S«. 271 Tr*tf v torek 30« septembra 1913. Tečaj XXXVI!!* IZHAJA VSAK DAN it sadeljah la praznikih ak 5., ab pancde!Jkih oh i. zjutraj t»amlSae SteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih vr.Vikiraah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, foatojai, Setani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu. Ajdov-Ižisi, Đernbergn itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 iaiona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 a t. mm. 5®*»rtaie*, zahvale, poslanice, oglsjsi denarnih zavodov pe 84 mm. Za ejlajie v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *fcdaljna vrata K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-ifvjj pa štet. Ogla*« sprejema Ineer&tni oddelek nprav* jjf^inosti". — Piačuje se izključno le tprtvi „Edinouti". Pia»Jlvo In toZfjivo v Trstu. £PIN0ST Glasilo političnoga drufttva ..Edinost" za Primorsko. nT lliliiHi M NAROČNINA ZNAŠA sa celo lato a« K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; aa mm- rodbe bres dopoelane naročnine, se uprav« ne »stara, ■arehtfa mm aaiaUafce Uianje „DUMTT' Hm« t aa Mie lete Mfm a» vel Itm Krem t «« Tsl defim naj ae peMljajo na uredništvo lieta. Nefrmake- vaaa piaaoa aa ae aprajemje It rekootal m ae vrvftaj«. Naročnino, ogiaee in reklamacije je poSilj »ti oa npravo tis**r tmEDNlfrTVO: ettoa 61ar«le Oalatti 20 (Marate! Um). bdajaUU in odgovorni uradnik ŠTKFAN GODINA. Lastnik feeneordj UsU .Edinost". - NaUHnila Tiskara* .Edino««0, vpisana aadrnga s omejenim poroStvani v Trstu, nilne Giorgio Galatti »tev. 20 #>eitoo-hriailnrtnl raCuit Itev. «41-652. TELEfOn It. 11-97. Srbska ofenziva na vsej (rti. Napetost med Griko In Turčijo. - Mir med Boljirsko In Turfflo podpisan. Albanska vstaja. Srbska ofenziva na bojišču. BELGRAD 29. (Iz*.) Glasom zadnjih poročil se je glavna albanska sila Ie pričela umikati. Premagana je bila tudi ona kolona, ki {e prodirala proti Kičetu. Albanska armada. ki se nahaja pred Dfcro, ŠUje 27 000 mož. Organlzaclo a'banskih čet sc bajt? izvedi) bolgarski oficirji. BELGRAD 29. (Srbski tiskovni urad „EdJnsMl-. Ob 3 30 pop.) Srbska ojačenja so že koncentrirana In so pričela na vsej črti z ofenzivo. Pri Klčevu je došlo do hudih bojev In so bili vrženi Albanci do Ga-Učnlka, ki /e že očiščen albanskih roparjev. Po zavzetju L/ume, južno od Pdzrena, so Arnavtl napadli Srbe na sosednih višinah, kjer se vrše sedaj hudi boji Prlzren je popolnoma zavarovan; okolica je mirna. Več srbskih oddtlkov je odšlo proti Ohiidl. Na potu je bila obkoljena neka bolgarska Četa, ki je hotela napasti Ohrldo. Srbske čete so pričele popolnoma sistematično prodirati v smeri proti Dlbrl. Ob bolgarski meji je sedaj še vse mir no, le bolgarski četašl skušajo udretl v Ma-cedonljo. Sploh se vrši na Bolgarskem jako živahna agitacija za revanšo proti Srbiji. Vojvoda Putnik In notranji minister Protlč sta se že vrnila v Belgrad. Pašlč pa pri-e v par dneh. Vlada odločno dementlra vesti, da pripravlja splošno mobilizacijo. BELGRAD 29. (Iiv.) Srbska ekspe-dicijaka armada je prešla na vsej črti v energično ofenzivo. Do prve večje bitke je prišlo pri Ohridi, kjer so napadli Srbi močno albansko kolono in po kratkem bojn nad 1000 upornikov popolnoma obkolili. Ker so Albanci na poziv, da naj se uda-jo, odgovorili s streli, so Srbi brez pardona vse do zadnjega pobili. Pri Dlbri je ntaborjenih na višinah pred mestom nad 10.000 Albancev. Srbom se dosedaj tej armadi še ni posrečilo priti do živega, ker so Albanci tn izvrstno utrjeni in preskrbljeni z najmodernejšim orož jem, kakor težkimi topovi in mnogoštevilnimi strojnimi puškami. Pri teh oddelkih se nahaja tudi vrhovni poveljnik albanskih upornikov Isa Boljetinac. Kljub ponovnim poskusom se Albancem dosedaj še vedno ni posrečilo zavzeti Prizrena, ker je srb ska posadka vse naskoke krvavo odbila. Albanci more srbsko prebivalstvo in tudi one Albance, ki se nočejo pridružiti vstaji, brez pardona. Imenovanje poveljnika srbske armade BELGRAD 29. (Izv.) Za poveljnika srbske eksped'cljske armade proti Albaniji je Imenovan polkovnik Damjan Popovlč. Albanci se hočejo pogajati, BELGRAD 29. Poveljnik albanskih $et, Rfzza bej> je obvestU poveljnika srbske c'ODLiSTUK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. „0, nadejam se, da si me dobro razumel,4* je rekla mlada žena, ki se je zdela jako zmedena in je bila tudi v resnici, „nadejam se, da Bi me razumel, da sem se le Šalila." „Kaj, draga sestrična, moja lepa duhovita Marianne, jaz, tvoj zaročenec, naj bi ne imel niti pTavice, da bi smel pritisniti polj ubek na tvoje krasno čelo Obotavljala se je, potem je približala pooasi in boječe svojo glavo ter mu ponudila svoje čisto, belo čelo. V nesrečo ga je ta prvi uspeh os kolil, hotel ga je vzkratiti in njegove ustnice so iskale z nekako Bilo manje platoničnega poljuba. Na pol ozlovoljena, na pol smejoč se ga je potisnila nazaj in je mrmrala nerazločne besede : „Dovolj, prijatelj, bodi pameten, če ne, bom huda, zares." Id lu ee je prav o nepravem čaBU domislil aksijoma, da se ieneke naklonjene ekspedlcljske armade, da se je pripravljen pogajati glede ustavitve nadaljnlh sovražnosti Merodajni srbski krogi te ponudbe ne smatrajo za resno, ker Rlzza bej nikakor ne more biti pooblaščen za pogajanja od vseh, ampak le od enega dela upornikov. Sploh se srbsko poveljstvo noče spuščati v nobena pogajanja, ampak hoče samo napraviti v Albaniji red. Mobilizacija drinske divizje. BELGRAD 29. (Izv.) Vojno ministrstvo je razven že oa bojišče došle mobilizirane moravske divizije, odredilo sedaj tudi mobilizacijo drinske divizije. Besedilo srbske note velevlastim. DUNAJ 29. (Izv.) Besedilo note, ki |o je izročilu Srbija vsem velevlastim, se glasi: V zaupanju na velesile, v katerih je videla Srbija zadostne garancije za vzdržan je miru In reda v Albaniji, je srbska vlada odredila, na) ostaneta ob albanski meji samo dva polka, skupno okoli 2000 mož. A med tem so pilili iz Valone in Ei-ba*ana agenti albanske vlade In so naščuvali albansko prebivalstvo, da se je uprlo proti Srbom. Pod poveljstvom člana provi-zorične valonske vlade ta albanskih ter tujih častnikov, je udrio nad 10.000 Albancev v »rbske pokrajine in uničilo celo število naselbin. Vpad Albancev in prodiranje po srbskem teritoriju je bilo olajšano iu omogočeno tudi radi tega, ker so velesile za titevale od Srb^e, da izprazni strateglčne oozlcije ob mejf, ki pridejo p:d Albanijo, čemur je Srbja konečno tudi ugodite. Na ia način so zaaogii Albanci neovirano prekoračili mejo i a udreti v srbski teritorij. V sviho obrambe ozemlja lu svoje častf, je radi lega odredila srbska vteda delno mobilizacijo In ukazala svoji armadi, odbije vpad Albancev in zasigura na meji trajen mir in stalen red. Pašić nujno pozvan v Belgrad. PARIZ 29 (Kor.) VčeriJ zvečer je prispel semkaj srbski ministrski predsednik Pašić. PARIZ 29. (Izv.) Ministrski predsednik Pašić je dobil pri svojem prihodu v Pariz ekspresno brzojavko, ki ga nujno poživlja, naj se nemudoma vrne v Belgrad. PARIZ 29. (Kor.) Ministrski predsednik Pašić je bil sprejet danes v Rambouilletu od predsednika Polncareja v posebni avdi-;eaci. PARIZ 29. (Ker.) Predsednik Pcincare je priredil v Rambouilletu na čast ministrskemu predsedniku Paiićđ dejeuner, katerega so se udeležili tudi srbski poslanik dr. Vesnič; minister za javna dela Tierry In ravnatelj za politične in trgovske stvari v zuiianjeu ministrstvu Palćologue, Na črnogorski meji. CETINJE 29. (Ker.) Razven par manjiih spopadov, se na črnogorski meji ni zgodilo aosedčj ničesar posebnega. Vendar pa je odredila vlada vse potrebne odredbe, da je za vsak slučsj dobro pripravljena. drznim, ali še verjetneje, da mu ni prišlo sploh nič na misel in se je pokoril čutstvom, razdraženim po vinu, strasti in odpornosti; objel je mlado ženo s skoro brutalno silo. Poskočila in zakričala je v ogorčenju; sedaj ni bila več igra, ampak je bila resnično ogorčena; tega se ni drznil še nikdo; da, niti slutila ui, da bi bilo možno kaj taoega. On pa jo je držal trdno, jo sprovel nazaj na divan, jo stisnil v svoje naročje in jo je prestrašil po faunidkem (pohotnost ovajajočim) izrazom svojega obraza. „Ničvrednež!" je zakričala vsa is Bebe in se je borila z vsemi močmi, da bi se osvobodila iz njegovega objema. Slednjič se jej je posrečilo, da so mu je izmuznila; planila je h kaminu, kjer je bil zvonček, na katerega je pritisntla dvakrat. Skoro v isti čaa so se odprla vrata in vstopila je gospa Combaleu, ki sta jej sledila dva sluge. Z grozo je zrla na svojo nečakinjo, kakor je stala vzravnana po konci, z razpu-ščenimi lasmi, goreča v obrazu, a v kotu svojega sinu, na smrt bledega, nemega, uničenega. „Želim govoriti s teboj, teta," je rekla mlada žena in slugi sta se umaknila. „Teta," je izpregovohla Marianne razburjeno, „tvoj sin je postopal z mano kakor s kak j vla •čugo; nikdar mi ne more biti soprogam CETINJE 29. (Izv.) Admiralski svet v Skadru |e brez moč?. Niti v mestu samem ne more popolnoma vzdržati miru, dočfm vlada v okolici popolna anarfclja. Mednarodna komisija, ki bi morala določevati bo ve meje, Je vsled nastalih razmer ustatlla s?oje delo, katero Izvrši najbrže šele prihodnjo spomlad, ker pridejo sedaj kmalu snežai zameti. Povratek prestolonaslednika Alaksandra. DUNAJ 29. (Izv.) Srbski prestolonaslednik Aleksander je odpotoval danes z Dunaja čez Pešto v Belgrad. Srbsko posojilo na Francoskem. BELGRAi: 29. (Kor.) Dva člana upravnega sveta „Uprave fondo«* sta odpotovala v Pariz, da uajamtti 50 milijonsko posojilo. Vojna nevarnost med Grško in Turčijo. DUNAJ 29. (Uv.) Napetost med Grško in Turčijo postaja vedno večja In bolj akutna. Tako turški kakor grški oflcljoznl krogi se sicer trudijo dokazati, da se bo spor med obema državama rešil mirnim potom, vendar pa mrzlične priprave Grške In Turčije kažejo, da računata obe vladi na obnovitev vojne. Grško glavno taborišče, ki je bilo pred par tedni razpuščeno, je zopet reaktivirano. Vsi častniki, ki se nahajajo na dopustu, so bili poklicani vnovič pod orožje. Istotako tudi prostovoljci Grška vlada je dalje naročila vsem grškim parnlkom, ki se nahajajo v Črnem morju In v Donavi, naj takoj paslrajo Dardanele In odidejo v grške vode, Še predno bi Turčija eventualno Dardanele vnovič zaprla. Tudi Turčija pripravlja vse potrebne priprave. Iz Male Azije prihajajo dania-dnem nove turške čete v Evropo. Turški krogi Izjavljajo, da Turčija odločno vstraja na tem, da se reši vprašanje Egejskih otokov direktno med obema državama. Porta zahteva dalje, da naj dobe vs/ od Grške zasedeni otoki avtonomijo pod sultanovo su-verentteto. Avtonomija naj bo po vzorcu otoka Samos. LONDON 29. (Izv.) Grški kralj Konstantin zapusti jutri London in odpotuje č^z Trst v Atene. Z ozirom na veliko napetost med Grško in Turčijo, fe eralj opustil svoj prvotni nač t in ne pride na Dunaj (kakor poročamo na drugem mestu) ampak odide tako| v Atene, kamor dospe v soboto zjutraj. _ Bolgarsko turška mirovna pogodba podpisana. CARIGRAD 29. (Izv.) Bolgarsko-turška mirovna pogodba je bila danes popoldne podpisana. Poštni uradniki groze s pasivno rezi-stenco o Božiču. DUNAJ 29. (Izv.) Pr h odeje dni se bo vršilo tu zborovanje dunajskih poštnih uradnikov, na katerem bo predložen predlog, na] prično poštni uradniki o Božiču s pasivno rezlstenco;* če ne bo do tega čase uveljavljena uradniška sfu!bena pragmatika. Sodeč po razpoloženju med uradniki, bo predlog čisto gotovo sprejet in uradnikom se najbrž pridružijo tudi poštni uslužbenci nižjih kategorij. Ker bi Izvedba tega načrta pomenila za poštno upravo naravnost pravo mož, ki je sposoben za take nespodobnosti — nikdar! Niti besede, teta, prisezam ti, da je vse zastonj... Izvršiti ti bo priprave, dati ti hočem časa, ali umela boi, da bi bilo sedaj nemožno vsako skupno življenje — odpeljem se torej za dva dni v Aleogon k svojim sestričinam. Mej tem, ko je govorila, si je popravila lase in je, visoko vzravnana, odšla ponosno skozi vrata. Gospa Combaleu je zaslišala svojega sinu in doznavši vse podrobnosti, jej ni bilo težko pogoditi, da je ta veliko nagajivi nad-ležnež padel v past, ki mu jo je Marianne nastavila: Gerard naj bi prekršil respezt napram njej, da se tim laglje iznebi svojega ženina, ki ga ni več marala. Ga ni marala in — zakaj ? Ta prelom je bil v zvezi z zopetno pojavo poveljnika de Frimeuse a, ka ti zanjo je bilo že oid prvega začetka gotova stvar, da se nje nečakinja interesira zanj. Če je kaj moglo povečati nje jeso, nje ozlovoljenje, nje desperacijo, je bila to misel, da se bo nje obeovražljena »osedinja, stara grofinja, nje rivalinja, veselila in da iskoristi nje poraz. Ukljub svojemu razburjenju se je ču vala, da ne izda evojemu sinu niti najmanje svojih slutenj in kombinacij, ker je dobro vedela, da vsaka neprevidna beseda bi mogla imeti najtežje posledice: nje globoko katastrofo, se vlada že trudi, da doseže kompromis, a uradniki so pripravljeni odnehati le v tem slučaju, če se v jesenskem zasedanju parlamenta reši mali fla^nčoi načrt In s tem omogoči praktična udejstvitev uradniške službene pragmatike. Delegacije. DUNAJ 29. (Izv.) V parlamentarnih krogih se zasuje, da bodo odslej napre| delegacije vedno v februarju in marcu. To |e v zvezi že z znano odredbo, po kateri st prične s prihodnjim letom budžetno leto s 1. julijem. V preračunu, ki bo predložen 1. julija, se bodo torej nahajali tudi že vsi sklepi delegacij. Vladarski obiski na Dnnaja. DUNAJ 29. (Uv.) Koscem tega tedna pride na Dunaj grški kra>| Konstantin iu bo gost cesarja Franca jGŽefa v SchOabiuaou. Meseca oktobra prideta na Dunaj Španski kralj in kraljica, da pcsetfta cesarja. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 29. (Izv.) Cesar (e sprejel danes v posebni avdljenci zunanjega ministra grofa Berchtolda, skupnega finančnega ministra Bilinskega In avstrijskega poslanika v Atenah, barona Brauna. Cesar odide v 05d01l5 BUDIMPEŠTA 29 (Izv.) Oktobra meseca odide cesar v Pešto, kjer ostane par dni, nakar odpotuje v svoj grad G3d8?ld. Hrvatska. ZAGREB 29. (Izv.) Zatrjuje *e, da namerava sekcljsfci načelnik dr. Czernkovlch ustanoviti novo un'onistićno stranko, ki naj podplia hrvatsko-3ibsko koaličijo pii reštvi hrvatske krize in prepreči, da bi se morala koalicija naslanjati na stranko narodnega napredka. ZAGREB 29. (Izv.) Včeraj opoidne so vrgli dijaki in drugo občinstvo vseučiJškega profesorja dr Milana Šuffiaja iz kavarne .Zagreb". Šuffiay je zaupnik baroaa Raucha in Je vodit časopisno kampanjo za poetično akcijo barona Raucha. Zastopat je tudi stališče, da se mora hrvatiko šolstvo reorganizirati v madžaron&kem smislu. S^ffiay se je pozneje vrnit, obdan cd policijskih agea-tcv ? kavarno. Policija je uved'a preti dlakom preiskavo. _ Zopet velelzdajniški proces. MARMAROS-SZIGETH 29. (Izv.) Državno pravdniitvo toži severnoogrske Rusine veleizdaje. Obtožnica, naperjena pmrt 92 osebam, oblega 56 tiskovnih ool. Obtoženi so biti baje v zvezi z grofom Bob-rinskim in z ruskimi Škcfi v Chelrau in Ži-tomfru ter s pravoslavnimi menihi na gori Atos. Agitirali so baje za prlklopltev Ru-sinov Rusiji. Pitje piva na češkem nazaduje. PRAGA 29. (Izv.) Druitvo pJvo-varniške industrije je na svojem danrŠ-i|?ra občnem zboru izjavilo, da se je na Čeikcm odkar so uvedli novo deželno doklado ua pivo, izpilo 30% do 40% manj pi*a ki-fcor prej. Nemiri v Ameriki. NEW-YORK 29. (Izv.) V državi Mii-,1-sipi je prišlo do nemiro? proti zamorcem, ki so baje streljali na btkkožce. Množica je zamorce linčala in pobe sila. Došlo je vojaštvo, da napravi red. ponižani sin bi se, razdražen do skrajnosti, v slepi srditosti vrgel na svojega nevarnega sovražnika. Ni jej preoBtajalo torej nič dru« zegat nego da je dušila svojo obnemoglo jezo. Z vbo naglico je pripravila vse potrebno z& pot, da je mogla ie naslednjega dne zapustiti grad. IX. Minolo je kakih osem dni, odkar je imel poveljnik de Frimeuse tiBti znameniti pogovor se svojo lepo soaedinjo ; ves čaa je razmišljal o VBaki njeni besedi, je skušal razlagati si jih, se je čudil, da ni dala več nobenega glasu od sebe in nezadovoljen je bil s seboj, žnjo, z vsem svetom. Kar so se razširile čudne govorice: došlo da je do strašnih prizorov med mar-kizo In nje ženinom, pokazala da se je jasno nesložnost njunih značajev, na kratko: odslovila da ga je in razvezala zvezo žnjim. Dogodki so se odigrah tako hitro, da so hkratu doznali vest o ubežnem od potovanju Marianne v Alenqon in o nje povratku v grad potem, ko sta ga zapustila Comba-leu-jeva, mati in sin. Te vesti so spravile gospo de Frimeuse v pravi vrtinec veselja, kajti osvobodile ao jo od nemira in strahu, ki sta jo mučila, in vzbudila sta jej nove nade. ^^ (Dalje.) .EDINOB1" it. 271. Česa ne vidi Avstrija v svoji italijanski politiki I i. Sicer ugelednemu novinarju Barziniju so natvezili naši karaoristi najdrznejlh laži. po takih lažeh zavedeni mo! Je za Italijan sko javnost konstruiral ba>kot ki vsebuje na|hu|e obtožbe na račua avstrijske vlade, oz'roroa nje politike nasproti svojim ItaUja-ncm. Ž? pojm bajke sam, kakor ga umevajo povsod pod solncem, nravi, da to kar pripoveduje — ni resnica, da je le plod fantazije, ljudske, ali pa kacega posamičnika. Tode bajke, ki bi se tako oddaljevala od resnice, od realnosti, kakor so jo natvezili tiail trž-iški kamorašl sirot! Barziniju, ni Se spesnila fantazija nobenega pesnika. AH to, kar so lagali Barziniju, ni le prodikt žive in nedolžne domišljije, ampak produkt zlobe in politične perveznostl, vse proračunjeno, da zavaja in pokriva pohlepnosti laike pokvarjenosti. In ker |e že tako, da slabi izgledi po-kvarjajo dobre običaje, je umevno, da se oglašajo po Italiji ljudje, kiie z večjim ogorčenjem pripovedujejo dalje njegove bajke Tako je nekdo v milanskem „Corriere della Serra" od 20. septembra — prav žal nam |e, da se ravno ta, sicer tako resni list daje tako grdo zlorabljati z h tako lažrj'vo gonio — priobčil članek pod gorniim naslovom, v katerem s?, ^matrćj^č za golo resnico vse, kar so tržaSki lažnjivci natvezili Barziniju — razbija — avstrijsko g-avo in nastopa v pozi resnega svariica in svetovalci. V podlago so mu, kakor rečeno, Barii ni jeva ziagana dejstva, da potem daje i tonu nek?ke dobrohotnosti avstrijski vladi lekcijo o pogubnosti nje politike napram svojim Italijanom. Tako pripoveduje italijanski |avnosti, da io razmere, v katerih žive avstrijski Italijani, razmere neprestanega mučenja; da se ne postopa žnjiml enakomerno z drugimi etičnimi elementi v državi; da so potisnjeni v položaj icferljornostf napram Slovencem, da si ti ne predstavljajo nobene kulture in napredne energije. (Kaj pa je potem s krikom o našem velikem gospodarskem In političnem napredku« ki da le tolik, da ustvarja nevarnost za Italijane ? H); to pa posebno v Trstu z njega nepremagljivim italijanstvom (Će je nepremagljivo, kje je potem nevarnost ? 1) ; da hoče avstrijski vlada z vsemi možnlrri sredstvi udušitl italijanstvo, vsled Česar so Italijani prisiljeni v borbo, ne le proti raznim narodnostim, ampak tudi proti preganjanjem od strani vlade. Vsa ta dejstva, povedana po Barziniju, da morajo globoko užaiostiti vsakogar, ki ima smisla za svobodo is — historično vrednost. I seveda: v vsaki zadregi na| pomaga tista zlorabljena latinska kultura njim, ki jo tako nesramno prcfanfrafo in prosti-tuirajo v svoje namene, ki so v resnici črne negaci|e vsakršne — kulture, vsacega poltenega dela v blaginjo svojega naroda, ki so bol| oddaljeni od civilizacije, nego Je solnce cd naše zemlje. In ko je tako razgreti propagator trža ško-Barzinijevih laži vlii novega olja v plamen italijanskega ogorčenja proti barbarski avstrijski upravi, prihaja s svarili in nasveti. Nastopa v pozi resnicoljuba, pripovedujoč znano in staro resnico, da se ima avstro-ogrska monarhija boriti z velikimi težavami, ker jo tvorijo razni narodi, ki so v borbi med seboj. Tudi umeva, ako avstrijska vlada daje prednost narodom, ki so ItevUneji. Vendar vse to da ne opravičuje nje politike preganjanja Italijanov, ker nezaupanje rodi le Hezaupanje, sovraštvo zopet le sovraštvo. Nasilje fn nespošto vanje da ae moreta vzbujati zaupanja in ljubezni. Podavši to akcijo, stavlja kardinalno vprašan|e: Ali taka politika more koristiti Avstriji?! Odgovarja, da — ne! I In sicer zato ne: ker avstrijski Italijani n i s o o s a m I j e n element na svetu! Zato mora donašatl taka politika zle posledice. Mjčenje avstrijskih Italijanov odmeva v srcih po Italijanskem kraljestvu! In ta je vendar zaveznik AvsM|e! Zato ne bi smela avstrijska vlada prezirati Javnega mnenja v Italiji! * Meni-II avstrijska vlada — tako se g'asi apostrofa v milanskem listu —, da so manifestacije v Italiji vsled dekretov princa Hohenloha brez pomena ? ! To da je pregreška, ki ne sme ostati brez korekture. Tu pa je zadel člankar ob kočljiv ogel, okolo katerega se suče in mota v veliki zadregi. To so oboroževanja Italije ob m eji! Ne more jih tajiti in pri znava celo, da selnadaljujejo tudi v današ njih dneh. Slednjič si skuša pomagati okolo tega ogla z golo trditvijo, — brez dokazov!! — da Je Avstrija v hudi zmoti, ako ?idi v tem kake agresivne namene proti Avstriji. Italija da želi miru. Sa| |e i t a II-lanske zemlje tudi pod Franci|o In Anglijo. In vendar ni nikakih pritožb proti upravama teh držav I! Vzrok Je ta, da v teh dveh državah Italijani niso prega njani. . . , Iz politične potrebe v interesu miru je bila — nadaljuje člankar — ustvarjena tro-z?eza. Že radi trozveze ne bi smela Avstrija spravljati Italije v take neprijetne položaje. V tem Je greh Avstrije. Takih grehov naj bi se Avstrija izogibala. To bi dovelo do pomirJen|a v nfe notranjem, ker Italijani ne zahtevi nikakih privilegijev, ampak fe svoje naioi-e travice. In koristilo bi Avstriji tudi na zuna|, ker bi se n|e zveza zltalljoučvr-sti la po sporazuml| enju z italijanskim narodom. Avstrija naj bi začela že s politiko notranjega pomfrjenja, ne pa bojev, če hoče rešiti svoj velik' problem! Tako tradlra člankar »Corriere della Sera* našim državnikom, kakova naj bi bila njihova politika napram Italiji 1 Volk si je nadel ovčjo obleko, da v medeno-sladkih besedah poučuje — ovco o dobroti miru, enake pravfce in narodne svobode! To hinavstvo ne sme ostati brez cdgovora. „Trgovsko izobraž. društvo" pred novimi nalogami. Kakor Je .Edinost« že poročala, se bo vršil dne 12. oktobra t. L, ob 3 popoldne redni občni zbor „Trgovsko-lzobraževalnega društva* v Trstu. Na dnevnem redu tega občnega zbora bo poleg običajnih točk tudi izprememba društvenih pravil. Če se ozremo na delo, ki ga (e ta organizacija naSega trgOTStra izvršila do-sedaf, moramo pač priti do uverjenja, da sme biti društvo v resnici ponosno na svoje dosedanje uspehe. Društvo je bilo ognjišče, okoli katerega so se zbirali naši mladi trgovci in ono Je bilo, ki Je mnogo pripomoglo, da se Je vzdržalo dobro razmerje med gospodarji in njihovimi sotrudniki. Vi jen uspeh društvenega delovanja pa so trgovski teča|i za deklice in trgovske vajence, ki jih društvo vzdržava že več let. Hvala društvenim trgovskim tečajem, Je prišla marsikaka slovenska deklica do kruha, ki bi ga bila sicer nikdar ne dobila, a obenem le društvo potom teh tečajev vzgojilo trgovski naraščaj, od katerega Ima naše narodno gospodarsko življenje pričakovati lepih koristi. Tcd* vedno glasneje se je kazala resnica, da Je sedanji delokrog društva pretesen, da je treba društveno delovanje postaviti v bodoče na novo, širšo podlago. Zato je sedanji odbor, svest si svojih dolžnosti in svoje naloge, sestavil no?a, seda-nim razmeram odgovarjajoča pravila. Ena glavnih določeb novih pravil bo, da bo druš;vo moglo v bodoče raztezaU svoje delovanje tudi Izven Trsta. Kakor dozna-jemo, je društvo tudi že v dogovoru s slovenskim trgovskim društvom „Merkurjem" v Ljubljani in „Trgovskim in obrtnim društvomv Gorici ter je iz vseh dosedanjih dogovorov razvidno, da obstoji na vseh straneh dobra volja za sporazum v svrho skupne bodoče £kc"e. Gotovo pa Je, da se bodo obstoječa slovenstva U^ovska druši/a medsebojno podpiral?, četudi se pride do tesnejše z reze med n|iml. Poživljamo zato slo verske trgovce in trgovske sotrudnike v Trstu in okolici, ki še niso člani „Trgovsko - izobraževalnega društva", da se vpišejo v društvo še pred občnim zborom, ki se bo vršil dne 12. oktobra. To zahteva od njih že stanovska zavest in stanovski ponos, brez ozira na to, da Jim bo društvo poleg moralnih, nudilo v bodoče tudi posredne In neposredne materijalne koristi. Dolžnost naših trgovcev |e, da s svojim prUtopom društvu kot Člani olajšajo izvršitev novih nalog, ki čakajo. Le tako bodo društveni uspehi tudi njihovi lastni uspehi. Domače vesti. Se o naših bolniških blagajn«*! Na odgovor na samohvalo specialistov laži in na napade na naša podporna društva v „Lavoratore" od dne 20. avgusta t. I. smo tem gospodom dokazali v »Edinosti* od 2& avgusta, kaj Je resnica in kaj je tež r Ravno tako in še natančneje smo (na n|ih nove laži v „Livoratorn* od 30. avgusta) v tesr listu dne 8. septembra dokazali gospodom socijalistom pri okrajni bolniški iblagalni s številkami v razpredelnici, kje je treba več plačevati in k|e se dobiva več podpore : pri nllh ali pri naših podpornih društvih ? 1 Tako, da je lahko vsak čitatelj videl in primerjal te številke; le dopisnik v „Lavoratore* Je revež tako nesrečen, da tega ni opazil; zato mu treba povečevalnega stekla, katerega pa najbrže nima. Kadar si kači stopil za vrat, maha okoii sebe z repom kakor besna; ravno tako naši so-drugl pri „Lavoratcru", kadar si j'm na njih iažnjive napade dokazal resnico, bruhajo iz sebe psovke in žaljenja. Socijalistom pri okrajni blagajni smo navedli v „Edinosti" dne 24. avgusta štev. 234 nekatere njih čednosti in dobrote, k) Jih delijo svojim članom, In kako pridobivati nove člane. Radi tega nismo več ponavljali vsega tega na njih ponovne napade in laži v „La-voratoru" z dne 30. t. m., ko smo jim v drugič v „Edinosti* dne 8. t. m. dokazali resnico z novimi argumenti, in to zato, ker nismo dobro znali, da Imajo gg. tako trdne želodce, da so Jim dobre tudi večkrat pogrete stvari; radi tega pa nas Imenujejo za „falsare" ia pra*i|o, da se mi umikamo s svojimi tožbami proti okrajni blagajui. Kdo je falsificira! številke v tedenskih prispevkih, ki jih morajo plačevati člani v okrajno bla gajno, oziroma v naše podporno društvo, .lahko priča saj 50 tisoč ljudi, ki so njih ic | naši člani. Tega se dopisnik v „Lavoratore" ; lajbrže tudi zaveda, ker pri zadnjem laž nivem naoadu ni mogel pobijati več naših številk I Torej — kdo se umika ? 1 Nadalje pravi dopisnik, da smo mi vzeli v obrambo ljudi, ki so goljufali, ali hoteli go»|ufiti okrajno blagajno. Ven z imeni! Na dan, kdo so bili tisti, ki smo vam jih navedli v prvem članku. Socialisti pravijo, da ml ne zanikamo tega, da so člani okr. bolniške blagajne bol|e postreženl nego pa čiani pri naših podpornih društvih. V čem da obstoji ta »boljša postrežba", tega dopisnik v .Lavoratore* ne pripoveduje. Morda pa Je boljša postrežba v tem, da pošiljajo bolnike od Kajfš do Pilata, ako hoče Imeti boljša zdravila (specijalitete), med tem, ko imajo naši zdravniki svobjdno roko, da lahko pišejo bolniku zdravila, kakoršna se jim zde primerna, brez ozira, ali so zdravila specijalitete ali ne. Dopisnik v „Lavoratore" piše nadalje, da na n-ih poziv, naj obzirno naša aktiva Iti pasiva, pravimo mf, da tega ni storimo, ker se sramujemo naše uprave. Resnica pa je, da smo jim mi povedali, da so naša aktiva bila Že objavljena, pasiv pa ml nimamo, kjub temu, da so pri nas tedenski prispevki manjši, nego pri njih, ker naša podporna društva niso molzne krave za stranko. Našim članom so vedno na razpolago letni računi, k) so bili tudi Javno objavljeni dolgo prej, nego okrajne blagajne. Da bi se pa mi odzvali dopisniku „Livoratore* s tem da bi mi še enkrat le njemu na ljubo objavljali naša aktiva f 1 Moti se jako, ako misli, da to naša podporna društva pod njih administracijo in da bi se morali n^ta odzvati. Dopisnik v „Lavoratore" pravi dalje; da smo se zadbvoljiH z objavo razpredel-nika s številkami, da bi kdo mislil, da tudi V Trstu, dne 30. septembra dIŠčem, ki bo dne 1. oktobra razso|alo v R»mu v stvari dekretov, izdaalh po tržaškemu namestništvu. — Kakor misli ,P«c-colo", bo ta razsodba italijanske diplomacije v Rimu merodajna za posledice, ki jik bodo v Italiji izvajati iz naredb, izdanih po c. kr. avstrijskih oblastvih! Ko bi človek ne poznal zlobe, zavratnostl is zrijač našega Italijanstva, bi se pošteio smejal in sličnim bedarijam, tako pa moran obžalovati, da avstrijska oblastva me mi oljo enkrat z vso energijo ter po* tujim nadlegovalcem, da si ml se d« ukazovati v naši hiši od nikogar! Ako ... raznim polahonjenlra slovanskim odpadnikom ter pritepenim renjikolom prav tu v naši državi, — naj le gredo tja, kamor jik vleče srce 1 Neumno je, ako čakajo tu odrešenja, ker odrešenja, kakoršnjega si iredentisti žele — ne dočakajo nikdar! Tu sera ne pride »zemeljski raj", ker t« je prostora ie za — „barbare", ki pa bodo znali braniti to zemljo pred osrečevatelji cd onkraj luže I Ven iz naše hiše, tuji nadlegovale! I Tu hočemo biti gospodarji mil Tako naj odgovore oni, ki imajo pravico, moč in dolžnost I! Cvetovi d vati so C let ne kulture. Ako |e kedaj izgovorjena po nemarnem beseda , kultura", |e to prav gotovo ted£|, kedar prihaja iz u*t iržišfclh laškoliberalnln kano-raŠev, kajti toliko dokazov nekulturnega div-jaitva in proUaštvJ, kakor jih Je že podala svetu tržaška Isškoliberalna kamor3, Jih pač oi najti cftjer drugje. Ne mislimo pa ta morda divjaŠtva in prostaštva, ki ga cu vsaki priliki kaže karaoraška In mszzlnljan-ska svojat proti nam Slovencem, kajti o tem smo že govorili tolikokrat in je tudi znano tako dobro, da bi bila vsaka beseda odveč ; pač pa imamo v mislih divjacje te svojati proti njenim lastnim rojakom, tistim, ki ne trobijo v njihov rog. Ne mislimo tu morda zagovarjati takozvanih laških „krščanskih socljatcev" aU „patrllotične" stranke aH kako se Že imenujejo, saj so oni napram nam prav taki zagrizeni Italijani, kakor komora; toda način boja Inškoliberalne kamore proti tej s'ranki, oziroma proti posameznim njsnim priitačem kot takim kaže tako sirovost, tako grdobo; da bi se morali ustvaritelji dvatoočletne rimske kulture ljutega ogorčenja obračati v svojih grobovih nad predrznostjo tržaških kamoraških skruolteljev njihove kultjr slave. Bilo je prošli teden v gledilišču settl, kjer se je dogodil škandal, ki je v aajvečjo sramoto vsemu, kar se imenuje v Trstu italijansko. Kamoraška tolpa je U9 skrajno prostaškl načfa napadla zastopnika lista „Corriere Adriatfco«, ko |e vršil tamkaj svojo Službo poročevalca. Obstopili so ga in nekdo iz te lepe družbe mu Je vrgel v Ifce — Človeško blato, ki so ga v ta nr-raen prinesli s seboj v gledališče. V soboto zvečer pa so zopet v gledališču istega poročevalca napadli dejanski hi nekdo iz one to?pe mu je pri solil krepko zaušnico. Tako ravnajo sinovi dvatteo<5!er:e kal-ture, tako se vedejo tisti, bi hočpfo biti dediči slave CJceronov, Horadfev, Dantejev in Petra?fcov ! To naj bi bili kulturni, civi- tretjlno prispevkov. No to jim bodl= povedano, da imamo tudi več takšnih detodajalcsv, ki sploh plačujejo ves prl5pe?ek sam!. A kdo naj pla-'čuje pri*okrajni blagajni tretjino za one delojemalce, ki nimajo ".talnega gospodarja, ako ne delavci sami ?1 Na tor-a) nam odgo vorl dopisnik, da bomo znal* l; Atfro che — rolia da mattill Imenovanje. — Predsedništvo c. kr. deželnega sodišča v Trstu |e Imenovalo leg. Josipa Sfeoberneta scdaim izvedencem za vsa v stroko civilnega inženir|a in ctiiioega geometra spadajoča dela. Bav — bav I PrejeH sme r Ko* imo bili še zelo mali, nas le mati strašila,, ako Je nismo ubogali, z bav-bavota. S po&tka se otroci zelo boje te gtozne pošasti ^ čim pa so nekoliko odrastli in so jim le pre večkrat govorili o n|ej, 2» da b}-se Jim keda) pokazala — se tudi otroci priutfe temu in M več fth ni strah. Italijanske novine si gotova- domFfljBfo, da so avstrijski državniki li državljani a splch (izvzemii L?he) — sami otročajM' Ds vlada med ItaHJanl ta nasmna cDmišlJija, o tem priča ajib bedasto pisar]en{»- v stvari tržaških renjikolov in strašilo z diploma-Učnim sodiščem v — Rfcnu 1 Ko bi bili mi še matf otroci bi se- gotovo strašni pred najk^mpeteatnejšlm so- — - "vrr-rrr.T. ^ilizirani ljudje, ki se prištevajo cvetu naroda, pri naših društvih plačujejo delodajalci eno t, ov| inteligenc}! Ne f Trd je Izrar, toda t.otli>9n ItrlCfMDkn? ' J ______«__I. . II.. Jim *r> drugega p« ni zaaje: to niso ljudje, to so — svinje I In potem pa se drznejo glasMa stranke, kf vidi v talcih ljudeh svo|o bodočnost, očitki nam nekulturnost, očitati nam dlvjaštvo f Kje bi se našel med našim narodom in to v najnenaobraženeiŠih njegovih slojih človek, kr bi se drznil storiti ka| takega, kar je to v svoji grdobi storila laškoliberalra- Inteligenca, cvet ia up naruda ? Kje g* najdete med sami, ki smo neotesani, poludivji korR pastirji, komaj včeraj prispeli na torišča dvatisočletne kulture, človeka, ki bi na tak prostački način oskrunil hraa pro-svete ? Ne, ponosni smo lahko na svoje „barbarstvo* In le želimo, da bi našega naroda nikdar ne okužila tika „kultura", s kakršno se Izkazujejo pred svetom pro-svetijeni sinovi velikega italijanskega naroda v Trstu, katerim pomenja civilizaciji pljuuce, kultura pa blato. Fej l OnusJte se nam ! Slovenske obrtnike Iz Trsta Irr okolice opozarjamo na uradni razpis »Odbora slovenske obrtno-nadaljevalne šole", ki ga prinašamo na drugem mestu. Tu sto|i, da so mojstri postavno pri-: siljeai pošiljati svoje vajence v šo»o3 s'cer j$e Jjm naloži lahko kazen do 200 K in se jim seio odvzame pravica učiti vajence. Dobiva m v Trstu pri ftvrdftč R. DITOAR* GebrHtter Sjajno. Piazza dal Ponterosso 1, V Trstu, dne 30. septembra 1913. „EDINOST" št. 271 Stran TTT Pooblaščeni smo izjaviti, da se bo brez Izjeme nemudoma naznanilo obrtni oblasti vsakega mojstra, ki ne bi dovolil svcjim vajencem za šolo potrebnega časa. Vsake kazen in četudi je le denarna globa boli. Da ne bo pozneje nepotrebnih prošeaj in pritožb na vse strani, vpišite raje prosto ...n---yo|e g|ovensfce vajence v „Slovensko aadaljevabo šolo", ulica Stadion ednost slovenskim obrtnikom in n f Vpisovanje v „Slovensko obrtno-ilno šolo v Trstu" se vrši Še d?nes in pozneje ob času pouka od 6 do 8 zvečir v prostorih .Slovenske trgovske šole", ulica Stadion 21., I. Vpisnina znaša 2 K. Vajenci morajo prinesti s seboj šolsko izpustnico oziroma zadnji „Izkaz obrtne nadaljevalne šole". Redni pouk se prične jutri, 1. oktobra. V „Slovensko obrtno-nadaijevalno Šolo" v Trstu so po § 99. b obrtnega reda in glasom c. kr. namestništvenega odloka z dae 25. oktobra 1912. št. G. III. 1334 7-08 dolžni hoditi vsi obrtni vajenci Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Po odloku c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 9. avgusta 1912., št. 24.993 so dolžni obiskovati „Slovensko obrtno nadaljevalno Šolo" v Trstu tudi vsi trgovski v a | e n c !, ker se zanje otvori poseben trgovski oddelek na obrtno-nadalje-valni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka, potreba! čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo redno obiskujejo, sicer ga zadene kazen od 5 do 200 K in se mu slednjič odvzame pravica učiti vajence. Za odbor „Irlrazredne slovenske obrtno- nadaljevalne šole*„v Trstu: Predsednik odbora: Sjlski voditelj: Josip Ulčakar. Teodor Betriani Duševni delavci, ki nimajo toliko pri like, da bi se gibali na prostem, morajo paziti na one telesne funkcije, ki vzdržujejo zdravje, predvsem pa se morajo varovati zapeke, ki povzroča tudi pri trdnih In krepkih ljudeh začetek različnih bolezni. V slučajih zapeke pa treba rabiti samo naravna odvajalna sredstva, med katere se sme prištevati v prri vrsti naravna kisla voda „HUNYADI JANOS*. Po sistematični uporabi naravne kisle vede „Huoy£di Janos" se ozdravi tudi najtršo zapeko. Profesor H. C. (v Breslavi) se je izrekel tako le: „Nulla dies sine „Hjnyadi Janos". Noben dan brez ,Husyadl Janos". Tržaška mala kronika. Trst, 29. septembra. Grozil je. Ivan Bellngar, star 25 let, rodom iz Solkana, mizar, stanujoč v ul. delle Monache št. 4, se je pred daljšim časom seznanil z neko Justino Mihal, svakiajo Ivana Petričevića, voditelja gostilne v Barko vijah št. 342. Dekle pa |e fz poznala, ds je Belingar človek, s Materi n ni mogoče izhajati, in mu je dala slo/o. Belingar je bil hudo razjarjen, ko mu je dekle sporočila svoj odlok, in je šel nato v Barkovlje, kjer Je pri Petrlćeviću začel razgrajati in groziti vsej družini, da jih pokolje. Petričević Je Belingarja ovadil policiji, nakar je bil Belingar aretiran. Zaradi tatvine. Kakor smo poročali s?oječasno, so v Ž avl fah okradli nekega Antona Rusjana. Kot sokrivec pri tej tatvini Je bil sedaj aretiran 301etni težak Miha Pavlin, redom iz No vaga mesta. Iz posicljskega poročila Peter Keršo-van, dninar, stanujoč v ul. delle Sette Fontane št. 273, je bil aretiran v neki ka varni na Barrieri, ker Je tam ukradel nekaj Žgane kave. — Marij Janltti, zasebni uradnik, stanujoč v ul. Domenlco Rossettl št. 35, Je naznanil policiji, da sta mu bili ukradeni dve preprogi. — Marllu Stančiču, stanufočemu ul. della Pieta štev. 5, je včeraj v kinema-tegrofu „Buffalo BiH" ukradel nekdo denarnico. Nar. delavsk. organizacija Pripravljalni odbor podružnice NDO t Skednju sklicuje za |utri, v sredo, ob 7 zvečer važno odborovo sejo v društvenem prostoru. Seje naj se blagovole udeležiti vsi odborniki, razun onih, ki so z nočno službo zadržani. Ker nstanovi NDO svoj letni cbčnl zbor, naj se vsi oni tovariši, ki imajo veselje in dar za pelje, prfglašajo v uradu NDO in sicer vsak dan v času od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Prihodnjo nedeljo, dne 5. oktob a priredi podružnica „Narodne delavske orga aizaclje" v Skednju veliko veselico na prostornem vrtu gostilne pri Sanclnu, p. d. Kotalju v Skednju. Spored: Koncert, petje, p!e$, tombola itd. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Pred veselico, ob 3 popoldne pa se vrši na vrtu „Gospodarskega društva8 javen shod, na katerem •e bo govorilo o razmerah Škedsnjskega delavstva ia protestiralo proti njegovim gospodarskim izkoriščevalcem, kakor tudi proti tujemu elementu, čigar importaclja doma čemu delavstvu mnogo škoduje. Shoda in veselice se udeleže tudi tovariši In tovarišice 'ače, ženske pa od 1 K naprej do K 1 60; če nadalje pomislimo, da morajo prebivat: slovenski delavci v pravih „hlevih", ki človeku kradejo zdravje, dočim imajo italijanski 3odaniki na vsej črti prednost; če pri tem še upoštevamo tudi dejstvo, da so v tovarni slabe varnostne uredbe in da vsled tega vsak hip kak delavec ponesreči; nadalje, Če ravnateljstvo s!o rensko delavstvo s tem da Imponira renjikole in Jim daje boljše plače in v vsakem ozlru večje ugodnost?, da s tem domače de!a?stvo naravnost iz zlva ; — če imamo torej vse te razmere pred očtni, potem moramo reči, da so bile zahteve, ki Jih Je stavila organizacija na ravnateljstvo, j resnici preskromne. Poleg vsega tega pa |e Imelo tovar nIŠko vodstvo še pogum, da je vse zahteve popolnoma odbilo, pri tem pa začelo še v večji meri importirati italijanske podanike seveda v namenu, da bi slovensko delavstvo pripravilo ob kruh ter na ta način onemogečlo vsako nadaljnjo akcijo. Toda gospodje niso pomislili, da se iim zna ravno v tem slučaju najslabše goditi ; kajti sestradano ljudstvo gre le pre lahko preko navadnih meja, samo da doseže košček kruha. Ravnateljstvu ajdovske predilnice pa še to ni bilo zadosti. Hotelo je pokazati NDO, da je ne upošteva, nasprotno, da |o prezira. Ravnateljstvo osrednjemu izvrševal-nemu odboru ni dalo niti odgovora, marveč |e pribllo odgovor na tovarniška vrata. To postopanje Je zlasti razkrinkaval posl. dr. Ryb*f na zadnjem shodu. V olikani družbi bt se kaj takega ne smelo pripetiti. Kako pa bi se zahvalil ravnatelj predilnice — te dejal dr. Rybaf —, če bi mu jaz na kako pismo nabil odgovor na svoja stanovanjska vrata ? Preteklo nedeljo, 21. t. m., se je vršil v Ajdovščini v dvorani g, Bratine velikans* i shod v strho poročila o poteku gibanja. Pred shodom, tako dopoldne, kakor popoldne, so se vršile seje; popoldanske se je udeležil tudi župan in posl. g. Kovač. Seje so bile tajne, zato o njih ne moremo poročati. Pred shodom so si zastop nJki osrednjega izvrševalnega odbora NDO: dr?, ia dež. poslanec dr. Rybaf, učitelj En gel man in strok, tajnik Brandner ogledali .stanovanja* slovenskih delavcev — nekaj groznega 1 Ribič z veliko polenovke na rami je znamka pravega ribjega jetrnega olja „Emulzija Scott" ki se izdeluje po avtentičnem in preizkušenem Scott-ovem načinu. Ker pa so v prodaji manj vredne ponaredbe, ki imajc-vt č ali manj nižje kakovosti, ter so tako iz borno ponarejene, da se jih jako težko razločuje od prave, treba je strogo paziti pri nakupovaigu, ter zavrniti vsako ponudbo. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v v.-eh lekarnah K 2 50. Ako se pod^e 50 vinarjev v znamkah tvrdki .Scott & Bowne G. m b H., Dnnaj 11 F., ter se ob tej priliki sklica je na ta oglas, poSljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" sa poskušajo. _ SSUDN0: is : ELE8ANTN9 mt imirnin cinan i RAFAELE ITAUAl IMf - TU MAtCAMTON - TOftE l mmmmmmmmmmmmmmmmmmms^- Mnenje g. R. HEDMANN-a isastao na Dunaio. Gosp. J. SBRRA VAL L O Trst. Lahko potrjujem z veseljem, da je Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA VALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo) Izborno želodčno zdravilo In jako krepllno sredstvo. Posebno pri zdravljenju otrok se Ima priliko prepričata kako gotovo deluje ta Izdelek v slučaju vsake bolehnostl. Vrhu teg i je jako ukusno. DUNAJ, 17. oktobra 1912. Dr. NEUMANN. J osip 4wi*i%on TRST, ulica Belvedere štv. 2 Prodajalna čevljev finih in preprostih sa moške, ionske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMEKNE ZDRAVNIK Sled Dr. Karel Perničid j ordinira od 11—12 Trst, ciica Boaorao 9/IL (nasproti j Dreherjcve pivovarne). Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in in deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem J. POCKAJ. Josip Visnovic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3, Peki in alas£i£arji! Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron. NOVI : MODERNI SIILOIKIIIE v Eojanu--- Danes nov program z gm jivo dramo Tsjinstven prizor no Dlpoh HEIjVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barrlera vecchia 19. Vedno v zalogi velika izber i >ven$k'h >i hr-aUkih plošč od kron 2 50 dl- i?rej. Vedno aove plo&e na;boi)Še vrste. Gr&mof >oi na obroke. T?? UMETNI ZOBJE Plombiranje zohov. izdiranje zobov brez « vsake bolečine Z 0r J. Cermak V. Tuscher r.cbozdr&vziik konces, sobni tehnik TRST - -rt?««* dt>i!a Caserma it. IS, II- nadat. NajboljSI in najpopolnejši glasovirji in planini se vkupijo najceneje proti takojšnjem uplačilu ali na najmanjše mesečne obroke (tudi za provincije) •amo naravnost od tvorničaija h HENRIKA BREMITZ s: c. kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor s. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razstava v Parizu 1900 najviftje odlikovanje ATBtro-Ogrske za glaaovirje. —: Kata: egi in kondle. gratis ta fra ako. :— KLIŠEJ I VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDER TPST C0B5025 fer nnfgVa Odlikovana to- ^J^Dl lil Sv. Ivan varna sodavice pri Trstu, Via S Cilino §t. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 666. se priporo&i najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar j *m in dragim odjemalcem aodariftarskih izdelkov v mestu in okolioi. m i i Movo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - corso 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mrličev na vmm kraja Zastopstvo a prodajo po^reVnih predmetov: J. MRZEK. Opdlno St. 1701 T. VITEZ v Nabrellnt na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (M*ghere); F. BRMETIO v ftkednju. ' Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno s najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode * bogato opremo in od enostavnejših do neg bolj iaksofjoanih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krnte iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajČolan obleke, obuvalo itd. — Za poro čenče, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veSčenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurenca postrežba točna. Nočna naročila sa sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa it. 31. telefon 1402. Družabnik ia upravitelj H. A TIBI L i Stran IV. ti EDINOST" 5t. 271. Popoldanski veliki (avni shod, o katerem je 9Edinost" že poročala, |e vodil predsednik podružnice tov. Ergauer, poročali pa so na nJem: nadučitel| Engelman, strokovni tajnik Brandner is državni ia deželni po sianec dr. Rybaf, Ia sicer o krivicah, ki se gode predUskemu delavstvu in o poteku gibanja, ki |e, kakor rečeno, pričelo 20. julija t. I. Posebno obširno in lepo |e bilo poročilo dr. Rybsfa, ki je odločno povzdignil gias proti tem škaadaloznim razmeram, ter ostro prijemal tovarniško ravnateljstvo io vlado. Obljubil je, da o stvari, če intervm cije pri tukajšnjih oblastnljah nič ne bodo pomagale, izpregovori na Dunaju odločno besedo. Na shodu je vladala velikanska ogorčenost. Končno je bilo sklenjeno, da se še počaka na izid intervencij pri vladi io pri glavni centra!! predilnice na Dunaju, pri ten pa, di se delavstvo pripravlja na odločUui boj, če vse prizadevanje nič ne bo pomagalo. Prediinlško delavstvo teh razmer ee more več prenašati; obupalo je, zato je pripravljeno na vse. Čudimo se pa lastnikom tovarne, da v kljub bojem, ki so se vršili za Ča*a zadnjega štrajka, niso izpoznali, da NDO ne dopušča, da bi kdo iz cje norce bfil. Če že hcčejo boj, pa na| ga imajo. NDO ima Že toliko rasiičolh sredstev na razpolago, da ukroti te gospode 1 TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer ob 8 tretji repriza dobro uspele Verdijeve opere „II tro?atore". FENICE Snočnja premijera operete » Ciganska JJubezeV je privabila lepo ite-vilo poslušalcev, katerim je predstava Jako ugajala. Danes zvečer repriza. Društvene vesti. Društvo jugoslovanskih Železniških uradnikov*. Danes, v torek, ob 815 zvečer odborova seja. """ Vrdelskl .Sokol". V četrtek ob 730 odborova seja. Ker |e na dnevnem redu važna stvar, prosim, da pridejo k seji vsi odborniki in namestniki. Starosta. DAROVI. — Ob priliki svoje srebrne poroke, ki sta Jo praznovala v nedeljo, dne 28. t. m., sta darovala moški podružnici CMD gospa Katarina in gosp. Jakob Vatovec 20 kron. Bog ju živi 1 — Vsled poravnave z g. nadučiteljem iz Devina je poslal goip. Josip Benčič za isto podružnico K 20'— Obe svoti hrani uprava. Vesti iz Istre. Iz Marezig pri Kopra. Nate k| tniu 4Go6 aut menda noče pc " a mi smo ostali na cedilu. Od 1. septembra t. I. nimamo več poštne nabiralnice. C. kr. poštno ravnateljstvo |e ponovco razpisalo službo voditelja poštne nabiralnice v Marezigah z letno nagrado 468 K. Ta razpis visi na uradni občinski deski, a ta pot zastoa| čaka, da bi se kateri vlovil na Umanlce. Na poštnem uradu v Kopru Je toliko poštnih pošiljatev za tukajšnje prebivalstvo, da bi |ih ne mogel odpeljati z dvema samo-kolnicama. Kakšen užitek na| pa imajo čiia-tel|i dnevnikov ali drugih časopisov, ki so izlll pred enim meiecem ? 1 Dotični papi bo prav dobro služil gospcdinjam pri pod-neten|u ognja. Marsikdo se oglaša na poštnem uradu v Kopru s prošajo, naj bi dotični uradnik prebrskal marezigansko oošto ter poiskal, da-li ni morda kaj zanj? Po svcjih pismih ali drugih poštnih poŠil|atvah poorašuj*. čt-stranke pa povzročalo uradniku prave .Tantatove muke". Potrpežljivo mora le-ts prevračati našo pošto od police do police, a h koncu morda ne na|de ničesar za vpra šajcčo stranko. Komaj se je pa odpravila ena stranka, že nastopa druga z Isto prošnjo in tako naprej. Kup pisem in drugega pa vsak dan narašča. Naj tudi omenim, da netočno prejemanje ta oddaja piiem, denarja itd. povzroča marsikateri stranki občutne posledice. Upajmo na boljšo bodočnosti Sa| živimo menda v času, ko si konkurirata brezžični brzojav In telefon, v času, ko po zraku frče umetni ptiči v obl?kf aeroplanov, v času, ko po cestah drče avtomobili z veliko hitrostjo. Oziraje pa se na naše poštne razmere, mi prihaja na ura, da smo še za ono dobo, ko Je živel Herkul. Čitatelji naj pa razsodf|o, da-li smo v Avstriji aH pa kje v sredini Afrike? Tine Organistov. Druge slovenske dežele. Sadno razstavo prirede ta Reško dolino kmetijske podružnice Trnovo, Prem, Košana in Vreme oa Brtinjah pri Klobučafu, 15 minut od pistaje Kttovče. Razstava bo otvor Jena od 5. do 12. oktobra. Razne vesti. znati c. kr. poštno ia brzojavno ravnateljstvo v Trstu. V občini se nahajata, ne glede na toliko število prebivalcev, tudi dve hranilnici in posojilnici z denarnim prometom nad pol milijona kron; tri šolska vodstva, dva župna urada, nadalje c. kr. orožnlška postaja, občinski urad z uradom krajnega šolskega sveta ter več konsumnib, pevsko-bralnih in godbenlh društev, ki plaču|eJo poštne pristojbine. V občini Je tudi 7 trgovin ter 17 gostiln s krčmarsko koncesijo. Pet zastopstev raznih zavarovalnih bank in sodno poverje-niSivo. Omenjeni uradi, trgovci itd., kakor tudi posamezne stranke imajo vsak dan opraviti s c. kr. poštnim uradom v Kopru, ki pa |e od Marezig oddaljen blizu 2 uri, a od najskrajne vasi v občini 4 ure hoda. C. kr. poštno ravnatel|itvo prosimo že 10 let, da že enkrat ustanovi prepotrebni poštni urad v Marezigah. A stvar gre silno počasi. Mesto ustanovitve poštnega urada, nam je poštno ravnateljstvo zamašilo usta s poštno nabirainico, s početka s štirikrat nim, pozneje vsakdanjim prinašanjem in odnašanjem, razun ob nedeljah. Kolikor toliko so se zboljŠale naše poštne razmere v tem času, a mesto da bi se nas v tem pogledu povsem zadovoljilo, se je stvar Čudno zasukala — nimamo ne poštnega urada, ne poštne nabiralnice! Ne vem, ali nas poštno ravnateljstvo prav pošteno vodi za nos, ali bo treba klicati sv. Duha na pomoč, da razsvetli trudne glavice gospodom na poštnem ravnateljstvu. Opravlteljev poštne nabiralnice |e bilo več. Zakaj so le-ti prav radi zapul< častno službo, vam takoj pojasnim. Opravite!} je marai prekorakati vsak dan blizu 14 km poti; moral je več ali manj čakati v Kopru, da se mu Je izročila zelo sita torba s pismi In povrhu še kakšen paJret. Doma Je moral tudi muditi z odpravo poŠte in oddajo pisem. Pri vsem tem Je Izgubljal malodane po ves dan, a Je za to dobival dnevne nagrade 1 K red: eno krono a. v., dasi Je bil poštni promet nabiralnice večji, nego katerega drugega poštnega urada. Iz tega bo razvidno vsakomur, zaka| so ae voditelji poštne nabiralnice svoje službe radi i znebili. Zadnji voditel|, g. Št. Sabadin, Je zaprosil, naj bi se mu nagrada zvišala na 2 K dnevno. C. kr. poštno ravnateljstvo |e sicer prejšnjemu voditelju nekoliko povišalo nagrado, zadnjemu pa ne. Vsled tega te zadnji voditelj nabirainico kratkomalo odpovedal, Neznana zver. Po planinah ob Štajersko-koroŠki meji se že dalje Časa klati' divja zver, o kateri nikakor ni mogoče doznati, kaj je pravzaprav, vendar pa naziranje da gre za leva, vedno bolj prodira. Zver Je napravila zopet veliko škodo. Kakor se po vojaškem telefonu iz okolice pri Breiteneggu na Koroškem poroča, je zver mačjega plemena v bližini Kampkogelna—Zartlplanine ponoči 21. septembra raztrgala goved, staro dve leti. Poizvedbe orožništva so nedvomno dognale, da je Franc Duri, letoviščnik in lovec, ki je bival pri Sv. Mariji, dne 17. sep-tembra viići i 50 cm dolgega Jeva ob 5. ^ j uri popoldne, ki se je plazil iičkaj sto korakov oddaljen na planini Hiihnerstiitze— revolver in jo ustrelil v leve prsi, da se je smrtnonevarno ranjena zgrudila na tla. Nato ji je berač potegnil iz žepa denarnico in zbežal. Streljal je tudi na gospodarja Rusa, ki je hitel na pomoč, a ga ni zadel. Bivica so že zaprli. Kdo driži stanovanja 7 Društvo železni-čarskih strojevodij v Avstriji s sedežem na Dunaju je strogo socijalnodemokratično. Društvo ima nekaj denarja in sklenilo se je, da se kupita na Dunaju dve hiši za en milijon kron. Društvo je iz svojega premoženja plačalo za ti dve hiši komaj eno desetino, za devet desetin pa se je hiši obremenilo potom posojila. Nekateri zlobni jeziki pravijo, da so pri tej kupčiji veliko zaslužili voditelji društva na provizijah. Ko je imenovano društvo hiši prevzelo, pa so strankam takoj povzdignili stanarino za 18 odstotkov. Ko je tajnik Ružička na občnem zboru poročal, da se hiši vsled povišanja stanarine obrestujeta po 11 odstotkov, so to udeleženci sprejeli z viharnim navdušenjem. Zdaj se pa vprašamo, kdo dela draginjo? Ali ne bodo drugi posestniki hiš storili isto, ko bodo izvedeli, da je povišalo stanarino društvo, ki je odločno socijalnodemokraško, in ki pravijo vedno, da se bore proti vedno naraščajoči draginji ? — Potem bo pa zopet vpitje proti meščanskim strankam, češ, da te z neznosnimi cenami stanovanj odirajo ljudstvo, pozabili bodo pa pri tem, da so sami to tak j storili, ko so prišli v srečen položaj, da so lastniki dveh hiš na Dunaju. Črnogorski princ Mirko operni skladatelj Zdraviliški orkester v Monte Carlu je te dni izvajal več točk iz opere, ki jo je bil spisal črnogorski princ Mirko, ko je bil 17 let star. Princ se sedaj mudi v Monte Carlu. Nazadovanje porodov v Nemčiji. Nemški narod se doma v Nemčiji nikakor tako ne množi, kakor bi bilo to potrebno, in so Nemci — sicer odločni nasprotniki Francozov — v tem oziru na isti poti kakor Fran cozi. Nemci so vsled tega v velikih skrbeh. Dne 19. oktobra t. 1. se je vršil v Vratislavi 4. kongres v varstvo dojencev, kjer je pro fesor dr. pl. Gruber priporočal, naj se daje staršem, ki imajo več kakor dva zdrava otroka in so sicer ubožni, državna podpora za vzgojo otrok. Država pa mora tudi delati na to, da se umrljivost dojencev zniža s tem, da se oskrbe za družine zdrava stanovanja, se napravijo javna igrišča za otroke i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. Mali oglasi B Barenthalkogel. Tudi Karel Holzer iz Deutsch-landsberga je isti dan zjutraj v isti okolici videl v daljavi 200 m leva. Neki lovec iz iste pokrajine, popolnoma zanesljiv mož, je tudi videl leva na nekem drugem mestu. Gozdar kneza Lichtensteina, Teussel na Ga-ranas-gori, pa poroča, da je roparica nad Sv. Lorencem v okolici Wiela nekega mladega vola raztrgala. Neki lovec je pripovedoval, da je v ponedeljek videl, ko se je zver plazila po njivi, zasajeni z deteljo. Od zveri je bil oddaljen 32 do 35 korakov. Natančno je videl, da ni šlo za psa, marveč za zver, ki je bila 1 meter visoka in 1 metra dolga, rumeno-rjavkaste barve. Lovec je ustrelil s šroti na zver, ki je nato izginila v bližnji gozd. V sredo so videli zver drugič ob 5. uri zjutraj, nato pa še enkrat med V* do x/a9. ure dopoldne. Dva kmečka fanta, ki sta peljala sadje v Frauenthal, sta ob tem času videla pri Krottendorfu zver približno 1 m visoko, dolgosti pa nista mogla ceniti, ker je bila zver proti njima z glavo obrnjena. Zver ni bila pes. Devet lovcev je takoj zver zasledovalo in so sledove do gozda sledili. Sledovi so široki približno dlani na roki in so precej globoki, vsled česar sklepajo, da je zver težka. Vse domače živali so vznemirjene, kar se more le z navzočnosjo ropa-parice razlagati. Morilec in požigalec. 25. t. m. je sta pred mariborskimi porotniki 42ietni Franc Lenartič, kočar v Murskem vrhu v Slov. goricah, radi požiga. Lenartič je hud žga-njar in nasilnež. Poleti leta 1902 je s kuhinjskim nožem zaklal svojo prvo ženo Marijo roj. Plohi in bil za to obsojen na 8 let ječe; odsedel je le 6 let in bil nato po-miloščen. Domov prišedši se je zopet oženil. A kmalu se je tudi z drugo ženo začel prepirati in jo v pijanosti grdo zlostavljati, da je morala večkrat pred njim bežati k drugim ljudem. Tako se je zgodilo tudi 7. junija letos, ko je žena pobegnila k vini-čarki Kunčič in pri njej ostala. 4. julija je pa Lenartič, ko je prej cel dan pil in zvečer vso ženino obleko razsekal, ponoči zažgal viničarkino kočo, ki je do tal pogorela in sta se obe ženski komaj še rešili. Sodišče je Lenartiča obsodilo na 5 let težke ječe. Berač z revolverjem. K posestnici Frančiški Rus v Dolah pn Brežicah na Štajerskem je prišel te dni beračit Franc Bivic. Ker mu ni kotela ničesar dati, je potegnil Meblirana soba I. nsdst.. vrata 32. _ g hrano se odda takoj T ulici Commtrciale 9. 219*? Odda se vrata 21. velika zračna mebliraca aobajspro-Btim uhodom. Ulita Galileo štv. 16 2193 Stanovanje (soba in kuhinja) ae tafeoj odda Se Tcola 8. fietro 90 2194 Trgovci in gostilničarji pozor! Dmajske in kranj-ke kloba-e, 1 kr^no 12 komadov edino pri Ivanu S u b a n, Buffet, *u S. Sebastiano 5tev. 6.__"1G0 7nh4awQl4n izkaz srtči in vrednostnih pa-laniBVrfJlU pirjev, kateri te prodajajo ra irale mesečne otroke pri „Narodni posojilnici ii; hranilnici- v Trstu, Via Naova Stev. 13, II. nadatr. Dobite ga zaatonj in po&tDine preeto. 2161 rn^AfiMif« Antona Jerkiča nsalov : Trst, u roiogrdld delle Poete 10; Gorica, Gosposka ali ca 7. 4444 Meblirano sobico s h'ano ne odda takoj v ul. Behedere 12, pr tličje, levo 2175 Hišo v Bojana (VernielUl 405 prodam. Cena ugodna. — Starec Drag., Prošek. 2101 Manufakturna trgovina SE-,.** mestno palačo. Velika zaloga partijskega Llajta, :z goto^ljene obleke, žensko in mc£ko perilo, otroške oblečke, perkal, nogavice itd. Izredno niike cene. 2197 Male hišice in razna zemljišča na prodaj v bližini mesta pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jafeib Stanko Godina — Trst, v rdela, Via dello Scoglio 174, Telefon lf-78. (2u79 Vipavsko vino prve vi ste se proda od 56 litrov napre;; postrežba zajamčena; cena po dogovoru. Pojasnila se dobijo za Tfttin okoli*, o v gostiki .Andemo de Franz" ultcu Geppa 16 ; za dež Jo pri Fi ipu Samec, Šmarje pri Ajdovščini. 2148 Oglas dražbe. Naznanja se, da odda na javni zmanj-gevalni dražbi dne 4. oktobra 1913 ob 11 predp. v občinskem uradu v Skrmni poprava strehe občinske hiie hštv, 56 v Škrbini. Delo je cenjeno na 1082 K 72 »t.; vsaki ponulnik mora poltž:ti pred dražbo varSčino 1 o°/0 v.roke županstva. Vsi drugi pegoji se izvedo na dan dr.žbe v občinskem uradu. ŽUPANSTVO V ŠKRBINI dnt 28. septembra 1913. Župan: Martin Loitj. ir V Trstu, dne 30. septembra 19131 Meblirana soba poStena delavca, se cdda takoj p-i udovi Romagna. Scorcola-Coroneo it*. €t>8. 2185 Nfllffl moderno, trpižuo pohištvo za spalno sobo Is U VII za novoporočence ee proda. Cena K 320. Novi, ročni Biva'nl »troj se proda j-o ceni. Ulica ttvp cio 8, I. desno 2190 Uflliapno spalca suba s kristalnim eglscfolom muuurfld se proda - Miz*r M. Majcen, "lut, ulica Torqaato Tanao (vogU Belvedere) 28. (2004 Medena obešala - Potrebščine zmaltirane in iz alnmin ja, leseni predmsti in želesnine ss domačo uporabo, po cecah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Cmberto Oescs, ulica Caseims štv. 14. 1682 Priporočam perja. — Ivana Sklemba, Mc.liu grande svojo veliko zalogo sena, slame, :: ovs*. otrobov in posteljnega 2173 Trgovska Ha o Furlanlll Kče UUtHIlITllH ki je dobro zuan s klijenti na Krasu. Znati mora slovenski ter naj bo izurjen v prodaji poljskih pridelkov iu m6k, Neobhodn o potre bna dobra spri-čevala. Ponudbe pod „Kras 2080" poslati na Inseratni oddelek Edinosti. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se Je otvorila te dni uova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne b žute-rije, japonske vaze, posode za kavo, (ajj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. * Podpisani priporočata cenj. svojo novo GOSTILNO občinstvu „Ai Cacciatori a TRST, — ulica Chlozza Stev. 5. Toči se domačo prvovrstno *ino, črno in belo, kr&Žki teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. Kdo hoče uro zastonj ? Da spoznajo vsi naSe izborne žepna bSo 5000 ur zostonl. pv Silite nam natančni naslov na dopisnici. ---TOVARNA UII Jakob Konlg, Dunal IHI2 Poštni urad 45. — Poštni predal 360 | VRDKA Franceseo Bednar TRST — ustanovljen* Uets 1878 — FRS7 le prelcžUa s»OiO trgovino živežnih strojev bidkl[ev in pridevkov z mehanična delat nlco vred iz ulice Ponterossa štev. t v ulico Campaniie štev 13 Zolo$a Izdelanih oHIeK ^ Velika izbera vsa^ovrstnirt ob'?k >a gospode In dečke, sukenj, pcvrSmkov vseh kakovosti. Specijaliteta v vezuji. — Is? er« volnenega blags. i^A OBKOKE !* V [oriti \L**i*\tm*l * plačilu. Cene zmerrs « Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad. zraven -Buffet Autom-". — Telefon 251, Rim. II. :: Pozor I SkladiSče se nahaja v L nad. :: ■2 NADOMESTILO :: KAVA KAVA .PERL' odlikovan z zlato kolajao m mednaradnl polje delsko-obrtnl razstavi v Klrnu 1913. naravno pečeni Čisti bob m finim oknsom in Jako izdaten v uporabi Kron 1*96 kilogram. Poštne pošiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro - Ogrski. ! The Caffee Sur Export! — Trat 1/233. -hmm Iščejo ae zastopniki.