, marveč do katerih na podlagi mednarodnih odnosov nimajo nobene pravice. To je samo dokaz, kako se skuša sovjetska vlada brez sleherne pravice vmešavati v notranje zadeve naše dežele.«
_ Na koncu je v brzojavki rečeno: »Od-knto povejmo, da ni sile in da tudi sovjetski voditelji nimajo sile, ki bi nas ločiti od naših herojskih voditeljev. Nobeni avtoriteti se ne bo posrečilo, da bi v naših očeh oblatila našo rartijo^ z njenim prekaljenim Centralnim komitejem na čelu, ki je v ognju naše ljudske revolucije in ognju socialistične graditve pokazal svojo zvestobo ideji
marksizma-leninizma.«
Delovni_ kolektiv tovarne težkih železnih strojev »Ivo Lola-Ribar« v Železnikih je na mitingu v znak protesta proti poskusom vlade ZSSR, da bi se vmešavala v naše notranje zadeve, sprejel resolucijo, jr kateri je rečeno:
»Izražajoč ljubezen, ki jo gojimo do naše vlade, Centralnega komiteja in tovariša Tita, z gnusom zavračamo vse klevete, s katerimi z raznih strani obmetavajo našo deželo, našo vlado in našo Partijo. Vsem nam je zdaj jasno, kje tiči vzrok, da Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije tako besno napadajo naso deželo, ki gre kljub sabotažam in ekonomski blokadi, grožnjam in lažem čvrstih korakov v socializem. Zato smo ponosni, da je naša Partija s tovarišem Titom na čelu nastopila v obrambo marksističnih načel, v obrambo resni-ce T . m®dnarodnem delavskem gibanju. Revizionizem in oportunizem, ki sta zavladala v vodstvih iniormbirojevskih partij a VKP fb) na čelu, prodaja Slovenske Koroške, grožnja in nedemokratično sta-lisčej izraženo v zadnjih notah vlade ZSSR, nam jasno govore, da voditelji VkP(b) in njihovi pomagači izdajajo osnovna načela marksizma-leninizma in padajo na pozicijo oportunizma in revizionizma.
Prepričani smo, da nas nobene psov-ke, klevete in laži iz Moskve, Prage, Budimpešte in drugih iniormbirojevskih podružnic ne bodo odvrnile z naše poti in da vse to ne more prikriti naših dejanj na poti v socializem. Naš kolektiv bo še nadalje odločno premagoval vse težave, ker se zavedamo stvari, ki jo gradimo in naše poti, po kateri gremo v socializem.«
neta Razingerja v Štorah na tekmovanje protestira proti sovražnemu ravnanju za dosego najboljšega časa v polnjenju madžarskih oblasti, ki delegaciji Ljudske S i em ens-m artfn ovih peči. Povabilo so ko- mladine Jugoslavije niso dovolile poto-vinarji Store z navdušenjem sprejeli in vanja v Madžarsko. V resoluciji pravijo so danes pričeli borbo za nove uspehe, med drugim: »Ljudska mladina Jugosla-Izmena mojstra Razingerja je danes do- vije je bila ena od ustanoviteljev Svetov-segla največji uspeh: 14 mož je v 38 mi- I ne federacije demokratično mladine in je nutah napolnilo peč s 30 tonami železa. | z dejanji po zgledu revolucionarne KPJ
ZAHTEVAMO, DA NAJ KONGRES SFDM POŠLJE V FLRJ DELEGACIJO, KI BO UGOTOVILA USPEHE NAŠE MLADINE
pravi v protestni resoluciji oblastni odbor LMS Ljubljana
Oblastni odbor Ljudske mladine Slovenije za ljubljansko oblast je poslal kongresu Svetovne federacije demokratične mladine v Budimpešti resolucijo, v kateri
Alija Sirotanovič, Nikola Skobič, Alojz Petek, Risto Mijatovič, Anton^Bičič, Dže-mal Ramovič, Dušan Timotijevič, Ibra-
in mednarodnega delavskega gibanja da' jala svoj delež za utrjevanje enotnosti SFDM in v borbi za mir.
Ogorčeni smo nad tem, da na kongresu ni zastopana naša mladina. Ni nas
him Trako Mujo Bajričindrugi nagi iznefladil ^ madžarskc obiasii tako najboljSi rudarji - večkratni udarniki, kakor M svetovni finski festival tudi so ustvarjalci in inici&torji uvajanja no-
vih delovnih metod, novih naporov za izpolnjevanje in preseganje petletnega plana. V tem je njihova največja zasluga.
Mladinec Omer Omcrhodžič, Uija Grgič tn drugi, so predstavniki novega,
to pot poizkusile vse, da bi onemogočile vstop naie delegacije v njihovo državo. Iznenadeni pa smo, da izvršni komite SFDM ni posredoval pri madžarskih oblasteh za izdajo potnih dovoljenj.
Ko izražajo v resoluciji protest proti
o	o	1	gr	*»w»	I	v	———j	—	t	ir	v ico L pj j j
mladega rudarskega rodu, ki je razumel I takemu odnosu do jugoslovanske mladi-pomen izpolnitve plana v rudarstvu za I ne, pravijo nadalje: »Vemo, da je to v industrializacijo in elektrifikacijo naše zvezi z zloglasno resolucijo Informbiroja. dežele. S svojimi uspehi so razširili Nekateri ao bojijo, da bi aaš! delegati uspehe, ki jih dosega naša slavna mla- govorili na kongresu o uspehih našo mladina širom po vsej deželi, na vseh de- dh1«. 0 življenja in borbi zn socializem, loviščih petletko in pokazali, da se lahko I ker bi s tem demantirali informblrojevsko mladinci hitro usposobijo tudi za delo I propagando iz Moskve, Budimpešte itd. v rudnikih In uspešno tekmujejo s svo- Vendar bo tudi ta poizkus ostal brez-jiml starejšimi tovariši.	I uspešen. Resnica o Jugoslaviji prodira
Alija Sirotanovlč in drugi rudarji — I žedalIe globlje v svet.« borci za visoko storilnost dela — so po- I ®b koncu pravijo v resoluciji: »Zahte stali zgled vnemo in vztrajnosti v izpol- I tamo, da naj kongres SFDM sestavi de njevanju planskih nalog, zgled sociali- I fcgacil'o, ki bo prišla v Jugoslavijo m
stičnih borcev za izpolnitev plana. To so predstavniki zavesti in volje delavskega razreda Jugoslavije, ki hoče in more premagati vse težave, da ustvari sebi in narodom Federativne ljudske republike Jugoslavije lepšo in srečnejšo bodočnost.
Slednjič je samo po sebi razumljivo, da bi bilo razširjenje tega gibanja v rudarstvu na druge panoge našega gospodarstva velikanskega, neprecenljivega pomena«.
ugotovila uspehe jugoslovanske mladine na licu mesta. Videli bodo na lastne oči
mladinske proge Brčko—Banoviči, §a-mac—Sarajevo, avtomobilsko cesto Zagreb—Beograd, Novi Beograd itd, kar je delo rok naše mladine. Videli bodo polet naše mladine in vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, ki pod vodstvom KPJ s tovarišem - Rom na čelu zmagoslavno gradi socializem m samozavestno odgovarja na vse klevete z vzhoda.
Tudi to zadnje sovražno ravnanje ne n i!? no^e v°lle’ Sli bomo naprej po poti, ki smo si jo začrtali med narodnoosvobodilno borbo in ostali bomo še nadalje v prvih vrstah borbe za mir in utrjevanje solidarnosti demokratične mladine sveta.«
POROČILO »TANJUGA« o likvidaciji jugoslovansko-sovjefskih mešanih družb
Beograd, 3. eept. - Na predlog vlade FLRJ so bila v Beogradu pogajanja med predstavniki vlad FLRJ in /SSR o likvidaciji mešanih jugoslovaneko-sovjetekih družb: Jugoslovansko-sovjetske donavske paroplovne d d. »Juspad« in Jugoslo-vaneKO-sovjetske d. d. za civilno letal-stvo »Justa«,
Pogajanja so bila zaključena 31. av-daciji teh družbPk°m pT°tokoIa 0 Hkvi’ Zapisniku preneha veljavnost V n i? me^ tema dvema vladama, ta so bffl sprejeti 4. februarja 1947 o
sluh1*«! žb* me‘*an'b iug°sl°vaTieko-6ovjet-
Zapisnik je stopil pisom obeh strank
v veljavo 6 pod-
V današnji številki »Vprašanj naših dni« objavljamo članek Svetozarja Vukmanovida:
KOMUNISTIČNA PARTIJA GRČIJE IN NARODNOOSVOBODILNA BORBA
Ker je članek zelo aktualen, smo ga natisnili v večjem številu izvodov >Vprašanj naših dni«, ki jih lahko naročite pri upravi >Ljudske pravicec, Kopitarjeva ulica 6, po ceni 2 din za izvod.
Stran 8
1ŽED STOLETNICO JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
hm v žeiezn.šlii Službi uspešno nanomestujejo moške
Že eno uro pred odhodom vlaka se zbere osebje, ki spremlja vlak, v pisarni železniške postaje Ljubljana, kjer ga razporede. Vlakovodja dobi še zadnja navodila, popiše vozove, zračuna povprečno 'ežo vlaka, sprejema tovorno blago in odredi sprevodnikom koliko in katere vozove prevzamejo.
V skupini vlakovodja Viktorja Husa, ki je ena od najboljših, dela kot sprevodnik že dalj kot eno leto tudi tovarišica Marija Novak z Dolenjskega. V službo k železnici je prišla že leta 1947 in je bila po osvoboditvi med prvimi sprevodnicatni v Ljubljani.
Tovarišico Novakovo sem poiskala Pred odhodom njenega vlaka in prijazna sprevodnica, ki jo imajo vsi radi mi je takole pripovedovala; »Že pred vojno sem vedno želela, da bi se kaj naučila, zato sem že v zgodnji mladosti odšla od doma. Izredno veselje sem imela za železniško službo. Posebno sprevodniska služba me je zelo zanimala. Z občudovanjem in zavistjo sem gledala železničarje, ki so se vozili iz kraja v kraj. Ker pa mi takrat ni bila dana možnost, da bi tudi jaz vršila tak posel, sem se Pač morala zadovoljiti s službo kuharice v delavski menzi v Ljubljani. Bila sem prepričana, da ženske niso zmožne izvrševati take službe, a vseeno se mi je
Novak Marija, najboljša sprevodnica na ljubljanski železniški postaji
stalno vrivala misel, zakaj ne zaposle pri tem delu žena, saj smo vendar prav-tako sposobne kot moški. Seveda so bile takrat to le moje skrite misli in želje in smatrala sem jih za neizpolnjive.
Želja; da postanem sprevodnica, pa najsi bo na tramvaju ali pri železnici, me
ni zapustila. Videla sem, da se vedno več žena zaposluje pri delih, ki so jih do nedavnega opravljali samo moški. Opogumila sem se tudi jaz in napisala prošnjo za sprejem v sprevodniško šolo. Nestrpno sem pričakovala rešitve. Cez par dni sem bila že sprejeta. Poslana sem bila v šolo v Maribor, od koder sem se septembra 1947 vrnila v Ljubljano in takoj nastopila službo. Sedaj vidim, da je prinesla osvoboditev nam ženam res popolno enakopravnost, ker nam je dala možnost, da se tudi me zaposlimo v poklicu, ki nas veseli.. Trudim se, da po svojih močeh opravljam službo čim vest-neje in se veselim vsakega uspeha. Velika spodbuda nam je tudi priznanje za naše delo. Letos meseca januarja, ko so delili nagrade za leto 1948, sem dobila prvo nagrado. Tistega dne nisem bila vesela samo zato, ker sem prejela nagrado, temveč najbolj zato, ker sem dobila priznanje za svoje delo. Tudi v prvomajskem tekmovanju, ko je bila naša skupina med najboljšimi, sem prejela pismeno pohvalo. Na vsakem koraku opažam skrb in zanimanje naše oblasti za vsakega delavca, posebno pa še za žene, ki so danes že v velikem številu zamenjale moško delovno silo in s tem dala možnost, da se ti zaposle pri težjih delih.
V začetku službovanja sem sicer imela veliko težav, ker marsikateri potnik ni hotel upoštevati predpisov in navodil službenega osebja, če je to zahtevala žena. Sedaj pa se je tudi to že zelo izboljšalo. v nekaterih primerih nam sicer še delajo težave, predvsem mladina, ki je rada razposajena. S temi moramo ravnati potrpežljivo in z lepo besedo odpravljati njihove napake in porednosti, zlasti na postajah, ko skačejo na vlak in iz vlaka še med vožnjo. Železničarji-sprevodniki se zavedamo, da smo odgovorni za osebno varnost vsakega potnika, zato moramo biti v takih primerih večkrat tudi strogi.
Tako pripoveduje sprevodnica Novakova, ki je izmed štirinajstih sprevodnic na postaji Ljubljana najboljša. Njen vlakovodja tov. Rus je ne more prehvaliti. »Ves čas, odkar dela v moji skupini, ni še niti enkrat zamudila službe ali imela neupravičenega izostanka«,, mi pripoveduje«. Je vestna, disciplinirana in natančna ter ima do potnikov pravilen odnos. Zato tudi še ni bilo slišati čez njo pritožb«.
Služba tovarišice Novakove je težka. V planu ima 230 ur na mesec. Večkrat pa jih preseže, ker gredo vse zamude vlakov na račun prostega časa uslužbencev. Vseeno pa poleg svojega napornega dela najde še toliko časa, da se udeležuje tudi prostovoljnega dela pri regulaciji Pšate in pri gradnji železniškega sindikalnega doma na postaji Ljubljana.
Tudi na postaji Ljubljana—Rakovnik imajo zaposlene tri žene. Te so prometnice. Najboljša je tovarišica Pečarič Ma-
UlPISiN ZAKLJUČEK OBiRHNiA HMeUA k SAVINSKI DOLINI
rija. Tudi ona je imela veliko veselje za službo v železniški stroki, zato je naredila prošnjo za sprejem v železniško šolo. Bila je takoj sprejeta in je obiskovala prometniško šolo v Vižmarjih. Od tu se je septembra 1948 vrnila in nastopila službo prometnice na postaji Ljubljana-Rakovnik. Pri svojem delu je energična ter sposobna. V službi ne pozna polovičarskega dela ter je pri izvrševanju svojih dolžnosti vestna in natančna. V vsakem oziru je popolnoma enakopravna moški delovni sili. Tudi ona se poleg svojega napornega dela — po razporedu vrši tudi nočno službo — udejstvuje na političnem polju in kot predana članica LMS in sindikata prispeva tudi s prostovoljnim delom.
*
Prve žene v železniški službi so bile v 19. stoletju žene čuvajev v čuvajnicah ob progi. Nadomeščale so moža z nalogo, da so pravočasno zavarovale prehode čez progo in v čuvajnicah kontrolirale mimo vozeče vlake v času, ko so njihovi možje počivali. Za to delo so dobivale skromno nagrado.
Nekdanje železniške uprave so sprejemale v službo samo izšolane vdove in sirote ter hčerke železničarjev. Tedaj je prevladovalo mnenje, da so žene sposobne le za pisarniško, telefonsko in brzojavno službo na manjših postajah. Po uradni statistiki iz leta 1896 je bilo med 210.421 delavci in nameščenci, kolikor je bilo v tem letu železniških uslužbencev v vsej Avstro-Ogrski monarhiji, samo 1227 zena, kar znaša le 0.58%.
Takratna miselnost, da je ženska delovna sila povsod manjvredna, ni imela za posledico samo zapostavljanje žene v službi, temveč tudi njeno izkoriščanje. Za enako delo kot moški je prejemala žena za več kot polovico nižjo plačo. Moški so imeli za starost ali bolezen zagotovljeno pokojnino in podporo, dočim je bila žena odvisna le od uvidevnosti uprave.
Danes je položaj zaposlene žene v vsakem pogledu popolnoma enakopraven z moškim. Število ženske delovne sile se je močno dvignilo. V območju DZ Ljubljana je nad 13% vseh delavcev in nameščencev žena v upravi pa celo nad 26 odstotkov.
Žene v železniški službi danes niso zaposlene samo v administraciji, v knjigovodstvu, računovodstvu ali kot telefonistke in telegrafistke, temveč se z uspehom uveljavljajo tudi pri delu v ekonomskem, strojnem, gradbenem, elektrotehničnem in transportnem odseku. V prometnih šolah v Št. Vidu in v Pulju se lahko učijo za vlakovne odpravnice. V S prometu pa so zaposlene kot popisovalke vozov, evidentičarke, kretničarke in spre-vodnice. Namen železniške uprave je, da postavljajo moške v prometu na težja dela, medtem ko ostala mesta uspešno prevzemajo in izvršujejo naše žene.
Obiranje hmelja v Savinjski dolini je
končano. Da je J)ilo mogoče to veliko akcijo tako uspefcio izvršiti, so mnogo pripomogli člani množičnih organizacij, ki so letos prvič tudi na tem področju našega gospodarstva morali pomagati.
žene. Posebno pridne so bile žene iz Trbovelj, pa tudi Ljubljančanke, ki so jih hmeljarji spočetka z nezaupanjem sprejeli, ker so mislili, da niso va]ene_ takega dela, so se pokazale kot pridna in vestne delavke. Nabrale so mnogo škafov
Rac onalizaforjl in novaforji v železniški stroki so pripomogli, da prometna služba uspešno izpolnjuje vedno večie naloge
V dobi obnove in zlasti v začetku socialistične graditve je tudi železničarje zajelo novatorsko in racionalizatorsko 6ibanje. Število novatorjev in racicmali-zatorjev pa se je zlasti povečalo v zadnjih dveh letih. S svojim delom so omogočili velike prihranke. Brez njihovega dela pa bi tudi ne mogli premagati velikih težav in izpolniti stalno rastočih Prometnih nalog.
Velik uspeh je dosegel urar Rajko
Faningcr, delavec v delavnici službe za
zvezo in varnostne naprave v Ljubljani.
Izdelal je posebno električno uro, ki je
Povezana z železniškim telefonskim
omrežjem po vsej Sloveniji. Ob vsakem
času more vsak železniški uslužbenec
zvedeti, koliko je točna ura s tem, da
kliče določeno telefonsko številko. Z upo-
™	® ?re se [e točnost in varnost pro-
meta zelo povečala
i V ';°!win^om0tive se nabira v ceveh kamen >koWovec<, B0 morali vsako
lokomotivo po krajšem času pripeljati v kurilnico, kjer so po daljšem delovnem procesu očistili cevi. Tov. Ferdinand Hladnik, direktor železniških delavnic v Mariboru, je izdelal avtomatično Pripravo, s katero je mogoče cevi v lokomotivi čistiti tudi med vožnjo, in sicer avtomatično, ter je tako za nad 50% Podaljšal dobo, v kateri lokomotive ni treba poslati v kurilnico zaradi čiščenja cevi. Ta iznajdba je silno pomembna dandanes, ko primanjkuje lokomotiv. Z nadaljnjimi izpopolnitvami te avtomate priprave se bo vozni čas lokomotiv “e poveča! za 50%.
. Pomembna je tudi priprava za n>er-Jenje krivin železniških prog, ki 10 je Udelal ing. Dimitrij Bartenjev. To je Preprost voziček, ki teče po tračnicah in krivinah avtomatično registrira P°" datke, za katere prej niso imeli tehnično Zadovoljivih priprav. Krivine so merili terenu, za kar so potrebovali več delavcev. Ker je priprava izrednega pomena za proučevanje železniških prog za-radi izboljšanja prometa, jo bodo kmalu začeli izdelovati v naši železniški industriji.
Tov. Anton Posar. delavec kurilnice v Ljubljani, je rekonstruiral napajalno napravo, s katero Je mogoče hitreje dodajati vodo posebni seriji lokomotiv, ki je mnogo v prometu. Naprava je ve-‘'k racionalizatorski prispevek in prihranijo na leto z njo nad 800.000 din.
Pomembne so tudi številne racionalizacije tovariša Matka Senice, ki je izpopolnil izdelovanje in delovanje signalnih varnostnih naprav. Uvedel je vlivanje oreškov pri signalnih verigah, izdelal Posebne škarje za rezanje žice, razen te-pa ie mnoao pripomogel k rar.ionaliza
ciji telefonskega omrežja. Z njegovimi izdelki in popravki prihranimo na leto okrog 60.000 din. Z racionalizacijami in novatorskimi izdelki je mnogo pripomogel k izpopolnitvi signalnih varnostnih naprav.
Pri izdelovanju lesenih delov vagonov je mnogo prispeval Vinko Šenk, strojni mizar železniške delavnice na Jesenicah. Šenk je uvedel obdelavo hkrati po šest desk za tla v vagonih, medtem ko so poprej obdelovali samo po eno desko. S tem se je povečal učinek dela
Pri parnem ogrevanju vagonov pozimi se včasih zgodi, da zamrznejo cevi. Bruno Nusdorfer, uslužbenec železniške direkcije v Ljubljani, je konstruiral električni talilni aparat, s katerim je mogoče hitro odtaliti zamrznjene cevi. Drugi uslužbenec železniške direkcije v Ljubljani, Rudolf Hočevar, pa je izdelal posebni kotel za pridobivanje destilirane vode, ki je v prometu mnogo porabijo. Ta pridobitev je velikega pomena, ker je izboljšan proces dela pri polnjenju akumulatorjev. Z več takimi kotli bodo proizvajali destilirano vodo za potrebe vseh železniških delavnic v Sloveniji.
Najvidnejši uspehi novatorjev in ra-cionalizatorjev so se pokazali predvsem v ljubljanski kurilnici in delavnici v šiški, v mariborski kurilnici in ptujskih vozovnih delavnicah.
V ljubljanski kurilnici je sedem delavcev, ki so z raznimi izpopolnitvami mnogo koristili. Janez Lotrič je izdelal Pripravo za iskanje propustov v cevovodih. Priprava ni važna samo pri železnici, temveč sploh v industriji. Rudol!
. e ie izdelal poseben valj, s katerim je mogoče gladiti batnice v parnem stroju; prej so to delali s smirkovim papirjem m delo ni moglo biti tako dobro kakor s to novo pripravo. Stane Kolar in Friderik Keršič sta izdelala pripravo za umivanje oken in sten v vagonih. Delo je bolje opravljeno in ni treba toliko ljudi. Racionjalizatorji Vlado in Jože Petri? ter Anton Ivšif pa so precej izboljšali proces izdelave nekaterih izdelkov za popravila vagonov in lokomotiv. Valentin Hribar iz vozovnih delavnic v šiški je izdelal pripravo za kontroliranje delovanja zračnih zavor, kar je silno pripomoglo, da so zanesljivejše.
Tudi v kurilnici v Mariboru je več racionalizatorjev. Rudolf Rus je konstruiral peč za ogrevanje školjk pri vagonih. S tem je povečal varnost prometa, predvsem pozimi. Z uporabo te peči prihranijo na leto 180.000 din Racionalnejši način popravljanja lokomotiv je uporabil delavec Franc Antončič, ki je napravil pripravo za stiskanje batnic pri lokomotivah.
Važna sta tudi racionalizatorska uspeha v ptujskih vozovnih delavnicah. Stanko Sernec je omogočil kombinacijo vlečnih kavljev pri vagonih s posebno spojko. To je za naš promet velikega pomena, ker imamo razne tipe vagonov in je njih spajanje včasih sila težavno. Z uporabo te spojke ne bo treba več posvečati tolike pozornosti tipom vagonov pri sestavljanju vlakov. Delavec Kurbos Jože je izdelal pripravo za ravnanje vdrtih in izkrivljenih sten vagonov. Prej je to delo opravljalo več delavcev in dolgo časa. Pripravo bodo kmalu uporabljali v vseh večjih železniških delavnicah.
Nadaljnje pospeševanje novatorstva in racionalizatorstva je velikega pomena v železniškem prometu. Ustanovljen je biro za pospeševanje proizvodnje, v vseh večjih delovnih enotah pa komisije, ki bodo na terenu pravilno usmerjale novatorsko dejavnost.
Sirarna na Vrhniki pri Ljubljani je pričela spet obratovati
Leta 1941. je bila sirarna na Vrhniki, ki je bila prej znana zaradi kvalitetnih izdelkov ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, spremenjena v zbiralnico mleka.
Po vojni je mlekarna samo odkupovala mleko in ga pošiljala v Ljubljano. Stroji za predelavo mleka pa so bili v sirarni neizrabljeni. Vrhniški okoliš je moral po rajonizaciji oddajati mleko ljubljanskim potrošnikom in kazalo je, da vrhniška eirarna ne bo mogla pričeti s proizvodnjo mlečnih izdelkov. Toda, če bi dali funkcionarji mlekarne kdaj koli iniciativo, -da bi odkupljeno mleko predelovali v mlečne izdelke, bi se za to našel zadovoljiv izhod. Ljubljani pa bi dodelili drug rajon za odkup mleka.
Nedavno pa so na ministrstvu za. državne nabave odločili, da se bo sedanja zbiralnica mleka na Vrhniki ponovno spremenila v sirarno. Odkupno podjetje za mleko pri OLO Ljubljana-okolica, ki je prevzelo to mlekarno, oziroma jo spremenilo v sirarno, je odločilo, da bodo vse dosedanje količine odkupljenega mleka iz vrhniškega okoliša, raizen količin, ki so potrebne za lokalno potrošnjo, predelovali v mlečne proizvode. Poleg tega pa so znatno razširili mrežo za odkup mleka in e tem zajeli nove količine mleka. Že v tem mesecu se bo odkup mleka podvojil. Ljubljani pa so določili nov odkupni okoliš za mleko.
Prvega septembra je sirarna pričela obratovati. Že v prvem dnevu so zasirili 800 litrov mleka. V vrhniški sirarni bodo odslej izdelovali i'z mleka ementalski sir, sir »Jaizon«, topljen sir v blokih, jogurt itd, Ker je v bližini sirarne tovarna usnja, bodo zgradili prodajalnico, kjer bodo prodajali delavcem v tovarni mlečne proizvode.
Pionirji so bili med najbolj marljivimi obiralci hmelja
Zlasti so se pri tem izkazale pionirske in mladinske organizacije ter AFZ. Vseh obiralcev je bilo 14.875, od tega je pri-šlo^3271 pionirjev in 8506 žena iz drugih krajev, nad 3000 pa je sodelovalo domačinov.
Zadostno število obiralcev, njihov pravočasen prihod na delovjta^mesta in dobra organizacija dela so omogočili, da je bil hmelj pravočasno obran in pospravljen. Pionirji so obrali 70.000 škafov hmelja in si s tem zaslužili tudi priznanja. Najboljša je bila IV. ljubljanska brigada >Vide Tomšičeve«, ki je bila trikrat proglašena za udarno ter je ob zaključku dobila od glavnega štaba v trajno last prehodno zastavico. Tudi čmo-meljsko-trebanjska brigada je bila trikrat proglašena za udarno. Razen teh pa je še vrsta brigad, ki so bile dvakrat ali enkrat udarne ter pohvaljene. S svojim delom so pionirji dokazali, da so kos tudi tej nalogi.
Prav tako so se dobro izkazale tudi
hmelja in tudi precej zaslužile. Mnoge so svoj zaslužek darovale organiz-aciji OF, ure pa, ki so jih pri tem naredile, so si dale pisati v prostovoljno delo.
■ Mladinska orgaSialu^ja in AFZ sto med tem časom ofgafližirali tudi več mitingov v Št. Petru in drugod v Savinjski dolini. Poleg tega pa je bilo letos organizirano tudi tekmovanje, ki se ge je udeležilo 59 jiajboljših obiralcev. Od pionii'jev je zmagal Franc Tavčar iz I. ljubljanske brigade, ki je v 6 urah nabral 9 kg hmelja. Iz vrst žena pa je zmagala Elizabeta Agler iz Trbovelj. GO AF2 je zmagovalkam pripravil zelo lepa in praktična darila, ki so jih bile prav vesele. Prva nagrada je bila kompletna posteljnina. Druge nagrade pa so bile: jedilni servis za 6 oseb, svilena obleka, 7 m blaga za obleko, volnena jopica, garnitura perila, naglavna rnta, lonci itd. S tekmovanjem so obiralci dokazali, koliko se lahko obere z organiziranim delom.
V avgustu so semelskatae brgacS® na Rogu nasekale 8302 m8 drv
Novo mesto, 3. sept. j
Ko so v juniju zmagovite frontne brigade zapuščale mogočne roške gozdove, ao stalni gozdni delavci tamkajšnjih gozdnih uprav mislili, da bodo ostali sami s svojimi obširnimi proizvodnimi nalogami. Toda že proti kraju julija so jim prišle znova na pomoč brigade prostovoljcev. člani raznih sindikalnih podružnic, ki 60 prevzele tokrat nase nalogo preskrbeti svoje članstvo in ostalo prebivalstvo z drvmi, so na Kraguljem vrhu, Podstenicah, Travniku, Červanovi cesti, Cinku, pa tudi na Miklerjih, Ra-dohi in Brezovi rebri postali za mesec dni drvarji.
Prva je začela delati na področju novomeškega gozdnega gospodarstva prva črnomeljska brigada v Miklerjih, ki je že do 12. avgusta izdelala 1114 prm drv.
I, ljubljanska brigada je pripravila v avgustu v gozdovih okoli Travnika 1526 prm drv, v delu pa 6ta ji sledili Tomšičeva brigada na Cinku s 1423 prm drv in brigada Janka Rudolfa na Brezovi rebri s 1161 prm drv. 19 novomeških železničarjev je na Radohi sklenilo, da bodo postaivljeni plan dosegli in ga še za 20% prekoračili. Doslej so naredili 676 metrov drv, pravijo pa, da bodo po enem mesecu izmenjali samo tri tovariše, ostali pa bodo na akciji vztrajali do konca. Zadnji teden sta začeli sekati in žagati še dve novi brigadi: Ajdiškova v oddelku 47, ki je v treh dneh naredila 375 prm drv, in Maležičeva v Podstenicah, ki ima že 660 prm drv. Novomeška briigada Franca Černeta-Klemena, ki je imela težaven teren v gozdovih Kragu-Ijega vrha, pa je v avgustu pripravila 1101 meter drv. Skupno so brigade v minulem mesecu nažagale in nasekale 8302 prostorninskih metrov drv.
Kljub navedenim uspehom pa delo sindikalnih brigad še ni zadovoljivo. Res je, da mnogi brigadirji niso vajeni gozdnih del in da prebiralne sečnje, ki lih imajo nekatere brigade, ovirajo doseganje večjih uspehov. Kljub temu bi z večjo delovno disciplino, predvsem pa s pravilno organizacijo medsebojnega tekmovanja dosegle posamezne brigade mnogo večje uspehe. Šibko je tudi kulturno-
politično delo v sindikalnih brigadah. Dnevni red, ki pozna samo točke zajtrk, kosilo, večerja, delo in spanje, prav gotovo ne vnaša med brigadirje delovnega poleta. Prehodne zastavice najboljšim 6'kupinam in četam ne podeljujejo, brigadirji pa so tudi slabo seznanjeni z uspehi sosednih brigad. Močno ovirajo posamezne brigade tudi številni neopravičeni izostankarji.
Uprave podjetij delajo okrajnim štabom za sečnjo drv še vedno veliko nepotrebnih skrbi. Kljub vsem navodilom in objavam, v časopisih še vedno nočejo razumeti pomena sindikalnih brigad za sečnjo v času, ko morajo 6talni gozdni delavci skrbeti za pravočasno izpolnjevanje velikih rednih planskih nalog. Preskrba delovnega ljudstva, šol, bolnišnic itd. z drvmi je nekaterim upravam deveta briga. Tako bi morala n. pr. novomeška podjetja 2. septembra izmenjati svojo sindikalno brigado, ki se je po enomesečnem delu vrnila z Roga. Okrajni štab za sečnjo drv je skupno z OSS predvidel 79 novih brigadirjev, vendar pa so upravniki podjetij na 6ikupnem sestanku obljubili samo 25 ljudi, od teh pa so se včeraj javili za izmeno le štirje tovariši. Razen tovarne igrač, pošte, okrajnega magazina, železničarjev, Pionirja, pralnice peska in sindikata gostil-niško-turistične stroke so druga podjetja in sindikalne podružnice v Novem mestu pokazale premalo razumevanja za akcijo sečnje drv. Izgovori uprav, da ne morejo pogrešati za mesec dni po nekaj 6vojih uslužbencev, so v vseh primerih neutemeljeni.
Da bo d*lo pri mobilizaciji potrebnega števila novih brigadirjev za izpolnitev visokega plana sečnje drv v teh dneh res uspešno, je nujno, da bodo vsa vodstva podjetij in ustanov skupno z upravnimi odbori sindikalnih podružnic pregledala svoje vrste in določila v nove sindikalne brigade za delo sposobne člane in članice. Za pravočasno poseko drv — v septembru bo za to še ugodno vreme — morajo odpasti vse ovire, predvsem pa morajo biti nove brigade številčno dovolj močne, da bodo lahko pravočasno izpolnile svoje naloge,
Izkopanine iz Samove dobe na Bledu
Staroslovenska arheologija je ena tistih panog znanosti, ki je do osvoboditve le životarila. To je razumljivo zato, ker se je v naši, niti ne sto let stari arheologiji obračala glavna pozornost na rimske ostaline in pa na prazgodovinske najdbe, pomembne po bogatem orožju in nakitu ter pomembne za razna vprašanja najstarejšega življenja v Evropi. Staroslovenska arheologija pa ni mogla pokazati niti bogatih najdb niti ni mogla po svojem mednarodnem pomenu tekmovati z raz-iskavanjem starega Rima. Kljub takim razmeram pa so vendarle v zadnjih petdesetih letih prišli na dan dokaj številni staroslovenski ostanki. Dovolj je bilo krajev na Koroškem, na Štajerskem in na Kranjskem, kjer so bili najdeni skeleti v grobovih, obrnjenih proti vzhodu, in z drobnimi bronastimi obročki, tako imenovanimi »obsenčniki« pri glavah. Od glavnih krajev je bil vsekakor najvažnejši Ptuj, ki je na ptujskem gradu dal nad šestdeset staroslovenskih skeletov, ter Bled, ki je ob nestrokovnjaškem izkopavanju vendarle prinesel zelo zanimive predmete. Toda sistematičnega raziskovanja v tej sttoki vse do osvoboditve ni bilo. V glavnem se je dalo dognati, da pripadajo najdišča po Sloveniji posebni kulturni skupini vzhodnoalpskih grobov iz 9. in 10. stoletja, ki jo je treba pripisovati starim Slovencem. V grobiščih v vzhodni Sloveniji pa se kažejo namesto vzhodnoalpskega panonski tipi.
Medtem ko je slovenska arheologija svojo častno nalogo dokaj slabo in z zamudami reševala, pa se je v nemški znanosti pričela pojavljati v neakademski in neznanstveni obliki teza, da vse te najdbe sploh niso staroslovenske ampak germanske. Ker je v tej dobi pisanih virov za zgodovino Slovencev in Slovenije bore malo, so arheološki ostanki dobivali _ri tem vprašanju vedno večji pomen, ^akor je znano, so skozi naše kraje v šestem stoletju šli zadnji Germani v Italijo. Po nemški tezi pa naj bi nekateri germanski odcepki v naših krajih še nadalje ostali in navezali svojo kolonizacijo Slovenije neposredno na kolonizacijo Bavarcev v devetem in desetem stoletju, ki naj bi bila mnogo večja, kot pa to trdijo slovenski zgodovinarji. Za vse te trditve so nemški znanstveniki (Dinklage, Schaff-ran) navajali predvsem arheološke najdbe. Ker je v materialu iz devetega in desetega stoletja res nekaj germanskega importa, kar je popolnoma razumljivo, saj je bila karolinška država takrat kulturna enota, je bilo za deveto in deseto stoletje tako postavljanje nemške teze za nestrokovno oko navidez pravilno in logično. Na drugi strani nihče ni tajil germanskega izvora najdb iz šestega stoletja v Sloveniji. Med obema časovnima mejama pa je bilo še dvesto let diference, v kateri najdb praktično sploh ni bilo. Ka-
F<r
sedmega stoletja. To občutno vrzel pa je letošnje izkopavanje na Bledu odlično izpolnilo, Našlo se je skeraj sto skeletov, ki so bili pokopani prav tako v vrstah kakor lanski in prav na istem grobišču kakor lanski. Ta del grobišča, ki je vseboval stare skelete, je ležal v neki globeli, od katere se lanski del grobišča nekoliko dviga proti vzhodu. Letošnji skeleti so bili nekoliko bolj redki kakor lansko leto. Pokopani so v različnih globinah. Obrnjeni so proti vzhodu z raznimi odkloni bodisi na sever, bodisi na jug. Vendar iz vzhodne smeri v bistu ne odstopajo. Dobro se vidi v letošnjem grobišču, da sta tu pokopavam dve skupini skeletov, od katerih je ena obrnjena bolj proti jugovzhodu, druga pa bolj proti severovzhodu. Zdi se, da je severovzhodna skupina nekoliko starejša. Pridatkov ima ta skupina nekoliko več kot pa jugovzhodna.
Večinoma leže skeleti iztegnjeni in imajo roke prekrižane na prsih ali pa v naročju ali pa imajo eno roko upognjeno, drugo pa iztegnjeno. Lanski skeleti pa so imeli skoraj redno normalno iztegnjene roke ob trup. Kljub temu, da je tudi letos običajna lega skeletov iztegnjena, pa je vendar od tega pravila precej izjem. Tako se dobi precejšnje število n?P°i skrčenih skeletov ali pa skeletov, ki leže na trebuhu ali skeletov, ki imajo razne ude nepravilno položene. V vsem
precejšnja
skeletnem materialu prevladujejo izrazito lobanje dolgega tipa. V letošnjem pa take velike razlike med dolgoglavci (doli-hokefali) in kratkoglavci (brahikeiali) ni. Ker so letošnji skeleti približno za dvesto
let starejši kakor lanski, pa bi po dosedanjih izsledkih evropske antropologije morali pričakovati se večje število
dolgoglavcev. S tem se je pojavil zanimiv problem, o katerem bodo imeli naši antropologi še dosti povedati.
Najvažnejši pa je seveda arheološki material, ki je pri skeletih najden. Za keszthelsko kulturo so tipični okovi za pas, ki imajo živalsko figuro, dalje sekire, ki imajo na ušesu podaljšek v obliki trna, in uhani v obliki obročka, na ka-teren je pritrjena okrasna košarica. Res na Bledu od vseh teh tipičnih predmetov nismo našli drugega kakor okrasne predmete, to je uhane, razne zaponke, zapestnice in ovratnice. Okovov za pas in bojnih sekir, ki so najbolj tipični keszthelski inventar, pa nismo našli. Kako je to treba razlagati? Domnevam, da je ravno tako stanje in tak sestav naših najdb najboljši dokaz za slovenski značaj teh najdb in tega grobišča. Splošno je namreč priznano, da so glavni nosilci okovov za pas in bojnih sekir bili Avari. Splošno je sprejeta teza, da je vsako keszthelsko
■
Skupen pokop moškega in ženske v skrčeni legi. Med njima pri kolenih
ostanki otroškega skeleta
grobišče treba posebej določiti, ali je avarsko ali slovansko in celo v mešanih
kor da v teh dvesto letih ni sjovenska j zemlja imela kulturnega življenja, ampak ' je še vedno ohranjala svoje germanske j iorme iz šestega stoletja in jih potem predala nekoliko spremenjene dobi karolinške države.
Jasno je, da je slovenska arheologija morala 9 trdnimi dokazi in predvsem z obsežnim materialom odgovoriti na nemške teze in na interese nemške arheologije.
V	velikem izkopavanju v Ptuju, ki ga je izvedla Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pod vodstvom univ. prof. dr. Josipa Korošca, je prišlo na dan preko tri sto skeletov iz devetega, desetega in enajstega stoletja. Pridatki so bili bogati. Pokazalo se je, da Ptuj ni kaka skromna podružnica bavarske kulture, ampak, da je nosilec zelo tvorne kulture, ki je z veliko nitmi povezana s tedanjimi panonskimi kulturami, o katerih pa niti šovinistični nemški arheologi niso mogli trditi, da je 'germanskega izvora. Lansko leto je izkopavanje Narodnega muzeja na Bledu prineslo drugih dvesto skeletov iz konca osmega in iz devetega in desetega stoletja, katerih nakit in ostali pridatki so bili tako značilni, da je zopet mogoče govoriti o veliki samotvornosti blejske kulture. Tudi njene vezi z vzhodom, posebej s Hrvatsko in Dalmacijo ter Slovaško niso bile majhne.
Izkopavanji v Ptuiu in na Bledu sta bili torej v vsakem oziru močna znanstvena izjava proti nevzdržnim in aprio-rističnim nemškim tezam. Še vedno pa je zevala vrzel sedmega in osmega stoletja, v kateri je bilo le malo najdb. Slovani in posebej Slovenci so v tej dobi imeli še precej skupnih kulturnih potez z Avari in bi tqrej njihova kultura, ki bi se našla v grobovih, morala imeti značilnosti keszthelske kulture, ki se je najlepše našla v veliki množini v kraju Keszthely ob Blatnem jezeru. Le malo pa je teh najdb v resnici bilo. Vsekakor jih je bilo tako malo, da o kaki keszthelski kulturi v Sloveniji ni bilo mogoče govoriti. Edino večjo izjemo je predstavljal zopet Ptuj z arhitekturo staroslovanskega svetišča iz
grobiščih vsak posamezni grob ali vsako posamezno skupino grobov. 2e L. Hauptmann je leta 1915. postavil trditev, da Avarov v večjem številu med alpskimi Slovenci Gorenjske in Koroške ni bilo, ker jih razmeroma zaprte alpske doline niso privlačile. Iz teh arheoloških in zgodovinskih premis lahko potegnemo ob blejskih najdbah dober zaključek: tipično avarski elementi keszthelske kulture na Bledu popolnoma logično odpadejo, najdejo pa se taki keszthelski predmeti, ki niso tipično avarski in so torej še bolj zanesljivo staroslovenski.
Glede izvora posameznih predmetov, kakor na primer uhanov s košarico, ali uhanov s kocko — kajti ta dva tipa sta
letos na Bledu predvsem zastopana — je seveda možno postavljati precej različnih tez. V glavnem bo verjetno, da vsi ti predmeti niso bili na Bledu izdelani in da predstavljajo v precejšnji meri import iz Keszthelyja ali iz drugih krajev Panonije. Na splošno izvirajo po formah iz prav najbolj zgodnjega srednjega veka, iz dobe preseljevanja narodov in celo iz pozne antike. V sedmem in osmem stoletju so se potem te forme samostojno razvijale nekje v Panoniji in po vsem videzu tudi nekje v območju vzhodnih Alp. Blejski tipi namreč lepo izpopolnjujejo razvojno vmesno stopnjo med takimi uhani, ki so se našli predvsem v Keszthe-
lyju, torej na vzhodnem področju keszt helske kulture, in pa med takimi, ki so se našli predvsem v Reichenhallu na Bavar-
skem, torej na skrajnem zahodnem področju izžarevanja keszthelske kulture. Samostojni razvoj blejskih tipov je torej precej verjeten.
Blejske najdbe so poleg tega sijajno pobile nemško tezo o kontinuiteti ger-manstva med preseljevanjem ljudstev v šestem stoletju in med kolonizacijo v enajstem stoletju. Ako bi bile arheološke najdbe iz sedmega in osmega stoletja germanske, potem bi morale biti tipično in zanesljivo merovinške, to se pravi take, kakršne pozna tedanja Italija, Burgundska, Porenje in ostala področja germanskih naselitev.
Najznačilnejša za tako arheološko ostalino bi bila znana živalska ornamentika, to se pravi nakit, ki bi imel okras v obliki stiliziranih ali pa s kamni raznih barv obloženih živalskih figur. Take živalske ornamentike pa tu na Bledu ni. Nasprotno, celotni sestav teh najdb je popolnomS drugačen kakor so istodobne merovinške na zahodu. Stil te umetne obrti govori s popolnoma drugim jezikom in z merovinško kulturo nima nobene zveze. Kot izjema, ki to pravilo še bolj pokaže in napravi še bolj očivid-no, stoji med temi najdbami ena zaponka živalskega tipa, ki pa ne izvira iz sedmega ali osmega stoletja, temveč jo je treba datirati še v šesto stoletje, ji dati langobardski izvor, njen pojav na Bledu pa pripisati ostalini, kakršna se pač v vseh časih in v vseh krajih iz preteklosti ohranja.
Keramike v teh grobovih skoraj ni bilo, čeprav je fragmentov nekaj več kot v lanskih grobovih. Zanimiv je pojav ptičjih kosti v dveh grobovih v zvezi z ogljem, kar kaže najbrže na neke daritve ob pogrebu. Taki primeri so znani iz krajev Polabskih Slovanov.
Pod staroslovenskimi grobovi se je letos našlo približno meter globlje še eno majhno grobišče, ki pa ne pripada Slovanom temveč nekemu prazgodovinskemu prebivalstvu na Bledu. Značilno zanj je, da so trupla sežgana in pokopana v žarah, ki so obdane s kamnitimi grobljami. Bronastih okrasnih pridatkov ie zelo malo. Veliko pa je število nese-zganih živalskih kosti, zlasti svinjskih in govejih, redko konjskih in pasjih. Pro-centualno razmerje med ostanki domačih živali bi kazalo na to, da je prebivalstvo bilo poljedelsko. Časovno je do sedaj težko to grobišče natančneje omejiti. Vsekakor ne bi mogli postaviti grobišča v starejšo dobo, kakor v peto stoletje pred našim štetjem. Možno pa je, da izvira iz stoletij vse do prihoda Rimljanov v naše kraje ob začetku našega štetja. Značaj teh najdb je še ilirski in ne keltski, toda Kelti so itak bili v Sloveniji le malo razširjeni. To velja še v prav posebni meri za Gorehjsko, ki pa svoje prazgodovine sploh še nima odkrite.
Iz povedanega je razvidno, da so že lani pomembne blejske najdbe z letošnjim izkopavanjem in z letošnjimi najdbami postale celota velikega znanstvenega, kulturnega in političnega^ pomena. Ne pretiravam, če trdim, da je letošnji del grobišča za staro slovensko zgodovino eden izmed trajnih in nenadomestljivih temeljev. Po končanem izkopavanju bodo vsi ti predmeti razstavljeni v muzeju v Ljubljani, del pa se bo vrnil na Bled, kjer bo na blejskem Gradu v nanovo urejenem muzeju zavzel častno mesto.
Izkopavanje na Bledu izvaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, delo pa vrši strokovna ekipa Narodnega muzeja v Ljubljani. Antropološko delo je prevzel Institut za antropologijo na univerzi v Ljubljani. Delovna brigada je sestavljena iz študentov ljubljanske univerze, članov Ljudske študentske mladine in iz dijakov državne šole za umetno obrt v Ljubljani. Izkopavanje vodi pisec tega članka. Izkopavanje na Bledu je lep primer sodelovanja raznih ustanov in organizacij in močna afirmacija slovenske znanosti za dom in za tujino.
Dr. Jože Kastelic.
Naši filmi na mednarodnem festivalu
1.	septembra se je v Cannesu začel mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 18. t. m.
Razen številnih držav sodeluje na tem festivalu tudi Jugoslavija. 5. septembra bodo v Cannesu predvajali dokumentarni film »Jugoslovanski narodni plesi«, 11. septembra pa slovenski umetniški film »Na svoji zemlji«, ki spada med najboljše ustvaritve naše kinematografije.
V	poslopju »Casina« v Cannesu bodo v okviru tega festivala odprli razstavo, ki bo pokazala uspehe naše filmske proizvodnje.
Komite za kinematografijo pri vladi FLRJ je sestavil posebno delegacijo, ki bo zastopala našo državo na mednarodnem festivalu v Cannesu.
Delegacija je že odpotovala v Cannes. Delegacijo sestavljajo pomočnik predsednika komiteja za kinematografijo pri vladi FLRJ Sava Mali, publicist Bora Drenovac in predstavniki republiških komisij za kinematografijo ter književniki Milan Bogdanovič, Oskar Davičo in Matej Bor.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Mladinska knjiga v Ljubljani je v zadnjem času izdala sledeče knjige:
Josip Pavičič, »Pesem o življenju in svetu«, prevedel Igo Gruden.
M. Iljin, »Veliki tekoči trak «, prevedel Stanko Janez-
France Filipiči »Viharna leta«, opremil Maks Kavčič, str. 74.
Valentin Katajev, »Sin polka«, prevedla Vera Brnčičj str. 70.
Zapiski brigadirjev, »Dnevniki«, uredil Ivan Potrč, str. 137.
Fran Milčinski, »Butalci«, uredil dr. Vladimir Kralj, ilustriral France Podrekar, str. 103.
Katja Špurova, »Plugi orjejo«, opremil Rudolf Gorjup, str. 64._
Zoran Hudales, »Nejček«, lesorezi Ivo Šubic, str. 96.
Industrijski vestnik, leto IV., št. 8, avgust 1949. Izdaja ministrstvo za industrijo LRS.
Slovensko bratstvo, leto III, št. 5-6-7, maj—julij. Izdaja Slovenski komite Ju-r<wlavije.
Novi metodi rada u gradjevinarstvu IL »Rad«, str. 47, Beograd, 1949.
Peto redno zasedanje ML0 Maribor
števitni racionalizatorji in novaforji
Bankirske lokalne industrije in obrti
sa letos prihranili nad 1,166.000 din
30.	avgusta se je sestal MLO Maribor na peto redno zasedanje. Iz gospodarsko političnega poročila, ki ga je padal predsednik MLO tov. Jerina, je bilo razvidno, da se je zaradi hitrega razvoja industrije socialna struktura mariborskega prebivalstva od osvoboditve pa do danes močno spremenila. Delavcev in nameščencev je 84,6%, zadružnih kmetov 2,3%, zadružnih obrtnikov 0,4%, kmetov
0,5%, obrtnikov 5,1%. Ostalega prebivalstva 7,1%.
Kakor so v letošnjem letu zvezna in republiška podjetja, med njimi zlasti Tovarna avtomobilov, uspešno vodila borbo za osamosvojitev in zvišanje proizvodnje, tako 60 v lokalni industriji največ k temu prispevali številni racionalizatorji in no-vatorji. Močneje se je razmahnila v letošnjem letu zlasti samoiniciativa v odkrivanju lastnih surovinskih virov in vse bolj se že izkoriščajo najraznovrstnejši odpadki za izdelavo številnih novih proizvodov.
Tovariš Gradišek je izdelal posebne škarje za rezanje pločevine. Tovariš Gaj-zer je izpopolnil konstrukcije blagajn, s čimer bo prihranjenih letno 700.000 dinarjev. Načrte za to bo prevzela težka industrija za serijsko izdelavo. Obrat izdelovanja nožev je z raznimi izboljšavami prihranil 123.000 din ter izdeluje predmete iz raznih odpadkov kovinske industrije.
Po zamisli tov. Kocelija bodo z novimi, modernimi stroji — avtomat že letos začeli masovno izdelovati ščetke, po predlogu tov. Obmana pa bodo že letos izdelovali čevljarske igle,
V	tovarni kartotek je tov. Cihic izdelal več novih brusilnih naprav, tov. Šnajder pa je napravil stroj za trganje žime, s čimer se je produkcija dvignila za 50%. Kemična industrija izdeluje iz
klavniških odpadkov 1500 kg kvalitetnega mila dnevno. Delajo pa že tudi kostno in parkljevo olje za fino mehaniko.
Po zamisli racionalizatorja Ferha izkorišča lesna industrija lesne odpadka za izdelavo novih vret ležalnih stolov, po zamisli tov. Rogliča pa izkorišča usnjarska stroka odpadke za izdelavo najraz* novrstnejših predmetov od otroških čevljev pa do pogonskih jermenov,
V	živilski industriji je tov, Jezernik s preureditvijo hladilnih naprav v mestni pivovarni povečal letno kapaciteto piva za 1500 hi in omogočil 80.000 din prihranka, v mestnem mlinu pa je tov. Babič izboljšal izločanje koruznih kaličkov ter prihranil 190.000 din.
Vse te racionalizacije in izboljšave lokalne obrti in industrije bodo dale letno 1,166.000 din prihranka na materialu in mezdah. Ob takih pogojih dela in izboljšav 6e je znižala cena proizvodov v kovinski industriji za 15%, v lesni in papirni za 7%, v oblačilni za 5%. Z izkoriščanjem odpadkov pa je začela lokalna industrija in obrt izdelovati mnogo novih galanterijskih, živilskih in kovinskih proizvodov.
Lokalna proizvodnja je v letošnjem letu zabeležila ogromen porast, 6aj je samo plan za leto 1949. za 75% večji od lanskega. Vrednost proizvodnje pa je na-pram letu 1946. narastla kar za trikrat.
Danes je v Mariboru že 58% zemlje v socialističnem sektorju. Dani pa so vsi pogoji, da bo konec leta ta odstotek na-rastel na 95%. K izboljšanju prehrane industrijskega delavstva pomaga 12 ekonomij, ki oskrbujejo 33 DUR-ov in 6 menz,
V	*e	brani	25% vsega delavstva.
Na zasedanju je govoril tudi podpredsednik oblastnega ljudskega odbora tov. Simonič, ki je poudaril pomoč, ki bi jo lokalna industrija lahko nudila zvezni in republiški, zlasti v delovni sili.
Tajnik KLO-ja Ljubija—Lepa njiva ščiti sebi enake.
Okrajna kontrolna komisija pri OLG Šoštanj je v času predpriprav za odkup žita napravila po KLO-jih kontrolo, kako obremenjujejo kmečka gospodarstva. V KLO Ljubija—Lepa njiva je našla napake, ki jih dela tajnik Hriberšek. Hriber-šek je sin večjega kmeta in se zaradi tega ne more strinjati s tem, da bi pravično obremenil sebi enake kmete. Zato je večjim kmetom, ki spadajo v grupo 8—10 ha obdelovalne zemlje, predpisoval samo od 95 do 150 kg obvezne oddaje betih žit. Tudi sebi je predpisal samo 100 kg za obvezno oddajo. Velikim kmetom je pustil tudi preveč delovne sile, za katero je pustil tudi žito za prehrano. Ta delovna sila bi se brez škode za obdelovanje gospodarstev lahko vključila v industrijo. Nasprotno pa je ravnal z manjšimi kmeti. Tov. Antonu Hlačunu je pustil za prehrano posameznega družinskega člana samo 122 kg belih žit.
KLO Ljubija—Lepa njiva zaradi tajnika m pravilno predpisal obvezne oa-da.je,^ ščitil je velike kmete in zadrževal odvisno delovno silo. Zato bodo volivci tajnika poklicali na odgovornost. Ž. R.
Sindikalna brigada »Biba Rek« iz Šoštanja dosega lepe uspehe pri sečnji drv v Nazarjih. Sindikalna brigada »Biba Rek«« dela med Savinjo in potokom Dreta pri Nazarjih. Brigada šteje 60 brigadirjev in brigadirk sindikalnih podružnic iz Šoštanja. Najmočneje je zastopana podružnica tovarne usnja. Kmalu po prihodu brigade v Nazarje so organizirali brigadni sistem dela. Sedaj brigada dosega že lepe usf>ehe. V brigadi je tudi tov. Marija Strmčnik iz Luč, ki je doma pustila triletnega otroka in bo kljub temu ostala v brigadi do zaključka sečnje. Med brigadirji je najboljši tov. Ivan Praprotnik, ki presega normo pri poseki drv vsak dan za 35 do 40%, včasih celo 95%>. Tudi drugi tovariši so zelo delavni.
V	brigadi imajo vsak ponedeljek zvečer zunanje politični pregled, dvakrat na teden pa politične referate. Prejšnjo soboto je brigado obiskala godba SKUD Ivan Cankar iz Šoštanja, ki je priredila koncert, SKUD Dinko Simončič-Gašper pa je imelo kulturno prireditev. L. F.
Zene jeseniškega okraja so sprejele številne obveznosti za »Teden matere in otroka«, ki bo od 25. septembra do 3. oktobra. V tekmovalnem načrtu so se obvezale, da bo zgrajenih 8 igrišč in 6 otroških restavracij, kjer bodo same vodile dežurstvo. Imele bodo več predavanj, in sicer 20 zdravstvenih, 30 vzgojnih in 15 gospodinjskih. Za mlade matere bodo organizirale 5 tečajev o pravilni negi in prehrani dojenčkov. Pripravile bodo 10 otroških sejtnov in 30 izletov s pionirji. Pred »Tednom matere in otroka« bo dobilo 12 otroških ustanov patronate. Zene bodo pridobile 12 deklet, ki se bodo usposobile za otroške negovalke, vzgojiteljice in medicinske sestre. Poleg tega pa bodo poiskale 30 novih negovalk. Organizirale bodo lutkovno gledališče, primerne kino predstave za otroke in podobno.
Kmetijsko obdelovalna zadruga ▼ Se-govcili uspešno napreduje. 81. 111. 194b. leta ustanovljena kmotijsko obdelovalna zadruga »Slavka Šlandra« ima lepe uspehe. Na iniciativo devet družin, zavednih borcev z NOV, so jo ustanovili, danes pa je v zadrugi ie 24 družin 8 133 ha zemlje, in spreminja bivše nemčursko naselje' v močno socialistično trdnjavo naše severne mejo. Zadruga je od začetka obstoja pa do danes prebrodila mnogo te-
žav. Sedaj je predsednik zadruge tovariš Jesih Alojz, triletni borec iz NOB, ki s svojim dobro usmerjenim delom dviga polet zadruge in zaupanje zadružnikov. Tako se je v letošnjem letu pridružilo zopet 6 družin, ker vidijo, da je v kolektivnem delu mnogo več uspeha. Zadruga trenutno poseduje poleg živine na ohišnicah 25 krav, 36 svinj in 8 konjev.
V načrtu je to število dvigniti na 80 krav in 66 svinj. Zgradili bodo nov zadružni hiev, za katerega imajo odobren investicijski kredit 1,230.000 dinajrev. Letošnjo pomlad je zadruga kljjib pomanjkanju delovne sile poslala v frontno brigado za sečnjo drv pet članov in enega na gradnjo avtomobilske ceste. V zadrugi imajo normiran brigadni sistem dela. Pri tem uspešnem delu imata mnogo zaslug tov. Jakomin Albert, ki je v letošnjem letu opravil 220 delovnih dni, in tov. Božič Alojz, ki se je dobro izkazal tudi v frontni brigadi pri sečnji drv. Oba sta bila v nedeljo 28. avgusta na skupnem zadružnem prazniku v Žepovcih nagrajena in pohvaljena. Zadruga goji v precejšnji meri industrijske rastline in oljno repico, sončnice in bučnice. Hektarski donos krompirja je 20 do 25 tisoč kilogramov.	R, J.
Oblastni pionirski poliod na Pohorje.
V zadnjem tednu meseca avgusta je Oblastni komitet LMS za mariborsko oblast organiziral tridnevni pionirski pohod na Pohorje. Pohoda se je udeležilo 80 pionirjev iz vseh okrajev mariborske oblasti. Z njimi je šlo tudi 7 pionirskih voditeljev./ Pohod je vodila ZB, ki je dala za štab 6 tovarišev-borcev NOV. Pionirji so v treh dneh napravili pot iz Maribora čez Bolfenk na Mariborsko kočo, nato do Ruške koče, koče nad Šumikom, od tu na mesto Pohorskega bataljona, kjer so pionirji imeli prireditev v počastitev padlih borcev in jim poklonili vence. Zadnji dan pa so krenili čez Oklopni vrb na Pesek in Planinko. Ustavljali so se povsod v krajih, ki so znani iz NOB. Borci pa so tolmačili potek borbe na Pohorju. Pohod je bil dobro izpeljan in je dosegel svoj cilj. Prikazal je pionirjem Pohorje v luči NOB, za kar so pionirji vodstvu — našim borcem — iz srca hvaležni.	p.	A.
Iz življenja naših pionirjev na morju. Mnogo naših pionirjev je preživelo del letošnjih počitnic v raznih počitniških kolonijah, od koder so se te dni vrnili duševno in telesno okrepljeni. Ena takih kolonij je tudi v Pečinah pri Sušaku.
V obnovljenem šolskem poslopju je letovalo v dveh izmenah 351 otrok iz vseh šol Slovenije. V drugi izmeni je bilo 179 pionirjev iz Prekmurja, Dolenjske in okraja Sežane. Dnevno so imeli pet obrokov dobre hrane in so se nekateri zelo okrepili. Kopali so se dnevno 4 ure, ostali čas pa eo porabili za vaje na raznih krožkih (dramatski, šahovski, pev-
j ’ ,re!;itac>iski, kajaški itd). Pionirski odred je priredil tudi šahovski brzotur-nir in risarsko razstavo. Za prvo izmeno so imeli knjižnico dijaškega doma Postojna, za drugo izmeno pa so jo dobili iz dijaškega doma v Kranju. Poseben dogodek pa je bila za pionirje lutkarska predstava, ki so jo priredili kot gostje učiteljiščniki iz Celja. Pionirji so napravili več izletov s parnikom. Obiskali s0 jih pionirji in delegacija AF2 iz Reke. Zene so jih obdarile s spominskimi ročnimi deili. Obiskal jih je tudi minister za prosveto LRS tov. Jože Potrč in j® v knjigo obiskov zapisal: »Lepa skrb za otroke . Izražam priznanje.« Otrokom je bilo v koloniji prav prijetno, kar je zasluga in uspeh vodstva in vzgoiileljev.
K. I*
Nasilje menarhofasislov nad grškimi patrioti
Atene, 3. septembra. — Tass poroča:
V	Grčiji vsak dan narašča teror, ki ga izvajajo vojaški in politični organi atenske vlade nad grškimi domoljubi. V vsej državi zapirajo tako imenovane sumljive to nezanesljive ljudi. Nagla vojaška sodišča neprestano poslujejo, v nekaterih mestih, n. pr. Pireju, celo v dveh izmenah, Naglo sodišče v Florini je obsodilo konec avgusta 51 ljudi na smrt z obtožbo, da so bili člani demokratičnih organizacij. Hkrati je atensko naglo sodišče ob-jjodilo na smrt pet 'ljudi, ki jih je obdolžilo. da so podpirali politične zapornike m njihove družine. V Pireju so 31 avgusta izrekli smrtno kazen nad znanim odvetnikom in novinarjem iz Volosa Pa-Pangelosom.
Atenski listi objavljajo samo poročila 0 streljanjih na podlagi sodb, ki so jih izrekla kazenska sodišča, poročil o smrt-
nih obsodbah vojaških sodišč pa sploh ne objavljajo, čeprav Streljajo obsojence na podlagi teh razsodb skoraj vsak dan. Tako so usmrtili prejšnji teden iz moškega oddelka zaporov Averot 26 ljudi, iz ženskega oddelka istih zaporov pa so ustrelili zadnji čas veliko pripornic, med njimi tudi nad 60 let stare ženske. V zaporu Averot je sedaj 860 žena, med njimi so jih 750 že obsodili na smrt, dosmrtno ječo ali pa večletni zapor. Skupno z ženskami je zaprtih tudi 70 otrok od dveh mesecev do treh let starosti.
Zadnji čas se je nasilje nad obsojenci v zaporih neverjetno povečalo. Zapornike mučijo z lakoto in žejo, jih pretepajo in »filtrirajo skozi samice«. Nato jih izganjajo na otoke, kjer jim onemogočijo vsako zvezo s svetom. Zaradi tega ni mogoče ničesar zvedeti o njihovi usodi.
POROČILO GENERALNEGA SVETA TRADE UNIONOV
Kampanja laburistične stranke za zmžsnje žlvlienlskega standarda bri anskih de avcev
London, 3. sept. (Tanjug.) Generalni fvat britanskega kongresa Trade Unionov je objavil dodatno poročilo o gospodarskem položaju Vel. Britanije, ki bo predloženo bližnjemu letnemu kongresu britanskega kongresa Trade Unionov v Brid-lingtonu, Poročilo ne more skriti težnje Generalnega sveta, da bi na vse načine Podprl kampanjo laburistične stranke za snižanje življenjskega standarda delavcev. Generalni svet sporoča delavcem, da kodo naletele njihove zahteve za povišale plač na odpor.
Buržoazni krogi navdušeno pozdravljajo poročilo in poudarjajo, da pričakujejo od Generalnega sveta britanskega kongresa Trade Unionov še bolj energičnih ukrepov za napad na življenjski standard britanskih delovnih ljudi. Organ poslovnih in finančnih krogov londonskega Cittyja »Finantiel Times« piše, da se bodo v Washingtonu nedvomno pohvalno izrazili o poročilu Generalnega sveta Trade Unionov. »Daily Telegraph« hvali Generalni svet zaradi »poguma«, misli pa, da bo poročilo izzvalo velikansko nezadovoljstvo med delegati v Kongresu.
Napredni listi grajajo referat in poudarjajo, da so se zaradi vladine politike, ki jo podpira Generalni svet britanskega kongresa Trade Unionov, povečali profiti kapitalistov, dvignile so se ce?®,, 'n ^manjšale realne plače delovnih ljudi.
»Manchester Guardian« o razdelitvi kreditov po Marshallovem načrtu
London, 3. sept. (Tanjug). »Manchester Guardian« komentira v uvodniku kompromis o razdelitvi kreditov po Marshallovem načrtu za letošnje leto, ki je bil pred kratkim dosežen v organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje in piše, da sta predsednik in sekretar organizacije odkrito priznala, da je v vsaki marshallizirani državi dodeljeno manj dolarjev, kot jih smatra za najbolj nujni minimum. List piše nadalje, da Evropa nikakor ni na poti finančnega ozdravljenja, in posebno poudarja težak položaj, v katerem je Velika Britanija zaradi prevelike odvisnosti od ZDA.
»Ko imajo mnoge države,« piše list, »ki so manj odvisne od trgovine z ZDA, kot je Vel. Britanija, nekaj izgledov, da bodo nekako^ preživele vsaj naslednje leto, ne da bi morale občutno zmanjšati uvoz in drastično spremeniti svojo politiko, pa Vel. Britanija sploh nima upanja na kaj takega. Vel. Britanija ima manj možnosti, da bi zamašila razpoko med dohodki in stroški dolarskih fondov, ki navzlic prejeti pomoči še vedno zija. Prav za ta problem britanskega primanjkljaja organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje ne more najti rešitve in bo razpoka še naprej ostala.
44 bivših kiomintangovih funkcionarjev
poziva kitajske patriote, naj se priključijo ljudskemu gibanju
Peking, 3. sept, Agencija Nova Kitajska prenaša poročilo 44 bivših Kuomin-tangovih funkcionarjev, ki 60 sedaj v Hongkongu. Ti Kuomintangovi funkcionarji se izjavljajo v poročilu za kitajsko revolucijo pod vodstvom KP in proti reakcionarnemu Čangkajškovemu bloku, ki ®e je prodal imperialistom ter izvaja fašistično diktaturo.
V	poročilu je rečeno, da je KP Kitajske vodilna sila kitajske revolucije in da So stopile široke ljudske množice na pot narodne graditve, ki jim jo je pokazala KP. Bivši Kuomintangovi funkcionarji
pozivajo nato vse kitajske domoljube, ki so še v službi Kuomintanga, naj prenehajo sodelovati s Cangkajškom rn se pridružijo ljudstvu, da bi zgradili novo demokratično Kitajsko. Med podpisniki so bivši Kuomintangov guverner pokrajine Kuangsi in član Kuomintangove mirovne delegacije v mesecu aprilu Hvanga Šao Hung, bivši Kuomintangov predsednik čungkinške občine Ho Jao Cu, bivši Kuomintangov guverner Junana, Lung Jun, dva bivša Kuomintangova poveljnika armadnih skupin, bivši guverner pokrajine Fukien in deset članov Kuomintan-govega zakonodajnega juana.
Na ozemlje Albanije je prešlo 225 borcev DA Grčije
Tirana, 3, septembra. Albanska t ele-grafska agencija prenaša poročilo albanskega ministrstva za narodno obrambo, v katerem je rečeno, da je med boji monarhofašističnih čet in sil grške demo-krartičae armade na področju Gramosa prešlo 225 borcev demokratične armade med njimi večje število ranjencev 28. In 29. avgu«ta čez albansko
mejo in se predalo albanskim četam. V poročilu je do-_ j J . ? ®.° kiH borci demokratične ar-p“*“l v k“' Nezadostna industrijska proizvodnja na Madžarskem
Budimpešta, 3. sept. (T«ajua). /aradi nezadostne industnisJce proizvodnje ie •klical CK partije madžarskih delovnih ljudi izredno zasedanje partijskih funkcionarjev največjih industrijskih podjetij Madžarske. Na posvetovanju je b0a sprejeta resolucija, v kateri ugotavljajo, da jo vzrok nezadostne proizvodnje pre-majhno politično delo med delavci, ravnodušnost posameznih partijskih funkcionarjev do Partije in sindikatov ter popuščanje delovne discipline med elani Partije. Da bi to stanje v podjetjih popravili, so v resoluciji določene stroj*e kazni za partijsko funkcionarje v podjetjih, okrepitev političnega dela med delavci im uvedba sistema osebne odgovornosti. Na koncu posvetovanja so prebrali imena kaznovanih in izključenih, med katerimi je več voditeljev župnih, mestnih in rajonskih komitejev Budimpešte,
OdpuSJanjo železničarjev v Zapadni Nemčiji
Berlin, 3. sept. (Tanjug.) Kakor poroča radijska postaja Lipsko, je izdala generalna direkcija železnic angloameriške okupacijske cone v Nemčiji sporočilo o odpustu 10.000 delavcev in nameščencev železniških delavnic in prometne službe bičani j e. V obrazložitvi je rečeno, da *o odpusti zaradi težke finančne krize, v katero so zabredle železnice Zapadne Nemčije. V obveščenih krogih Berlina menijo, da je to začetek velikega vala odpuščanja železničarskih delavcev v Za-Dadni Nemčiji.
NOA Kitajske bo preprečila
vse imperialistične spletke v Tibetu
Peking, 3, sept, (Tanjug). V zvezi s poizkusi ameriških in britanskih imperialistov ter njihovih plačancev v Indiji, da bi anektirali kitajsko ozemlje Tibeta, je agencija Nova Kitajska objavila članek, v katerem razkrinkava te spletke. Tuji imperialisti in njihovi plačanci, je rečeno v članku, se zatekajo sedaj k številnim spletkam in manevrom, da bi odcepili Tibet od Kitajske in ga anektirali prav tako, kot so to nedavno skušali napraviti s Formozo, Zato povzročajo različne incidente v Tibetu in odrekajo, da bi bil Tibet del Kitajske, Pomagajo tibetskim reakcionarnim oblastem, ki se bore proti tibetanskemu ljudstvu, da ne bi prišlo v trenutku, ko je narodnoosvobodilna armada osvobodila skoraj vso Kitajsko, ne samo do svoje svobode, temveč da bi ga spremenili v kolonialne sužnje tujega imperializma.
Toda, je poudarjeno nadalje v članku, Tibet je kitajsko ozemlje in tibetsko ljudstvo je neločljivi del kitajskega ljudstva, ki noče biti kolonialni suženj. Tibetsko ljudstvo je pokazalo to s svojim odporom proti britanskemu imperialirstič-“emu napadu leta 1887. in 1904. leta. To kaže tudi sedaj z odporom proti ameriškim, britanskim in indijskim napadalcem. Narodnoosvobodilna armada Kitajske je osvobodila doslej veliko narodov Kitajske in osvobodila bo tudi druge narode v severnozajpadni ter južni Kitajski, vštevši Tibet, Sinkiang, Kanijan in For-mozo ter ne bo dovolila, da bi, čeprav samo ped zemlje ostala izven kitajske ljudske republike,
Stavkrf na Finskem se nadaljujejo
Helsinki, 3. septembra. Tass poroča, da se je pričela na Finskem tudi stavka zidarskih delavcev. Stavka 9000 pristaniških delavcev se uporno nadaljuje. Število stavkokazov je v vseh finskih pristaniščih malenkostno in njihova dejav-nost neučinkovita, kajti večina izmed njih ne pozna pristaniških del. Stanje stavk delavcev lesne industrije, gradbenih podjetij in avtomobilskega prometa je nespremenjeno. Stavk« delavcev podjetij Živilske industrije se čedalje bolj širi. Celo po uradnih podatkih «lnvka sedaj v državi nad 80.000 delavcev.
VI. etapa kolesarske dirke po ,Hrvatski in Sloveniji*
Zmagal je Malabrocca (i) pred Graizerjem (I)
Danes zadnja etana Maribor—Zagreb
Si#* %•' ft%
Dve skupini individualcev med vožnjo etape Bled—Ljubljana
Včeraj ob pol 12. 6o startali izpred Narodnega doma na 6. etapi Ljubljana— Maribor (136 km) vsi vozači po številu 58, ki so dospeli včeTaj v Ljubljano na cilj V. etape.
Od stadiona po Tyrševi ce6ti so spustili vozače v odprto vožnjo. Na čelu skupine so bili Tržačani, ki so tako vozili preko Črnuškega mostu proti Domžalam po novi cesti. Od Lukovice do Trojan se je skupina razdelila v dolgo kolono.
V	vodstvu so bili ponovno Tržačani in Italijani ter Jugoslovani Grajzer, Strain, Zorič, Todorovič, Bat in Poredski. Skozi Celje je pod vodstvom Italijana Dumcod-tija privozilo 40 vozačev, ki so bili burno pozdravljeni od tisoglave množice. Ta vožnja je marsikoga utrudila. Zmagovalec Vršiča Grajzer Miro je sicer poskušal dvakrat pobegniti z namenom, da bi potegnil s 6eboj tudi vse ostale najboljše jugoslovanske vozače, toda potem, ko se mu nihče pridružil, je opustil ta poskus. Šele od Vojnika dalje proti Konjicam, se je razvila ostrejša borba, ker 60 vozači pospešili vožnjo. Vendar 6e od skupine ni nihče mogel odtrgati. Pred Slovensko Bistrico je imel defekt jugoslovanski vozač in včerajšnji zmagovalec Poredski ter je zaostal. Skozi Fram, Slivnico in Hoče je skupina 27 vozačev vozila s pospešeno hitrostjo preko 40 km na ur°. Malo pred Mariborom je imel že tretji defekt na današnji vožnji vozač Podmilščak ter je tudi on zaostajal ter je pri vhodu v Maribor ostalo le še 26 vozačev. Z nezmanjšano hitrostjo v borbi za prvo mesto so se vozači pripeljali skozi mesto med gostim špalirjem preko 20.000 Mariborčanov, ki so jih burno pozdravili. Prvo mesto je doibil za dve dolžini kolesa vozač v rumeni majici Malabrocca, za njim je privozil Grajzer Miro, tretji pa Francoz Prevothal
Tehnični rezultati: V času 4,19,48 so privozili na cilj naslednji vozači: i. Ma-
■•■■»aauKgiBuaaiiMaiiiasniinMiia
Avstrijska ljudska stranka
napoveduje rehabilitacijo nacistov
Dunaj, 3. sept. (Tanjug). — Vladajoča avstrijska »ljudska« stranka je objavila te dni predvolivni razglas, v katerem poziva volivce, naj množično glasujejo za njene kandidate. V razglasu se poziva bivše naciste, naj glasujejo zanje in jim obljublja, da bo ena njenih glavnih nalog, da kongres reši vprašanje glasovalne pravice tistih nacistov, ki je še nimajo, in da razveljavi zakon o nacionalsocialistih, ki jim je onemogočal odkrito udeležbo v javnem življenju. V tej zvezi pišejo »Salzburger Nachrichtenc, da je blivši uradni vodja avstrijskih monarhistov Gustav Wolf pozval vse šovinistične elemente, ki so se zatekli v neonacistično organizacijo Zvezo domovini zvestih Avstrijcev, naj glasujejo za ljudsko stranko.
Separatistične intrige sicilskih fevdalcev
Rim, 3, sept. (Tass) V poslednji dobi se italijanski tisk, ki postavlja v ospredje banditizem na Siciliji, stalno povrača na vprašanje zveze med dejavnostjo roparjev in »separatističnim« gibanjem za ločitev Sicilije od Italije. Znano je, da so separatistično gibanje od 1943 do 1947 po propadu italijanskega fašizma podpihovali in podpirali fevdalni veleposestniki in zemljiška gospoda na Siciliji. Zahtevali so ločitev Sicilije od Italije in ustanovitev krajevne vlade pod njihovim lastnim vodstvom in kontrolo.
Znano je tudi, da so šle priviligirane skupine na Siciliji v svojih separatističnih manevrih tako daleč, da so predlagale staviti otok na razpolago ZDA kot »49. državo«.
Dejstvo o pogodbi med sicilijanskim roparjem Giulianom in kolovodji separatističnega gibanja je tako očitno, da ga vladni listi »Tempo« (Rim), »Stampa«, »Gazzetta del Popolo« (Turin) in drugi odkrito komentirajo. »Unita« poudarja, da 6o se tesne vezi med zemljiško gospodo na Siciliji in kolovodjo roparjev Giulianom posebno nazorno pokazale leta 1947, ko je Giuliano na ukaz velepose-sestnikov organiziral na prvomajskem zborovanju delovnega ljudstva v Portelli della Ginestra v bližini Palerma, množično streljanje. Da bi naredili konec roparstvu na Siciliji je treba preiskati dejavnost velefevdalcev na otoku — Giulia-novih pristašev — poudarja »Unitd«, namesto da podvzemajo »vojaške operacije« proti kmetom.
labrocca (I), 2. Grajzer (J), 3. Prevothal (Fr.) 4. Šolman (J. B), 5. Portal (Fr.), 6. Bos ek (Jugoslavija (J. B), 7. Strain (J. A) 8. Rouffteau (Fr.) 9. Sironi (J, B) 10. Rozman (J), 11. Zorič J. A), 12. Ku-kovetz, 13. Hefner (oba Avstr.) 14. Ri-naldi (Trst) od 15—26 pa so Deutsch (A), Javornik (Trst), Perne (J), Dumcottl (1), 34. Poredski (J. A), 37. Godnič (J), 40. Valant (J), 41, Polak (J), 47. Podmilščak (J. B), 52. Boney (Fr.), 56. Uršič (J).
Dva vozača sta odstopila od vožnje.
Skupni plasman po 6. atapi je naslednji! 1. Malabrocca 31,12,30, 3. Čok (T)
31,	29,21, 3. Strain (J. B) 31,37,1, 4. Zorič (J. A) 31,38,18, 5. Rinaldi (T), 31,47,24, 6. Grajzer (Joj-) kot prvi individualeo 31,43,05, 7. Corettl (Trst) 8. Fontanot (T),
9. Zollia (T), 10 Kukovetz (A). Sledijo« Sironi, Tišma (oba J. B) Roulfteau, (Fr.) Poredski, Bat (J, A), Zukotti (I) Javornik (Trst), Gobbo (J).
Na 21. mestu je Rozman, na 25. Godnič, na 26. Perne, na 28. Polak, na 30. Podmilščak, na 36. Valant ter na 56. Uršič.
Vrstni red ekip je naslednji: 1. Trst 59,02,53, 2. Jugoslavija A 59,23,31, 3. Italija, 4, Jugoslavija B, 5. Avstrija, 6. Francija.
Za nagrado »Ljudske pravice« sta trenutno kandidata slovenska vozača Perne in Polak.
Izven konkurence tekmuje tudi ekipa Slovenije v postavi Grajzer, Rozman, Godnič, ki bi s časom 96:44,57 zasedla peto mesto pred Avstrijo in Francijo.
Državno prvenstvo v waterpolu
V petek zvečer se je v Ljudskem kopališču na Reki pričelo povratno kolo državnega prvenstva v waterpolu. Po de-fileju, odigranju himne in slavnostnem govoru sn je pred 3000 gledalci predstavil kot prvi par Hajduk (Split) ter Proleter (Zrenjanin). Ves potek igre je imel v rokah Hajduk, ki je do konca potresel
11	krat mrežo, Proleter je bil Se uspešen tik pred zaključkom igre. Končni rezultat 11:2 (3:1). Sodil je slabo Pavešič.
Najbolj zanimiva igra je bila tekma med Mladostjo (Zagreb) in Jugom (Dubrovnik), ki se potegujeta za naslov državnega prvaka. Mladost je nastopila okrnjena brez odličnih igralcev Saše Strmca, Ježica ter Somadžija, ki so do nadaljnjega suspendirani od Hrvatske plavalne zveze, in je imela malo izgledov za dober rezultat. Proti najmočnejši postavi Juga je izgubila s tesnim rezultatom 3:2 (1:0), kar nam priča, da je bila igra zelo živahna. Gole so dali za Jug Štakula Ivo 2, Statinger 1, za Mladost Stipetič in ing. Strmac.
Sodil je objektivno Polič.
Primorje je v naslednji tekmi premagalo ljubljansko Enotnost z rezultatom 4:0. Gole za Primorje so dali KuTtini in Tijanič po dva.
V soboto dopoldne se je turnir nadaljeval in so rezultati naslednji:
Mladost : Proleter 5:2 (3:0). Sodnik Kalušič. Gole za Mladost Kumar 3, Quinz, Katunarič po enega. Za Proleter Dj-obac 2.
Jug : Primorje 2:0 (1:0). Sodnik Vu-četič, gole za Jug Ciganovič, Statinger po enega.
Hajduk : Enotnost 11:0 (5:0). Sodnik Pavešič.
Tekme se nadaljujejo.
Danes ob 10.30 tekma košarkaške lige
Metalac : Železničar
Igrišče Ljube Šercerja v šiški
Ob 16.30 bo na Stadionu nogometna tekma
Kvarner (Reka) : Odred (Lj.)
PA Min. za kmetijstvo NR Hrvatska FA Min. za kmetijstvo LR Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo LE Slovenija — fizkulturai aktiv, priredi v nedeJjo 4. sept.
ŠPORTNI DVOBOJ
sindikalnih podružnic Min. za kmetijstvo NK Hrvatske in Min. za kmetijstvo LR Slovenijo s naslednjim sporedom: ob 6.30 sprejem gostov na kolodvoru, ob 8.00 kegljanje na kegljišču kavarne »Evrope«,
ob 8.00 Sah na 20 deskah v prostorih na Vilharjevi o. 83, ob 9.00 namizni teni« ženske na Vilharjevi cesti 33,
ob 9.30 namizni tenis moSki na Vilharjevi cesti 33,
ob 10.00 odbojka ženske na igrišču na Vilharjevi cesti 83, ob 10.30 odbojka moški na Igrišču na Vilharjevi Cesti 83, ob 15.30 nogometna tekma na igrlSču »Slovana« Kodeljevo.
Vsi prijatelji Športa vabljeni!
FA Min. ca kmetijstvo LRS
V	nedeljo 4. septembra ob 9.30 prijateljska nogometna tekma
GARNIZIJA J. A. : JADRAN
(Rakek)	(Ljubljana)
Ob 11. uri mladinska kvalifikacijska nogometna tekma F. D. Kamnik jun. : Jadran jun.
TENIŠKI DVOBOJ
Partizan : Ljubljana 8:4
V	sredo In četrtek ob 16. uri popoldne j#
bil na teniških igriščih ob Celovški cesti teniški dvoboj možicih ekip CDJA Partizana in SD Ljubljane, ki se je končal z 8:4 točkami v korist Partizana.
Največje zanimanje je bilo za srečanj* v igri med Branovičem in Razborškom. V prvem setu je Branovič popolnoma obvladal svojega nasprotnika in gladko zmagal. V drugem setu je Razboršek presenetil z dobro igro, medtem ko je Branovič igral ta set zelo raztreseno in se je šele v tretjem setu zbral in z odločno igro premagal Razborška, ki je tudi v tem setu pokazal dobro igro.
Gostje so zasluženo zmagali v tem dvoboju, vendar bi bila razlika v točkah lahko manjša.
Pri SD Ljubljani je Se dobro igral poleg Razborška Čebular, pri gostih pa Branovio in Ristič.
Tehnični rezultati:
Posamezniki: BranovM : RazborSek 6:1,
3:6, 6:4; Podkolnjak : dr Škapin 5:7, 4:6( Ristič : Milavec 7:5, 6:0; dr. Kristič : Čebular 6:1, 3:6, 1:6; Branovič : Benko 6:0, 6:0| Ristič : Razboršek 8:6, 1:6; dr. Krstič : Bogataj 6:3, 7:5; Podkolnjak : dr. Bleiweis 7:5, 6:2.
Pari: Branovič — Ristič : Razboršek — Ran ko 6:3, 6:3; Branovič — Ristič : RazborSek — Milavec 6:2, 6:1; dr. Krstič — Podkolnjak : Čebular — Bogataj .6:4, 8:6, 3:6; dr. Krstič — Podkolnjak : Čebular — dr. Škapin 6:4, 6:1.	___
Hajduk : Južni Wales 4:1
Newcastle, 3. septembra. V Newcastlu j» »Hajduk« odigral svojo 13. tekmo v Avstraliji proti reprezentanci Novega Južnega Talesa, ki jo je v svojem prvem srečanju v Sydneyu premagal s 8:1. »Hajduk« je igral v postavi, v kateri je v Avstraliji odigral največ tekem: Beara, Kokeza, Katinič, Bro-keta, Mrkič, Ivo Radovnikovič. Drvodelič, Ljuštica, Andrijaševič, Matošič, Vukas. V tej tekmi je zmagal »Hajduk« z rezultatom 4:1 (1:1). Za »Hajduka« so dali gole Drvodelič 2, Ljuštica in Matošič po 1.
Dočim so igralci »Hajduka« v prvem polčasu igrali nervozno, nepovezano in brez zadostnega sistema, so zaigrali v drugem polčasu izvrstno, z lepimi kombinacijami in ustaljenim modernim sistemom, ki je nasprotnika prisilil na obrambo in pripeljal do poraza. Ta zelo dobra igra je osvojila gledalce Newcastla, ki so priredili Igralcem »Hajduka« zelo prisrčen sprejem. •
Reprezentanca Novega Južnega Walesa,
v	kateri igra več avstral. reprezentantov, j* bila močan nasprotnik. Domačini so zlasti v prvem polčasu z zelo hitrimi in enostavnimi kombinacijami pogosto ogrožali Bear o v* vrata.
♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦t » t »>♦»»♦♦♦»♦♦♦»* »♦♦♦♦♦•♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦
Kakšno bo vreme prihodnji teden
(Napoved je izdelana na podlagi proučitv« pojava singularitet in analogij)
Padavine in ohladitev je pričakovati v neposredni bližini 3. in okoli 10. septembra. Vmes bo zopet lepo vreme s postopnim dvigom temperature zlasti v drugi polovici tedna.	...
Vročino, ki traja že skoraj dva tedna, je pripisati vplivu antipasatne cirkulacije, kt ustvarja nad našim ozemljem subtropski vremenski režim. Ker pa se glavno zbiranje zračnih mas vrši nad vzhodno Evropo (kar je za ta letni čas anomalni slučaj), je odprta razmeroma prosta pot atlantskim depresijam v srednjo Evropo. Bingularitete napovedujejo prvi vpad hladnega atlantskega zraka približno za soboto, 3. septembra, kar bo povzročilo padavine in ohladitov.
V	primeru komplikacij, ki so sicer malo verjetne, bi se lahko padavinsko vreme zavleklo za 2 dni. V začetku tedna je računati z zopetno upostavitvijo nove periode lepega vremena. Za konec tedna pa je pričakovati (na podlagi ojačene aktivnosti singularitet atlantskega vremenskega režima) nov* padavine. Dobe trajanja teh padavin se še ne da določiti, vendar bodo verjetno le kratkotrajnega značaja.
Dr. Vital Manohln.
VREMENSKO POROČILO
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 3. septembra: Vsa Evropa j» Pod vplivom vdora polurnih zračnih mu, ki pritekajo od soverozapadnega Atlantika. Glavno sredižče nizkega zračnega pritiska zapadno od Anglije se polagoma polni, a v Biskajskem zalivu se je ustvarilo novo jedro nizkega zračnega pritiska, ki povzroča deževja na vzhodnem Atlantiku in v sevoro-zapadni Franciji.
Vremenska napoved za nedeljo 4. soptem-bra: Zjutraj po kotlinah megla. Po osmi url pretežno sončno z delno oblačnostjo v po. poldnnskih urah. V Alpah slabotne krajevne plohe. Temperatura do 30 stopinj O.
O n V E S Tl CA
POZIV ZA PRIJAVO TERJATEV DO ITALIJANSKIH OPTANTOV IN PODJETIJ NA OZEMLJU, PRIKLJUČENEM PO MIROVNI POGODBI Z ITALIJO K FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI
Pozivajo se vse fizične in pravne osebe na ozemlju, priključenem k FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, da v roku 20 dni po objavi tega poziva v U. 1. LRS prijavijo svoje terjatve, nastale na kakršnih koli pravnih naslovih do fizičnih ali pravnih .oseb, ki so optirale ali se odselile v Italijo. Terjatve fizičnih oseb lahko prijavijo tudi njihovi zakoniti nasledniki, terjatve pravnih oseb — razen onih, ki so prenesle svoj sedež v Italijo — pa ti_sta_ podjetja oziroma ustanove, ki likvidirajo ali ki so prevzela prejšnje firme oziroma podjetja.
V	prijavi mora biti navedeno:
1. Ime in priimek oziroma naziv in točen naslov jugoslovanskega upnika iz priključenega ozemlja.
2. Ime in priimek oziroma naziv in prejšnji naslov na priključenem ozemlju italijanskega dolžnika-optanta oziroma podjetja, ki je svoj sedež preneslo v Italijo.
VSEM PRIDELOVALCEM SONČNIC!
Vso pridelovalce iK>učnic obveščamo, da se odkup oziroma zamenjava za olje prične 15. septembra 1949. in traja neprekinjeno do 26. oktobra t. 1., ko mora biti odkup oziroma zamenjava sončnic gotova. Plan odkupa je razdeljen na 6 tedenska razdobja s točno planirano količino, ki se mora brezpogojno odkupiti. Vsak pridelovalec bo svoj pridelek oddal v tisti zbiralni center, h kateremu pripada, ker mu bo le tam pripadajoče olje v zadostni količini na razpolago.
Opozarjamo vse pridelovalce, da se pred odkupom pripravijo na to akcijo in svoje nasade sončnic večkrat pregledajo, ter ob vsakem pregledu požanjejo le dozorele sončnične glave. Na ta način bodo lahko takoj ob pričetku odkupa oddali ves pridelek do takrat požetih dozorelih glav Takoj za oddajo prvega obroka te mora poskrbeti za oddajo vse preostale ,‘ridelane količine, ker bodo medtem sončnice že popolnoma dozorele. Po zadostni osušitvi na soncu ali v sadnih sušilnicah ?ih ie oddati v področno zbiralno bazo.
Kdor ne bo <>dda.l sončnic v zgoraj predpisanem roku. jih moral oddati kasneje, ne da bi zato prejel v Kameno Ogovarjajočo količino olja. — Glavna direkcija živilske Industrije LRS.
GEODETSKA UPRAVA LRS
poziva ministrstva, istanove >n podjetja, ki predvidevajo geodetska dela za leto 1950 za svoje potrebe, da ista prijavijo najkasneje do 20. IX, 1949. Geodetski upravi LRS, Slomškova 12, v kolikor ta.kih del doslej še niso prijavila. Prijave naj obsegajo naslednje podatke:
1. Naziv prijavljenca.
2. Kraj meritve.
3. Vrsta dela.
4. Obseg dela ki naj bo razviden iz kopije načrta ali specialke (za večja dela)
5. Rok izvršitve, posebej za terenska in posebej za pisarniška dela
6. Merilo, za katero naj se meritev vtšI.
7. Višinska predstava ekvidistanca stojnic.
8. Katerim svrham bo izmera služila.
9. Kdo bo delo investiral.
Za pravilno planiranje geodetskih storitev so ,ti podatki neobhodno potrebni za obračun potrebnega časa, izvedbe dela in za obračun stroSkov.
Gornje podatke naj dostavijo tudi naročniki geodetskih del, ki so dela že prijavili, pa niso v prijavah navedli vseh gornjih podatkov. Prijav, ki bodo dospele po tem roku, ne bomo vzeli v obzir.
Geodetska nprava LRS Ljubljana
PRESKRBA
DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso ali po želji drobovino vsak dan od ponedeljka dne 5 do vključno sobote dne 10. septembra na odrezka živilskih nakaznic za mesec september in sicer:
R—la jam 1275 gr na odrezek Meso 11 —-1250 september, 850 gr na odrezek Meso II — 850 september R—la 1125 gr na odrezek Meso II — 1100 september, 750 gr na odrezek Meso II — 750 september R—žl 450 gr na odrezek Meso II — 450 september, 300 gr na odrezek Meso — II 300 september
R—lb 900 gr na odrezek Meso — II — 900 september. fiOO gr na odrezek Meso II — B00 september R—Ž2 450 gr na odrezek Meso II — 450 september, 300 gr na odrezek Meso II — 300 september R—1 450 gr na odrezek Meso II — 450 september, 300 gr na odrezek Meso II — 300 september
R—2a 675 gr na odrezek Meso II — 700 september. 450 gr na odrezek Meso II — 450 september
R—2 375 gr na odrezek Meso II — 400 sep-tenfber. 250 gr na odrezek Meso IT — 250 september
R—3 300 gr na odrezek Meso II — 300 september. 200 gr na odrezek Meso TI — 200 september
G 240 gr na odrezek Meso II — 250 september, IfiO gr na odrezek Meso — IT 150 september
T)—1 100 gr na odrezek Meso II — 100 september. 50 gr na odrezek Meso II — 50 september
D—2 150 gr na odrezek Meso II — 150 september. 100 gr na od rezek Meso IT — 100 september
T)—3 200 gr na odrezek Meso TI — 200 september. 100 crr na odrezek Meso II — 100 september
Meso si lahko nabavilo tudi bolniki, nosečo žene, dajalci krvi in zamudniki. Sveže svinjsko meso so deli v razmerju 1:0.80, prekajeno svinjsko meso pa v razmerju l^.TJJ* Opozarjamo mesarje, da se pri delitvi mesa strogo drže danih navodil, t. j., da d*le meso samo potrošnikom mesta Ljubljane.
Nadalje -naročamo razdeljevalcem mesa, da dele telečje meso orvenstveno na živilske nakaznice T)—1, D—2 in T)—3. ».ko potrošnik to želi.
Poslovalnice na trgu Wo!fova 12, Gajeva -nasaža.. Gosposvetska 6- Zaloška 22. Trža-Ska 81 CelovSkn 54 in Miklošičeva 17. dele me*o v nonedeHek dne 5. torek dne fi. In četrtek dn*» 8 t m. od G—12r v sredo dne 7 na To« fiati od —12 In od 14—17
V net-Ak dno 9 t. m dele meso od (*—12 in od 14—17 nrnd.njalne. ki so določene za delitev mesa bolnikom
V soboto d«« 10 t. m. dele meso nepTeki-nVno od 6—17 rse prodajalne mesa
Tena bo nabita na vidnem m^tn v nro-dninlni. Odrr*-1-* !-n oiirn^in lo oddati Mestni klavnie« •
o	* I H «• |
KUPIMO MOTORNO KOLO s prikolico 500 do 750 cera. BMW ali Ziindap, dobro ohranjeno — PotrofiniSka zadruga Kamnik POZOR, VAŽNO! Kdor le kupil koc za 570 din in 28 točk v r.ijudskem magazinu, Sv. Petra 29, naj pride po točke, kolikor smo računali preveč zaradi pomote. S sebj na.1 prinese po možnosti račun	2470
NARODNO NOŠO, tudi delno, kristalni lestenec. železno ueč. radio kupi »Umetnina«, Ljubljana. Vegova 10	419
VISOKO OMARO, lepo >edUnico, preproge, kristal porcelan, -'iv.ilni stroj Singor proda »Umetnina«, Ljubljana, Vegova 10.
3. Znesek terjatve in v kakšni valuti.
4. Pravni naslov terjatve s točno oznako vrste terjatve ^tekoči račun, vloga s število vložne knjižice, posojilo, neplačane terjatve iz delovnega razmerja, polog _ vrednostnih papirjev z nazivom teh papirjev, datumom emisije, serijo in številko kot tudi številom kosov ali terjatev na kakršnem koli drugem pravnem temelju.
5. Eventualna podrobnejša pojasnila.
6. Ime in priimek oziroma naziv in točen naslov prijavitelja terjatve.
Prijave se morajo vložiti čimprej, a najkasneje v odrejenem roku 20 ani, pri najbližjem Poverjeništvu za finance Okrajnega oziroma Mestnega ljudskega odbora na priključenem ozemlju.
Opustitev prijave gornjih terjatev ima lahko za posledico izgubo tozadevnih pravic in predstavlja devizni prekršek po določbah deviznega zakona. — Iz pisarne generalnega sekretariata vlade LRS.
0NEVIIE VESTI
Zapora ceste. Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za ceste sporoča, da bo cesta 1/5 Škofja Loka—Železniki od 5. do 9- septembra t. 1. zaprta zaradi popravila mostu na Praprotnem.	2469
Izredni sestanek vseh uličnih pooblaščencev za preskrbo RLO I bo v ponedeljek, dne 5. IX. ob 18. uri v sejni dvorani MLO (na magistratu). — Poverjeništvo za TP RLO I.
Brigadirji X. trikrat udarne LMDB »Miha Marinko« imajo zbor zaradi razdelitve diplom 5. septembra ob 10. uri dopoldne na dvorišču I. državne gimnazije, Ljubljana, Vegova ulica. — MK LMS.
Ob proslavi stoletnice železnic bo v Ljubljani kulturni festival, ki se začne v nedeljo
11.	in konča v nedeljo 18. sept. Vse te dni bodo kulturne prireditve deloma v unionski dvorani, deloma v filharmonični dvorani, dalje v Litostroju, Domu armije, Št. Vidu, v Vevčah in v operi. Podrobni spored bo sledil. Vstopnice v Knjigarni muzikalij in notom sindikatov od srede dalje.	2464
ŠKUD »Tone TomSič« Univerze v Ljubljani poziva vse origlaSence in nove člane za taborjenje v Bagnolo (folklora, plesna, orkester in dramatika) na zbor v nedeljo
4.	t. m. ob 11. nri na dvorišče Univerze. Udeležba strogo obvezna zaradi navodil. ■— Odbor.	2457
Razpored nedeljske zdravstvene dežurne službe za zavarovance mesta Celje v mesecu septembru 1949. Dne 4 sept. dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska c. 36. dne 11. sept. dr. Podpečan Tvan. Mariborska c. 24, dne 18. septembra dr. Cvrti.la Marjan. Stanetova ul-21/11. nadstr. dne 25. sept. dr. Sevšek Maksim. Ljubljanska c. 36. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od soboto opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
DAJALCI KRVI!
Nujno prosimo dajalce krvne skupine B, da se odzovejo pozivu v ponedeljek 5. sept. t, 1. (izjemoma zaradi nujne potrebe). V torek, sredo in četrtek bodo redni odvzemi dajalcev krvi vseh skupin in tudi novih dajalcev krvi.
Predvsem nairrošamo dajalce krvnih skupin A. B in AB, da se odzovejo v čim večjem Številu.
Ponovno naprošamo. da dajalci krvi ne zajtrkujejo, zlasti nič mastnega (tudi ne bele kave).
Javite se po možnosti ob 8 uri, mkakoT pa ne po 10. uri.
Dajalcem krvi pripadajo dodatki v sladkorju, maščobi, beli *noki, svežem mestu in denarna nagrada.
Dajalcem z dežele so povrnejo notni stroški v obe smeri (potniški vlak III. razred in avtobus). Enosmerno vozovnico morate oddati v zavodu. — Zavod za transfuzijo krvi — Med fakulteta v Ljubljani, tel. St. 41-08.
Prihodnji vedri večer bo v torek 6. sept.
ob 20. uri na dvorišču magistrata. Spored izvajata Frane Milčinski-Jožok In Slovenski vokalni kvintet. Predprodaja od danes naprej v Knjigarni muzikalij.
Tenorist Rudolf Franci priredi v četrtek
8.	sept. samostojni večer pesmi in arij na magistratnem dvorišču.
R A D i 0
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
Poročila: ob 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00.
8,00 Veder jutranji spored — 9.00 I® dnevnika brigadirja Habjaniča — 9.30 Glasbena medigra — 9.40 Pojo obrtniški zbor iz Maribora p. v. Karla Kakuše (prenos iz Maribora) — 10.00 Dopoldanski koncert. Na sporedu: Marjan Lipovšek, Anton Lajovic, Matija Bravničar in Blaž Arnič — 11.00 Za naše delovne kolektive — 11.30 Igra orkester mariborske radijske postajo p. v. Draga Lor-beka (prenos iz Maribora) — 12.45 Lahka glasba — 13.00 Pol uro za pionirje in cicibane: Vesele in žalostne o lisici Zvitorepki — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.45 Lirični stavki iz godalnih koncertov — 15.00 Oddaja za naše podeželje — Predavanja: Politični pregled — Iz socialističnega Prekmurja — Kaj bomo delali v »eptombru — Zakaj bomo obiskali zagrebški velesejem — Oktobrska revolucija — France Bevk: Železna kača — odlomek — Vmes pester glasbeni spored — 19.00 Slavni umetniki s plošč — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Politični komentar iz Beograda — 20.15 Vedri napevi — 20.50 Najnovejša fizkultuma poročila — 21.00 Slavni komponisti pišejo scensko glasbo — 22.30 Lahek nočni spored.
SCI N 0
LJUBLJANA UNION: Avstrijski film »Proces«, FN. 187.
MOSKVA: Sovjetski film »Sodišče časti«, Mesečnik JA 8.
SLOGA: Jugosl. film Parada mladosti*, Proga Brčko Banoviči, tednik. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri
TIVOLI: Avstrijski film »Dolga pot«, Bos. mesečnik 17. — Predstava ob 20.
TRIGLAV: Sovjetski film »Križarka Var-jag«. Bosan. mesečnik 19.
SISKA: »Straža na Rauu«, tednik. Predsta-
vi	ob 18 in 20.
MARIBOR PARTIZAN: Amer. film »Gospa Curie«. Gozdne brigade,
UDARNIK: Sovi film »Marita«, Bosan. mesečnik 19. — Predstave ob 17, 19 in 21.
POBREŽJE:	Sovj	.film	»Daljna	nevesta«,
tednik.
LETNI: »Vlak pelje na vzhod«, FN 178. — Predstava ob 20.
CELJE METROPOL: Ameriški film »Tarzanov zaklad«, Delavska letovišča.
DOM: Češki film »Slutnja«, tednik.
KAMNIK: Ameriški film »Noč v Casablanci«. Pregled 3.
KRANJ STORŽIČ: Sovjetski film »Srečanje na Labi«, Rudarji 8
SVOBODA: AmeriSki film »Državljan Kane«, FN. 177.	,	„
PTUJ: Sovj. film »Prva plesalka«, Bosanski mesečnik 20.	_	.
NOVO MESTO: Poljski film »Poslednja etapa«. ob 16. 18 in 20	.
JESENICE MESTNI: Sovjetski film »David Guramišvili«, tednik. — Predstavo ob 16, 18 in 20.
OBVESTILO
Pozivamo vse ustanove, podjetja, založbe itd., da morajo planirati vse proizvode grafične industrije (časopise, revije, knjige, brošure, plakate, letake itd.), razen obrazcev in tisko vin, katere bo planirala Državna založba Slovenije, za 1. 1950 pri Uradu za informacije Predsedstva vlade LRS do 8. septembra 1949. Interesenti naj se javijo vsak dan od 10—12 na Uradu za informacije prj PVLRS, Ljubljana, Tyrševa c. 1-IV.
Opozarjamo vse potrošnike grafičnih izdelkov, da bo razdeljen kantin* gent samo tistim, ki bodo pravočasno planirali. — Ur«d za informacije pri PVLRS-
ZADNJI ČAS ZA SETEV OLJNE REPICE
Setov ozimne oJjne i-epice mora biti zaključena najdalje do 10. sept. Pravočasno posejana oJjna repica bo imela dovolj časa da se že pred nastopom mraza dobro razraste in postane tako odporna proti zimski ev®atuelni pozebi. Donos oljne ropice je lahko 500 kg ali pa tudi 2000 kg na ha, Ta razlika nam pove, da lahko dosežemo z pravočasno setvijo, z dobro obdelano zemljo in nego posevka znatno boljši pridelek.
Okrajni ljudski odbori naj s sodelovanjem množičnih organizacij izvrže danes, v nedeljo 4. septembra, temeljit pregled doslej posejanih površin. Krajevni ljudski odbori so dolžni napraviti točen seznam pridelovalcev s površino posevkov oljne repice in ga takoj naslednji dan dostaviti okrajnim ljudskim odborom.
V	zvezi s tem morajo krajevni ljudski od* boti takoj opozoriti vse tiste pridelovalce, ki oljne repice še ->iso posejali, naj repico posejejo še v tednu od 4. do 10. septembra.
Oljna repica ,ie važna industrijska rastlina, ki nam daje znatne količine dragocenega jedilnega in tehničnega olja, zato je treba tej kultnri, ki je v nekaterih naših krajih še nepoznana, posvetiti vso pažnjo.in nego, da bo pridelek po ha najobllnejšl. Lastni maščobni fond lahko s pridelkom oljne repice znatno povečamo in naše delovno ljudstvo preskrbimo s kar največjimi količinami jedilnega olja.
Za izvedbo plana setve ozimne oljne repice so poleg krajevnih ljudskih odborov odgovorne tudi množične organizacije, zlasti pa poljedelski odseki splošnih kmetijskih zadrng — Ministrstvo za kmetijstvo.
POZIV!
Glavna direkcija za odkup poljskih pridelkov in krme poziva vsa državna posestva, gozdne uprave, razne ekonomije m ostale ustanove, katere so svoječasno javile potrebe po senu ali jih še naročajo pri gornji direkciji, da pospravijo seno na lastnih ekonomijah in kjer koli košnja še ni dovršena, sporazumno z lastnikom.
Za vse košenine, na katerih seno še ni pospravljeno, je takoj organizirati delovno silo s podeželja. KLO-ji naj pozovejo vse lastnike nepospravljenih košenin, da jih pospravijo.
Glavna direkcija bo nadaljevala dobavo koristniku s?na, šele na podlagi potrdila KLO, da so v njegovem območju vse košenine pospravljene.
POZIV!
Kmetijska zadruga Prevalje poziva vse bivše člane zadružniko nekmete, ki so bili včlanjeni v bivši Nabavno-prodajni zadrugi za Mežiško dolino in plačali svoj delež, da ta delež dvignejo v roku 1 meseca, sicer jim delež zapade v korist Kmetijske zadruge. Prevalje. To velja za okoliš KLO Prevalje. — Upravnt odbor Kmetijske za. druge Prevalje.
VEST* I’ MARIBORA
Lekarne v Maribora. Od 5. sept. daljo so lekarno odprto od 8.—12. ure in od 15.—18. ure. Dežurna :okama pa je ves dan odprta.	•	.	,	TT
Dežurne lekarne. Nedelja 4. septembra: II. mestna lekarna, Gosposka ulica 12. — Ponedeljek 5. septembra: m* mestna lekarna. Trs: Bdeče armade 3.
Potrošniška zadruga z o. J. v Sevnici
sklicuje svojo
1. REDNO SKUPŠČINO
v nedeljo 11. septembra 1949 ob 8.80 v Telo-vadnem domu v Sevnici s naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev skupščine.
2. Volitev delovnega predsedstva.
3. Volitev verifikacijske komisije.
4. Volitev kandidacijskega odbora.
5. Poročilo upravnega odbora za leto 1948 in predlog upravnega odbora za razdelitev poslovnega prebitka za leto 1948 19 poročilo upravnega odbora za poslovanje v letu 1949.	.
6. Poročilo nadzornega odbora in predlog za podelitev razrešnice upravnemu odboru in potrditev predloga za razdelitev poslovnega prebitka.
7. Diskusija o poročilih.
8. Sklepanje o odobritvi sklepnih računov za poslovno leto 1948 ter o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
9. Sklepanje o reorganizaciji Potrošniške zadruge in odstop poslovalnice IV
10. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za KPZ.
11. Sklepanje o višini zneska, do katerega sme upravni odbor zadrugo zadolžiti.
12. Predlogi in pritožbe.
13. Slučajnosti.
Če skupščina ne bi bila od določeni uri sklepčna, se skliče za dan 18. september 1949 nov zbor. vse ob istem času, kraju in z istim dnevnim redom ter bo čez pol ure veljavno sklepala ob vsakem Številu zadružnih članov.
OKRAJNI ODBOR ZB tfOV GROSUPLJE bo priredil septembra
SPOMINSKI DAN 6. OBLETNICE PADCA TURJAKA
Začetek proslave ob 10. uri dopoldne na Turjaku. Po končani proslavi prosta zabava. Vabljeni vsi, posebno pa borci, ki so sodelovali v tej borbi Okrajni odbor Zveze borcev NOV Grosuplje
ŠOLSTVO
SKUD Franc Sahm»n — Žagar Mežica
potrebuje za svojo godbo na pihala
GODBENIKA ZA KRILOVKO (FLTEGELHORN)
Služba pri rudniku svinca in topilnica Mežica. Plača do uredbi. Stanovanje zagotovljeno.
osmrtnica
Planinsko društvo tj alpinistični odsek
v Kranju sporočata, da sta v odkrivanju planinskih lepot kot 'rtvi neurja preminuli na Prenju v Bosni tovarišici MARICA HRIBAR in Ada MODIC Obe alpinistki, ki bosta prepeljani pod domače planine, bomo ohranili v trajnem spominu. — Planinsko društvo Kranj'
OBVESTILO
Ministrstvo za prosveto opozarja vse študente univerz, da se prošnje za sprejem v Študentske domove, kj nimajo vseh zahtevanih prilog, ne bodo upoštevale. Prosilci, ki so prošnje že vložili, a niso oddali vseh prilog, naj te nemudoma naknadno dostavijo.
Ministrstvo za prosveto
Rajonske glasbene Šole v Ljubljani (SISka, št. Vid, Moste, Polje in Vič) sprejemajo z 10 din kolkovane prošnje starih in novih učencev za sprejem in vpis ter za naknadne in popravne izpite do 9. sept. Sprejemni izpiti bodo na vseh šolah dne
12.	sept., ostali izpiti pa 13 sept. Podrobnosti na oglasnih deskah.
Pričetek pouka na štiriletni in enoletni vzgojiteljski šoli bo dne 15. septembra 1949. Vpisane dijakinje in bospitantke v domovih igre in dela naj se zberejo ta dan v dijaškem domu »Majde Vrhovnikove« na Taboru št. 12 v Ljubljani.	2467
Uprava Internata ekonomskega tehniku-ma v Ljubljani obvešča vse dijakinje, ki so se prijavile za internat ^a bo internat odprt od 10. IX. 1949 •ialje. Opozarjamo vse dijakinje, da morajo poleg osebnih potrebščin prinesti s seboj tudi odeje in blazino (ostalo posteljnino dobe v internatu). 2468 Drž. učiteljišče Celje. Naknadni vpisi za 1 letnik bodo 9 sept. dopoldne. Začetek pouka bo 10. sept. «>b 8. uri. Pevski zbor
II.	letnika ima 9. septembra ob 10. uri obvezno vajo. Učiteljišče bo letos na II. osnovni šoli. — Ravnateljstvo.
Na šoli za učence v gospodarstvu kovinske stroke LJubljana-fciška bo vpisovanje za vse letnike od 5. do vključno 9.^ septembra, vsak dan od 8—12. Popravni izpiti od
10.	septembra dalje. Pričetek rednega pouka 15. septembra ob 8. ari. Podrobnosti na objavni deski — Uprava.
RAVNATELJSTVOM GIMNAZIJ IN
SEDEMLETK, PROFESORJEM IN PREDMETNIM UČITELJEM
Sporočamo, da bo prehrano preskrbelo in plačalo za vse zunanje udeležence poglobit-venih točajev Ministrstvo za prosveto. Odrezke živilskih nakaznic za čas, ko bo trajal tefiaj, prinesite s seboj. Za udeležence, ki nimajo v Ljubljani stanovanj, bo Ministrstvo za prosveto preskrbelo na svoje stroške_ stanovanja v internatu. Voznina bo povrnjena.
Ravnateljstva naj ure odsotnih razdela profesorjem drugih strok; ti jih bodo vrnili ko bodo drugi na tečaju.
Tečaj za matematike in fizike se bo pri' čel dne 12. septembra 1949. Vsi udeleženci naj se javijo do 10. ure dopoldne tega dne v fizikalni predavalnici na realki, Vegova ulica 4. Zaradi praktičnih vaj prinesite po možnosti s seboj delovne haljel
Cas in kraj za ostale tečaje bo naknadno objavljen v dnevnem časopisju.
Ministrstvo za prosveto.
R A Z Pl S
Z okrožnico Komiteja vlado LRS 6t. 968/1 z dne 29. 8. 1949 se odpre s šolskim letom 1949/1950 dvoletna administrativna šola v Ljubljani in Mariboru. Namen teh šol bo vzgajati kvalitetni administrativni in uprav, ni kader, ki ga nam zelo primanjkuje, zlasti v ljudskih odborih in podjetjih.
Pogoji za sprejem so:
1. Starost najmanj 16 let (starost navzgor ni omejena).
2. Dovršena nižja Krednja Sola In aedem-letka.
3. Za kandidate, ki imajo primerno strokovno prakso, dovršena eedemletka ali nižja srednja &ola ni pogoj, pač pa uspešno napravljen sprejemni izpit iz
določenih predmetov (slovenščine, matematike).
4. Prednost imajo kandidati z daljšo strokovno prakso.
Sprejemni izpiti na upravni šoli v Ljubljani bodo: v ponedeljek 19. 9. 1949 za učence iz Ljubljano.
v torek 20 . 9. 1949 za učence izven Ljubljano,
vsak dan ob 9. uri zjutraj pismeno iz slovenščine in računstva, ob 15 uri pa ustno iz slovenščine.
Vsi, ki želijo stopiti v to šolo, morajo predložiti ravnateljstvu administrativne šole v Ljubljani, Domobranska cesta št. 15, lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano z 10 din, v kateri naj navedejo ime in pri. imek, rojstne podatke, sedanje stanovanje, za“njo. dovršeno šolo in uspoh. Prošnji naj priložijo prepis zadnjega izpričevala; kratek življenjepis, potrdilo o volivni pravici (tisti, ki so stari nad 18 let) ter potrdilo Poletja, da jim dovoljuje študij.
Učenci-ke, ki nameravajo obiskovati to solo v Mariboru, naj pošljejo enako prošnjo do 20. 9. 1949 Oblastnemu ljudskemu odboru — personalnemu oddelku v Mariboru. Sprejemni izpiti na tej šoli bodo v prostorih Ekonomiskega tehnikuma trg Zrinjskega št. 1, dne 2fi. 9. 1949 ob 9 url dopoldne pismeno, oh 15. uri pa ustno.
Obe navedeni šoli nimata lastnega internata, zato si morajo učenci-nlte izven Ljubljane odnosno Maribora sami preskrbeti stanovanje; za hrano bo preskrbelo ravnateljstvo Stroške vzdrževanja to jo za hrano in stanovanje ter šolske potrebščine, nosijo učenci sami, vendar pa lahko napravijo prošnjo za štipendijo, ki jo bodo potrebni dobili v primerni višini.	, .
Pričetek pouka na obeh šolah bo 3. oktobra 1949. - Komite vlado LRS za zakonodajo In izgradnjo ljudske oblast!
GOZDARSKI TEHNIKUM
V	LJUBLJANI
Izpiti. 1. Popravni izpiti bodo za vse dijake Gozdarskega tehnikuma v Iijubljanl v dneh 19. in 20, septembra, vsakikrat od
8.	ure dalje.	....	, .
2.	Sprejemni izpiti za I. letnik bodo 21. septembra ob 8. uri zjutraj. Istega dne se bodo vršili tudi privatni izpiti. Za vse po. pravne izpite je treba vložiti prošnjo, kol-kova.no z 10 din. in za vsak predmet 10 din ter priložit! zadnje šolsko izpričevalo.
Podroben razpored izpitov bo ohjavljon na šolski razglasni deski od 15. sept. dalje.
Vpisovanje. Vpisovanje v II letnik bo za vse dijake 22. septembra.
Začetek šolskega pouka. Redno šolsko delo se prične 1 oktobra ob 8. uri zjutraj. Dijaki naj prineso s deboj perilo, živilsko nakaznico za 1 teden oktobra ter odjavnioo v zvezi s prehrano. — Ravnateljstvo Gozdarskega tehnikuma v Ljubljani.
RAZPIS
Tovarna eloktričnih aparatov. Ljubljana, Rimska cesta 21a, sprejme 4 učence v industrijsko šolo za fino mehaniko v Kranju.
Interesenti stari od 14 do 17 let. ki so dovršili 7 razredov osnovne šole, ali Pa 2 razreda gimnazije In jih izdelava električnih aparatov zanima, naj pošljejo svoje prošnje do 5. 9. t. 1 na gornji “naslov. Prošnji naj priložijo: zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo,
prošnjo za sprejem v internat _______
potrdilo o Imovinskem stanju prosilca, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanju,	i,i
mladinsko karakteristiko (izda teren bivališča) in lastnoročno napl9+™xvl Šolanje traja S leta in stroške nosi dr-Sava.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole. — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naroSninskega oddelka 50-30. — Telefon oglasnega oddelka 36-85. — Štev. ček računa 6-90601-0.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje uatečaj za vpis v
ŠESTMESEČNO BOLNIČARSKO ŠOLO
V	LJUBLJANI
Pogoji za sprejem: 1. starost 18—25 let, 2. uspešno opravljena osnovna šola.
Gojenci bodo pred sprejemom zdravniško pregledani. Šolanje je zvezano z bivanjem, ▼ internatu. Stroške za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
Prošnji, kolkovani z 10 din. je treba priložiti še zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, lastnoročno pisan življenjepis, kolkovan s 5 din in potrdilo o vpisu v volivni toejufc Kandidati, ki so v službi, morajo priložiti dovoljenje svoje nprave, da smejo zapustiu službo zaradi vstopa v šolo. Prošnjo je treoa poslati šoli za bolničarje, Ljubljana, Sv. r.e-tra c, 80, kjer se dobe tudi vse informacij«'
Rok za vlaganje prošenj je do 20. septembra 1949.
Prošnji je treba priložiti tudi izkaz o državljanstvu in potrdilo o nekaznovanju.
DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI
Začetek šolskega leta:
14. septembra od 8. ure dalje vpisovanj* v I. letnik nadzorniške rudarske šole. KaO-didati ee vpišejo osebno.
15. septembra ob 7 uri začetek šolskega pouka za delovodsko Šolo in nadzomiško rudarsko šolo.
15. in 16. septembra ob 7. uri popravni piti za delovodsko in nadzorniško rudarsko šolo.
15. in IG. septembra od 9.—11. ure naknad* no vpisovanje v rudarski, metalurški j® lesno industrijski odsek Tehniške srednj« šole.
21. in 22. septembra od 7. ure dalje P0-pravni izpiti za dijake Tehniško srednje šole.
23. septembra dopoldne otvoritvena konferenca.
24. septembra prvi dan šolskega pouka za Tehniško srednjo šolo (višji letniki ob 8, nri, Prvi letniki ob 10. uri).
3.	oktobra privatni razredni, privatni P®" Pravni in maturitetni popravni izpiti.
Podrobnosti so razvidno iz objave v tem dnevniku z dne 28. •tvgusta 1949.
Ravnateljstvo TSB
AKADEMIJA ZA IGRALSKO UMETNOST V LJUBLJANI
V	zimskem semestru 1949-50 se bo vršil pouk na treh oddelkih: za dramsko igro, za režijo in za dramaturgfijo Splošni po* goji za sprejem so isti kot doslej: najnižja j	resni^na	nadarjenost za gle-
dališki poklic; neoporečno zdravstveno stanj o, zlasti v govorilnih in dihalnih or-ganin; popolna srednješolska izobrazba to zlasti za kandidate režije in dramaturgij©-Vsa podrobna pojasnila dobe interesenti ustno ali pismeno v tajništvn, Gajeva 10, med uradnimi urami. Prijave za sprejemni izpit na uradnem formularju, ki ga dvignejo istotam, naj kandidati oddajo najkasneje do .15. septembra t. 1 Potrebne priloge: rojstni list in zadnje Šolsko spriče* valo (lahko v overovljenem prepisu) karakteristika mladinske ali sindikalne organizacije, potrdilo o volivni pravici (za stare nad 18 let); za kandidate režije in dramaturgije pismeni Izdelek k izpitu.
Sprejemni izpiti se bodo vršili v feasn od 21. do 24. septembra po razporedu, ki bo dva dni prej objavljen na razglasni deski. Vpisovanje sprejetih kandidatov bo od 26. do 30. septembra.
Pri 6prejemu na oddelek za režijo imajo prednost kandidati, ki so po možnosti opravili že nekaj semestrov visokošolskega Študija katere koli sorodne stroke.
Za stare s luž atol j e bo vpisovanje od 1- do
5.	oktobra; po^oj:	»mravljeni vsi predpi-
sani Izpiti fn kotokvtjf (Izpitni twmin 7Ji zamudnike je od 20. do 30. septembra)- S ?’i	se	vpisovanje	brezpogojno za-
ključi — Rektorat.
GRADBENI TEHNIKUM LRS
V	LJUBLJANI
\pisovanje_: Naknadno vpisovanje za vpis v I. letnik arhitektonskega, gradbenega, geo-metrskega in industrijskega odseka gradbenega materiala bo do nadaljnjega v šolski pisarni, Gorupova ul. 10/111.
K prošnji za vpis je priložiti sledeče priloge: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu in življenjepis. Kandidati se vpišejo osebno.
Internat: Dijaki, ki so prosili za sprejem v internat, so sprejeti, prinesti pa morajo s seboj: osebno perilo, živilsko nakaznico za
1	teden v mesecu septembru in odjavnico v zvezi s prehrano.
Štipendije: Dijaki, ki reflektirajo na štipendijo, a še niso vložili prošnje, naj to storijo takoj. Prošnjo je kolkovati z 10 din ter ji priložiti potrdilo o imovinskem stanju, ki ga izda okrajni ljudski odbor; priporočilo KLO in kratek življenjepis.
Izpiti: Popravni in razredni izpiti za vse dijako na odsekih bodo od 6. septembra od
7.	ure dalje po razporedu ki je objavljen na razglasni deski. Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom, kolkovane z 10 in 30 din, je vložiti takoj.
Zrelostni izpiti bodo od 10.. do 15. septembra ob 7. uri.
Začetek šolskega leta: Vsi odseki začno * rednim šolskim poukom dno 24. septembra.
Vsi dijaki I letnikov se zberejo pred šolskim	poslopjem	Aškerčeva	9	ob	8.	Tiri,
a vs dijaki II. in	III. letnikov	ob	10.	uri
dopoldne.	Ravnateljstvo.
SREDNJA ŠOLA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO, LJUBLJANA
obvešča vse ufience, da	začel	po uk
šele po	25. septembru, kar bo	točno	objav-
Ijeno v	časopisju. .	,	.	. .	.
Popravni, dopolnilni ln privatni Izpiti se bodo vršili nekaj dni pred pričetkom pouka po razporodu, ki bo od "0 septembra dalj® objavljen na oglasni deski na šoli. Kdor še ni poslal prijave k izpitom, naj to takoj stori ln priloži kolek za 10 din.
Vsi dosedanji in novi učenci, ki stanovati v Internatu, naj to takoj javijo z dopisnico upravi šole. Obenem opozarjamo vse učence, naj pravočasno uredijo odjavo za živilske nakaznice, ki jih bodo z oktobrom pričeli prejemati na šoli.
RAZPIS
Pri Metalurški industrijski Soli Železarne Jesenice bo drugi vpis učencev v I. letnik, in sicer vsak dan razen nedelje, do vključno 15. septembra t 1. Zdravi, fizično krepki učenci in učenke, ki so dopolnili 14., * niso prekoračili 17. leta starosti in ki Imajo veselje do: topilništva pri plavžih, topu-n, ., ? ,.v jeklarnah, stroke zidarjev industrijskih peči, valjavske in žičarske stroke, stroke laborantov ln stroke kontrolorjev materiala, naj se v u&vcdenem času prijavijo pri upravi šole.
Za »prejem predložijo učenci: X. lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano * 10 dml v prošnji naj učenol navedejo, katere stroke se želijo učiti: 2. izpisek iz rojstne matične knjige: 8 »pričevalo, da so dovršili ljudsko šolo (učenci, ki se lolljo učiti »a laborante, spričevalo, da so dovršili nižjo srednjo šolo): 4 zdravniško spričevalo o telesni in umski sposobnosti: 5, karakteristiko, ki jo izda sekretar aktiva LMS. kjer "e jfi učeneo šolal.	.
Pri vpisu »e starši (varuh) pismeno obvežejo, da bo učeneo po končanem šoianju delal v podjetju, kamor ga bo dodelila pristojna direkcija, in uismeno obvežejo, d» bodo poravnali stroške internatske oskrbe in šolanja, Če bi učenec po lastni krivdi bil odstranjen iz šole oz. samovoljno zapustil Šolo. — Uprava šole.